SVOBODNA LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 6 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 3 de marzo - 3. marca 2011 ANTIPOLITIKA DR. ANDREJ FINK Za zgodovino je bilo kdaj rečeno, da je ,,mrtva roka" preteklosti, ker naj bi bila nekaj konsolidiranega in nespremenljivega. Tisti, ki govore o ,,mrtvi roki zgodovine", menijo, da nas prav ta zavira in nam onemogoča napredovanje. Vendar roka zgodovine nikoli ni mrtva. Da je danes živa, dokazujejo zadnji dogodki v zvezi z arhivi SDV in vzroki za omejevanje dostopa do tam shranjenega gradiva. V Sloveniji se vedno ni dovolj razčiščena prava narava prejšnjega sistema, kar je razvidno iz počasnega odkrivanja vloge predsednika Turka v družbenem organu, ki je bil neposredno povezan s SDV. V resnici pa ne gre samo za to, temveč za mnogo več, saj se sicer stare sile ne bi tako hitro, strumno in blokovsko postavile na stran prikrivanja Udbinega gradiva. Velikovec je le majhen vzorec. Vtis imamo, da smo pred rusko babuško: ko jo odpreš, najdeš v njej drugo, v njej pa tretjo in tako naprej, le da v našem primeru ne gre za vedno manjše, temveč za vedno večje zadeve. V španskem svetu je pregovor: Hudič zna narediti lonec, ne pa pokrovke. Tako v lonec lahko vsakdo pogleda. Ta možnost je za demokratično državo nujni pogoj. Zato naj bodo politiki in druge javne osebe pozorni na svoje javno pa tudi zasebno obnašanje. V tem oziru bi se lahko vprašali, ali se pri nas ne dogaja neke vrste slovenski Watergate, ob katerem je moral ameriški predsednik Nixon končno odstopiti. Ali pa, če smo pred škandalom prav tako ameriškega predsednika Clintona, ki je dalj časa lagal, da se (z Moniko) ni nič zgodilo, potem pa je le priznal, da se je, čeprav nekaj drugega, kot so mislili. Tako sta si Clinton takrat in Turk danes pred javnostjo zapravila verodostojnost. Toda naj bo to slovenski Watergate ali ne, naj ostane jasno, da v današnji Sloveniji v Evropski zvezi nihče ni nedotakljiv, kot se je to dogajalo v prejšnjem sistemu. Samo v nečem ima predsednik Turk prav, in sicer, ko pravi, da ,,potrebujemo odločen prelom s to navlako našega tranzicijskega obdobja". Tako je. Slovenska družba bi morala dokončno pomesti navlako terorističnega, koruptivnega in protičloveškega sistema, katerega roka nas še zavira. Za to pa ni nobene potrebe po ,,rehabilitaciji politike" (Kučan). Le odstraniti je treba današnjo antipolitiko, ki je na položaju. Z demokratičnim referendumom bi se ljudstvo lahko izreklo proti Udbi in skrivanju njenega nedemokratičnega in protina-rodnega početja. -v v • I v • Zgroženi nad enačenjem V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) so zgroženi nad navedbami, ki so jih zapisali v koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije (KoDVOS). „Enačiti 20. letnico državnosti Republike Slovenije s 70. letnico OF, je blago rečeno, ne poznavanje zgodovine in pljunek v obraz vsakemu zavednemu Slovencu in Slovenki, ki se je leta 1990 na referendumu odločila za samostojno Slovenijo. Posmeh vsakemu veteranu in veteranki v vojni za Slovenijo, ki so prejeli za orožje, ko nas je napadla JLA. Posmeh vsem, ki so padli za samostojno Slovenijo v letu 1990 in 1991. Zakaj neki je bil referendum, če so bile režimske sile že stoletja za samostojno Slovenijo, samo realizirale niso tega?" poudarjajo in se sprašujejo pri predsedstvu VSO. ,,Poleg tega pa so društva in zveze, ki se razglašajo za domoljubne, veteranske in nepolitične, v bran vzele institucijo predsednika republike, čeprav imenovani sila nerodno že nekaj časa opravičuje svoj nenavaden odnos do osamosvojitve. Republike Slovenije ni prinesla aktivnost OF, ki je zgubila svojo legitimnost z dolomitsko izjavo. Prav tako ne sklepi SNOS iz leta 1943 v Črnomlju, ko je bilo odločeno o slovenski vojski. Nič od tega se v zgodovini do leta 1990 ni zgodilo," dodajajo v VSO. ,,Zato ostro nasprotujemo potvarjanju zgodovinskih dejstev ob tako pomembnem jubileju, kot je 20. obletnica lastne državnosti. Sprašujemo se, kaj neki te tako imenovane veteranske in tako imenovane domoljubne organizacije negujejo? Razen ene lastnega spomina zagotovo ne," zaključujejo pri Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve. (Po siol.net) Politični posveti med Slovenijo in Argentino 23. februarja 2011 so v Ljubljani potekale dvostranski politični posveti (,,konzultacije" v uradnem sporočilu) med Republiko Slovenijo in Argentinsko republiko. Vodila sta jih Dragoljuba Benčina, državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in Alberto Pedro D'Alotto, namestnik ministra za zunanje zadeve, mednarodno trgovino in verstva Argentinske republike. Na pogovorih (,,konzultacijah") so bili potrjeni dobri in prijateljski odnosi med državama, med katerima ni odprtih političnih vprašanj. Sogovornika sta potrdila obojestranski interes za nadaljnjo poglobitev sodelovanja med državama, predvsem na gospodarskem področju. Pomembno je tudi obstoječe sodelovanje med državama na kulturnem ter znanstvenem in tehnološkem področju. V Argentini živi zelo številčna slovenska skupnost, zato je slovenska stran s tovrstnim sodelovanjem, ki se je z ustanovitvijo lektorata slovenskega jezika na Univerzi v Buenos Airesu in na Univerzi v La Plati leta 2003 dodatno poglobilo, posebej zadovoljna. Del pogovorov je bil namenjen predstavitvi prioritet slovenske in argentinske zunanje politike, ocenam razmer na sodobnih kriznih žariščih, Zahodnemu Balkanu, sodelovanju na področju človekovih pravic s poudarkom na pravicah otrok ter odnosom EU-Argentina/Mercosur. Argentinska zunanja politika je osredotočena na latinsko-ameriško in karibsko regijo ter delovanju v G-20 in G-77, kateremu trenutno tudi predsedujejo. Državna sekretarka Benčina je prav tako predstavila prioritete Slovenije na področju razvojnega sodelovanja in Strateški forum Bled, ki bo letos potekal 9. in 10. septembra. Ob tej priložnosti sta namestnika zunanjih ministrov podpisala tudi Memorandum o sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve, mednarodno trgovino in verstva Argentinske republike, ki bo institucionaliziral redna letna posvetovanja v zvezi z razvojem tako dvostranskih, kot tudi multilateralnih in regionalnih odnosov. „Slovenija se ne potaplja" „Slovenija se ne potaplja in ima moč, da izplava iz krize, pri tem pa bo potrebnega tudi več optimizma in sloge", je v državnem zboru, v ponedeljek 28. 2. povedal predsednik vlade Borut Pahor. Gospodarska rast je bila lani pozitivna, vlada pa pripravlja tudi paket ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva, je še dejal. Poslanec SDS Andrej Vizjak je naštel deset ključnih Dr. Jesih na Madžarskem V luči priprav na srečanje slovensko-madžar-ske mešane komisije, ki naj bi potekalo v letošnjem letu, se je državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih v torek, 22. februarja 2011 mudil na delovnem obisku v Budimpešti. Na uradnih pogovorih s partnerji z Madžarske je bilo govora predvsem o delu mešane komisije ter o položaju slovenske manjšine na Madžarskem. Slovensko-madžarska mešana komisija bi se sicer morala sestati že lansko leto, vendar to zaradi parlamentarnih volitev na Madžarskem ni bilo mogoče. Na povabilo so-predsedujoče slovensko-madžarske mešane komisije gospe Zsuzsanne Répás, namestnice državnega sekretarja za nacionalno politiko, je dr. Boris Jesih prišel na pogovor v Budimpešto, kjer je bilo govora predvsem o pripravah na XII. srečanje mešane komisije. Madžarska sogovornica je pokazala pripravljenost za reševanje odprtih vprašanj in poudarila, da si madžarska stran prizadeva, da bi do zasedanja komisije prišlo že v prvi polovici Boris Jesih letošnjega leta. Istega dne se je državni sekretar v Budimpešti srečal še z namestnikom državnega sekretarja za manjšine in cerkev dr. Latorcaijem Csa-bo, s katerim sta govorila predvsem o položaju slovenske manjšine v Porabju. Ob koncu pa se je državni sekretar sestal še z namestnikom državnega sekretarja za visoko šolstvo Lászlóm Duxom, s katerim je govoril o možnostih za pripravo in financiranje projekta novega znanstvenega slovensko-madžarskega slovarja. Znanstveniki na slovenski strani so z delom že pričeli, projekt pa je pomemben predvsem za promocijo kulture in jezika med obema narodoma. Prav tako pa je obstoj takšnega slovarja ključen za dvojezična območja v Porabju in Prek-murju. težav na gospodarskem in socialnem področju, ki vplivajo na vse težje pogoje za življenje ljudi in delovanje podjetij. Med drugim je omenil padec konkurenčnosti gospodarstva, naraščajoče stroške dela, vse večje zamude pri plačilih in vse večje število stečajev, povečanje javnega dolga in naraščajočo brezposelnost. Pahorja je zato vprašal, ali se čuti odgovornega za nastale razmere v slovenskem gospodarstvu, ki da so v veliki meri posledica nepravočasnega in nezadostnega ukrepanja vlade. Opozicija je predlagala tri pakete proti-kriznih ukrepov, ,,pa žal ni bilo sprejeto niti partnerstvo za sodelovanje", je povedal Vizjak. ,,Čutim se odgovornega za reševanje problemov, ki sem jih kot predsednik vlade skupaj z ekipo ministric in ministrov ujel decembra 2008," je odgovoril Pahor. Vlada je po njegovih besedah v marsičem uspela, v nekaterih ambicijah pa tudi ne, zaradi padca konkurenčnosti gospodarstva pa pripravlja poseben paket ukrepov. Premier je prepričan, da se Slovenija ne potaplja. ,,Ni res, Slovenija ima moč, da izplava iz krize," je dejal in spomnil na danes objavljene podatke o gospodarski rasti Slovenije v lanskem letu. Potem ko je bDp leta 2009 močno upadel, je bila gospodarska rast lani pozitivna, je povedal. Kriza je Slovenijo po besedah Pahorja zajela s časovnim zamikom, zato tudi izhod iz krize prihaja z zaostankom. „Slovenija zaenkrat ohranja vso politično, socialno in gospodarsko kondicijo, da lahko izplava iz te krize," je dejal Pahor in dodal, da bo pri tem potrebnega malo več optimizma in sloge. Predsednik vlade je ob tem dejal, da bo vlada ta mesec zelo močno delala na paktu konkurenčnosti, ki ga predlagata Nemčija in Francija, Pahor pa bo z njim predvidoma sredi marca seznanil tudi predsednike vseh parlamentarnih strank. Poverilna pisma Ob zaključku našega lista je bilo napovedano, da bo to sredo, 2. marca ob 18. uri, novi veleposlanik RS v Argentini, g. Tomaž Mencin, v vladni palači v Buenos Airesu predal poverilna pisma predsednici države, gospe Cristini Fernández de Kirchner. Ob 18.30 je bilo predvideno polaganje venca pred spomenikom generala San Martina na istoimenskem trgu, nato pa sprejem v palači zunanjega ministrstva. O dogodku bomo poročali v prihodnji številki. NOVOST BRATOV FINK m Vi • I V V Izšla je plosca, in to je dogodek IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Izšla je plošča, oziroma zgoščenka, slovenskih samospevov. Seveda ni prva. Veliki Anton Dermota je posnel magistralno kar število slovenskih lieder. A ti posnetki niso bili trženi na celi obli. Še manj, bolj sodobni posnetki Finkov, Vasleta, Lipovškove, Koba-la, Pusar-Jeriževe (verjetno na koga pozabljam), ki niso bili izdani na svetovni ravni, a seveda ne zato manj vredni. Ta nova plošča je pa produkcija Harmonia Mundi, založba za katero Bernarda in Marko Fink snemata, in ki je izdala že tudi število del z njunim sodelovanjem. Ravno svetovna distribucija je v bistvu kar naredi to ploščo toliko bolj pomembno. Slovenski samospev nima popolnoma nič za zavidati drugim; primerja se lahko s Wolfovim, Nietzschejevim, celo Shubertovim in drugim srednjeevropskimi opusi tega sloga. Značilna komorna pesem Mitteleu- ropskega stila dobe romantike in post-romantike, večkrat na verze velikih pesnikov in - posebno na prelomu XIX na XX stoletje - tudi na prevode, celo kitajske poezije. Vključila sta tudi Geržiniča. Velik dosežek je to. Svetovna raven. na katerem sta Finka, je brez dvoma omogočila, da je založba pristala na izdajo teh solospevov in due-tov. Upajmo da bo na voljo tudi tu, med nami. Predstavnik založbe v Argentini je prodajalna plošč na vogalu Corrientes y Callao (in seveda, podružnice v Palermu, Rosariu, morda še kje). DSS bo ob izidu plošče tiskala tudi notno edicijo, ki bo vsebovala vseh 32 pesmi in duetov in ki bo imela isto naslovnico kot plošča. Ideja je zelo lepa in praktična. V plošči je že napisano, da se lahko interesenti obrnejo na DSS in naročijo notni material. DSS bo tudi organizator tiskovne konference konec marca, ko bo vsaj Bernarda (in morda tudi pianist Anthony Spiri) prosta. Na žalost bo Marko takrat v Amsterdamu na operni produkciji. Harmonia Mundi je tudi leta2006 izdala zgoščenko z naslovom ,,Can-ciones Argentinas", kjer Bernarda in Marko, ob spremljavi Carmen Piazzi-ni, izvajata Piazzolo, Guastavina, Williamsa in druge, in je bila med kandidatki za Grammy nagrado, česar na žalost ni bila končno deležna. Rok Fink Slavje v Žvabeku V soboto, 19. februarja 2011 so v Žvabeku na Koroškem proslavili stoletnico delovanja Katoliškega prosvetnega društva Drava Žvabek. To pomembno obletnico so proslavili z rahlo zamudo - društvo je bilo namreč ustanovljeno že leta 1910 - a je bila zato toliko bolj prisrčna in iskrena. Proslave se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je društvu podelil posebno priznanje. Sama prireditev je bila zasnovana skladno z načeli, ki jih zastopa Katoliško prosvetno društvo. Program predvsem glasbeni ustvarjalci, instrumentalne skupine ter lutkovna skupina, ki delujejo pod okriljem omenjenega društva. Slavnostni govornik dr. Valentin Inzko je poudaril, ,,da so društva kot na primer Katoliško prosvetno društvo pomembna za obstoj slovenske narodne skupnosti in da je Dr. Valentin Inzko in minister dr. Boštjan Žekš so zaokrožili NEKAJ DODATKOV Kako je nastala pesem Rož, Podjuna, Zila V tedniku Nedelja za letošnji 20. februar je ga. Janja Zikulnig - v svojem imenu in imenu drugih otrok Vinka in Rezike Zwitter - dodala nekaj podatkov k nastanku pesmi Rož, Podjuna, Zila. ,,K nastanku besedila Rož, Podjuna, Zila bi iz zanesljivega ustnega izročila dodali dopolnilo. Pesnitev je nastala že leta 1933, bila je ljubezniv poklon dr. Janka Mikule prijatelju Vinku Zwittru, rojenemu Ziljanu, ki je odraščal v Št. Jakobu v Rožu. Na dan poroke mu jo je recitiral, za življenjsko družico si je Vinko namreč izbral Podjunčanko Reziko Prušnik. Poroka je bila poleti 1933 v cerkvi sv. Jakoba na griču, pojedina pa v Podgradu v Zwittrovi gostilni. Povabljeni so bili domala vsi vidni Slovenci iz vseh treh dolin. Dr. Janko Mikula, duhovnik in pesnik, je redno obiskoval Zwittrovo družino na Achacljevi ulici, kjer je Vinko stanoval v hiši Sodalitas. Skupno z ženo sta tam oskrbovala tudi slovenski dijaški dom. Vigredi leta 1941 je gestapo zaprl številne duhovnike in vidne kulturnopolitične osebe, kot je bil Vinko Zwitter. Bil je obtožen politično sumljivih dejavnosti in je moral takoj zapustiti Avstrijo, tedaj prei- menovana v Ostmark. Mlada žena s štirimi otroki je ostala sama, izpostavljena sovražnemu okolju v Celovcu. To je bil konec dijaškega doma in časopisa Koroški Slovenec ter dejansko začetek preganjanja koroških Slovencev. V povojnem vrvežu političnih dejavnosti je tudi dr. Mikula zavzemal določena stališča, kar pa ga je ob končni politični realnosti privedlo do odločitve, da je zapustil Koroško in se preselil v Avstralijo (glej Bogdan Osolnik: MED SVETOM IN DOMOVINO). Vedno znova pa se je rad vračal, ob tej priliki je obiskal tudi Mohorjeva knjigarno. Tam je ponovno potrdil Mariji Zwitter, da je bila pesem Rož, Podjuna, Zila zložena v počastitev njenih staršev. Treba je poudari tudi, da je veliko popularnost pesem dosegla šele ob edinstveni uglasbitvi Pavla Kern-jaka v letu 1948 in tako postala kulturna dobrina nas vseh." žvabeško društvo uspelo napraviti majhen čudež, saj pred 30, 40 leti o njem ni nihče govoril, danes pa velja za enega najbolj aktivnih, vidnih in tudi kvalitetnih". Na stoletnici so se predstavili tudi izvajalci društva, tako je lutkovna skupina Lutke Suha predstavila del svojega programa, svoj delež pa je prispeval tudi Oktet Suha, ki deluje od leta 1981. Minister Žekš je v svojem govoru poudaril pomen slovenske kulture z naslednjimi besedami: ,,Mi smo izjemen narod. Takega naroda na svetu ni." Temu je vsekakor prispevalo tudi Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek. Zato je minister društvu za aktivno delovanje in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske kulture na avstrijskem Koroškem od stoletnici podelil posebno priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. KOROŠKA Nov krog pogovorov V Celovcu se bo začel drugi krog pogajanj o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem med zvezno vlado, deželo Koroško in predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij. Na pogovorih, ki jih bo vodil državni sekretar Josef Ostermayer, bodo tokrat tudi župani občin, ki jih vprašanje zadeva, in predsedniki političnih strank. Pogovori naj bi potekali do srede, začeli pa naj bi se s srečanjem županov občin na južnem Koroškem, kjer naj bi postavili dvojezične table. Za sredo dopoldne je napovedano srečanje s koroškim deželnim glavarjem Gerhar-dom Dorflerjem in njegovimi koroškimi svobodnjaki (FPK) ter s predsednikoma deželnih socialdemokratov (SPO) in ljudske stranke (OVP). Zatem pa naj sledilo še srečanje s predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij. Po pričakovanjih naj bi bil tudi ta krog predvsem posvetovalne narave, na katerem še ne bo končne rešitve vprašanja. To je nakazal tudi Ostermay-er: „Težko kar koli napovedujem, ampak zdaj si veliko ljudi resno prizadeva, da bi našli rešitev tega res že dolgotrajnega problema." Ostermayer je sicer napovedal tudi, da se želi v kratkem srečati tudi s predstavniki brambovskih organizacij. Ni važna, kakšna je realnost, važno je, kakšno jo vidimo. Takšno je zadržanje vlade spričo vseh različnih problemov, ki dandanes tarejo argentinskega prebivalca. Koliko časa bo še mogoče, da kirchneri-zem predstavlja rožnato sliko tam, kjer je preveč teme, pa je vprašanje. Véliki umetnik. Seveda govorimo o državnem tajniku za notranjo trgovino. Razvpiti Guillermo Moreno je dosegel čudo, da po ugotovitvah vladnega zavoda za statistike (INDEC) inflacija v Argentini dosega 10%, medtem ko jo vse privatne ustanove postavljajo nad 20 in celo nad 25%. To stanje se vleče že kar nekaj let. Vlada je posegla v Zavod januarja 2007 in od takrat je tam Moreno absoluten gospodar. INDEC doživlja kritike strokovnjakov in opozicije. Vsak novi gospodarski minister je napovedal, da bo napravil red - še vedno čakamo. Sedanji Amado Boudou je poklical na pomoč rektorje univerz, sedaj pa jih niti noče sprejeti, da bi se pogovorili o kritičnem poročilu univerzitetnih strokovnjakov. Tudi posebna delegacija Mednarodnega denarnega sklada (FMI) je preučevala to stanje. Vlada vztrajno molči in Moreno odloča dalje. Sedaj pa je storil še korak naprej: pozval je privatne ustanove javnega mnenja, naj pisno obrazložijo, kako računajo inflacijo, tako različno od uradne. Nato jim je zagrozil s kaznimi in globami, če bodo še naprej „zavajale javnost" s svojimi številkami. Nič pa ta gospod ne omenja provincijskih statističnih zavodov, ki v mnogih primerih objavljajo še hujše razlike. V zadnjih 12 mesecih, ko je INDEC izračunal, da so cene poskočile za 10,3%, so v provinci Chaco zabeležili porast cen v višini 26,1%, v Jujuy pa kar 32,9%. Medtem ko se Moreno kot Pilat sprašuje, kaj je resnica, jo mi vsi krvavo doživljamo v naših žepih. Jezni možje. Provinca Buenos Aires je največje in odločilno volilno okrožje. Sama predstavlja dobro tretjino argentinskega volilnega telesa. Ni torej čudno, da je zmaga v tem okrožju glavna skrb vladnih strategov. A vedno bolj jasno postaja, da kot je opozicija nezmožna enotnega nastopa, tudi vlada nima jasne strategije. Vladi ni toliko nevarna opozicija, kot fundamentalisti v njenih vrstah. Na oltar zmage gospe Cristine so pripravljeni žrtvovati vse, tudi guvernerje in župane. S tem pa dosegajo nasprotne učinke. Tako so nastale liste ,,co-lectoras", ki smo jih opisali v prejšnji številki. Pravzaprav so po novem zakonu prepovedane, a ker nekaj točk zakona še ni regla- mentiranih, se lahko marsikaj spremeni. Prejšnji teden je bilo najprej slavje v provincijski prestolnici La Plata, ko so uradno otvorili novo igrišče. Gospa Cristi-na in guverner Scioli sta se prijazno smehljala, a v ozadju je gorelo. Prisotni so bili vsi župani Velikega Buenos Airesa, jezni možje, ki rohnijo zaradi možnosti dodatnih kandidatur. Nekaj dni za tem so se ponovno zbrali na zasedanju stranke v Sierra de los Padres, kjer jih je v sindikalnem počivališču gostil začasni predsednik okrajnega pero-nizma in glavni tajnik CGT Hugo Moyano. Pripravljali so načrte za prihodnjo kampanjo, čeprav še ni nobenega imena kandidatov. Mirno so govorili in se prijazno razšli, a nihče ni niti omenil ,,zbirnih cest". Tudi tukaj rišejo enotnost, ki je nikjer ni. So številke zanesljive? Glede imen možnih kandidatov je še vse v zraku. Vendar ustanove za raziskavo javnega mnenja objavljajo številke, ki niso nič pomirljive, ne za ene, ne za druge. Gospa predsednica, ki je v januarju beležila 29% namena glasov, je februarja padla na 27%. A najbližji možni tekmec (Al-fonsín), dosega komaj 6%. Razlika je porazna, a gospe Cristini ne služi, če ne doseže zahtevanih 40%, da bi zmagala v prvem krogu. Osem mesecev je še do volitev in vlada je namenjena, da kakorkoli zbere skupaj to veliko razliko. Nastopanje je kar kruto: medtem ko imajo stranke prepovedano najemati televizijske propagande, je vlada stalno prisotna preko svojih TV kanalov, radijskih postaj in seveda ob vsem prenašanju nogometnih tekem. Še sedanje prvenstvo se imenuje Nestor Kirchner, da se ime bivšega predsednika ponavlja do onemoglosti. Prav tako je vsa vladna propaganda izključno usmerjena v čast in slavo predsednice. To je pač neenaka borba opozicijskih strank proti vsemogočni vladi. V propagandni namen se tudi pripravljajo okrajne volitve v raznih provincah. Kar po vrsti jih bodo kirchneris-tični guvernerji izvedli tam, kjer jim je zmaga zagotovljena. Volitve bodo 13. marca v Catamarci; teden za tem v provinci Chubut; 10. aprila v Salti; 29. maja v Misiones in Ognjeni zemlji. In še in še. Koliko bo to pripomoglo k propagandi, koliko pa škodilo pri glasovanju za predsednico ni popolnoma jasno. 13 odstotkov, ki danes gospo loči od zaželenih 40 procentov je ogromno. In ljudska nejevolja spričo težkih vsakdanjih problemov, kot so draginja in predvsem pomanjkanje varnosti, je nevaren dejavnik. A sedanje številke so precej dvomljive. Resne bodo šele, ko bodo znana vsa imena. SLOVENCI V ARGENTINI ŠOLSKA POČITNIŠKA KOLONIJA V Cordobi je lepo 42. Slovenska šolska kolonija se je napotila v cordobske hribe v nedeljo 2. januarja, s tridesetimi otroki in s šestimi spremljevalci. Zbrali smo se na dvorišču Slovenske hiše. Šolska referentka ga. Alenka Prijatelj nas je pozdravila in nam zaželela srečno pot in lepe, vesele počitnice. Avtobus nas je že čakal pred vrati. Poslovili smo se od svojih dragih in se med veselim mahanjem in vzklikanjem odpeljali naproti veselemu pričakovanju. V jutranjih urah smo prispeli v mesto Cordobo. Od tu se prične lepa in zanimiva pot po dolini Valle de Punilla. Šli smo mimo Cosquina, znani kraj vsakoletnega festivala folklornih pesmi. V La Cumbre nas je pričakal Kristus z odprtimi rokami. Naš naslednji znanec, Mastil, nas je vabil v višine, da preizkusi našo vztrajnost in moč. Pogled je radostno pobožal pobočje Gemel in se ustavil na najvišjem vrhu te doline, očaku Urri- torco. Zavili smo proti domu Dr. Hanželiča. Pričakal in pozdravil nas je Franci Schiffrer. Pokazal nam je sobe. Fantje so zasedli tri sobe in dekleta dve. Vsaka soba si je izbrala ime in ga nalepila na vrata. Pojavili so se ,,Los korenčki", „Navijači" in „Teroristi". Mlajša dekleta „Sločiar" in starejša „Umpa Lumpa". Spremljevalci tudi nismo zaostajali. Erik in Maksi „Dva zelena palčka".Juli, Mir-jam, Andrejka in Anica pa „Štiriperes-na deteljica". Ko smo si uredili postelje, smo šli na ogled okolja. Obiskali smo „Flor de durazno", hišo, kjer je pisatelj Hugo Wast spisal istoimenski roman, ki je preveden v več kot dvajset jezikov. Med njimi, tudi v slovenskega. V tej knjigi opisuje prav ta kraj: Dolores. Druga njegova knjiga ,,Zla-to" je tudi prevedena v slovenščino naslovom ,,Zlato večnega juda". Vstopili smo v cerkev in pozdravili Žalostno Marijo. Popoldan smo se napotili v San Esteban. Pot ob potoku, v senci zelenih dreves, je bila prav prijetna. Prispeli smo se do kopališča. Voda nas je hitro zvabila, da smo se v njej veselo zabavali. Nekateri smo se povzpeli do cerkvice. Ko smo se vrnili, smo se zbrali v veži in ga. Mirjam nam je dala navodila za naslednji dan: vsajanje, jutran- ja molitev, pospravljanje sob in potem druge dejavnosti: bodisi šport, ročna dela, petje, slovenščina. Redovalo se je s točkami naslednje: 1. slovenščina 2. ljubezen in spoštovanje do bližnjega 3. red in snaga 4. točnost. Prvo jutro po zajtrku so se vsi lotili pospravljanja sob. Vsi so se trudili, da bi čim boljše in lepše uredili svojo sobo. Erik in Maksi sta imela nalogo, da pregledata sobe in ocenita koliko toč kdo dobi. Soba je bila na pogled urejena. Pozor! Prihajata! Erik in Maksi! V sobi je nastala tišina. Vse v redu. Toda ... pogledala sta tudi pod postelje. Oh, tam ni bilo pometeno, copati so ležali vse vprek, omare sta tudi odprla in spet nered. Drugi dan pa se je temeljito spremenilo. Pod posteljami pometeno, copati po parih v ravni vrsti in red v omari. Naučili smo se, da je treba pospraviti tudi tam, kjer se ne vidi. Naš prvi izlet je bila pot h Kristusu v La Cumbre. Ob vsaki postaji križevega pota smo se ustavili. S kratko molitvijo smo počastili Jezusa. Vzpenjali smo se od postaje do postaje. Na vrhu pa je stal zmagoviti Kristus, z razprostrtimi rokami. Malo smo se oddahnili in fotografirali. Nadaljevali smo pot. Spustili smo se v dolino do jeza San Geronimo. Tu smo se odpočili. Ogledali jez, se okrepčali z alfahorji in pijačo. To je bila prva daljša pot. Pogum in vztrajnost velja! Vsi smo prispeli na cilj. Od tu smo se odpeljali do znane estancije El Rosario. Ogledali smo si, kako pripravljajo alfahorje, marmelado in še druge izdelke. Vsak je dobil v dar sladek alfahor. Vodička nam je povedala, da so se na tem kraju nekdaj zbirali ljudje iz vsega okraja in skupno molili rožni venec, zato danes nosi ime El Rosario. Nakupili smo alfahorje, marmelado, čokolado. Vsak je pomislil na svoje drage. Gotovo bodo veseli sladkega darila. Rio Quilpo, celodnevni izlet v lepo, čisto, široko reko. Poiskali smo primeren kraj za starejše in mlajše otroke. Sonce nas je ves čas spremljalo in božalo. Nekatere še malo preveč. Voda je bila zelo vabljiva in zapeljiva. Preživeli smo zelo lep dan. Tramontana, tu smo si ogledali kako gojijo postrvi. Na razpolago je bil velik bazen kjer smo se zopet veselo kopali. Domov smo se vrnili prej kot ponavadi. Imeli smo sveti večer, sv. Treh Kraljev. Los Terrones, kako zanimiv kraj, čudovita barva skal in njihove oblike. Spremljal nas je vodič in nam zanimivo razlagal. Vzpenjali smo se po zelo ozki soteski. Vodič nas je opozarjal na oblike skal: morski volk, Kitajec, sedlo, vlak, želva, dvojčki, kamela. Sami smo tudi opazovali in našli oblike. Hitro smo jih posredovali drugim. Nazadnje je prešlo kar v tekmovanje, kdo jih bo več našel. Opazovali smo drevesa, cvetice, ptiče. Vodič je zelo poudarjal koliko škode naredi požar. Opazili smo veliko napisov, ne samo v tem kraju, ampak na splošno povsod. Važno opozorilo, da se prepreči požar. Domov grede smo se ustavili v Capilla del Monte. Otroci so klicali domače v Buenos Aires. Imeli smo tudi priložnost za nakup spominčkov. Mastil; pravimo mu kar naš znanec. Vsak dan smo gledali njegovo belino. Zgodaj zjutraj smo se pripeljali do podnožja. Z navdušenjem smo se vzpenjali v strmino. Naši najmlajši so se odlično izkazali. Bili so sprednji v vrsti. Zaslugo imajo tudi gotovo sladkorčki, ki so prihajali iz voditelje-vih nahrbtnikov. Vsak sladkorček pa je dal ukaz: „Papirčkov ne meči na tla". Mali in veliki smo zares izpolnili to naročilo. Juhu! Smo že tu! Prihajali smo še zadnji. Posedli smo v senčno stran se oddahnili in pomalicali. Uživali smo lep razgled. ,,Kdo je danes prvič tu?" se je zaslišal Andrejkin glas. Na vrsto je prišel tradicionalni krst. To nalogo sta prevzeli Mirjam in Andrejka. Ostali pa smo vsakega krščenca nagradili z močnim aplavzom. Vračanje v dolino je bilo hitreje in lažje. Bili smo veselo razpoloženi, zadovoljni, da smo tako dobro premagali to strmo pot. Kosilo nam je teknilo, kot še nikoli. (Dalje prihodnjič) SEMINAR UČITELJIC IN UČITELJEV (3) V živo Tako so o dogajanju na seminarju v Sloveniji poročali na slovenskem radiu, televiziji in internetu. Sedaj lahko pobrskate po spletu in poslušate naše posnetke na oddaji radia Ognjišče Slovencem po svetu in domovini ali radia TV SLO 1, na oddaji Slovenci po svetu. O učiteljih slovenščine v tujini so pisali na spletnih novicah časopisa Dnevnik in na straneh 24ur.com, slovenci.si, siol.net ter Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu uszs.gov.si. Kot otipljiv rezultat našega dela na izobraževanju je nastalo glasilo seminarja. Najprej je^bilo potrebno izbrati glavnega urednika (Terezka Marn Žužek), in tehničnega urednika (Natalia Andrea Cabana, ter njena pomočnica Lucijana Seljak). Tehnična mojstrica je razmišljala o postavitvi glasila in rubrik ter grafično oblikovala celotno glasilo. Pogovorili smo se, kaj bo kdo napisal in obdelali precejšnje število snovi. Na podlagi pestrih vsebin in srečanj z različnimi ljudmi med seminarjem v Kopru in Ljubljani je vsak pripravil zanimiv prispevek. Pri de u in pred natisom dokončnega besedila nas je usmerjal in nam svetoval pri odpravljanju slovničnih in pisnih „škratov" mentor Ivan Mohar. Na skoraj dvajset barvastih strani smo strnili vtise in doživetja seminarja. Slikovita naslovnica glasila, ki smo ga poimenovali Naše delo, je obdelana z ladijskim krmilom in galebom, v ozadju pa školjke in morske zvezde. Na začetku glasila smo posredovali zahvale predstavnikom organizacij, ki so financirale seminar - Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (Suzana Martinez) ter Ministrstvo za šolstvo in šport RS (Melita Steiner), za strokovni del programa pa je poskrbel Zavod RS za šolstvo (Dragica Motik). Na kazalu je na prvem mestu naveden uvodnik pod naslovom Srečanje v Sloveniji. Vsakodnevna dogajanja med seminarjem smo opisali v kroniki. Literarnih prispevkov ni manjkalo. Prozi Zlata morska deklica, Tonček se ženi in še pesem Mornarska pesem so dobile ilustracijo udeleženke, ki je vešča risanja. Stik s koprskimi domačini je omogočil Intervju s Slavkom in Marino Slavec ter dragoceno reportažo s solinarjem v Piranu, Življenje solinarja. Ob branju Umetniški sprehod po Kopru lahko odkrijemo likovno življenje primorskega mesta. Osebno se je predstavil vsak izvajalec pod naslovom To smo mi. Nato pridejo na vrsto Naše izseljenske izkušnje po slovenskih šolah: Tečaji ABC po slovensko v Argentini, Slovenščina v Avstraliji, Branje v San Justu, Naša slovenska šola na Pristavi, Nekaj o slovenskih šolah v Barilčah in Šola Antona Martina Slomška. Zadnji prispevki so obdelani v obliki križank in uganke. Še najbolj so bili dobrodošli humoristični prispevki, Nasmejmo se malo. Vključili smo fotografske utrinke delavnic, ki ponazarjajo strokovno delo in izlete. Izdelek bo v prihodnje dosegljiv na spletu na strani slovenci.si-stičišče. Če pa ste že sedaj radovedni, vam ga lahko ude-eženci pokažemo. Seminar je za nami in pred nami začetek novega šolskega leta, med katerim bomo lahko svojim učencem v živo posredovali vsa pridobljena znanja in doživetja. SP Arhitekturna inventura V Cankarjevem domu je te dni na ogled pregledna arhitekturna razstava, naslovljena Arhitektura_inventura 2011. Razstava Arhitektura_inventura je tradicionalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljana (DAL). Letošnja se že petič zaporedoma predstavlja v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma in bo tam na ogled do 13. marca. Razstava predstavlja prerez snovanja in delovanja č anov društva v obdobju med letoma 2008 in 2010. Na razstavi s svojimi projekti sodeluje več kot 100 avtorjev, ki se predstavljajo z več kot 100 različnimi projekti in realizacijami. Polje dela arhitektov ni omejeno le na graditeljstvo stavb, urejanje notranjosti in urbanističnih zasnov. Predstavljajo se tudi arhitekti, ki delujejo na področju oblikovanja in pisanja o arhitekturi. V ta kontekst se na razstavi uvrščata Karin Košak z univerzitetnim učbenikom Razvoj oblikovanja in Andrej Hrausky s petimi primeri izdanih publikacij na temo arhitekture. To je ponovno največji pregled arhitekturnega delovanja v državi. Arhitekti svobodno sami pripravijo izbor projektov, s katerimi se predstavljajo javnosti in konkurenci. Dejavnost in delo ljubljanskih arhitektov se razprostira prek vse države. Ker pa ima društvo svoj sedež v Ljubljani in po njem nosi tudi ime, razstava prikazuje tudi številne arhitekturne pridobitve, ki so obogatile kulturno in stavbno podobo prestolnice. Na to temo so v času razstave v razstavnem prostoru pripravili tudi vrsto predavanj, katerih namen je obiskovalcem predstaviti posamezne uresničene projekte za Ljubljano, ki jih bodo pojasnjevali in lahko opravičevali tudi sami avtorji. Vsak nadaljnji četrtek ob 18. uri bo mogoče slediti predstavitvam: 24. 2. Opera, Mesarski most in ureditev obrežij; 3. 3. ureditev Brega in Hospic ter most na Špici, 10. 3. pa bo beseda tekla o ureditvi gradu in stavb ob Dunajski cesti. V času, ko si želi gospodarstvo z imaginarno rastjo odgovoriti na krizo zadnjih let, ki je najvidneje prizadela predvsem gradbeniški sektor, smo lahko nad pregledno razstavo članov Društva arhitektov Ljubljana pozitivno presenečeni. Čeprav gre za bienalno predstavitev projektov, je vpogled v arhitekturo, zgrajeno v dveh letih, obširen, kakovosten in presenetljiv. Seveda za to niso krivi le nekateri naši uspešni arhitekti, ampak tudi investitorji ter naročniki in predvsem lokalna mestna oblast, ki uspešno ureja in gradi ter spreminja podobo samega mesta in se s tem zaveda pomembnosti in kakovosti rabe človekovega socialnega prostora. Med takšne projekte lahko ^umestimo Mesarski most, športni park Stožice, Center urbane kulture Kino Šiška, Krajinsko ureditev Koseškega bajerja in mnoge druge. Razstava torej kljub krizi predstavlja dobre ideje, koncepte in tehnične rešitve naših arhitektov. Kaže tudi to, kje smo v arhitekturi in kakšna je kakovostna primerjava med deli posameznih članov društva. Predsednik DAL Andrej Hrausky je v katalogu razstave zapisal, da so člani Društva arhitektov Ljubljana tisti, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju našega prostora, kar je na razstavi nedvomno razvidno. Vendar bi bilo nujno potrebno, da bi na podlagi popravljene resolucije o nacionalnem programu za kulturo temu prilagodili tudi zakonodajo. Ta bi morala projektantom povrniti pristojnosti, ki jim kot strokovnjakom na področju arhitekture tudi pripadajo. Hrausky zaključuje, da bo kriza v gradbeništvu enkrat minila, a brez kakovostne arhitekture ne bo šlo. Povodni mož pri Slovencih v Banjaluki Vokalna skupina Kresnice in člani dramske sekcije Kulturnega društva Gorica pri Slivnici so z dramsko-glasbeno predstavo Povodni mož 25. februarja 2011 očarali občinstvo v Banjaluki. Društvo Slovencev Triglav Banjaluka je letošnji Prešernov dan počastilo z dvojno merico kulture: z odprtjem fotografske razstave Podobe dveh mest: Ljubljana - Banjaluka 15. februarja in dramsko-glasbeno predstavo Povodni mož deset dni pozneje. Vokalna skupina Kresnice in člani dramske sekcije Kulturnega društva Gorica pri Slivnici so svojo ljubezen do prepevanja Prešernovih uglasbenih pesmi zadnji februarski petek ponesli v prestolnico Republike srbske. Z dramsko-glasbeno uprizoritvijo Povodnega moža, ene najbolj znanih Prešernovih pesmi, so uspeli skoraj zapolniti dvorano gledališča Jazavac v Banjaluki. Štiri-najsterica Kresnic je v slabo uro trajajoči predstavi v Banjaluko vnesli slovenski duh. Čeprav vse generacijsko pisano občinstvo v Banjaluki ni razumelo vseh slovenskih besedil, je osrednjo vlogo odigrala glasba - univerzalni G. JOŽE RAZMIŠLJA Sedanjost To imamo v rokah. Prihodnosti ne. Ona bo taka, kakršno si jo bomo pripravili v sedanjosti. Živimo sedaj in sposobnosti imamo sedaj. Uporabimo jih v dobro naše prihodnosti in vseh onih, ki pridejo za nami. Predvsem je to naša mladina, v Sloveniji in v svetu. Njo imamo sedaj in oni naj nas imajo vedno in povsod na razpolago. Tako si med seboj pomagamo in si pripravljamo prihodnost. Važna pa je sedanjost za vse. To čim bolj izrabimo. In sposobnosti so nam dane za sedanjost, da si z njimi gradimo prihodnost. Danes pokažimo svetu, kaj smo kot ljudje, kot kristjani in kot Slovenci. Koristni smo sedaj in danes in sedaj nas svet potrebuje. Teh sposobnosti in priložnosti ne pustimo za jutri. Izrabimo jih danes. Prihodnost pa pripravimo sebi in vsemu človeštvu. Kar moreš storiti danes, ne odlašaj za jutri, ker ti bo jutri prinesel druge priložnosti. Pa tudi ne veš, če boš jutri sploh še živel. Za svoje si vzemi tisto pravilo: delaj kot bi večno živel, moli kot bi jutri umrl. Celo človekova večnost je odvisna od današnjega dne. Če bom pravilno živel sedanjost in bom vsak dan izpolnjeval božje zapovedi, mi bo to gotovo pomagalo, da bosta prihodnost in večnost moji. Preteklosti ne moremo popraviti, ker je nimamo več. Je že na nami. Prihodnost pa si pripravljamo, le pravilno živimo in uporabjamo sedanjost kot priprava na ono, kar pride. Tako so si zagotovile vstop na ženitovanjsko pojedino pametne device, ki so pričakovale ženinov prihod. Pripravile so olje za svetilke, če bi se ženin zamudil. In prav to se je zgodilo. Kdor pa ni predvideval te možnosti, je ostal zunaj. In tudi to se je zgodilo. Uporabimo sedanjost za vse dobro, kar moremo storiti. Treba je moliti in se ne naveličati. Sami jo vedno potrebujemo in enako ves svet. Z njo ga rešujemo, kot nam je povedala Marija v svojih prikazovanjih. Sedanjost in naše sposobnosti uporabimo v ta namen. Tudi za to smo na svetu in v isti namen prav v tem času. Tako kot se drugi brigajo za hudičevo zmago in v ta namen delujejo in z njim sodelujejo, sprejmimo na sebe odgovornost tudi mi in se potrudimo za zmago božjega kraljestva. Tako sodelujemo s Kristusom, ki je prišel reševat, ne pa pogubljat. Če sedanjost napolnimo v tem smislu, bomo prav gotovo najbolj koristili vsemu človeštvu, čigar prihodnost je odvisna tudi od nas. Tako mu bomo v pomoč in rešitev in ne samo v nadlego, ki vse pričakuje od drugih. Samo, kar je dobrega, nas bo reševalo. Vse ostalo pa nam bo v škodo in bo govorilo proti nam. Slovenija se predstavlja z medom Na Bledu se je začel mednarodni projekt Okus Evrope, v katerem sodeluje devet muzejev iz prav toliko držav. Slovenijo predstavlja Tehniški muzej v Bistri, in sicer z medom. Cilj projekta je skupna razstava o proizvodnji in potrošnji hrane, ciljna skupina projekta, ki ga koordinira švedski muzej de a, pa so predvsem mladi Evropejci. Skupna razstava bo spodbujala razpravo o tem, kaj in kako jesti. Predstavljala bo podrobnosti in razlike med posameznimi narodi, trende skozi čas ter vpliv potrošnje hrane na okolje in podnebje. Z osvetlitvijo nacionalnih razlik in podobnosti ter izpostavitvijo podnebne problematike želijo muzeji spodbuditi medkulturni dialog o hrani, dediščini, okolju, proizvodnji in vsakodnevni potrošnji, so sporočili iz blejskega hotela Triglav. Vsak muzej se je poleg omenjene skupne razstave osredotočil še na prehrambeni izdelek, ki je posebnega pomena za državo. Tehniški muzej Slovenije je dodatni del razstave z naslovom Naj medi posvetil medu ter njegovi proizvodnji, potrošnji in pomenu, pa tudi ogroženosti in varstvu čebel. Razstavo so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri odprli v torek, 1. marca, ob 18. uri, spremljala pa jo bo vrsta aktivnosti za otroke, mladino in odrasle. Mednje sodi tudi zbiranje receptov osnovnošolcev, med katerimi bo komisija profesionalnih kuharjev izbrala najbolj zanimive, ki bodo nagrajeni. Razstava bo na ogled vse do 3. decembra. Pri slovenskem delu projekta sodelujejo tudi priznane restavracije, ki so pripravile jedilnike z lokalnimi sestavinami in medom. Gorenjsko med petimi restavracijami zastopa blejski hotel Triglav, v katerem so na novinarski konferenci predstavili projekt. jezik, ki ne pozna meja. Navdušujoča energija, ki so jo z odra širili pevke, igralci in kitarist, je napolnila dvorano, ki je zadihala skupaj z nastopajočimi Slovenci. Slovenskim pesmim v izvrstni izvedbi Kresnic je občinstvo pritegnilo navdušeno, a potihoma, predstava pa je z duhom slovenstva celo orosila marsikatero oko slovenskih korenin. Kresnice so v zgodbo o ošabni in prevzetni lepotici Urški, s katero povodni mož odpleše v valove Ljubljanice, vpletle slovenske pesmi -tudi uglasbeno Prešernovo poezijo , ki so še podkrepile sporočilnost Povodnega moža. Pesem Luna sije, kladvo bije je zazvenela v delu Povodnega moža, ko poje ura; Čez Šuštarski most so Kresnice zapele kot prispodobo, ko so na trgu plesale lepote z Ljubljane cele; Vsi so prihajali, njega ni bilo je bila popotnica v Urškino iskanje plesalca; Ti si moja ljubezen je kljub vsej gorečnosti prikupnih pevk povodnega moža pustila hladnokrvnega; ni pa občinstva pustila hladnokrvnega O, Vrba ob slovesu, ki je marsikoga spomnila na njegov rodni kraj v Sloveniji. MENI TEDNA Pustni krofi Na pustnem praznovanju ne smejo manjkati topli dišeči krofi. Sestavine (za 20 krofov): 1 kg bele moke (polovico ostre); 30 cm3 ruma; sok pol limone; 50 gr kvasa; 100 cm3 mleka; 8 jajc; 250 cm3 kisle smetane; vaniljev sladkor; 150 gr sladkorja; olje za cvrtje; marelična marmelada; sladkor v prahu za posip. Priprava: moko, ki smo jo imeli na sobni temperaturi, osolimo, ji dodamo rum in limonin sok. Kvas namočimo v mlačno mleko. Medtem ko vzhaja, stepemo kislo smetano, dodamo vaniljev sladkor, sladkor in jajca, da dobimo kremno zmes. To postopoma s kvasom vlivamo v moko in mešamo z mešalnikom toliko časa, da dobimo rahlo testo, ki lepo odstopa od posode. Nato testo pokrijemo in ga pustimo vzhajati najmanj pol ure. Vzhajano testo razvaljamo na debelino dveh centimetrov, pustimo, da spet vzhaja in nato z okroglim modelom izrežemo krofe. Pustimo, da še enkrat vzhajajo, šele potem jih ocvremo v vročem olju pri temperaturi 140 °C. Vročim ali ohlajenim vbrizgamo marmelado in jih posujemo s sladkorjem v prahu. Krhki flancati Sestavine: 600 gr moke; 5 rumenjakov; 7 žlic belega vina; ščep soli; 5 žlic sladke smetane; 2 žlici sladkorja; sok pol limone; olje za cvrtje; sladkor v prahu za posip. Priprava: V posodo damo moko, sladkor, rumenjake, belo vino, sol, 5 žlic sladke smetane, in limonin sok. Vse skupaj začnemo mešati iz sredine in počasi pobiramo moko. Vmesimo rahlo testo in po potrebi dodamo še malo kisle smetane. Testo pokrijemo. Počiva naj pol ure. Nato testo čim tanjše razvaljamo in s koleščkom razrežemo na pravokotnike. Po sredini pravokotnika naredimo tri vzporedne zareze in pazimo, da rob ostane cel. V roki trakove prepletemo in spustimo v vroče olje. Ocvrte flancate posujemo s sladkorjem v prahu. V testu mora biti malo kisline in nekateri uporabijo malo kisa. Dosti boljše je, če se da malo limone, ker da flancatom posebno skrivnosten okus. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI BRUTO PROIZVOD IN INFLACIJA Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je lani realno okrepil za 1,2 odstotka. V zadnjem lanskem trimesečju je bila gospodarska rast medtem v četrtletni primerjavi 0,6-odstotna, v medletni primerjavi pa 2,1-odstotna. Vrednost slovenskega BDP v lanskem letu je v tekočih cenah dosegla skoraj 36,1 milijarde evrov, kar je zneslo 17.602 evra na prebivalca. Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji se februarja v primerjavi z januarjem niso spremenile. Inflacija na letni ravni je znašala 1,4 odstotka, povprečna letna inflacija pa je bila 1,9-odstotna. PLINA NE BO ZMANJKALO Nemiri v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu na poslovanje družbe Geoplin in oskrbo z zemeljskim plinom nimajo vpliva. Geoplin ima namreč sklenjenih več dolgoročnih nabavnih pogodb, vendar med njimi ni libijskih proizvajalcev zemeljskega plina. Komunikacija in izvrševanje dobav zemeljskega plina s strani alžirskega partnerja potekajo skladno s pogodbenimi zavezami, prav tako ni nikakršnih najav o morebitnih motnjah dobave iz tega nabavnega vira, je zagotovil predsednik uprave Geop-lina Alojz Stana. Istočasno pa so objavili novico, da so odkrili nahajališča zemeljskega plina v Petišovcih v Pomurju; morda to tudi ni edino novo nahajališče plina v Sloveniji. PERPETUUM BREZ KOZLEVČARJA Vokalna zasedba Perpetuum Jazzile je po odhodu Tomaža Kozlevčarja za novega umetniškega vodjo izbrala Pedra Karlssona, ustanovnega člana ene najboljših vokalnih skupin na svetu, The Real Group s Švedske. Skladatelj, aranžer in pevec, ki je v jazzovski in popularni a cappella glasbi preživel 26 let, se bo s zborom družil približno enkrat mesečno. HUMANITARNA SLOVENIJA ZARADI OBAME IN ISLAMSKIH DRŽAV Vlada je hitro potrdila besedilo novele zakona o tujcih, ki na novo ureja vprašanje interesa pri pridobivanju dovoljenja za bivanje in med drugim omogoča sprejem zapornikov iz Guantanama na Kubi. Kot je ob tem po seji vlade zatrdil premier Borut Pahor, gre pri vprašanju sprejetja zapornikov iz Guantanama za humanitarno vprašanje. V LIBIJI SKORAJ NI SLOVENCEV Iz Libije, kjer se nadaljujejo napete razmere, sta se varno vrnili obe skupini slovenskih turistov. Vrnilo se je tudi sedem delavcev mariborskega podjetja Hidromontaža, dva sta v Libiji ostala na lastno željo. PO SVETU RAZMERJA V LIBIJI Kljub mednarodnim sankcijam in pozivom k odstopu libijski voditelj Moamer Gadafi vztraja na oblasti. A to ima dejansko le še v predelih Tripolisa in Sirte. Druga mesta so že pod nadzorom opozicije in protestnikov, ti so v noči na nedeljo zavzeli še mesti Misurata in Al Zavija. Varnostni svet Združenih narodov je uvedel embargo za orožje, Gadafiju, njegovi družini in najožjim sodelavcem pa zamrznil premoženje in prepovedal potovanja. Sveti sedež poziva h končanju nasilja nad civilnim prebivalstvom ter izraža strah in bolečino zaradi številnih žrtev, ki jih je kriza povzročila v Libiji. Direktor Radia Vatikan, p. Federico Lombardi, ob tem dodaja, da so zahteve po političnih in družbenih spremembah, ki se širijo v arabskih državah, odraz človeške želje po večji svobodi. Kaotične razmere v Libiji so tisoče ljudi prisilile v beg. To je na mejah z Egiptom in Tunizijo povzročilo pravo humanitarno katastrofo, saj je tam ujetih več deset tisoč ljudi, ki nujno potrebujejo hrano in zatočišče. KAKO PA V TUNIZIJI Pol drugi mesec potem, ko je vstaja v Tuniziji odnesla predsednika Ben Alija in vlado, je padel že prvi začasni premier. Začasna vlada pod vodstvom Mohameda Ganušija je namreč v očeh številnih Tunizijcev že postala koruptivna. Zato so se v petek spet podali na ulice, po treh dneh protestov in spopadov, ki so zahtevali tri smrtne žrtve in 200 ranjenih, je včeraj Ganuši že odstopil. Na njegov položaj je začasni predsednik države že imenoval 84-letnega Caida Essebsija. KAZNIVA DEJANJA Kitajska je odpravila smrtno kazen za 13 nenasilnih kaznivih dejanj in prepovedala najstrožjo kazen za obsojence, starejše od 75 let. Kitajska velja za državo, ki izvrši največ smrtnih kazni na svetu. Ukrep sicer ne bo bistveno zmanjšal števila usmrtitev, saj gre za kazniva dejanja, za katera so že doslej zelo redko izrekali smrtno kazen. Ta sicer ostaja v veljavi za nekatera druga kazniva dejanja, POTREBNO SODELOVANJE Med raznimi težavami, ki jih imamo z izhajanjem lista, je tudi ta, da nam naročniki redko sporočajo spremembe svojih naslovov. Zato se dogaja, da nas na odhod naročnika v drug kraj opozori šele pošta, ko nam začne vračati poslane izvode s pripombo ,,Se odselil neznanokam". ^ Pa še tole: V zaglavju „Obvestila" objavljamo napovedi raznih društvenih prireditev in občnih zborov posameznih organizacij. Redko, zelo redko se pa dogaja, da bi nam društvo ali organizacija potem poslala tudi kratko poročilo bodisi o občnem zboru, važnejšem sestanku ali družabni prireditvi. Tudi za taka poročila prosimo. Objava takih poročil je važna za pozneje - za zgodovino, za tistega, ki bo kdaj iskal podatkov o delu in življenju slovenskih izseljencev in njihovih društev ter organizacij. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSKA VAS DELOVANJE SOCIEDAD DE FOMENTO Za pustno nedeljo je Sociedad de Fomento pripravila vaščanom dobro organizirano družabno prireditev. Domačini in gostje od drugod so popolnoma napolnili dvorano Slovenskega doma. Za povečanje dobre volje sta poskrbeli kar dve domači godbi: ,,Jazz Sloven" in ,,Škrjančki" pod vodstvom g. Franca Staniča. ^ CVETE, CVETE, POMLAD _ Simon Gregorčič Cvete, cvete, pomlad -iz cvetja kdaj bo sad? Le Bog nebeški zna; kdaj cvetje sad nam da^ Dekle, dekle ti zalo, življenja mojega pomlad, ti nisi me poznalo, a v te sem zrl jaz tolikokrat, življenja mojega pomlad! Svobodna Slovenija, 2. marca 1961 - št. 9 RESUMEN DE ESTA EDICION povezana z gospodarstvom, kot je korupcija. Kitajske oblasti si zadnja leta prizadevajo odpraviti zlorabe pri smrtnih kaznih, zato so sprejele odločitev, da mora vse izrečene kazni pregledati vrhovno sodišče. Poleg tega se zavzemajo, da se najstrožja kazen izreka samo za najhujša kazniva dejanja. MADŽARSKI ZAKON O MEDIJIH Madžarska vlada je parlamentu v razpravo predložila spremembe spornega zakona o medijih. Zakonu je odločno nasprotovala madžarska opozicija, ostre kritike je izrekla tudi Evropska unija. Proti zakonu, ki naj bi omejeval medijsko svobodo, je prejšnji mesec na ulicah madžarskih mest protestiralo tudi več tisoč protestnikov. Parlament naj bi štiri spremembe k zakonu, ki pokrivajo področja, kot so uravnoteženo poročanje, kazni, pravila registracije medijev in svoboda govora, uradno sprejel prihodnji teden ali najpozneje sredi marca. Ker imata premier Viktor Orban in njegova stranka Fidesz tam dvotretjinsko večino, sprejetje sprememb predvidoma ne bo problematično. PREISKAVE ZA VOJNE ZLOČINE Na treh lokacijah v okolici Stare Pazove v Srbiji potekajo preiskave. Srbske oblasti namreč želijo priti do dokumentov ali podatkov, ki bi omogočili prijetje nekdanjega predsednika samooklicane republike Srbske krajine Gorana Hadžiča. Preiskave je odredilo srbsko tožilstvo za vojne zločine. Hadžič je poleg nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov Ratka Mladiča edini obtoženec haaškega sodišča, ki je še na begu. Obtožnica ga bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu med vojno na Hrvaškem. Hadžič je izginil julija 2004, le nekaj ur po tem, ko je haaško sodišče izdalo obtožnico. CONSULTAS POLÍTICAS BILATERALES El día 23 de febrero de 2011 se celebró en Ljubljana encuentro sobre consultas políticas bilaterales entre Eslove-nia y la Argentina dirigido por Dragoljuba Benčina, Secretario de Estado del Ministerio de Asuntos Exteriores de la República de Eslovenia, y Alberto Pedro D'Alotto, Vicecanciller de Ministerio de Relaciones Exteriores, Co-mercio Internacional y Culto de la República Argentina. El encuentro confirmó las buenas y amistosas relaciones entre ambos estados. Las partes reafirmaron su interés en la profundización de la cooperación entre los dos países, especialmente en el ámbito económico. También es importante la cooperación existente en los ámbitos culturales, científicos y tecnológicos. Parte del encuentro fue dedicado a la presentación de las prioridades de la política exterior de Eslovenia y la Argentina, la evaluación de los actuales acontecimientos internacionales, los Balca-nes Occidentales, la cooperación en materia de Derechos Humanos con énfasis en los derechos del niňo y la relación Unión Europea - Argentina y Mercosur. Argentina presentó los procesos en América Latina y el Caribe, y su trabajo en el grupo G-20 y sus actividades en G-77, el grupo que Argentina actualmente preside. La Secretario de Estado Dragoljuba Benčina también presentó las prioridades de la cooperación eslovena para el desarrollo y el Foro Estratégico de Bled, que se llevará a cabo entre 9 y 10 de septiembre de 2011. La Secretario de Estado Benčina y vicecanciller D'Alloto también firmaron Memorando de Entendimiento sobre Consultas Políticas entre los dos ministerios que institucionalizarán los encuentros sobre consultas políticas sobre el desarrollo de relaciones bilaterales, multilaterales y regionales. (Pág. 1) NUEVO DISCO Los reconocidos solistas Bernarda y Marko Fink, con producción de Harmonia Mundi, editaron un CD con canciones eslovenas. La distribución será a nivel mundial, lo que le da al disco una trascendencia mayor. El reconocimiento mundial de los hermanos Fink fue lo que, sin duda, animó a la discográfica a editar el disco con canciones solistas y duetos. También se podrá solicitar la edición impresa de las notas de las 32 canciones y duetos - el contacto para recibir la notación musical está especi-ficado en el CD. La conferencia de prensa será a fines del mes de marzo donde estará presente Bernarda Fink y el pianista Anthony Spiri; Marko estará trabajando en Amsterdam. (Pág. 2) SIERRAS CORDOBESAS La colonia de vacaciones partió el domingo 2 de enero hacia Córdoba, más precisamente a San Esteban. Treinta niňos y sus acompaňantes pasaron hermosos días en las sierras cordobesas. En esta primera parte nos cuentan cómo se organizaron en el "Hanželičev dom" para que la convivencia no tuviera sobresaltos. Recorrieron las cer-canías del lugar e hicieron varias excursiones donde el agua y las sierras fueron, obviamente, protagonistas. La primera excursión fue a La Cumbre, al mirador del Cristo Redentor. De "bajada" llegaron al lago San Gerónimo y dieron una vuelta por la estancia El Rosario donde vieron cómo se producen los alfajores y, claro está, los probaron. Otras excursiones fueron al río Quilpo, a Tramontana (el criadero de truchas), Capilla del Monte y el Mástil. (Pág. 3) SEMINARIO, ULTIMA PARTE En este número se cierra la crónica del seminario de maestros del idioma esloveno en el hemisferio sur que se desarrolló en Eslovenia (Koper y Ljubljana) durante el mes de enero. En esta oportunidad, la cronista describe el boletín que resultó del trabajo en el seminario. Cuenta, además, los medios de comunicación en los que el seminario fue noticia y que se encuentran en la web. Del mismo modo, estará disponible el boletín en los próximos días, pero para que la ansiedad no nos venza nos adelanta algunos de los títulos y secciones del mismo. Ahora resta comenzar el ciclo lectivo en cada uno de los cursos de idioma esloveno y aplicar los nuevos conocimientos. (Pág. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Rok Fink, Anica Mehle in Saši Podržaj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 350.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 455.-; beli papir, $ 560.-; Bariloche, $ 410.-; obmejne države Argentine, 175.- US dol.; ostale države Amerike 190.- US dol; ostale države po svetu, 200.-US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 135.-US dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O if■>J7. fOL/C-^C^a.^J ÍWTEGÍÍ/^i COLCGIÍI IÍ..1. i JL i[i..^l^. ■T'. -ir KipJ-ï - Lll^lll^ C i-ljj ■ ^ II"«/ ■ I -^ jlîjlrl T. : j,« I . L^k'ijiinrsli -l'iTi rí cnui' L L!l!^ rUNDACION SLO M I ïr|i J Mh -"'-I" -1 :l'.l,l^ ( II..' ■ \F -111 h...1 Il I rliJliVl Kdor Vame veruje vekomaj ne bo umrl! Z veliko žalostjo sporočamo, da je v ponedeljek, 7. februarja 2011, v 88 letu starosti, po kratki in hudi bolezni, mirno zaspala in odšla k Bogu, naša draga sestra, svakinja in teta Mimica Skvarča Zahvaljujemo se č. g. Matiju Borštnarju za podeljene zakramente in darovano sv. mašo; patru dr. Alojziju Kukovici za molitve ob krsti in somaševanje ter prelatu dr. Juretu Rodetu za molitve ob krsti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo kropili in molili za pokoj njene duše. Naj počiva v miru! Priporočamo jo v molitev! Žalujoči: sestri Manca por. Urbančič in Zinka vd. Jelen z družinama; brata Lojze in Marjan z družinama; svakinja Anica roj. Novak; številni nečaki in nečakinje ter ostali sorodniki San Justo-Buenos Aires; Rovte-Slovenija