//letnik 19, številka 04, december 2013 43 MARIBOR PTUJ ORMOŽ SREDIŠČE ob Dravi 1 2 3 4 SLO HR 5 kanal HE Zlatoličje Ptujsko jezero kanal HE Formin Ormoško jezero stara struga Drave stara struga Drave stara struga Drave breguljke ne zasedejo. Razlog tiči v plenjenju mladičev. Manjše kolonije, do 25 osebkov, so manj uspešne, saj je verjetnost preživetja v času plenjenja ujed v veliki meri odvisna od obrambne reakcije kolonije – velika jata bre- guljk se spreletava sem ter tja pred steno in tako zmede plenilca. To je tudi razlog, da je treba pripraviti čim daljše stene, seveda kolikor dopušča teren. Akcija »Priprava rečnih brežin za gnezdenje breguljke« je bila uspešna V letošnjem letu smo v sklopu projekta Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji (LIFE11 NAT/SI/882) očistili zaraščene in zasute brežine reke Dra- ve. S tem smo izboljšali gnezditveni življenjski prostor za breguljko in vodomca (Alcedo atthis). Lokacije posegov v brežino reke Drave so bile ob kanalu HE Zlatoličje, breži- ne Drave v bližini Starš, nizvodno od Zumrove jame, bre- žine stare struge Drave v bližini Središča ob Dravi in v gra- moznici Jurkovec v neposredni bližini Ormoških lagun. Skupna dolžina sten, ki smo jih pripravili za gnezditev breguljk in vodomca, je bila približno 400 metrov. Akcije ureditve gnezditvenih sten na območju Drave med Mari- borom in Ptujem se je udeležilo 19 prostovoljcev, stene v bližini Središča ob Dravi je pripravljalo 22 prostovoljcev, v gramoznici Jurkovec pa pet. Na ornitološkem taboru Drava 2013 smo popisovali breguljke Tabor je potekal v sklopu projekta LIVEDRAVA. Namen ornitološke skupine, ki je popisovala breguljke, je bil ugo- toviti velikost njihove populacije na območju reke Drave od Maribora do Središča ob Dravi. Kolonije breguljk smo popisali na petih lokacijah, in sicer ob kanalu reke Drave v Zlatoličju, kjer smo našteli 112 aktivnih rovov, ob reki Dravi v bližini Starš in Zlatoličja 179, v gramoznici Jurko- vec je gnezdilo 85 parov breguljk, ob sotočju reke Drave in kanala Drave pa 90. Največja kolonija je bila ob kanalu Drave v bližini HE Formin. Na tem mestu je reka v po- plavi novembra 2012 naredila okljuk. Nastala je naravna vertikalna peščena stena v dolžini 400 metrov, v kateri je gnezdilo 344 parov breguljk. Skupno število aktivnih ro- vov na območju reke Drave je tako bilo 810. Glede na število breguljk na Dravi v obdobju od 2000 do 2010, ko je gnezdilo med 100 in 400 parov, lahko ugotovi- mo, da je bilo leto 2013 zanjo uspešno, saj je na območju od Maribora do Središča ob Dravi gnezdilo več kot 800 parov. Izbor življenskega prostora črne štorklje // Damijan Denac Leta 2013 smo na DOPPS-u opravljali študijo rabe in izbora življenjskega okolja črne štorklje (Ciconia nigra) na območju Mure. S to ekološko raziskavo želimo ugotoviti, katera življenjska okolja so zanjo ključna, kako jih upo- rablja in kakšen obseg teh okolij potrebuje za gnezdenje. Delo je obsegalo pregled del, ki obravnavajo ekologijo črne štorklje, vzpostavitev stikov s tujimi raziskovalci črne štorklje, poizvedbo pri lokalnih poznavalcih, iskanje gnezd pred olistanjem dreves, opazovanje svatovskih le- tov, iskanje prehranjevališč in opazovanje na prehranje- vališčih, snemanje z avtomatsko kamero in poskus ulo- va ter telemetrije odraslega osebka. Pri slednjem zaradi visoke vode in razpršenosti prehranjevališč v letu 2013 nismo bili uspešni. Zbrali smo 29 opazovanj, naredili več posnetkov z avtomatsko kamero in zaključili, da na raziskovanem območji gnezdijo 2-3 pari črne štorklje. Raziskavo nadaljujemo v naslednjem letu. Preliminarne 1: V raziskavi rabe in izbora življenj- skega okolja črne štorklje (Ciconia nigra) na območju Mure je DOPPS zbral 29 opazovanj in ugotovil, da na raziskovanem območju gnezdijo 2-3 pari. foto: Tone Trebar 3: Območje reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi je bilo raziskano v času ornitološkega tabora. Mesta, kjer so zabeležene ko- lonije breguljk, so označena s krogom. 4: Peščena stena, ki je nastala med po- plavami leta 2012 ob kanalu Drave v bližini naselja Formin, meri kar 400 metrov, v njej pa je letos gnezdilo 344 parov breguljk. foto: Dominik Bombek 4 1 3 44 Svet ptic 1 počitnic preživelo v družbi osemnajstih osnovnošolcev petih pomurskih osnovnih šol; za tri mlade Štajerce smo letos naredili izjemo in tudi njih sprejeli medse. Mladi so spoznavali in popisovali ptice v Puconcih in njihovi bli- žnji okolici, daleč kot so jih pač nesle noge, naša »baza« pa je bila Osnovna šola Puconci. Za letošnji ornitološki vikend bi lahko rekli, da velja rek »v tretje gre rado«, saj ocenjujemo, da je bil najboljši med pomurskimi ornito- loškimi vikendi doslej. Udeležilo se ga je največ osnov- nošolcev in največ (so)mentorjev, trajal je najdlje (skoraj štiri dni), popisali smo največ vrst ptic v primerjavi s predhodnimi vikendi, gostila nas je moderno opremlje- na šola z »eko učilnico« na prostem in, kot že rečeno, tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Delo na ornitološkem vikendu je potekalo v petih skupi- nah, in sicer na teme Ptice okoli nas v kmetijski krajini – v gozdu – v naseljih, načini opazovanja in popisovanja ptic ter ptice okoli nas ponoči. Mladi z mentorji in so- mentorji so v treh dneh v Puconcih in okolici popisali 58 vrst ptic, med katerimi je vredno posebej omeniti ma- lega sokola (Falco columbarius), vinskega drozga (Turdus iliacus), črno vrano (Corvus corone), kozico (Gallinago gallinago), trstnega strnada (Emberiza schoeniclus) in rep- nika (Carduelis cannabina). Poleg bolj resnega dnevnega terena so mladi izkusili tudi nekaj zanje posebnega: zjutraj so imeli ptice skoraj dobesedno na dlani, ko so spoznali metodo obročkanja ptic, zvečer v temi pa so se skupine odpravile peš v bli- žnje gozdove na popis lesne sove (Strix aluco). Popoldnevi in večeri so bili bolj sproščeni in družabni. Takrat smo se odpravili na izlet na Ledavsko jezero, namestili gnez- dilnico in krmilnico ob »eko učilnici«, dekleta so šiva- la pisane sovice in ustvarjale ptičke iz modelirne mase ter jesenskih plodov, fantje pa so se neutrudno podili za nogometno žogo. V nedeljo so skupine svoje novo prido- bljeno znanje preizkusile tudi v tekmovanju prepozna- vanja ptic (»mini Ptičariadi«). Za konec smo se nagradili Ptice Puconcev in okolice 2013 3. Pomurski ornitološki vikend // Monika Podgorelec Že konec septembra sem nestrpno klikala po spletu, da bi se seznanila z vremensko napovedjo za mesec oktober, in si v mislih želela: »Naj bo letos lepo, naj bo lepo«. In v nasprotju z lanskim letom, ko nas je presenetila celo sne- žna ploha, smo na letošnjem 3. Pomurskem ornitološkem vikendu med 25. in 28. oktobrom res imeli čudovito indi- jansko poletje. Tako je bil izpolnjen tudi bistveni predpo- goj za uresničevanje ciljev ornitološkega vikenda: naučiti otroke na terenu opazovati in prepoznavati najpogostejše ptice okoli njihovega doma, poudariti pomen telesne de- javnosti v dobi računalniške tehnologije in otroke prepri- čati, da se da tudi brez računalnika, pametnega telefona ali tabličnega računalnika preživeti prijeten in nepozaben dan v naravi, v družbi enako mislečih vrstnikov. Enajst članov Pomurske sekcije DOPPS (mentorjev in somentorjev) je uvodni vikend letošnjih krompirjevih rezultate smo predstavili na Dravskih elektrarnah 11. no- vembra 2013 skupaj z raziskovalci drugih skupin – CKFF, Lutra, ZZRS. Zahvaljujemo se vsem našim članom in zu- nanjim sodelavcem, ki so pomagali pri terenskem delu: Barbara Robnik, Barbara Vidmar, Bine Bozovičar, Boštjan Deberšek, Cvetka Marhold, Darko Lorenčič, Denis Cizar, Domen Robič, Franc Kosi, Gregor Domanjko, Jasmina Fi- lipič, Jernej Perša, Jože Ledinšek, Jure Perša, Kristjan Ma- lačič, Leopolda Robič, Matjaž Premzl, Mojca Podletnik, Monika Podgorelec, Sabina Povhe, Sarah Robič, Špela Go- rički, Tamara Karlo, Tilen Basle, Zoran Norčič. 1: Udeleženci, men- torji in somentorji 3. Pomurskega orni- tološkega vikenda pred »eko učilnico« OŠ Puconci. foto: Monika Podgorelec 2: Mladi so v treh dneh v Puconcih in okolici popisali 58 vrst ptic, med katerimi je vredno posebej omeniti vinskega drozga (Turdus iliacus). foto: Miha Krofel 3: Ob »eko učilnici« na prostem so namestili gnezdilnico in prisluhnili navodilom za njeno pravilno namestitev. foto: Gregor Domanjko 1 3 2