PoStnlna olačaua v gotovini leto LXI V Ljubljani, v četrtek 21. decembra 1933 Štev. 290 a Cena 1.50 Dii Naročnina mesečno 25 Diu. /.u inozemstvo 40 Din — ne-deliska izdajo celoletno 46 Din, za iuo/eiimlvo 120 I )in Uredništvo je v Kopitarjevi ui.b/lll Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 In 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ln dneva po prazniku Ček račun. Ljub* liana šl. lObMi ia iii 54l» /a uiseratej Sarajevo šiv 7">05. Zagreb štv Vuilt, PrutfH-l )iiiihj .24.79* U |) r h v n . kopitar-leva b, telefon 2^97 Junaštvo našega svetovnega nazora Ob velikih prelomih v zgodovini človešfva je krščunska veru še posebej zuhtevula od svojih vernikov junaštva. Ne takrut, ko se reke pomirijo, ko se l«no raztegnejo v širino in se v debelih masah komaj vidno pomičejo po iz-glajenih koritih, niti takrut ne, ko se drenjajo •ko/.i skalnate čeri iu padajo čez skale in granitne plušče, ampak v zgornjem toku je treba poguma iu junaštvu veslaču, ki je zasedel čoln, da preplove reko do njenega izliva v morje. Tam je treba nnjpreje razumnega, hladnega junaštva, je treba pametnih priprav, je treba resnega študija in železne volje, je treba ju-nuškegu duha v junaškem telesu. Kdor bi se predal slapovom in skalam brez priprave, ni več junak, ampak lnhkomišl jen norec, ki ne zasluži občudovanja, k večjemu še pomilovunja, Zdi se, kot du bi se ta iz nuravc vzeta slika v zgodovini krščanstva vedno in vedno ponuv-ljala. Krščanski svetovni nazor, kot se v znanstvenem jeziku imenuje, kar naše ljudstvu bolj skromno in bolj resnično izraža s krščansko vero, še ni nikdar zahtevalo junaštev, kadar je življenje teklo mirno, široko in bohotno. Kadar je vse, družba, država in družina tvorilo le lepo izglujeno korito, po katerem se je neovi-ruuo pretakalo z vso svojo silo krščanstvo. Tudi v dobah krvavih uli nekrvavih velikih človeških preobratov krščanstvo ni zahtevalo junaštev, sluteč, da bi v prelivanju človeških strusti žrtve bile brezuspešne ali vsaj manj koristne, kot pa življenja, ki se ohranijo za delo obnove nu razvujiuuh. Pač pa je krščanstvo, ki ga vodi večno modra roka božje previdnosti, še vedno prišlo pred svoje vernike z zahtevami junaštva, kadarkoli je slutilo — pa ilutilo ni pravi izraz pri božji ustanovi — kadar je z gotovostjo vedelo, da prihajajo neizbežno veliki prevrati, temeljiti prelomi, ki bodo Sloveštvo razgibali in razmajali do dna. Tako je bil ves stari vek dolga trpeča priprava na prihod krščanstva in na največjo revolucijo, ki sc je sploh kedaj vršilu in se bo kedaj vršila med človeštvom. Stari, predkr-ščanski vek je moral pripravljati v trpljenju vse one velike značaje, ki jih potres, ki ga Ie povzročilo krščanstvo, ni uklonil, je priprav-jal ono junaško ozračje in heroično razpoloženje, brez katerega bi krščanstvo ne bilo nik-dur moglo prebiti samo jeruzalemskega obzidja. Sturi predkrščanski vek, veliki advent v zgodovini človeštva je prenapolnjen junaških činov, od Davidu mimo Maknbejcev in velikih žena. ki se skozi davna stoletja blišči jo kot vzori junaštva iu brezkompromisnega tveganja za ideale, ki so bili kot sveti spoznani in pripo-znani. Vzgojeni v duhu tako velikih tradicij neustrašenosti, ljubezni do žrtev, ožnrjcni in utrjeni od tako vzvišenih vzorov, so bili ti rodovi zreli, da sprejmejo zrno krščanstva in da ga v vseh burjnh in viharjih ter navzlic njim razvijejo v drevo, ki ga nikdo razun Boga več podreti ne more. Samo rodovi, ki so izšli iz te od junaštva naravnost pregnečene preteklosti, so jjili v stanu dati nezlomljive apostole in učence, ki so v dimu in krvi prvih krščanskih stoletij vzdržali, ne samo vzdržali, ampak zmagali ter slednjič ostali sami na razvalinah zrušenega poganstva, da zgrade znova človeško družbo po idealih največjega junaka, ki je vzdržni nezlotnljen tjn do Križa in — zmagal. Isto je bilo v drugi revoluciji človeštva, ko jc kriva vera, nnjpreje pod imenom luteran-stva, zatem pod imenom prosvitljcnega liberalizma, hoteli omajati — in sta zares tudi omajali — temelje krščanskega reda. Srednji vek je poln junaštva, saj se imenuje junaški vek. Krščanstvo se jc takrat treniralo v strašnih križarskih vojnah, treniralo se je v heroičnem kulturnem delu. Pragozdovi so padali, šole so vstajale, od jutra do večera in dolge noči so škripala peresa po pergamentih, da se je rešilo najboljše od umrlega veka, kri je tekla na obronkih krščanstva, kamor so butali valovi poganov. Le tako je bilo mogoče, dn so v krščanstvu utrjeni, od mladih nog v vzvišenih vzorih krščanskega junaštvo vzgojeni rodovi prestuli potres protestantizina, ki je porušil vso severno Evropo. Vrhovi so se -nmajnli. a kar je bilo v trdobi pripravljenega, v junaštvu treniranega, je ostalo po konci, četudi so glave padale, čo tudi so vešala delovalo. Vihar je šel mimo, a krščanstvo je ostulo. ludi prosvitljena francoska revolucija, ki si je zadala nalogo, da pretrese in zlomi vso južno Evropo, ni mogla podreti teh velikanov duhu in srca, ki so naenkrat vstuli iz skromnih ljudskih mns, kjer so si v navidezno brezuspešnem boju proti korupciji in lahkoživju višjih slojev ojekleni mišice duha iu telesa in so z razpetimi rokami zaustavili pošast revolucije, ki jc drla naprej. Zato ni čuda, če so se nad kupi postreljenih mrltčev, nad razvalinami požganih cerkva, uud bohotnim sprostenih strusti, dvignili neoniutle-žcvuni in nestrti veliki značaji, pripravljeni, da odpustijo in du pospruvijo junaško — razvaline revolucije, ki je šlu miiuu njih, u ne preho njih. lutii naša doba, ki jo preživljamo, sc nam zdi douu priprave na iicko še večjo, se hujao douo, ki uo znučiiu nov, tretji veliki človeški potres v zgodovini naših borili 2000 let. iVli to sKIcpumo iz trgu, ko nus krsčaustvo vedno oolj jasno navaja uo tega, da se treniramo v pripravah. v težavnih pripruvah na nekaj — hujšega bi rekli malouusui, nu nekaj svetiejšegu pravilna nu, ki nočemo dciiiuutiruti tradicij junaštva v razvoju kr.ščunskcga svetovnega nazora. Y kratkih povojnih letih smo doživeli že več tnk.-iiuh migljajev: Bog je poslal neznosno trpljenje ruskemu narodu, ki ga naj prečisti, ki naj ustvari vzore junaštva, neustia.ieiiosti iu brezmejnega tveganja, da bodo svetili in vodili v šc težjih dnevih obnove, ki ne more izostali. V Meksiki je božja previdnost pretresla krščanstvo in zahtevulu od njega dokazov junaštvu iu sposobnosti /a nove čase, ki prihajajo. V Španiji so zažarele cerkve in samostani in so se polnile ječe: Bog je isknl junakov v luči ognja in v sencali ječ za še hujše preiz- Prosfouo hraVevega rojstnega dne 17. december H Cl Koroškem Vo/vodski stol na Gosposvetskem polju Celovec, 20. dec. Tudi na Koroškem so rojstni Nj. Vel. kralja proslavili zelo svečano. Celovški listi so prinesli zelo simpatično pisane članke o Nj. Vel. kralju Aleksandru. »Karntner Tagblalt« piše: Jugoslavija je 17 decenil.ru proslavila 45. rojstni dan svojega kralju. Nj. Vel. kralj Aleksander je v svoji domovini zaradi velikih uspehov, ki jih je dosegel, zel« priljubljen Pod vlado njegovega očeta kralja Pctrn je Srbija leta li)12 osvobodila Južno Srbijo, pri čemer je sedanji kralj Aleksander, takratni prestolonaslednik, poveljeval I. armadi, ki jc z odločilno zmago pri Kunianovem odločila vso vojno v svojo korist in osvobodila starodavna mesta Skupijo, Prilep in Bitnlj. Dve leti nato se je začela svetovna vojna, v kateri je moral tc-dunji regent Aleksander rešiti težke naloge, kar jo pa naposled privedlo do proglasitve kraljevine Srbov. Hrvatov io Slovencev pred 15. loti. Po smrti svojega očeta je kralj Aleksander zasedel prestol nove kraljevine. Novi kralj je posvetil vse svoje sile delu za mir in za veličino svoje države. Pri tem mu gre velika zasluga, da jc zaradi vojne izčrpano državo gospodarsko konsolidiral, jo združil pod enotno upravo — deli nove države so sestajali iz sedmih različnih pravnih področij — in ji zagotovil normalen iu miroljuben napredek. Trdno prepričan o uspehu svojih načrtov in o njih koristi ia narod, se ni strašil prevzeti težko odgovornost s tem, da jc vzel vodstvo državo v svoje roke. G. januarja 111211, ko so brc/obzirna demagogija in strankarski boji spravili državo v žagalo, jo kralj Aleksander nesebično prevzel vso oblast v svoje roke in tako rešil državo iz veliko nevarnosti. To energično dejanje ni malo pripomoglo k okrepitvi države in h konsolidaciji političnih razmer v njej. 0(1 takrut datira tudi preimenovanje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v kraljevino Jugoslavijo. V zunanji politiki zasleduje kralj Aleksander politiko ohranitve miru in izpolnjevanja mednarodnih obveznosti. Pri tem ga odlikuje njegovu iskrena ljubezen do miru in želja', du se vsi spori rešijo sporuzumno in miroljubno. Vzlie svojemu osebnemu junaštvu in svojim uspehom nn bojnoin polju se nikdar noče znpejjati v vojne pustolovščine. ker vidi v vojni zlo. ki se gu je Ireliu za vsako ceno ogniti. Prav tako kukor njegov kralj jc tudi jugoslovanski narod globoko prežel željo po miru. Jugoslaviji je mnogo do loga, du ohruni dobro razmerje i vsemi sosedi da se ohrani zu človeštvo toli potrebni mir. Zalo jo ludi Jugoslavija pod vodstvom svojega kralja sklenila že mnogo pogodb in sporazumov, ki jim jo namen zagotoviti mirni razvoj države iu preprečiti vojne nevarnosti. ,,Freie Stimmen" Tudi »Freie Slimmenc se spoštljivo spominja 45. rojstnega dne jugoslovanskega vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandra l. List podajo kratek pregled ubiejše srbske zgodovine in zgodovine razvoja Jugoslavijo ter naglaša, da sc jo poil rogentstvom tedanjega prestolonaslednika Aleksandra po končani svetovni vojni izvršilo zedinjenje Srhov, Hrvatov in Slovencev v sedanjo kruljcvino Jugoslavijo. Pozne- je je prišlo v mladi državi do medsebojnih razprtij lako da jo kralj Aleksander v najboljši telji, da ohrani enotnost Jugoslavijo, ti. januarja 11)211 ukinil lodunjo ustavo iu prevzel državne posle sam v svoje roko. S tem je hotel doseči pomiritev, kar s« mu jc tudi posrečilo, zakaj pred (remi leti je mogel tedanji diktatorski režim zrahljati in stopiti spet na pol parlamentarnega življenja Kralj Aleksander se ' jc zmerom boril za ohranitev miru, posebno na ! Balkanu, in j« to tudi pri neštetih prilikah naglasih Tudi najnovejši obisk bolgarskega kraljevskega pa.a v Belgradu je izraz teli njegovih stremljenj. Notruuji in zunanji mir v blagor države ili naroda, to sla maksimi politike jugoslovanskega vladarja, ki ga poleg skromnosti in preprostosti odlikujejo velika inteligenca, energija in neumorna delavnost Sprejem na konzulata Oba lista prinašata tudi izčrpno poročilo o proslavi, ki se je vršila v Celovcu o priliki 45. rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. V nedeljo je bila v tukajšnji stolni cerkvi sv. maša, ki so se je udeležili vsi tukajšnji odličniki in zastopniki konzularnega zbora. Opoldne je bil nato sprejem v prostorih jugoslovanskega konzulata. Pri sprejemu je bil zbran ves oficielni Celovec z deželnim glavarjem, višjo duhovščino, višjimi uradniki, zastopniki gospodarskih, vojaških in civilnih krogov ter konzularnim zborom. Tudi zastopniki lislov so bili v velikem številu zastopani. »Kiirntner Tag-blatt« pri tej priliki hvali gostoljubnost juuoslovan-skeira generaineca konzula dr. Miroševiča, ki j« postala v Celovcu že prislovična. Kra'jpv dan v Zagrebu Zagreb, 20. decembra. Nj. Vel. kraljica se je dopoldne ob 11 odpel ala s sanini v Šestine. Ob 15.15 se je kralj odpel al na izlet z avtomobilom v zagrebško okolico, med tem ko |e kraljica obiskala Krščansko zaiednico mlajih ljudi, ki delujejo v naši državi pod pokroviteljstvom prestolo-\ naslednika Petra in pod pre Ised.sh om kneza Pavla [ in kneginje Olge. Pred poslopjem Zaelnice, ki I stoji na Jelačičevem trgu, se ie bila midlem zbrala I velika množica ljudi, ki je napolnila skoraj ves j trg in ob odhajanju kraljice priredila navdušene ovacije. De Valera in I^s^a Bof demokracije proti diktaturi London, 20. decembra. Za usodo generala 0'Dulfyja se zanima vsa angleška lavnost. Gibanje, ki ga je vzbudil general 0'Duffy na Irskem, ni samo na sebi želo posebnih simpatji v Angliji, ker je bilo fašističnega duha. Toda general O Duify je bil mož, ki je delal silne preglavice de Valeri v trenutku, ko se ta pr'prav!ja ra preglasitcv irske republike in s tem na ločitev od angleškega imperija. General 0'Duffy je na vsak način slabil udarnost de Valerov h rej.ubl kancev in je bil nasproii Angliji neprimerno bolj spravljiv. Že arelaciia irskega generala, ki je imel za seboj nad 60.0i 0 tako zvanih modrih srajc je sama na sebi senzacija, l udi način aretacije je bil res senzacionalen. De Valera je razpustil organizacijo modrih srajc in general 0'Duffy je sklical veliko zborovanje v »Westport« v deželi Mavo. Čeprav je noša modrih srajc oblastno prepovedana so se v Westportu zbrale modre 6rajce v velikem številu. Mesto se je spremenilo v pravi bojni tabor. Po ulicah so korakal vo;aki s čeladami in pli ski-mi maskami ter s solznimi brmbami. Že v predmestju je policija aretirala generala 0'Duffyja toda modre srajce na konjih so nenadoma obkolile policijo in rešile svojega poveljnika. Ta je med tem časom po ovinkih prišel v mesto in se priplazil do kraja, kjer se je vršilo zborovanje Tudi tukaj ga je policiia zopet aretirala, toda modre sra ce na konjih so ga vnovič rešile. General 0'Duffy zmagovalno stopil na govorniški oder v modri srajci in pričel govo-iti. Komaj je spregovoril nekaj stavkov in napovedal ?ma{n svojega gibanja ga ie polici a zopet zagrabila in modre srajce ga tretjič niso mogle več reš ti. Policija je »H ved I a generala 0'Duffya in z njim tudi nekaj modrih srajc Med vojaMvom, policijo in zborovale! je prišlo do hu-lega pretepa, toda policija ie končno obvladala položaj. Ponoči so generala odvedli v Du-blin, kjer čaka na svoje usodo. De Valera pojde po vsej verjenosti tudi glcvle giban a modrih srajc do skrajnosti in ga namerava končno zatreti. Že zadnie volitve je razpisa! kušnje, ki se oznanjajo V Nemčiji, v Italiji je božja šiba skeleče udarila, Bog pa je prisluškoval, če bo nemara slišal od tam junaških glasov, viteških in heroičnih kretenj, pripravljenih, da vodijo v novo trpljenje in k novim žrtvam svoje ljudstvo. Tudi drugod so padli udarci in so se čutili nevarni sunki, ki nam kličejo, dn naj bomo pozorni, da se vadimo, pridno vadimo, neustrašeno pripraviinmo. naj se okrog nas godi kar hoče. da bomo močni in nezlomljivi, kadar se ho človeštvo valilo preko slapov v n žine, kjer čakajo zopet milejši in udobnejši časi. Mi prehajamo v socialno dobo. ki bo zahtevala obnove od nog do glave.. Danes šc pred-okusov nimamo, knkšna bo ta doba, snmo to vemo, ua bo prehod boleč za vse, posebno pn za tiste, ki niso poslušali glasu krščanstva, dn naj se pripravljajo, junaško pripravljajo zu junaštva, ki bodo ootrebna. z namenom, da bi preprečil osnovanje skupne opozicije, to je sporazum med pre šnjim predsednikom Cosgraveom in generalom Duffyjem. Poizkus se mu je tudi posrečil, saj se je vrnil v pa-lament z absolutno večino in ni bil več vezan niti na podporo laouristov. Opozicija gosp. Cosrfravea mu ni bila . več nevarna. Toda general O Duffy, ki je bil za časa vlade Cosgravea načelnik i arodtie obrambe, je z vso vnemo kljub volivnemu porazu pričel organ'ziroti novo gibarje. N egova organizacija ie po duhu fašistična in general 0'Duffy je to hotel tudi na zunaj pokazati s lem da je svoje isomUlje-nike oblekel v plavo srajco. General 0'D ffy je postal de Va'eri nevaren ker je svoie gibanje naslonil na svojevrstno nrstiko o »združeni, svobodni in napredni IrskL in ker je dol svoj stranki v roke orožje. Irska jc domovina guerilj in civ lnih vojsk in zato se ie irski mladini njegovo gibanje kaj kmalu prikupi'o. De Valera je naiprej prepovedal nošnio plavih sraic in poliri a je vsakogar, ki je nosil modro srajco, aretirala in ga odvedla s seboi. Toda pre- p»vedi v resnici ni mogla izvesti in modre srajce so se pojavljale na vseh koncih in krajih. Končno se je de Valera odločil za zadnji kora'< in O D ,ffy-ievo organizacijo kratkomalo razpustil 0'Dnffy ni odnehal, dokler ni končno končal v zaporu. Še prej je svoji stari razpuščeni organizaciji dal novo ime in jo nazval Zvezo mladih tola de Valera ,e tudi to organizacijo prepovedal. 0'Duffy se še vedno ni dal ugnati in ie prijavil proti razpustu pritožbo na najvišje sodišče. V Tralee je de Valera Izjavil, da se fe na Irskem začel boj med demokracijo in diktaturo. Irska tega bejja ne potrebuje, pač pa hoče miru in reda. Če bi bil sam prepričan, da ne more dati Irski miru in reda, bi takoj podal ostavko, je izjavil de Valera Z aretaciio generala 0'Dnffyja ni še nevarni spor končno poravnan, ker ima 0'Duffy vročekrvno mladino za seboj, na drugi strani sim-patizirajo z n im ludi konservativci, kj jih je 0'Duffy pridohil na svojo stran s tem. da si je postavil za <onska vlada zagovarja novo prodiranje jajjonskih čet |X) svoji stari navadi, iu sicer pravijo, da so morale čete v moneolsko pokrajino Cahar, da tam napravijo red in očistijo deželo lolova ev. V resnici gre za japonski poizkus, da sc p< polnonia prerežejo zveze med vzhodno Mentrolijo, ki je v rekah sovjetev in vzhcdno Kitajsko, to jc Pekinponi. Japonci so zopet prekoračili kitajski zid in prodirajo v smeri proti Pekingu. To ep racijo smatrajo za najvažnejšo, kar sc jih je spleh lotila Japonska. da bi si utidila svoje postojanke ob kitajskem zidu. Armadni zbor, ki jc vdrl v pokrajino Cahar, seslo,i iz japjonskih in mandžurskih vo;akov Po večini je to sama konjenica, ki je začela svoj pxihod iz mesta Lalaj Norom ob džehol-k. meji in prešla kitajski zid pri Tunšinkovu. Te čete koraka o v smeri proli Luni'inenii, ki leži samo f0kin severovzhodno od Pekinga. General Šttn-Cečijan. guverner piokrajine Cahar, v katero prodirajo Japionci, je bil ves osupnjen, ko ie prejel obvestilo o japonskem prodiranju proti glavnemu mestu Kalganu in je takoj v|3rašal za navodila kitajsko vojno ministrstvo. Svojo vb.do jc obvestil, da so se kitajske čete umaknile, da se izogne o stx>padu Prav tako je vomo ministrstvo prejelo por< čilo da so japonske čele zavzele meslt Kujitan in Cičen v pokrajini Cahar. Obe mesti sta izrednega strateškega pomena. Kitajska vlada je takoj storila potrebne korake v Tokiu in zahtevala pojasnila o ravnanju japton-skega vojaškega poveljstva. Japonska vlada jc potrdila, da so njene čete zavzele mes'o Kujuan in še nekaj manjših krajev, ki leže med Dalaj Norom in Kalganom. glavnim mestom Čaliarja. Storile so to, da zalrejo tolovajstvo v obmejnih krajih, ker se je pokazalo, da kitajska oblastva v lem pogledu ničesar ne store. Naravno, da je Kitajce ravnanje japonskih ob-laslev, ki so dala ukaz za prodira ne, presenetilo, in lo toliko bolj, ker je Kitajska sklenila z Japonsko premirje. Kitajski listi jx)iidarjajo da je prodiranje jaj>onskili čet proli dogovotu v premirju, ki je bilo sklenjeno v Tangkuu. Pesimisti vidijo v novem japonskem koraku znamenje ki nsp ,veduje izbruh rusko-japenske vojne. Japcnci hočejo zase sti Kaliran prav zalo, da bi imeli v rokah važno pošto anko med Kitajsko in v/h< dno Mengolijo ler bi s tem preprečili sodelovanje kitajskih in mongolskih čet pod vodstvom sovjetskih generalov. Oglase za božično številko sprejemamo do sobote 23. decembra opoidne Režim „močnih r oh .. ." Nova ustava na Poljskem Tihotapstvo alkohola cvete naprej Varšava, 1H. decembra. Pred zunanje političnim j parlamentarnim odborom bi se bila morala vršili razprava o zunanje-političnem položaju; toda pred- I sednik odbora Radzivvil ]e razpravo preprečil iz • razumljivih razlogov. Dejal je, da je na željo 11 I opozicijskih poslancev sejo odbora sicer sklical, ker ! £a nima nikake nove snovi in so bili vsi stari pred- j •gi že izčrpani, zaključuje sejo. Opozicija si je takoj ustvarila jasno sliko o vsem, kar se dogaja v ozadju. Poljska vlada nikakor noče v sedanjem trenutku zunanje-politične razprave, ker se po njenem mnenju mednarodni politični položaj še ni dovoli razčistil in ne mara v tem trenotku, ko so delikama pogajanja v teku, podajati zadevnih izjav. Minister Beck je dobro vedel, da pripravlja opozicija napad zaradi nejx)srednih pogajanj z Berlinom, ki so jih v mednarodnemu svetu smatrali za demonstracijo proti Franciji. Ta incident je dejansko že razčiščen; saj se Varšava že pripravlja nn obisk francoskega zunanjega ministra Paul Coticourja. Po Beckovem mnenju ne gre v opoziciji toliko za zunanjo politiko, kolikor za to, da si s svojim napadom utrdi svojo notranjo pozicijo. Minister Beck je dsjal da bo o zunanje-političnem položaju Poljske govoril v sejmu čez nekaj tednov. A\nogo bolj, kakor zunanja politika, stopa v ospredje vprašanje preosnove poljske ustave, ki pride na dnevni red v sejmu še ta teden. Vladni blok, ki mu predsedujeta gg. Slavck in Car, je predložil sejmu načrt nove ustave. Ta načrt se naslanja ua vodila, ki jih je podal Slavek na kongresu legi-onarjev meseca avgusta. Nova ustava gre predvsem za tein. da utrdi oblast predsednika republike, da omeji nadzorstveno oblast parlamenta in zmanjša oblast senata. Pravnike bo zanimalo, da preosnova izloča sistem trojne ločene oblasti, zakonedavne, ek-sekutivne in sodne in ga namešča z edino avtoriteto predsednika republike. Predsednika republike bodo volili z ljudskim glasovanjem. Kandidirala bosta lahko samo dva kandidata, in sicer bo prvega določil prejšnji predsednik republike, drugega pa zbor, v katerem bodo ministrski predsednik, predsednik najvišjega sodišča, predsednik računskega dvora, maršal sejma, maršal senata; 25 volivcev določi v ta zbor senat in 50 drugih sejem. Predsednik republike bo imenoval in odpoklical vlado, razpustil sejem, imenoval generalnega nadzornika armade in predsednika računskega dvora. Volitve v sejem bodo splošne in tajne. Zakonodajna doba sejma traja 5 let. Poljska bo imela 120 senatorjev, izmed teh bo 40 imenoval predsednik, 80 pa bodo volili prvaki naroda in razni voiaški redovi. Najbolj značilna je določba, da vlada ni dolžna iz nezaupnice sejma, to je parlamenta, izva- jati posledice in podali ostavko. Edino predsednik republike lahko vzame vladi mandat, pač pa mora predsednik poklicali vlado v primeru da ji izrečeta nezaupanje vlada iu senat istočasno. Senat sam ne more izzvati takšne nezaupnice. ker sploh ne bo imel več nikake pravice do kake pobude in niti ne zakonodajne moči. Ministri bodo neodvisni, vendar vodi politiko vlade v glavnem ministrski predsednik. Po njegovem nasvetu predsednik republike imenuje in odslavlja ministre. V smislu načrta za preosnovo ustave bodo lahko predlagali preosnovo ustave predsednik republike, sejem in senat. Za odobritev nove ustave bo zadostovala navadna večina, ako gre za načrt, ki ga predloži predsednik republike. V smislu nove ustave se bo jiarlainenlarna imuniteta omejila samo na zgolj politična dejanja. V smislu sedanje ustave je potrebna dvetretjin-ska večina za izglasovanje načrta za preosnovo usiave. Vladi manjka doslej samo 35 glasov za to večino. ri »• fi M••* rastzem v Esltjt V tej zvezi nc bo edveč ugotoviti, da tudi najnovejša preosnova ustave v Estiji gre za tem, da okrepi eksekutivno oblast, čeprav ne gre do skrajnosti. Nova ustava v Estiji, ki je bila že sprejeta pri ljudskem glasovanju v oktobru, stopi v veljavo 24. jauuarja 1934. V njej je oslalo načelo demokracije nedotaknjeno. Esti)a si je dala 1. 1920 uprav uhrademokratično ustavo, saj ni imela niti predsednika republike. Vsa oblast je bila v rokah poslanske zbornice »Riigikogu«, ki je štela 1C0 članov In je bila izvoljena s proporcionalnim sistemom in seveda lajno. Parlament sam je imenoval vlado, izbiral je tudi člane najvišjega sodišča in edino jrarlameut ie smel izdajati eksekutivne zakonske odredbe. Izkušnja je pokazala, da se ustava ni povsem obnesla. Posebno se jc pokazala potreba po najvišjem glavarju države, to je po predsedniku republike. Državo je doslej predstavljal v svetu predsednik vlade, z novo ustavo pa si je republika dala tudi predsednika. Upravljal bo državo 5 let in izvolili ga bodo na podlagi splošne in tajne volivne pravice. V smislu nove ustave se število poslancev zniža od 100 na 50. Njena zakonodajna doba ne traja več samo 3 leta, temveč 4. Predsednik republike ima pravico zavrniti nove zakone in jih poslati v novo proučitev poslanski zbornici. Prav tako bo morala vlada odstopiti v primeru, da ji poslanska zbornica izreče nezaupanje. Tudi posamezni ministri bodo morali izstopiti, ako jim zbornica izreče nezaupanje. V primeru skrajne jx>trebe sme predsednik republike izdati pravomočne zakone. Predsednik imenuje tudi člane najvišjega sodišča v državi. 12 let župan i - v Nemčiji Zanimivosti novega občinskega zakona - Zupana in odbor imenuje vlada za 12 let Berlin, 20. dec. tg. Prusko državno ministrstvo je izdalo nov zakon, ki ukinja vso dosedanjo občinsko zakonodajo in predpisuje organizacijo in upravo nemških občin na enoten način in sicer tako, da postanejo občine, v kolikor tiče državnega nadzorstva, neposredno odvisne od državnega ministrstva v tem primeru od ministra (Joringa. Na čelu bodoče nemške občine stoji »Schulzet, po mestih pa »Biirgormeistcr« ali župan. Oba imenuje pru-ko drž. ministrstvo za nedoločeno dobo, oe za manj kot za 12 let. Njima ob strani in na itrani pa stoji odbor, ki se imenuje po vaških občinah »Schoffec, po mestih pa »Beigeordnetec. — Srhoffi in mestni prisedniki so imenovani od pruskega državnega ministrstva za dobo 12 let. V ta občinski odbor pa vstopijo obvezno roditelj narodno socialistične stranke na vasi ali v mestu. S tem, da povežejo občinsko upravo neposredno i ministrstvom in t narodno socialistično stranko hočejo utrditi temelje hitlerjevske Nemčije. Istotako vstopijo j v odbore obvezno voditelji napadalnih in jurišnih j oddelkov stranke. Novi občinski zakon dovoljuje vaškim občinam, da po navodilih notranjega ministrstva obnovijo staronemške »vaške odbore«, ki so r nemškem pravu prve upravne celice državo, ki stojijo v neposrednih stikih z državnim predstojnikom brez posredovanja kakšnih vmesnih okrajnih glavarjev ali drugih inštanc. Narodno socialistični j režim v Nemčiji se je zagrebel v temelje nemškega narodnega življenja. Gil Robtes o novi Španiji Madrid, 20. dec. b. Snoči je r kortesdh prebral ministrski predsednik Lerroux vladno izjavo, v kateri se pravi, da je vlada republikanska, liberalna in demokratska. Vlada bo delala na vzipo-atavitvi reda in miru v državi. V debati, ki se je razvila po tej izjavi, je najznačilnejši g^vor voditelja katoliških agrarccv Roblesa, ki je izjavil, da hoče njegova stranka vzpostaviti verski mir v Španiji in delali na to, da se sklene konkordat z Vatikanom. Agrarca so proti vsaki levičarski ali desničarski diktaturi. Kot katolik izjavlja v imena svojih prijateljev, da je pristal sedanjega režima, ki ga je narod izvolil. Njegov govor sta desnica in centrom sprejela z velikim zadovoljstvom. Nemcev ne vzamejo resno London, 20. dec. h. Diplomatski »otrudnik »Daily Maila« piše glede predlogov, po katerih bi bila Nemčija pripravljena, da z vsemi sosednjimi državami sklene desetletni nenapadalni pakt, da v Parizu nihče te nemške ponudbe na vzel resno. Taka ponudba bi imela za Francijo vrednost le tedaj, če bi Velika Britanija garantirala nemško obveznost Brca revizionista Bethlena Dunaj, 20. dec. Iz Budimpešte poročajo, da so bili revizionisti silno presenečeni, ker je skupščina 30 francoskih parlamentarcev, ki so Bethlenu obljubili, da pojdejo na Madjarsko proučevat revizioni-stična vprašanja, nenadoma odpovedala svoj obisk. Z Bethlenom je bilo že dogovorjeno, da ostanejo francoski poslanci en teden v Budimpešti. Nenadoma pa ie prispela v Budimpešto vest, da se francoski poslanci ne morejo podati na pot radi slabega vremena in radi prometnih ovir. Jasno je, da so te ovire pol. značaja in v Budimpešti nikakor ne prikrivajo, da jc v ozadju Beneševa intervencija. Beneš je v imenu Male antanle odsvetoval francoskim poslancem potovanje v Budimpešto, češ, da bi to v času revizionislične gonje vzbudilo slabo kri v vseh državah Male antante. Križem po Balkana Atene, 20. dec. f. Pogajanja, ki »o ae ie dalj časa vodila med grško in bolgarsko delegacijo radi sklenitve trgovinske pogodbe, so bila zopet prekinjena za nedoločen čas. Po raznih informacijah so se pogajanja prekinila radi zahteve bolgarske delegacije, da na>j Grčija plača Bolgariji znatne vsote na račun kompenzacij. Sofija, 20. dec. m. Za predstoječa pogajanja za sklenitev veterinarske konvencije med Jugoslavijo in Bolgarijo je bolgarska vlada že imenovala svoja delegata, in sicer profesorja veterinarske fakultete v Sofiji Pavlova in Angelova. Soiija, 20. dec. m. Danes «c bo izvrittl ▼ Ankari podpis turško-bolgarske trgovinske pogodbe, ta katero so se, kakor raaoo, rodila dolgotrajne pogajanja, ki to bila zaradi nastalih tsžkoč tudi večkrat prekini en*. Washiugton, 19. dec. c. Ameriike združene države niso imele sreče prej, ko je bilo prepovedano točenje alkohola, iu tudi nimajo sreče sedaj, ko je točenje dovoljeno. Prej se je razvila silna obrt s tihotapljenjem alkohola, ki se je za drag denar prodajal Američanom. Pri tem so tinotajx.'i zaslužili ogromne vsote, ker so Američani pili vse, kar se jim je nudilo. V prvem času po odpravi prohibicije se je zdelo, da bo svoboda trgovanja z alkoholom de-finitivno likvidirala tihotapljenje, ki je v zadnjem času zavzelo silen obseg. Toda tihotapske organizacije obstojajo še nadalje, ker ameriška industrija alkohola ne more proizvajati tolikih količin alkohola, kolikor ga je bilo potrebno za prvi čas. Na drugi strani pa je država obdavčila uvoz alkohola iz inozemstva. Za tihotapce je s tem nastala nova konjunktura in sedaj pridno uvažajo alkohol brez davkov in ga pro- dajajo nekoliko ceneje. Njihovi zaslužiti sicer niso več tolikšni kakor prej, toda v današnjih časih težke krize se tudi ti njihovi zaslužki luliko imenujejo horendni. Ko so državne oblasti videle, da bodo s taikim tihotapljenjem hudo prizadete državne finance, so morale zopet poslati v akcijo ves svoj stari aparat, ki jc do pred kratkim energično preganjal tihotapce. Prohibitivuu policija sedaj v enaki meri skuša onemogočiti uvt>z alkohola brez plačila carine. Neštevilni motorni čolni prohibitivne policije so zopet v jiolni akciji in love tihotapce, ki hočejo uvažati alkohol s številnih ladij, ki so pripeljale iz Inozemstva alkohol do carinske cone na morju. Tako se6tara pesem o pobijanju alkoholizma pretvarja sedaj v novo pesem preprečevanja nedovoljenega uvoza vina in žganj? brez cariue. Rudarji prosijo za božičnico 4600 kandidatov za 387 poslanskih mest Bukarešta, 20. dec. Za 3S7 poslanskih mest se poteguje v sedanjem volivnem boju 4000 kandidatov, ki jih je delegiralo 18 političnih strank. O izidu volivnega boia ni danes nikakega dvoma več, ker se splošno napoveduje zmaga liberalne stranke, ki bo imela v zbornici absolutno večino. Beneš pojde tudi v Sofijo Budimpešta, 20. dec. b. Tukajšnji Usti poročajo iz Soiije. da bo dr. Beneš v zvezi s svojim potovanjem v Pariz obiskal sedaj še bolgarsko prestolnico, V sofijskih krogih prevladuje prepričanje, da je dr. Beneševo potovanje v neposredni zvezi s pogajanji francoskega zunanjega ministre v Pragi in VarSuvi in da ima cilj čimvečjega zbližan ja med balkanskimi državami ter konsolidacijo obstoječega stanja ln ohranitev pogodb. Na vsak način bo priiel dr. Beneš v Solijo, Sc preden pride bolgarski kralj v Bukarešto. Romunski kralj obišče Soiijo med 15. in 20. januarjem. Naši letalci zborujejo LJubljana, 20. decembra. Nocoj je bil v Kazini redni občni zbor ljubljanskega Aerokluba. Udeležilo se ga je mnogo prijateljev našega letalstva. Občni zbor je otvoril predsednik Rado Hribar, ki, je kratko opisal važno letošnje delo Aerokluba, saj je Aeroklub stopil v novo fazo z zgraditvijo ljubljanskega letališča, spominjal pa se je tudi žrtev letalske nesreče, ki so jih prisotni počastili s tem, da so vstali. G. Pogačnik je predlagal udanostne pozdrave kralju, princu Pavlu ter pozdravne, brzojavke vojnemu ministru in poveljniku zrakoplovstva, generalu Ne-dičn v Novem Sadu. Izčrpno tajniško poročilo je podal ing. K n -helj. Iz njegovega in iz poročil drugih referentov posameznih sekcij ter blagajnika in gospodarja je bilo razvidno vse marljivo delovanje kluba, ki je usmerjeno v to, da se vzaoji čim večji kader civilnih pristašev našega letalstva. Razviden Je bil tudi velik moralni in materijalni napredek kluba. Razni govorniki so tudi razvili obsežen program Aerokluba za prihodnje leto. Dosedanjemu odboru je bila soglasno podeljena razrešnica. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Rado Hribar, za podpredsednika pod-bsn dr. Pirkmaier in polkovnik Nedeljkovič, za tajnika Svetozar Hribar, r.a blagajnika Bruno Kle-menčič in Marij Pregelj, za gospodarja Slrcelj. — Izvoljena is bila šo lista odbornikov in nadzornega odbora. Po volitvah je sledil razgovor o raznih aktualnih zadevali našega letalstva. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, hladno m precej »talno. Dunajska vremenska napoved. .Južne Alpe. Temptrratura Tečmoma okoli ničle. V zatiMenih legah bodo mogoče nadahe mrzli vetrovi. Na po-vinih kraiih Mvtroi veter. Ljubljana, 20. decembra. lani je Trboveljska premogokopna družba žrtvovala znaten znesek, da preskrbi pri njej uslužbenemu delavstvu ter delavskim <£ružinam vsaj zadostno prehrano čez božične praznike. Naši rudarji so upali, da bo TPD tudi leto« nekoliko prispevala za božič. Upanje je bilo zaman. Danes dopoldne sta se zglasila pri ravnateljstvu TPD v Ljubljani dva zastopnika druge rudarske skupine, namreč gg. Pliberšek in Murn iz Trbovelj ter prosila družbo za majhen božičen prispevek, tako da bi rudarske družine imele vsaj nekoliko priboljška za praznike Ravnateljstvo TPD je to prošnjo odbilo z motivacijo, češ, da družba že plačuje znatne prispevke v banovinski bednostni fond. Tako sta zastopnika rudarjev morala oditi v tem oziru praznih rok in so morali tudi naši rudarji spoznati, da je bednostni fond marsikdaj pretveza ali ovira dobrim delom. Pač pa ravnateljstvo ugodilo nekaterim drugim prošnjam, ki sta jih stavila zastopnika rudarjev. V rudniškem konzumu so družinski očetje zadolženi do vratu in za marsikoga skoraj ni upanja, da bi odplačal dolg na živilih. Nekateri družinski očetje že leta in leta niso prejeli niti pare gotovine, temveč jim je ves skromni zaslužek odpisan na račun dolga v konzumu. Ravnateljstvo družbe je obljubilo odposlancema, da bo družba v bodoče izplačala prezadolženim družinskim očetom o'd plačilnih «lnevih vsaj 10% njihovega zaslužka v go- f Biseromašnik Josip Rome Novo mesto, 20. dec, Danes je umrl v Novem mestu biseromašnik g. Josip Rome. Pogreb dragega pokojnika bo v petek. Uro naznanimo pozneje. Koncert v frančiškanski cerkvi V tem času. ko že polagoma lega na nas Božič s svojim svojevrstnim razpoloženjem in razgibava v nas misli in čustva v smeri, ki raste iz njegovega značaja, je razumljivo in umestno, da se tudi v glasbenem življenju dvignejo k površju snovi, ki so vsebinsko povezane s tem časom. V krajih, kjer se oblikuje glasbeno življenje v širšem in višjem okviru, srečuješ sedaj koncertne prireditve s sporedom visokih umetnin, prepletenih z božičnimi simboli. Prikladno našim skromnejšim razmeram pa jo izzvenel ponedeljski koncert v frančiškanski cerkvi, ki je prikazal v lepi obliki sicer skromno, a iskreno in pristno bogastvo, ki so ga ustvarili stari slovenski mojstri v okviru religioznega božičnega razpoloženja. Ni bil to koncert velike oblike, temveč le intimen glasbeni večer, v izvedbi in njenem namenu zvezan z ožjim krogom liudi, ki taki religiozni glasbi nudijo še vedno lep del svoje intimne naklonienosli. Ob takih prilikah odkriva človek vedno znova skrite vrednote, ki počivajo v teh preprostih skladbah. In to še posebno, če je njih podajanje na taki višini, kot smo jo mogli dojemati na opisaneiji koncertu. K tej izvedbi se je ad hoc združilo manjše šlevilo pevcev iz akademskega zbora in konser-vatorija v izenačen zbor. ki ga je vodil znani dirigent France Marolt, nadalje trije operni solisti gdč. Milena Verbičeva, g. Maran Rus in g. Svetozar Banovec, ki so peli solistične partije, na orglah pa je spremljal in obenem izvedel nekaj so- j listifnih orgelskih skladb (ludi domačih avtoriev) j g. P. Rančigaj. O vsem petju moremo na splošno tovrni, manj zadolženim pa vsaj 209S. V Trbovljah so se pri delu zopet pojavile nezdrave razmere. Posamezniki namreč prevzamejo večje partije dela ter na lastne roke najemajo delavce, ki delajo tudi nadure ter ob praznikih in nedeljah, končni zaslužek pa jim ne vrže niti normalnega »herenšihta«. Ravnateljstvo družbe je odposlancema obljubilo, da bo le nezdrave razmere odpravilo. Za božično razpoloženje v revirjih pa je potrebno ugotoviti, da so se prav največji reveži v naši deželi zavzeli za otroke trboveljskih rudarjev. Na Miklavžev dan so po vseh ljudskih in srednjih šolah pobirali prispevke za otroške kuhinje v revirjih. Z marsikake šole je prišlo samo po 5 Din, z drugih tudi več, toda dva vinarja uboge vdove sta marsikdaj več vredna, kakor tisočaki bogataški. To nabiranje skromnih prispevkov, ki ga je izvedel akcijski odbor v Ljubljani, je dobro uspelo, saj se je dosedaj oglasilo 185 šol, ki so poslala skupno 16.179 Din za otroške kuhinje v revirjih. Največ je poslala I. drž. realna gimnazija v Ljubljani, namreč 1235 Din. Na vseh šolah je bil odziv živahen in prijave o nabranih darovih še prihajajo. Ginljivo je brati seznam teh žol in tako moramo s priznanjem ugotoviti, da so se odzvali tudi barjanski otroci, čeprav so bili po povodnji letos hudo prizadeti, pa tudi otroci iz najbolj revnih krajev v naši deželi, kakor iz Prekmurja, Bele Krajine in že od drugod. reči, da je Izražalo na eni strani mnogo estetskih vrednot, na drugi strani pa marsikaj prisrčnega ln gorkega občutja, kar je dvigalo celoto na priznanja vredno višino. Orgelskemu izvajanju pa je bila malce v spodtiko mesloma ne prav Jasna izidela-nost in deloma ne najbolj srečna izbera skladb, dočim je na drugi strani zopet privlačevala prijetna barvitost in občutena ubranost V. U. Kongres delavskih sindikatov Belgra«!, 20. dec. m. Tu se vrše velike priprave za državni kongres delavskih sindikatov, Id bo konec januarja prihodnjega leta. Na tem koogbeau se bo končnoveljavno razpravljalo o prijavi socialistične stranke v Jugoslaviji. Nova delavska stranka se bo po izjavi merodajnih krogov imenovala socialnodemoikraUka stranka ter bo svoj program izdelala na podlagi socialno političnih principov. Drobne vesti Belgrad, 20. dec. m. Na svojem posestvo v Prahovici pri Osjeku je umrl bivši narodni poslanec radikalne stranke in član glavnega odbora te stranke dr. Dušan Grgin, soTodnik slavnega učenjaka dr. Mihaela Pupina, profesorja na newyoriki in oolumbijski univerzi Belgrad, 20. dec. m. Upokojen je Oto Grebene, profesor 5. pol. skupine na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani. Ženeva, 19. dec. AA. Medvladna posvetovalna komisija za begunce je končala svoje zasedanje. Za člane upravnega sveta mednarodnega urada za begunce so bili imenovani: Nansen, Antonia (Romunija), Fotič (Jugoslavija), Denavailles (Francija) in Raphael (Grčija). Komisija je sklenila, naj bi posamezne države ne izganjale svojih nevšečnih državljanov, predno ti ne dobe dovoljenja in potnih listov za druge države. .Utrinki. MOSKVA J F. SPREMENILA TAKTIKO. Sporazum med Iioosveltom in Litvinovom je d»vedel do spremembe taktike, ki jo uporablja rdeča internationala v inozemstvu. Eksekutiva komunistične inlernacionale je pred kratkim izdala svojim ameriškim celicam navodilo, naj poslej opu-ste vidno delo in naj se izključno posvete organizaciji t a j n p propagande. Enaka navodila jo dobila krnnunisliina stranka ludi n Angliji. Franciji in Češkoslovaški. Te tri dežele smatra namreč Moskva za najprimernejše, da normalizira s njimi svoje politične in gospodarske odnose. DUHOVNIK - VODITELJ DELAVSK. URADA. Predsednik Roosevelt je pred kratkim poveril glavnemu uredniku lista »Katoliška akcija za jug< mimsignoru Wynhovenu vodstvo okrajnega delavskega urada. Takšnih uradov je v Združenih državah dvanajst. Takoj naslednji dam, ko je Wyn-hoven prevzel urad, pa je v pokrajini izbruhnil velik štrajk, katerega pa se je Wynhovenu posrečilo likvidirati v 3 dneh, dasi njegov urad ie nili ni bil organiziran. Mtmsignor \V>mhoven je na polju socialne politike znana osebnost. 2e mnogo let se peta c industrijskimi in delavskimi vprašanji. V letu 1910 je ustanovil veliko kmetiško in trgovsko šolo in sicer največ s denarjem, ki ga je sam spravil skupaj. Pred dobrim mesecem je gen. Johnson, ki je voditelj *Na~odna obnove*, postavil Wynhovena za predsednika državnega urada za tekstilno industrija. PROFESOR DESSAUER ZOPET V JECI. Ime profesorja dr. Dessauerja je c kulturnem svetu medna/odno poznano. Je trn in kol filozof in pisatelj več inleresanlnih del. Pred Hitlerjevim prevratom je bil ludi poslanec cenlrvma. Hitlerjev režim pa mu je naprtil obtožnico, češ. da je po-neverjal denar pri Volksvereinu in bil v zvezi z veleizdajalci nemškega naroda. Hitlerjevo časopisje je o procesu prinašalo dolge članke s krvavimi na-slovi. končno pa iz *tatu« in -veleizclajalra* nii ni I bil o in sodišče je moralo profesorja oprostiti. Ko ' viaj pa je bil dr. Dessauer na prostem in j« bai hotel oditi v sanalorij, ker je radi večmesečnega zapora (zaprt je bil za nekaj dni tudi v poletju) docela oslabel, ie objavlja policija, da je dr. Det sauerja znova zaprla in sicer *radi njegove osebne varnosti, da se mu ne bi kaj zlega pripetilo nn svobodi— Človeku gre skoraj na panotje, ke čila o tako očarljivi skrbi nemške policije ta gotove državljanet PRAVICA POD DREVESOM. *Newyork Times« pripoveduje, kako je svobodoljubno in napredno ler vrhu tega še civiliziruno prebivalstvo Kalifornije vdrlo v stanovanje zamorca. ki ga je ravnokar sodnija izpustila, ker se je prepričala, da je nedolžen in da je bil sum, da je oskrunit deklico, krivičen, vdrlo pravimo v njegovo stanovanje ler ga vleklo pod drevo, kjer ga je i velikim pompirn obesilo na najnižjo vejo, nato pa prepevajoč roiloljubne pesmi defiliralo mirne obešenca. >Quolidien-r pa priobluje izvirne podatke o kamenjanju revnega kmetiča v Oklahtnni v Ameriki. To se je zgodilo tako-le. Nekoliko tisoč ljudi sc je po izdatni časopisni propagandi zltralo nekega dne okrog nesrečne kmetije in 500 taksijev je bilo organiziranih, da spravijo te mase nu »lice mesta*. Lahka si je predstavljati to rjovelo, pravice žejno ljudsko maso, ki se je valila proti kmetiji Jacka Ifisdoma. Državna pravica hodi prepočasi. Ljudska drvi kot plaz, a ne nosi seboj drugega kot ogenj, železo in vrvi In tako je kmetič moral viseti po nedolžnem. Oblasti pa so bile daleč, daleč, prevozniki pa so od vrvi zaslužili. Tisoči pa so si pomirili pes/ in živce. Takile pojavi, ki jih srečujejo v Ameriki, so nekaj strahotnega. Ljudske mase, ki so krvi žejne, so nekaj groznega. Ilog ve, če so ti krvniki ko so enkrat izvršili svojo žalostno službo, tudi tako mirni zvečer, ko jih oblega spanec? Da, da, preveč pozabimo, da je mnngo laije premagali strasti, kot f.e moči pa ie posvetil tudi narodnemu delu. V časih na'btii£ih narodnostnih bo:ev ie stopil v ospredje med borce za nravice »'nveirskeda naroda. V na'hui$ih nemčnrskih gnezdih je z jekleno voljo delal in o'gantziral ter dosegel uspehe, da se ie vse čudilo. K» je bil karJan v Rogaški Slatini, ie ta tujerodna trdnjava pa-41a in sbč-ino so dobili v svoie roke Slovenci. Prišel je za karvlana v Rogatec, še bu.!^e gnezdo protislovenskega pokreta. In tudi Rogatec ie padel, zavladal je pod njegovim neustrašenim vodstvom slovenski živelj. In povsod drugod tako: za Boga in za narod. Zidar Lurške Gospe Kot di;ak je hodil pokojni g. kanonik iz Pod-srede ob vsakih počitnicah na rajhemburško po-sta*o na vlak Pred Raihenburgom ga je vodila pot vselej mimo Korbanovega griča in že takrat se je porodila v mladi glavi misel: »Ko bi jaz kdaj postal župnik, bi postavil cerkev na Kor-banovem griču.« Česar se kot dijak nI nadelal, to »e je kflisne:e uresničilo. Božja vol;a je bila, da je postal raMienburški župnik. Takrat je znova zaživel v njem načrt: postaviti na ča®t Lurški Murvi cerkev. Velikansko delo si te postavil za cilj svojega življenja in oni, ki so ga takrat poznali, niso dvomili o resničnosti njegovih naklepov, s takšno voljo do dela je hitel iz Maribora v Rajhen-burg. Z globoko vero in neustrašenim zati.pan«'em v srcu in prepoien plameneče ljubezni do Matere božje je nastopil Cerjak svoo novo župni o ter se takoj lotil izvrševanja «vo:ih načrtov. Po-sestitica Ana Korban mu je odstopila oni grič, na katerem ie stavil Mariji cerkev v duhu še kot drak. Najprej ie bilo treba misliti na sredstva on in njegov brat Tinče sta pisala prošnje in dre-ganja na vse strani ne le Slovenije in vseh d^-žel bivše Avstri;e, ampak tudi na vse količkai ime-nitnejše nas'ove. Vse kronane glave Evrope so takrat prejele Cerjakove prošnje, celo turški sultan, ki je tudi poslal svoj prispevek. Vpregel je v to delo tudi svoje gg. kaplane ter vse voljne dijake in bogoslovce, ki so prihajali domov na počitnice. Po koših so donašali pisemski papir, v koših odnašali zopet pisma na pošto Odzivi so prihajali od vseh strani: denar, bodrila in obljube molitve. Delo se je na prijaznem griču kmalu začelo, stavba je čudežno rastla ter postala v letih 1900—1914 veličastna cerkev. Tik pred izbruhom vojne, dne 2. julija 1914 je bila posvečena. Preskrbel jo je z mogočnimi orglami ter lepim zvonenem ter se podal s pokojnim knezoško'om dr. Napotnikom v Lurd na bož,;-o pot, da tam nabavi prekrasni kip Lurške Gospe in sv. Jož>.fa ter ju da tam blagosloviti. Veliki njegovi načrti so bili čudovito naglo izvršeni in njegovi cilja doseženi. Pobožni Marijini častilci so sc začeli zatekati v Raihenburg iz Štajerske. Kranj, ke in Hrvatske. On pa je opešal, telo ni pvreneslo ogromnih naporov in zaprosi! je za pokoj. Dne 1. septembra 1915 se je poslovil od svoje Lurške Gospe, kateri ie zgradil lako veličasten hram. Na priprošn:o Lurške Marije se mu je zdravje povrnilo, da je zamogel zaprositi za osirotelo slo-venjbistriško župnijo ter je dne 1, aprila 1919 nastopil službo. Postal je dekan sloven-blstriške župnije, duhovni in ko«uistori>jalni svetovalec in dne 7. novembra 1923 častni kanonik lavantinski. De-kanoval in pastiroval je v Bistrici do 1. maja 1931 ko ga je bolezen vnovič prisilila, da se je umaknil v pokoj. Za svoje zasluge je prejel red sv. Save IV. stopnje. G. kanonik — oče sirot Ob prihodu v SI. Bistrico si je zadal pokojnik drugo veliko nalogo svojega živi enja: sezidati osiroteli mladini sirotišnico, v kateri bo našla zavetja in varstva ter doraščala v poštene može in žene. Z vnemo in pridnostjo, kakor v Rajhen-burgu, se je podal na delo tudi v Slovenski Bistrici. Nobena žrlev mu ni bila prevelika, noben napor prehud. Koliko prečutih noči — koliko storjenih težkih korakov! Toda velikodušni človek je vztrajal, ne meneč se za žrtve, dokler ni njegovo delo tudi tukaj obrodilo sadu. Žal, da mu je prehitro se povrnjena bolezen prekrižala velike načrte. Pa vendar je ustvaril veliko: lz bivšega mi-noritskega samostana in Stigerjeve hiše je postavil sirotišnico ter jo izročil v oskrbo šolskih sester iz Št. Petra pri Mariboru. Obenem je s svojim kaplanom, sedanjim naslednikom, prenovil žuiprorsko cerkev ter dve podružnici ter oskrbel takoj po prevratu prekrasno zvonjenje. Ko se je umaknil v pokoj, se je preselil k svoiim ljubljenim sirotam. Tam med zapuščenimi revčki sc je počutil srečnega. In dcca se je gnetla okrog njega kakor okrog svojega predobrega očeta; saj ni prišel nikoli praznih rok. Ni čuda, da so mu ljubeznivi malčki plezali na kolena, ga objemali in se čutili neizmerno srečne, kadar ie prišla iz njegovih ust topla in prisrčna beseda zahvale za preprosto pesmico, ki jo je slišal vsak dan — ki pa je prikipela vsakokrat kot nov čist vir 'z nedolžnih src Popeval je z niimi, igral se z n:imi, smeal z njimi. Vživel se ie takorekoč med Ijubk imi malčki v solnčno srečo brezskrbnih otroških dni Ganljiv prizor se ie nudil ob pogledu tako uglednega in častitljivega gospoda sredi teh veselih malih bitij, da je gledalcu nehote vstala slika: Galilejskega bož:ega prijatelja otrok. _ ln ko ga je prikovala bolezen na posteljo, takrat se je njemu im malčkom stožilo drug po drugem. Pri-haali so k bolniški postelji, trkali na njegova vrata ter se z nepopisnim veseliem vračali od obiska. Malčki bodo zrastli po uspešnem vzgojnem trudu v mladeniče in mladenke, može in žene in vedno bodo prihajali solznih oči kropit v ze'eno trato in pisano cvetje zavito gomilo svo ega dobrotnika. G. kanonik je prenašal svojo hudo bolezen vdano in potrpežljivo kakor Job Dočakal is tudi še zadne veselje na zemlji: Sv. Oče Pij XI. je z apostolskim listom z dne 8. ju.n. 1929, pt. 116-29, odlikoval njegovo delo s tem, da je podelil Lur-šotniški vlaki vozili še dokaj redno, le z malimi zamudami Velike zamude sta imela OSE — 110 minul in belgrajski brzoviak poldrugo uro. Tudi dunajski in tržaški brzovlaki beležijo večje zamude. V splošnem j>a je železniški promet na ozemlju ljubljanskega žel. ravnateljstva reden in ni večjih ovir. * Kruto maščevanje nad ubogim kmetom Rankovci, 19 dec. Zadnjo noč se je neznan zločinec p>riklatil v hlev posestnika Oomboca iz Potrne. Najprej je zamašil okna v hlevu, potem pa jc zažgal velik kup slame. Ko je stopil zjutraj gospodar v hlev, je našel dva lepa konja in dve kravi zadušene. Škoda znaša 11.000 Din. Nevarnemu zlikovcu je orožništvo že na sledu. Hotel pri Sv. Duhu CENE ZMERNE. otvorien! anflavin Občudujejo in zavidajo mlado damo in hvalilo njeno previdnost, ker te ob slabem vremenu izogne prehlajenju s Panflavin pastilami. Vaš princip naj bi bil — doseči popolno odpornost s tem, da t« poslužujete Panflavin pastil. Oglas |e rvgistr. pod b. bf. ZI7M od ir XI. I93S, V eni h'ši na en dan dva jubileia Cerklje ob Krki, 20. decembra Danes imajo pri Pleterskih na Zasapu — kakor se reče — »ta velko žlico v rokah«. — Zakaj neki? Stara mati dopolnjuje danes svoi 80. rojstni dan, a njena hči, žena trgovca Pleterskega je pa prav ta dan naložila na svoje rame svoj peti križ. Stara mati je iz rodovine Račičev z Gorice. Stara Pleterska mati je imela za očeta Račič-a Andreja, ki je študiral gimnazijo v Novem mettu, pa je moral ostali doma, ker mu je umrl oče. Andrej se je šel učit mizarstva. Pa ni osial samo mizar, ampak je piostal graditelj orgelj. Tu pri nas v Cerkljah še danes poveličujejo božjo službo orgije, Račičevo delo. Koiikor znano je naredil orgije tudi sledečim cerkvam: Sv. Jožef na Trški gori, Slanč vrh, Radeče, Kočevje, .lastrebarsko in Petrovina na Hrvaškem. — Oče naše jubilantke, stare Pleterske mame, in stari oče naše druge jubilantke Karline Pleterski, je bil v Cerkljah orga nist in učitelj. Svojim otrokom je zapustil svojega duha, ki je res pravi katoliški in slovenski duh. Jubilantka — stara mati — ie v tem pravem duhu slovenskem in katoliškem vzgojila tudi svoie otroke ter posebno svojo hčer — našo drugo jubilant-ko — Karlino Pleterski. — Bog živi obe |ubilantki še dolgo vrsto leti Zopet jeleni v Ribnici Ribnica, 19. decembra. »Slovenec« je že pioročal, da so ribniški lovci dobili košuto in jelena na muho. Par dni za tem na je imel Boštjančev oče iz Bukovce srečno roko. ko je p>odrl zopet eno košuto, ki je tehtala čez 120 kg. Žival se drži čez leto višje v gozdu 11,1 lovišču graščine Rudcž, kjer jelene tudi krmijo. Ilud mraz in sneg pa sta prignala žival čisto blizu vasi, toda naši lovci so ji bili hilro za petami. V nedeljo popoldne so poskušali tudi grajski lovsko srečo v svojem revirju Ne daleč od Ribnice, na Ugarju, je podrl g. Marko Rudež krasnega jelena. Ko so ga raztelesili, so v želodcu dobili samo zeleno smrečje, ki mu je edina hrana sedaj, ko niti do mahu ne more. Kar razkoplje, se mu v tem prsnem snegu sproti zasuje. V Otavških in Goričevskih gozdovih pa so se zo|>et pojavili divji prašiči in nas bodo gotovo lovci, kakor lansko lelo, presenetili s to vrsto divjačine. Adam Milkoviči | S po znan te (Konec.) 1 Časih sc prebudi sredi noči. Na slamnatih ležiščih hropejo krog njega izmučeni tuji možje, nekateri mladi, izsušenih obrazov, drugi se nemirno pn-emika o in kakor v težkih sanjah ječijo. V svitu fabriških luči je videl Štefan mladega človeka k>-a; sebe, ki je vsako noč govoril sam s seboj in grebel z rokami. Potem je priprl oči, se skril pod odejo in globoko vzdihoval. V nasprolnem kotu je nekdo vstajal sredi noči, se glasno smejal, tekel parkrat po baraki, nato pa se skril, bil je živčno bolan. Štefanu je poslalo še tež e. Strah ga je bilo vsega, črne barake, tistih tesnih rovov, vsega. Ča-tih je prešteval denar — bližala se je že jesen, pa ti je prislužil komaj za povralek domov. Nekoč je podsulo mladega fanta, ki je kopal ob njem. Tudi ta je bil prišel od nekje daleč, šel je v svet za življenjem, pa je srečaval povsodi le trpljenje, dokler ga ni rešila smrt. Ko se je na večer zbrala krog njega kopica delavcev, je rekel Andrej Štefanu: »Smrti ne ubežiš nikjer, a če te najde doma, ležiš vsaj v domači zemlji — ta pa bo gnil na tujem.« • Na tujem,« je ponovil Štefan. J mraku sta odšla s Štefanom na pokopališče. Ležalo je med fabrikami. Po grobeh ni bilo rož, mesto njih so ležale po gomilah črne -aje, pokrivale tanuščene križe, ki so polomljeni in strohneli ležali po tleh in še obzidje ie h lo vse oka eno, črno. Hodila sts mimo grobov in Andrej je rekel: • Štefan, bolan ti, tudi ti boš ostal tu.« — »Domov pojdem.« — »Domov? In kdai pojdeš?« — »Spomladi.« — »Tudi ta,« je dejal Andrej, »ki bo jutri p>očival tu, je rekel, da se spomladi vrne domov. Mater ims doma. je dejal, rad bi jo videl. Dekleta je pozabil, matere ne more... Da, da« Štefan je utihnil. Ko sta se vračala, pa je dejal: •Preden ssm odšel z doma. i* ležala ajcia mati v > postelji. Štirinajst dni in štirinajst noči je ležala in se ni mogla geniti. Ko pa sem odhajal, sem se nec^a!eč od hiše ozrl — in tedaj sem zagledal mater, ki se je držala podbojev ob oknu in je jokala ...« Težko mu je bilo, pa je umolknil. Kadar je srce prepolno bolečine, se odpre samo od sebe in ne vpraša ne komu, ne kje je odprlo duri svojega srca, odpro se same: Poglej vame in če si človek, daj mi besedo! In Andrej ga ie tolažT. Bil je preprost človek, rasel je v rovih pod zemljo in je vajen trdih besed deial: »Kaj bi tisto! Če se vrneš domov, ti bo vse odpustila. Jaz nimam več matere, a če bi jo imel, bi šel jutri domov, že jutril Kaj boš čakal pomadil Jesen je, bolan si. Matere ne boš izgubil, dekleta prejel« Prešli so dnevi, te^ni. Štefan je hodil pod zemljo, na nebo so se zgrinjali sivi oblaki in mrzel veter je oznanjal pozno jesen časih se je domislil Štefan Andrejevih be=ed ^atere ne boš izgubil, dekleta preje! Kaj je le misli! s tem? Na Tomaža? Kaj še! Sicer mu ni pisala že nekaj tednov, ampak.,. Še julri ji bo pisal! fn ji je res. Po'em je čakal dneve in dneve, a odgovora ni bilo. Nič mu ni odgovorila, Bog ve zakaj? 7aradi Tomaža? Alenka! Sklonil se je s čelom do krampa in premišljeval. »Alenka! Kaj si p>ozahi|a name? Kaj delaš?« — »Pletem,- pravi ona, »zima se bliža.« — »Kaj nič ne mislil name? Nič več? O Alenka, jaz pa zmirom mislim nate, v tesnem rovu, v črni noči, zmirom ...« — »Pozabi me, Štefan!« pravi ona. — »Nikoli!« — »Moraš, Jaz moram ljubiti Tomaža ...« Tako govori Štefan sam s sebo globoko pod zemljo in mu je hudo. Vanj je legla črna slutnja, grebla je v njem globlje in globlje — dokler se ni odločil: »Domov pojdem, domovi« Skozi obširno ravan drvi jeklena pošast zapuščajoč za seboj gorečo gorivo . .. Oh ekne hropečsgc vlak« bije d«* Šte!«a sedi sključen v kotu, srce mu podrhtava — domov gre, doniovl Kakor se je Štefan veseli! tujine, tako je spet zahrepenel po domovini. Vlak drvi, ampak Štefanu se zdi, da vozi počasi, vse prepočasi, kadar gre pot domov, zdi se mu, da se vozi v velikem krogu, zunaj je tema, noči kar noče biti konec. Ko pa se jame svitati, zagleda Štefan zunaj zelene travnike. Tudi pol e zagleda, pravo polje. Na njem kopljejo krompir in tam nekje zagleda ženske, ki ga spravljajo na vozove. Kako se je razveselil! So pač trenotki v živi enju vsakega človeka, ko se njegovo srce hipoma razveseli stvari, ki mu je bila morda še malo preje tuja, zoprr.a. Nebo se jasni, vlak drvi proti jugu dva dni že in dve noči Kako dolga je pot domov! Četrti večer je stopil Štefan na domača tla. Pred njim gore luči dcmačetfa inesta holijo ljudje, ki govore govorico kakor on in nekje zvoni zvon, o kako sladka je njegova pesem! Naslednjega dne je ©■'šel že v mraku iz mesta. Časih obstane, potf'eda v mrak v nebo in ie srečen kakor še nikoli. Na nebu ugašajo zvezde. Štefan hrope po ozki poti, še d>e uri ie hoda do Strme Rebri. Amrak Štefan je slab noge mu klecajo ps leže v travo, da bi se odpočil. Poigrava se z bilkami, gladi umirajoče maietlce, kakor otrok je. Potem stopi k potoku, pije vodo iz njega in j spet hiti dalje, domov, domov ... Pot se dviga. V kalnem soju prebujenega dneva : zagleda gozd. tisti smrekovi gozd, v katerem je toPkokral pela njegova sekira. Po'eiri začuje iz dalje «lar'ko pesem, pesem farnega zvona. V tem Irenotku sklene svoje izsušene roks in klecne na zemljo in moli . .. Potem hiti dalje, kakor nekoč od doma tako j hiti nazaj in glej, že zagleda domače travnike, j njive, vrt in za njim — srce se mu ie stisnilo — ! pred njim leži njegov rojstni dom Obstal je: »Kako sem mogel iti v svet odtod?« Na nebo te je razlila zarja. Na sosedov vrt je prišel možak, Štefan ga je spoznal, to je sosed Jernej. Bog ve, ali ga bo spoznal? Ko je sosed Jernej stopil mimo njega, mu je pogledal v obraz in obstal. Nekai časa je gleda! v fanta, nato pa dejal: »Si, ali nisi?« »Sem,« je dejal Štefan. »Če si!« je jiodvomil sosed Jernej. »Snmo glas si prinesel nazaj, kri ti je izsevala tujina. Bolan si. saj sem ti pravili« Štefanu je postalo še težje, povesel je glavo in skril bolečino. Potem je vprašal po materi in Alenki in sosed Jernej mu je dejal: »Mati te čaka, zmirom govori o tebi — Alenka se bo možila ... Kaj pa si bežal od nje? Tomaža bo vzela, i kaj pa je hotela, krst nc bo daleč za poroko ...« Težke so bile te besede, kakor udarci kladiv so padale. Štefan je klonil pod njimi in ko je odšel po poti naprej, je v srcu bridko zajokal. Sosed Jernej je gledal z a njim, slutil je njegovo bolečino pa je zmajal z glavo: »Ubog. lani!« Še njemu je postalo težko. Na domačem vrtu pa je Štefan dvignila ženica, ukrivliena je bila in žalostna. Svojega sina ni opazila. Šla je po poti kjer je bil nekoč odšel njen edinec v svel in s> je pokrivala obraz z dlan o Tam na gričku je obstala in strmela s kalnimi očmi nekam daleč v megleno daljo — Bog ve, kaj se je godilo t« hip v njeni duši ...? Štefan je stal za grmičevjem. I.istje je odpadalo pa je pod njegovimi no'ami zašuštelo in mati se je zdaici ozrla. V njenih očeh je zagorela luč. »Mati!« Opotekel se je k njej ... in se jo v vsej bolečini oklenil. Mati ni našla besede, le solze »c tekle iz njenih oči. Odslej je ni zapustil nikoli več: zakaj vanj j» leglo spoznanje, da sta zvesti edino mati in domovina in da je tujina kakor lepa žena — zapeljiva ia varliiva... Liublianske vesti: Tramvaj vozi do Krekovega trga Ljubljana, 20. decembra. V še dokaj hitrem tempu in z vso zanesljivostjo dobiva Ljublj; na moderno dvojno krožno progo. Snoči so preizkušali dvojno novo progo na Poljanski cesti in davi ob 6 se je pričel že redni promet med bolnišnico in Krekovim trgom. Vozita dva voza, ki se pri gostilni Flegar na Zaloški cesti in na Krekovem trgu obračata, srečujeta pa se nekako v Fiignerjevi ulici. Vso progo od šentpeterske cerkve pa do Krekovega trga so gradili 25 delovnih dni, to je od druge polovice novembra, kar dovolj priča o marljivosti in naglici pri delu. Kljub temu pa je proga zelo solidno delo. Delavcev pri gradnji proge ie sedaj zaposlenih 100 in sicer 70 od Maloželezniške družbe, 30 pa od Siemensa. Najtežje je delo od Krekovega trga O poljskem modernem slikarstvu Skoczylas: Jancslk bo predaval, 22. decembra ob 18.30 gosp. kons. dr. F. Slelč; predavanje tolmačeno s slikami, bo v Francoskem institutu v Narodnem domu, glavni vhod. Kai bo danes? Drama: »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Red Četrtek. Opera: »Traviata«. Red C. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra e. 78 in mr. Hočevar, Celovška e. 34. Naše dame uporabljajo le „Poppclea" puder pa ne toliko znradi nagrad kot zaradi odlične kakovosti! Poppnea puder preprečuje neprijetno rdečico kože, ki jo povzroča zimski hlad, ter daje koži rnhlo zamolkel dah. Drogeršia Hermes Ljubljana, Miklošičeva št. 30 Vsako deseta škatljica po Din 12.— zadene nagrado. Mariborske vesti: Mestne davščine v teta 1934 do magistrata, ker je cestišče zmrznjeno meter globoko. Maloželezniška družba si je morala preskrbeti svedre na zračni pritisk, s katerim orjejo delavci kakor beton trdo zamrzlo plast gramoza v cestišču. Cestišče od Krekovega trga do magi- j strata je skoraj vse razkopano ter je po večini tudi že položena spodnja podlaga iz kamenja. Malože- i lezniška družba upa, da bo tud ta del proge v naj- j krajšem času gotov in da se bomo že v nedeljo | mogli voziti s Poljan do magistrata in o praznikih , z dolenjske strani pa do bolnišnice, ne da bi bilo i treba kje prestopiti. Yo praznikih prično razkopavati Stritarjevo in Prešernovo ulico do pošte. Ta del, ki je zadnji, ie 300 metrov dolg in upajo, da bodo to progo zgradili vsaj v enem mesecu. Do petka zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pr. Dominika. V sprevodu so korakali vpokoieni šolski nadzornik dr. Polianec, rav-,iateli dr Jos. Tominšek, prof. dr. .lerai. ruški župnik Pšunder, katehet Spari, nekateri profesorji, samostanska družina, cela vrsta bivših učenk pokoj niče in vsa samostanska šola ter veliko meščanstva. Ob grobu ie spregovoril msgr. Umek. ki je podaial lepe misli o požrtvovalnosti katoliške redovnice, za niim pa je govoril prof. dr. Jeraj. ki ie slavil spomin pokoinice kot \-z.orne učiteljice njene vzgojne in znanslvene sposobnosti in rodovniške vrlin». Bodi ohranjen blagi rajnki trajen spomin. □ Pontiiikalna sv. maša ba na božični praznik v luka;šnii slolnici. Ob 30 slovesen vhod prevzvd-šenega knezoškofa, nato pridiga in ob 10 slovesna pontifikalna sv. maša. □ Župan v Belgradu. Mes-tni načelnik dr. Li-pold ie odpotoval v Belgrad radi intervencij v nekaterih nujnih komunalnih zadevah. Nadomešča ga podžupan Rudolf Golouh □ Kam z dšleami za praznike? Za mladino vsekakor važno vprašanje. Najprimerneje bo r.a Činžatu, kjer otvori SSK Maraton na Štefanovo smučarski tečaj. Od postaje Fala jedva pol ure hoda do najlepših smučarskih terenov. Železniška zveza z Mariborom je izredno ugodna. □ Pred oltar. V mariborskih farnih cerkvah so se poročili te dni: zasebni nameščenec Slanič Franc in zasebnica Šabeder Marija, višji stražnik Erzetič Adolf in šivila Krašovec Antonija, kaz-nilniški paznik Strlič Edvard in šivilja Flakus Justina, strugar Nipič Lenart in tovarniška delavka Štiher Marija, tkalski mojster Štramec Konrad in tkalka Bohi Terezija, operni pevec Kragič Ante in hčerka pekovskega mojstra Glas Marija. — No-voporočencem Bog daj srečo! □ Mariborski tramvaj. V javnosti je vz'budi!o naše poročilo o nameravani elektrifikaciji cestnega prometa znatno zanimanje. V ilustracijo še navedemo, da obstoja v Mariboru že nekaj časa tramvajska družba, ki ima koncesijo za zgradbo električnega tramvaja. Tudi načrti so že v podrobnostih gotovi. Predvideni sta zaenkrat dve progi, ki bi naj zvezali periferijo s središčem. Ena, ki bi se zgradila v prvi etapi, bi vodila iz Košakov mimo kolodvora po Aleksandrovi na most, zavila v Studence ter sc v loku obrnila preko južnih periferrj-skih naselii proti Teznu in Pobrežju ter nato nazaj v mesto Druga bi vodila po Koroški proti mariborskemu otoku ter nazaj pod Kalvari o proti kolodvoru. Zapreka je v finančni plati izvedbe načrta. dasi bi po sedanjih proračunih prišli gradbeni stroški razmeroma nizko in tudi ostale investicije bi bile znosljive. P] »Zlata nedela.« Združenje trgovcev opozarja. da bodo trgovine v Mariboru v nedeljo, t. j. na »zlato nedelio«. ves dan odprte. O V znamenju božiča ie bil že včerajšnji tržni dan. Mali trg je bil zelo dobro založen, kakor sicer ob sredah ni navada. Perutnine ie bilo 1500 komadov, mnogo tudi diviačine. mlečnih proizvodov, jajec, zelenjave in drugih dobro! Cene so letos tudi pred prazniki razmeroma nizke .radi velike ponudbe in pa radi stiske, v kateri se nahaia podeželsko prebivalstvo Piščanci so bili po 10 do 15 Din, kokoši 20—30 Din, gosi in purani 30—50, divii zaici 18—25 Din, fazani 18—24 Din; kromoir 0.75—1 Din. čebula 1—1.25 Din. jabolka 4—8 Din, hruške 6—10 Din. Na trgu za živinsko krmo so prodali štiri voze sena po 40 Din in voz slame po 35 Din za 100 kg. □ Razpis dveh mest. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje mesto inžeirerja za visoke slfvb« z dovršeno tehniško fakulteto, s predpisanimi državnimi izpiti ter nekoliko leti prakse, ter mesto tehničnega uradnika III. kategorije z dovršeno nižjo srednio tehnično šolo ali drugo odgovarjajočo sitrokovno izobrazbo (na pr. zidarski mojster), prav tako z nekaj leti prakse. S prilogami opremliene prošn e je vložiti pri mestnem načelstvu najkasneje do 15 januarja 1934. □ V trgovini živil Josip Skaza, Glavni trg — Rotovž, dobite dnevno namočeno polenovko in prima kislo z e-l j c. [H Povečanje Ježekove tovarne. Češka tovarna strojev v Blanskem K. Ježek ima v Mariboru podružnično tovarniško pod.ieljc, ki izdelu;e sirote ter ima lastno livarno. Lastniki Ježekovih tovarn so sc sedaj razdružili ter je mariborsko podjetje prevzel g. Ježek sam, ki ga namerava znatno razširiti in modernizirati. □ Novi stanovalci zasilnostanovan;skega poslopja v Metelkovi ulici so sa že vselili. Skupno je v hiši 32 družin, po večini takih, ki že dolgo niso imeli prave strehe nad glavo. □ V Radvanfu Se ena tekstilna tovarna. Novo tkalnico v Radvanju poleg falske stikalne postaje že opremlja;o s stroji. Kakor se doznava, se bo v neposredni bližini pričela gradili še ena nova tekstilna tovarna. □ Žrtvi poledice. V Gozdni ulici na PobreSja je zdrsnil na ledenih tleh osemletni učenec Franc Kristan ter si pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom — V Selnici se ic ponesrečila delavka Terezlia Jurei. Padla ic na ledeni cesti ter si zlomila roko v zapestju. Oba ponesrečenca se zdravita v tuka;šniji bolnišnici. □ Proti mučenju živalil Neki Bosanec jc prignal v Maribor tropo gagajočih gosi, ki iih sedaj goni po zamrzlih cestah predmestja ter zamenrujc za staro obleko Uboge živali so napol zmrzniene in sestradane ler mu čestokrat kar ccpajo na cesti, otrple od mraza. Celje 0 Umrla jc v Gosposki ulici št. 24 v letu starosti ga Maslo Josipina, zasebnica. Pogreb bo jutri, v petek, ob 3 jjopoldne Naj počiva v miru! © Zadružno knjigovodski tečaj se je vršil v Celju v dneh od U. do 16 t. m. Tečaja, ki ga je priredila Zadružna zveza v Liubliani, se je udeleževalo stalno okrog 10 udeležencev, v petek je bil tečaj za nadzorstvo z okrog 50 udeleženci. Predavala sta nadrevizor g. Vlado Pušeniak in revizor g. Anton Urbanija. V petek je predaval ravnatelj Zadružne zveze g. Gabrovšek. DAMSKI PLAŠČI Din 160.-, 100.—, 220,—s 2°0.— MOŠKE SUKNIE Din 1%—. 220.-, 280.—, 360,-Crep de China modne barve Din 30.—, 39.—, 52.— KOLBEZEN F. — CELJE, inanulakturna konfekcija. Ponarejeni desetdinarski kovanci so se pojavili zadnje dni v Celju. Opozarjamo občinstvo, naj bo pri sprejemanju tega denarja previdno. Falzifi kati so slabo izdelani in jih ni težko ločiti od pravilnih. 0 Mestno parno in kadno kopališče bo vsled bližaiočih se praznikov odprto 21., 22. in 23. decembra ves dan. & Čebelarska podružnica za Celje in okolico bo imela v nedeljo, dne 24. t. m. ob 9 dopoldne v sejni dvorani okoliške občine svoj redni letni občni zbor. 0 Pes se je zatekel. Dne 17. t. m. se je v dopoldanskih urah zatekel pes volčje pasme, približno eno leto star k mesarju g. Alojziju Savodniku v Prešernovi ulici 20, kjer ga lastnik dobi. KuHarn* obzornik Ivan Cankar: Zbrani spisi, XVI. zv. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Založila Nova založba v Ljubljani 1933. Strani 355. Cena: broš. Din 68, polplatno Din 80, platno Din 86, polusnje Din 110. Zbrani spifii največjega slovenskega pisatelja vi človeka Ivana Cankarja se bližajo koncu; še eno leto in imeli bomo pred seboj njegovo delo v celoti. Šestnajsti zvezek, ki je izšel te dni, vsebuje Cankarieve satirične in polemične spise, na-dali« v našem slovstvu edinstveno povest »Volja tn moč«, ki je pravzaprav n;egova izipoved o tem, kako ie gledal svet — ako tako širok, brezbre-žen in neprestano iščoč duh, kakor je bil Cankar, sploh more sebe obmejiti v kakršenkoli »svetoven nazor« — in končno najbolj simboLično njegovo dramo »Lepo Vido«. Tudi topot uvaja čitatelja v rnnevan.je pisatelja m njegovih umotvorov dr. Izidor Cankar z o»troumnostjo. ki je ni mogoče ovreči in ki zbranemu delu Ivan« Cankarja daije še j»rav posebno vrednost ne *amo v ožjem slovstvenem, ampak tudi v najširšem kulturnozgodovinskem oziru. Satirične črte Ivana Cankarja na« bridko spominjajo, kako nismo razun njega nikoli imeli in tudi še dane« nimamo pisatelja s pravo satirično žilo, dasi nam ie bil in ie krvavo potreben. Koga ra primer ne bo do dna duše pretreala — v hu-morističnem smislu seveda — »Zgodovinska seja«, H jc poleg one o človeku, ki je izgubil »roje prepričanje, gotovo najboljša v slovenskem jeziku napisana satira one meščanske družbe, ki je v »vofi naduta omejenosti neunrtna? Ki »e ie zbrxL« sejo, da ugotovi, ali umetnost je ali ni, oziroma, da sklene, da je ali aLi da ni, in je potem ustanovila pododsek, ki naj to vprašanje dokončno reši . .. Med kritičnimi in polemičnimi spisi so šc danes aktualna »Pisma Jeremijcva« z uvodom, ki »o ga že neštetokrat kopirali in varijirali najrazličnejši naši politični pisci: »Liberalna politična stranka je storila neslavno smrt. Nezmotljivo merilo za rast in propadanje strank so štrebarji — in glejte, trumoma skačejo z liberalne barke. Bog jim daj dobro na tem svetu, stranki pa nebeški raj!« In konec: »Dokler je živela, je storila liberalna (Cankar jo imenuje in pojmuje kot »svobodomiselno«) doba tisto svojo dolžnost, ki jo je zahteval od nje socialni in politični razvoj slovenskega naroda, dokler jc živela. Toda, ko je bila že zdavnaj mrtva, je še brez nehania požirala življenje in ga požira šc dandanašnji. To je slabo. Ni pa le slabo, temveč tudi smešno je in škodljivo.« Natančneje je tc svoje misli o staroliberalni dobi kot izrazu lakozvanega svobodomiselstva razložil Cankar v svojem literarno in kulturnozgodovinsko zelo važnem spisu o »Antonu Aškercu in njegovi dobi«, katerega Izidor Cankar v uvodu zelo objektivno postavlja v pravo luč, oziroma ga popravlja, kolikor se Aškerca tiče, pri čemer ugotavlja, kako jc treba v tistem času pravilno vrednotiti Cankarjev katolicizem, ki je takrat pač bil še bob negativen (nazunaj namreč) kol kz-raz odpora proti filozofsko plehkem, v umetnostnem oziru pa jalovem »svobodomiselstvu«. Sestavki, v katerih Cankar obračunava s svojimi takratnimi kritiki, so skrajno zabavni. Svojevrstna novela (ali kako bi ji dejali »Volja in moč« se nam poaebno v luči uvoda razodeva dane« kot velika umetnina, v kateri je odpor pi-Miteljerega razuma mogočno prodrlo bogoiskatelj-•tvo njegovega »rca. ki ie trpelo ob nasprotju med dušo in telesom, čistim teženjem in grešnim delano realizaciji duhovne popol- nosti in nizkoto demonskih nagonov. Zmaga optimizem, ki mu še nihče v naši besedi ni dal tako grandijoznega izraza, kakor Cankar v tej povesti: »Temnejši so bili oblaki, zmirom. urnejši je bil njih tek, prerivali so se in prehitevali, spajali so se in razmikali... Strme! je vanje in je videl orjaške, črne jczdece, ki so se podili od juga proti severu, nikoli ne postali, nič no premišljevali, nič dvomili . .. Od juga proti severu, naravnost proti cilju! Grive orjaških konj vihrajo od neba do zemlje, kopita se dotikajo gora in hribov, zamolklo odmevajo gore .. . Svetijo se od obzorja do obzorja plameneči biči jezdecev . .. Vojska drvi dalije, brezštevilna je, brezkončna, polna moči, poguma in samozavesti . . Ves osupel, kakor na tla potisnjen in premagan je strme! Štefan na to silno vojsko, vso kipečo od nebrzdane moči. Šumela in butala je nad njim iz neskončnosti v neskončnost . .. nad njim slabotnim, strahotnim, med krtinami tavajoči«. V gorah je grmeč odmevala zmagoslavna pesem o prihodnosti.« Zvezek zaključuje »Lepa Vida«, ki je prav tako pisateljeva življcnjskofilozofska izpoved v obliki drame. Cankar je prodrl v veliki svet. Ni dolgo tega, ko smo videli v monumentalni »Enciclopedia Ita-liana* posvečeno celo kolono naSemu pisatelju. Če tulci lako časle Ivana Cankaria, je pač, če že drugega nc, dolžnost vsakega našega intcligcnta, da njegove spise uvrsti v svoio knjižnico. Prepričani smo, da si jih bo osvojilo sčasom tudi vse naše ljudstvo, morda v izboru, ko bo čas za to. F. T. Prof. Babic o sodobnem hrvatshem sUharsIva Snoči je predaval na ljubljanski univerzi zagrebški umetnik, prof. Ljuba Babič, o sodobnem hrvatskem slikarstvu. Predavanje ie začel v hrvatskem jeziku in jc poudarjal, kako se je že v mladosti seznanil s slovenskim jezikom, čigar mu-zikaličnost in odlično liriko visoko ceni, zato pa se čudi onim, ki proglašaijo ta bogati jezik za narečje. Predavanje j- bilo izredno zanimivo, poučno, stvarno in bogato ilustrirano. Razgrnil je razvoj hrvatskega slikarstva od ilirizma do današnjih dni. Posebej je |>odčrtal vlogo slikarjev od začetka tega stoletja do danes: ti so osvobodili hrvatsko slikarstvo akademizma ter z naslonom na sodobno francosko slikarstvo položili temelje sodobnemu hrv slikarstvu. Tako je prispelo hrv, slikarstvo od tehnične dovršenosti preko secesionistično nadahnjenega kroga slikarjev, ki se je zbral leta 1910 okrog Mcštroviča, v medvo:ni in povojni generaciji do stanja, v katerem prihaja vse boh do izraza hrvatska narava in hrvatski človek. V tej zvezi je posebno poudaril pomen skupine »Zemlia«, ki io vodi K. Hegcdušič. Razume se, da je pri tem odkazal zgodovinsko razvojno mesto skupini »Trojice«, kateri pripada on sam — in ki pravkar razstavlja v Jakopičevem paviljonu. S svojo visoko tehnično kvaliteto stoji ta skupina kot eden tc-melmih katnenov razvoia hrv. slikarstva med pionirjem čistega slikarstva med Hrvati, Kraljevi, čem, in skupino »Zemlja«. Hermana Rahr je duievno neodpravljivo zbolel. Kmalu po 70 letnici rojsiva. ki jo je letos obhajal, je H. Bahr duševno klonil Na vsa pisma je odgovarjala njegova žena, e svetom je prekinil sleherni stik. Zdaj pa prihajajo poročila, da je povsem brezdušen, svoje okolice ne pozna več spomin ga je popolnoma zapustil; od 70 letnega jubileja dalje ni zapisal niti ene vrste več Najbolj tragično pa je seveda lo, da iina H. Bahr izredne zdravo telesno konsirukcijo, na drugi slrani pa so zdravniki nad duševno ozdravitvijo povitem obupali. Dva čolnarja utonila v Savi Čez Savo pri Brodu sta predvčerajšnjim brodnika Marijan lialič iu Pero Grgič vozila s čolnom drva. Že nekaj dni plovejo po Savi velike ledene plošče In zaradi tega so drvarji svarili brodnika, naj nikar ne vozila. Ta dva pa se nista menila za opomine in sta io parkrat srečno prepeljala čez Savo čoln, naložen z drvmi. Okrog poldneva sta zopei naložila čoln z drvmi in se podala na nevarno pot. I)o srede reke je šlo. Na sredi pa se je nenadoma pojavila pred čolnom velika plošča ledu, Skupni pogreb treh članic Hlar. kontfre&acii Šmartno pri Litiji, 19. dec. Nekaj edinstvenega in posebnega so bili ta torek pogrebi v šmartnem. Splošno mnenje je bilo, da Šmartno šc ne pomni takih pogrebov. Obenem so nesli k zadnjemu počitku kar tri: Slivarjevo Anico, Kamenško Micko in Medveščkovo Julko. Anica je dosegla šele 25 let, ostali dve sta bili starejši. Vse tri so bile članice dekliške Mar. kon-gregacije in vse tri iz Šmartna. Na zadnjo pot v večnost so bile zelo lepo prejele sv. obhajilo na domu. Venci in velikanska udeležba pri pogrebu je pričala, kako so bile priljubljene. Članice kon-gregacije so jih skoraj vse in z zastavo spremljale k zadnjemu počitku. Cerkveni pevski zbor pa jim je prav lepo zapel žalostinke na domu, v cerkvi in na pokopališču. Vsak jih je blatfroval za tako srečno smrt in si tudi take želel. Družinam za njihove izgube najiskrcnejše sožalje, npin pa uživanje večnega plačilal ki jo je Grgič poskusil z veslom odmakniti. Ko mu to ni uspelo, je vstal in se z veslom uprl v ploščo. Pri tem je veslo ob ledu spodrsnilo in Grgič je padel v vodo. Ralič je brž prijel ta veslo, da bi mu pomagal. Pri tem pa je ludi sam padel v vodo. Na bregu je več ljudi opazovalo strašni dogodek, ki se je odigral v nekaj sekundah. Brž so šli ponesrečencema na pomoč s čolnom, toda med tem sta utonila, »ker nista znala plavati. Številke so zanesljive, besede pa zvodljivel Analiza na podlagi številk neizpodbitno priča, da rogaška zdravilna slatina nadkri-ljuje po vsebini zdravilnih soli vse znane vrelce, tudi Karlove vare in Mari tnske lažne. Radi tega ima rogaška slatina tudi večjo zdravilno moč kakor pa druge mineralne vode. Skladišče rogaSke slatin« v Liubljani, Gospo-svetska ce-la 13 (kolizej). Za i m?!«fon realnih ehseha cij Proti koncu letošnjega leta so pritisnile pri ljubljanskem okrajnem sodišču eksekucije na razne nepremičnine v mestu in okolici. Osobito se množe izvržbe zaradi neplačanih, davkov in socijalnoza-'virovalnih prispevkov OUZD. Novembra i« bilo prisilnim potom intabulirano na 129 zemljiščih 1 076.901 Din, dočim oktobra na 112 nepremičninah samo 596.747 Din. Novembra so bili na 3 zemljiščih vkniiženi prav visoki zneski, tako 50.000, 100.000 in 150.000 Din. Najnižji terjatvi sta pa biti 60 in 90 Din. Močno so obremenjeni zaradi raznih javnih dajatev okoliški obrtniki, ki ne morejo spraviti svojih izdelkov v denar. Tudi okoliškega kmeta tarejo huda bremena, a skuša na vse načine, da bi preprečil prisilne vknjižbe. Pri 23 posestvih je bilo novembra zaznamovano dražbeno postopanje za celotne terjatve 395.647 dinarjev. Najvišja terjatev je znašala 50.000. najnižja pa ;00 Din. Oktobra je bilo pri 22 nepremičninah zabeleženo dražbeno postopanje za skupni znesek 130.435 Din. V novembru je bilo dalje vknji-Zenih 14 izročilnih pogodb za skupno vrednost 500.112 Din. Samo 5 dedščin je bilo vknjiženih za znesek 8.272 Din. V splošnem pa je opažati v decembru manjšo živahnost tako na hipotečnem, kakor tudi zemljiškem trgu. Koledar Četrtek, 21. decembra: Tomaž, apostol; Seve-rin, škot. Novi grobovi -t- V Novem mestu je umrla gospa Terezija Ogrin. Pogreb bo v petek ob 3 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožaljel Slare rane na nogah, rokah i. t. d. zanesljivo in hitro zaceli preizkušeno zdravilo »FITONIN«. Izreden učinek so potrdili odlični zdravniki ln znanstvene institucije. — Steklenica 20— Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50.— Din. Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno: »FITON«, dr. s o. j., Zagreb 1-78. Osebne vesti -- Odlikovani so z redom Jugoslovanske krone 'retjega razr. brigadni generalštabni geueral Lav Rupnik; z redom sv. Save tretja razr. topn.ški polkovnik Mihael Lukanc, orožniška polkovnika Alojzij Barle in Kviutijan Tartaglija ler kap. bojnega broda Rihard Kubin; z redom Karadjordjeve zvezde četrtega razr. peh. brigadni general Dragan Korais; z redom Belega orla četrlega razr. peh. polkoynika Emil Radi in Marijan Puks; z redom Belega orla potega razr. topniški polkovnik Fran Pogačar, peh. podpolkovnika za generalštabne pošlo" Vladimir Keler in Jurij Mušič. topniški podpolkovnik za generalš abne posle Fran Tomše in topniški major Hugo Štajner; z redom Jugoslovansko krone četrtega razr. peh. polkovniki Kreši-mir Košak, Franjo Kubeš in Llnus Dekanava, peh. polkovnik za generalštabne posle Vladimir Vauh-nik, peh. podpolkovniki Erih Pipan. Marij Zlobec, Josip Skorpnik in Josip Krasnik, sodni podpolkovnik Gustav Dolinšek, ka|>etaiii fregaie Mihael Can-gel, Miroslav S umberger in Anton Klinar, topniški major Janko Hrast, infendantski major Ivan Jane, višji vojni uradnik IV razr. topniško-tehnične stroke Franc Kol man in pori čnlka bojnega broda I. razr. Hinko Draksler in Josip černi. =s Napredovali so: V čin podpolk. strok, major Ivan Rupnik; v Čin majorja peh. kap. t. razr. Ivan Oblak, zrakopl. kap L razr. Franjo Pire, sodni kap. 1. razr. Dušan Polič; v čin kap. korvete poroč. bolnega broda 1. razr. Janko Kregar; v čin kap. t. razr. topn. kap. II. razr. Marijan Derenčin. lekarn. kap. II. razr. Milan Tominec, san. kap. II. razr mornarice dr. Josip Kotnik; v čin poročnika bojnega broda L razr. poroč. boj. broda II. razr. Val-ter Kure; v čin kap. II. razr. peh. poroč. Vladimir Božič, inž. poroč. Stanislav Bauer, veter, poroč. Rudolf Rede; v čin poroč. boj. broda II razr. poročnik fregate Boris Tomažič; v čin poroč. peh. podporočniki Dragoljub Drepun, Enianuel Borčič, Anton Ru-pic, Peter Vinšek, Jernej VVieser, Franjo Rupnik irn Alojzij Drame; topn. podpor. Josip Skraber, Franjo Lužar, Franc Arbič, Ivan Višnar in Anton Rak; konjen. podpor. Rudolf Kurent, Ivan Kolar, Rudolf Diner in Josip Reeelj; inž. podpor. Celestin Krajšek in Aleksander Marušič; zrakopl. podpor. Milan Slapar; strok, podpor. Slanislav Delač; za višjega voj. kapelnika lil. razr. višji kapelnik IV. razr. Josip Majer; za nižjega voj. knpelnika I. razr. nižji kapelnik II. razr. Franjo Sedlaček; za vet. pomočnika L razr. pomočnik II. razr. Dragotin Va-gner; za san. pom. II. razr. pom. III. razr. Gregor Rebula; za san. pom. III. razr. poin. IV. razr. Vojko Zupane, Ludvik Trošt in Miljutin Aeeto; za voj. pisarja III. razr. pisar IV. razr. Bogdan Zagorec. = Poročnika sta postMa pehotna podporočnika Danijel Petranovič in Nikola Kesič. — Iz sodnopisarniške službe. Zvaničnica pri okrajnem sodišču v Celju Marta Avdičeva je imenovana za dnevniSarko, Premeščena sta: služlteli Vinko Januška iz Mokronoga v Slovenjgradec in dnevničar-zvaničnik Julij Scbmidl iz Kozjega v Mokronog. Ostale vesti — Promet s Dalmacijo ie ni v post avl j en. Položaj na llški progi jo nelzpremenjen .Pada še vedno gost sneg in divja močna burja. S čiščenjem proge je nemogoče nadaljevati, dokler ne ponehajo viharji. Promet so vrši še vedno samo med Zagrebom in Gračacem ler med Splitom in Kninom. Promet na progi Zagreb—Sušak pa je začasno prekinjen. Pri čiščenju proge je zaposlenih nad 300 delavcev. ~ Hotel pri Sv. Duhu ob Boh. jezeru je ie od 18. t. ni. zopet odprt. Sporočamo to vsem prijateljem zimskega športa ter prijateljem prelepe bohinjske idile. Na vse praznike od 23 decembra do 7. januarja bo v cerkvici pri Sv. Duhu «v. maša ob osmih. Na pripravnem terenu za hotelom bo preskrbelo za pouk smučarjev začetnikov športno društvo »Ilirija« iz Ljubljano. dem, ki eo ž«ljni hrepenenja po večnosti, tičejo , resnice, religij«, Boga. — Zvezdice in cvetlic«. Knjiga o hvaležnosti spisal prol. A. Kržič — zbral kanonik Al. Stroj, cena 25 Din. — Na poti v večnost — iz francoščine prevedla Marijina kongre-gacija ljubljanskih bogoslovcev, Ima 218 strani in stane 12 Din, vezana 16 Din. Pisatelj se obrača s kratkimi premišljevanji do vseh utrujenih duš, naveličanih sveta in oslabljenih v bojih za vsakdanje življenje — nudi jim znova upadli pogum, ! podpre jih na strmi stezi, olajšuje trpljenje, vrniti jim hoče zopet veselje do življenja v Bogu. Priporočamo dalje našemu času najprimernejšo kniižico dr. Potočnika: Dobri pastir. To so premišljevanja o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov. Delo ima do sedaj tri zvezke, vsak okoli 280 strani in stane nevezan po 40 Din, vezan v polplatno po 50 Din Vse te knjižice ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Pri cdebelelosli vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franu Jusclote« grenčice lako delovanje črevesn in deln lelo vitko Ptuj — Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Joseic-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. — V Službenem listu kra'jevske banske uprave dravske banovine št, 102 od 50. t. m. je objavljen »Zakon o dopolnilni konvenciji o ureditvi trg. terjatev s pobotom med Jugoslavijo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo«, dalje »Pravilnik o opravljanju izpita za kinooperaterje«, »Pravilnik za tisk in prodajo knjig obrazcev po novih sodnih postopnikih in indeksa zakonov, uredb in pravilnikov za leta 1918 do 1932 ter o uporabi denarja od prodaje«, »Proračun razhodkov in dohodkov centralnega odbora fonda za zdravstveno zaščito učencev za šolsko leto 1933/34«, »Izprememb« in dopolnitve v pravilniku za tisk in prodajo knjig obrazcev po novih sodnih zastopnikih itd.«, »Razjjlsi: odločba o izpr. čl. 10 pravil o tari; — izpr. razpisov št. 37.181/IV in št. 9716 glede nagrad iz čl. 204., 205. in 206. car. zak.; — pojasnilo odločbe C. št. 36.813 glede asfalta; — odločba o izpr. poslop-nika C. št. 29.299 glede zavarovanja car. davščin« in »Naredba o dovolitvi kolesarjenja in vožnje z roSnimi vozički na Tyrševi cesti«, KflUfl-MOTOH drfr1 -K™ LJUBLJANA, Vodnikov trg 5 — Telefonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progi Ptuj—Linz. Pristojbina za tri-mlnutni pogovor je 4.65 zl. fr. — Dalje je otvorjen telefonski promet med Bejrutom v Siriji z vsemi mesti v naši državi, v katerih je telefon za javni promet. — Vlom v iupniite. Dne 19. decembra je med rano sv. mašo tat obiskal župnišče v Ribnem. Razbil je vezna vrala ter tako prišel v sobo. Pobral jo okrog 300 Din drobiža. Vzel je tudi zimske rokavice, drugega nič. Bogaslva je iskal, pa ga nf dobil. — Božične fotografije. Brata Pogačnik sta za božič izdala nekaj prav lepih božičnih razglednic-fotografij, ki se po svoji izdelavi, motivih in opremi prav lahko kosajo z inozem-kimi izdelki Prav presenetljivo nizka je tudi cena, tako da lahko trdimo, da marsikdo ne bo mogel razumeti, zakai prodajamo pri nas še vedno inozemsko slabše in dražje blago. — Avtoprometna zadruga z o. z. v Ljubliani, Tavčarjeva ulica št. 6 in Avtopodjctje »Percgrn« družba z o. z. v Kamniku naznanjata, da na Božič dne 25. decembra 1933 avtobusi nc bodo obratovali . na nobeni progi, pač pa se na Štefanovo zopet vrši redni promet po voznem redu. — No»ečitn tenam in mladim materam pripo J more naravna »Franz .lii-el« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev — Otroci se ▼ šoli kaj hitro prehlade. V mokrem vremenu pa je ta nevarnost še večja, ker sede v mokrih čevljih in do-tikrat v nezadostno kurjenih sobah. Običa,ne posledice takega prehlada so: hripavovst, Imšelj ali bronhltiskatar. Prev dni starši dajo svojim otrokom za ozdravilo teh bolezni Kresival »Bayer«, ker jih zanesljivo in Mtro pozdravi. Kresival ima prijeten okus in ga tudi otroci radi jemljejo. — Za božično dobo — dobo ro|stva našega Gospoda Odrešenika, ki naj bo tudi začetek nnše notranje obnove priporoča Ju^o« ovanska knjigarna v Liubljani sledeča nabožna dela: Lippert-Vodnik, Od duSe do dule. 30 pisem dobrim ljudem, 228 strani 40 Din, vezano 45 Din. — Knjiga je neprecenljive vrednosti za duhovn' napredek in notranjo izobrazbo, je predvsem namenjena Hu- Pedagoiki kroiek v Ptuju pred prazniki nima | več sestanka. Naslednji redni (osmi) sestanek bo ; v sredo po božičnih počitnicah. Obiinaka seja. Drevi ob 6 bo redna javna seja ! občinskega sveta. Na dnevnem redu je med drugim ' proračun za lelo 1934 ln likvidacija »Mladike«. j Smrtna kosa. V Krčevini pri Pluju je umrl g. j Ivan Trkulja. vpokojeni general bivše avstrijske i armade v starosii 81 lat. Pokojnik je bil bil rodom iz Like. Naj v miru počiva! — Umrl je Ko-stanjevee Anton, posestnik v Spuhlji pri Ptuju v 59. lelu starosti. Skoro bi am>:nil Simonič Anton, poseslnik iz Dolifa pri Sv. Urbanu. V noči je zgrešil pot In taval 6 ur po snegu, tako tla jo obnemogel. K sreči so ga našli ljudje in ga tako rešili gotove smrti. Prvo pomoč mu je nudil dr. Potrč, ki je odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Dev. Mariia v Pofia Smrt najstarejše žene. Umrla Jo v torek zvečer fio tridnevni bolezni ga. Marija Gantar, stanujoča na Studencu. Doživela je častitljivo starost 92 | Ift ter je bila najstarejša iona v fari. Pokojna jo bila žena nekdanjega graščinskega vrtnarja na Fužinah, s katerim sta skozi 50 let služila grajski go-sjiotli. >Gortnarjeva mama«, kakor smo jo nazivali, je bila zelo dobrodušna ter vosela in zato znana po j vsej fari. Pri njej so je dobil šopek duhtečih rož i ob vsaki potrebi in v vsakem letnem času. Tudi po | razno zelenjavo so se okoličani k njej zatekali. V ! svojih mladih letih je bila za tiste čase spretna ši-I vilja. In še letos smo jo videli vbadati šivanko. S i svojim rajnkim možem, ki je tudi doživel visoko starost, sta imela več otrok. Sin je nadučitelj v pokoju, ki je tudi skrbel zanjo, ker ji graščina ni mogla dati več kakor borno stanovanje in košček kruha. Pogreb pokojnice bo danes na farno pokopališče. — Umrla je tudi 14 letna Miluna U čaka r, dijakinja, hčerka tukajšnjega organista in pletarskega mojstra g. Frana Učakarja. Bila je zelo tiha in pridna učenka. — Pokojnicanta naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje. Novorojenčka so potegnili iz votle na Fužinah pri zatvornicah. Obdukcija je ugotovila, da trupelce ni sicer normalno razvilo, vendar je živo prišlo na svet. Pršmshovo pri Litiji . Umrla je Golob Marija pd. Zerjavova iz Dolnjega vrha. Stara je bila 80 let. Pokojnica je bila pobožna žena in je rada hodila v cerkev kljub visoki starosti. Zadnja leta pa je bila bolehna in ,ie večkrat prejela sv. zakramente. Pokoj njeni duši, žalujoči mpa naše iskreno sožalje. Snega imamo tudi mi dosti. Ljudje že ne pomnijo, da bi na sv. Lucije dan bilo kdaj toliko snega. Drevesa se šibi jo pod težo; ako ne bo odnehalo, bomo imeli vse sadno drevje na tleh. Mraza nam tudi ne primanjkuje. Okrog 14 stopinj pod ničlo se vedno suče. Smo turi i v tem oziru »napredni« in ne zaostajamo za drugimi krail. Glede padavin pa mislim, da smo dosegli že svetovni rekord. V tem letu ni pidlo nič mani nogo 14386 mm (vštev.ši sneg) dežja. Pa imamo do Novega leta še skoro dva tčdna. Dobrodelna ahademi[a na Viča V nedeljo dne 17. decembra ie bila v Društvenem domu na Glincah dobro uspela akademija, ki je bila izvaiana tudi že v soboto in to obakrat nod okriliem Krajevnega odbora Rdečega križa na Viču. Kljub jiozni in premali reklami ter z ozirom na mnogoštevilnost prireditev, ki so bile nakooičene v teh dveh dneh na Viču saj smo imeli ksr pet nri-reditev, ie bil obisk v Društvenem domu jako dober in tudi finančni uspeh za obdaritev siromašnih otrok zadovoliiv. Sodelovala ie cerkvena godba, pevski krožek Vič-Clinee, društveni orkester, pevsko društvo »Danica«, sokolski orkester in dramski odsek, kakor tudi znani domačin g. Ivan Franci in gdč. Laharner-jeva ter g. Ptirrer. Cisti dobiček teh prireditev je namenjen obda-rovaii'11 siromašnih otrok in je obžalovati, da na prireditvi nismo mogli videti oseb, ki smo jih z ozirom na namen prireditve in brez ozira na program, ki ie bil prvovrstno sestavlien. unravičeno pričakovali. Vsi sodehiioči so se z vesel ;em odzvali vabilu in s to prireditvi'0 pokazali, da ima'o čtil do bednih. katerih v naši obč;ni ne mnnika. ker ie izrnzito delavska Izvaianie vseh točk jc bilo na zgledni višini in ie še nosebei omeniti na^»or> g, Iv Franrla. ki 'e privabil precej poslušalcev, katere je s svo:im pet'em naravnost očaral. Tudi vsi ostali so povsem zadovoljili občinstvo iti bili deležni živahnega aplavza. Priredbeliem pa bi svetovali da za sjične obče-koristne pr'r*ditve določijo dan. ki nai bo posvečen izključno taki prireditvi in naj poskrbe za pravočasno in učinkovito reklamo. Na praznik, dne 96. decembra pa se vrši v Društvenem domu na Glinen h ob R zvečer delo do-tiiačcra avtoric *Ccr. deset let« in s tem vliudno vabimo na obisk te prireditve. PostrbPeno bo za dobro kurieno dvorano Vodslvo odra se trud' nudili občinstvu kar niijbobše predstave in pričakujemo da bo oličinslvo tudi lonot narwnlniV> dvorano do zadmera kota. sni so naši občani znan! kot vneti ob'sVoi'strj dramniifmh nr»dsinv. ki so M*nh vladajoči brezposelnosti še vedno zadovoljivo posečane. Poizvedovanja Crn pes, majhen, z rjavim gobčkom, S meso cev star, se je zgubil. Odda naj se proti nagradi v hotelu »Miklič«, LJubljana. Najdena je bila manjša vsota denarja. Dobi so vnrerlniil vn Slovenca t. It tatejlja^o bokso i usnlemm pod-plotom, Vel 2/ 3* Din 39.- lo I » » O P O C it mastne kravln® _ z gumliaitim pod- >y« platom ■ V#l 35 36 Din 27-3% zo i*im» «provizija itd.) je torej 12.5%. V nedeljo smo že objavili proglas obeh zadružnih zvez v Ljubljani, kjer priporočata maksimalno obrestno mero 9.5%, torej 2% nad eskontom Narodne banke. Sedaj je bila obrestna mera za posojila pri naših zadrugah različna: najmanjša je bila 6.5%, najvišja pa 11—12%. Na bivšem Kranjskem je bila obreslna mera najnižja, sledila je štajerska z nekoliko višjimi obrestmi, najvišja pa je bila obrestna mera v Prekmurju. kjer je znašala 10—12%. Izboljšanje v svetovni trgovini. Najnovejši statistični mesečnik Društva narodov kaže, da je v oktobru lelos bil ves svetovni uvoz višji za 8.3% kot v aprilu 1933. Povečanje izvoza pa znaša cclo 16.3%. Toda kljub temu povišanju je svetovni uvoz v oktobru letos znašal samo 36% vsega uvoza leta 1929 in izvoz 37% povprečnega meseaiega izvoza v letu 1929. Znižanje diskonta na Finskem. Finska narodna banka je znižala diskont od 5 na 4-5%. To je najnižji diskont od leta 1912 dalje. Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine izdaja svoj Glasnik, ki izhaja štirinajstdnevno že od postanka zavoda dalje v smislu zakona o njegovi organizaciji, ker si uspešnega delovanja zavoda brez dobro organizirane poročevalske službe ni mogoče misliti in ker ie Zavod v prvi vrsti poklican, da opravlja tako službo (9ieer mu pa to nalaga ludi zakon sam). Glasnik zavoda bo izhajal tudi v bodoče. Ker pa se je pokazala potreba, da prinaša hitreje za vse gospodarstvo važne informacije, bo izhajal namesto" dvakrat na mesec trikrat (namesto vsakih 14 dni že vsakih 10 dni), in sicer že s 1. januarjem. Tako uvozniki kot izvozniki bodo našli v njem mnogo informacij, ki jih potrebujejo za svoje posle. Borz** Dne 20. decembra. Denar Med devizami so danes bili višji tečaji Berlina, Bruslja, Londona, Nevv Yorka, Pariza in Prage. Neizpretnenjen je ostal tečaj Curiha, popustila sta pa Amsterdam m 1 rst. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.10, na zagrebški po 9.045 in belgrajski po 9.05 in 9. — Grški boni so notirali v Zagrebu 35 bi in v Belgradu 35.25—35.50 (35.25). Ljubljana. Amsterdam 2302.63—2313.99, Berlin 1365.69—1376.49, Bruselj 797.18-£01.I2,' Curih 1108.35—1113.85, London 186.80-188.40, Nevv York 3616.61—3614.87, Pariz 224.63-225.75, Praga 170.12 do 170.98, Trst 300.57 —302.97. Promet jc znašal v Zagrebu brez kompenzacij 52.375 Din. Curih. Pariz 20.2675, London 16 90, Nevv York 329.25. Bruselj 71.90, Milan 27.17, Madrid 42.25, Amsterdam 207.30, Berlin 1Z3.40, Dunaj 72.80 (58). Stockholni 87.15, Oslo 84.90, Kopenhagen 72.50, Praga 15.35, Varšava 58, Atene 2.96, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. London. Nevv Vork 5.1275, Pariz 83-375. Zlato v Londonu 126/9 s premijo 9 penijev. cija Btim-Švica Btim v Lausanni. 11. Belgija-Nizo-zemska v Amsterdamu. 11. Spanija-Portugalska (za svetovno prvenslvoj v Madridu. 11. Nemčija-Lu-ksemburška (za svetovno prvenstvo) v Luksem-burgu. 18. Španija-Portugalska (za svetovno prvenstvo) v Lizboni. 25. Avstrija-Švica (meddržavni cup) v Ženevi. 25. Češkoslovaška-Francija v Parizu. 25. Romuniia - Češkoslovaška (medd-žavni cup) v Pardubicah. Italija-Grčiia (za svetovno prvenstvo) v Italiji. Aprila: 2. Nizozemska-Irska (za svetovno prvenstvo) v Amsterdamu. 14. Angliia-Skotska v Londonu. 15. Francija-Luksemburška (za svetovno prvenstvo) v Luksemburgu. 15. Češkoslovaš-ka-Polj-ska (za svetovno prvenstvo) v Pragi. 22. Avstrija-Madjarska na Dunaju. 22. Pariška liga-Škotska. Povprečna obrestna mera za jxjsojila je bila. lahko rečemo, doslej pri slovenskih zadrugah okoli 8% in ne pomeni nova ureditev posebnih izprememb. Edino nekatere posojilnice v mestih in na Štajerskem bodo morale iti z obrestno mero dol Brez izjeme pa bo znižana obrestna mera v Prekmurju. Sedaj objavlja Društvo bančnih zavodov skupaj z Zvezo jugoslovanskih hranilnic, da je najvišja dovoljena obrestna mera za banke, torej denarne zavode na delniški jx>dlagi z 12.5%, torej 5% nad obrestno mero Narodne banke. Najvišja obrestna mera pri regulativnih hranilnicah pa znaša 3% čez eskontno obrestno mero Narodne banke, torej znaša maksimalna obrestna mera 10.5%. Na ta način je bila v Sloveniji najprej urejena obrestna mera na podlagi novih zakonov, tako da je maksimalna obrestna mera pri zadrugah hranilnicah 10.5% in pri bankah 12.5%. Nestalno hladno vreme pov/rotii redno vseui on m. ki trpe ua revmatumu. protlnu, rteuraigiji velike bolečine. DIANA najnižja 9.5%, pri regulativnih Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je oslabela, edino vojna škoda je čvrsta in nadaljuje svoj dvig. I udi promet je znaten edino v škodi, dočim je v ostalih državnih papirjih slab. Na zagrebški borzi je bilo danes prometa: 2000 kom. vojne škode, 1000 dol. 7% Blcra ter 100 delnic Priv agrarne banke. Ljubljana. 7% inv pos 53 den., agrarji 26 den., vojna škoda 295- 297, begi. obv. 37 den. 8% Bler. rfos. 38—42, 7% Bler. pos. 35—37, 77« pos. Drž. hip. banke 52 den. Zagreb. Državni papirji: 1% inv. pos. 53—56, agrarji 26.50- 30, vojna škoda 2<>6—297 (295, 295.50, 296), 12. 294.50—2% (294 294.50), 2. 284 - 288, 6% begi. obv. 37—33, 8% Bler. pos. 37—40.50, 7% Bler. pos. 36-37 (35.50). — Delnice: Priv. agrar. banka 237- 240. Impeks 50 d.. Trboveljska 105 120. Belgrad. Narodna banka 3950 bi., Priv. agrar. banka Z34-235 (238, 235), 7% inv. pos. 56 -57.50, agrarji 28.50—29.50, vojna škoda 296.50 297 (297, 295.50), 12 294.50-295.50, 6% begi. obv. 37.75 do 38.25 (38.25, 37.25). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je v znamenju popolnega mrtvila. Kupčija je pred božičnimi' prazniki jxipolnoma zamrla, ker je povpraševanje padlo na minimum. Cene moki so popustile na 190 — 195. Zahvaljujem se vsem za mnogoštevilne izraze ljubezni, izkazane pri smrti in pogrebu moje predrage mame, gospe Marije Marjesič Bog stotero povrni! Priporočam pokojnico v molitev! St. Vid pri Brdu, 20. decembra 1933. Filip Marješič, župnik, sin. vedn ■ osvežujoče učinkuje na ves organizem m povečuje tln irnnst. Poizkusile enkrat na b. sle iznvnmien uit učinka ena ureizku-Seneaa doma'eqa sredstva j*--.. •'. PRUfl DOHOZflRNICfl Prodalnl urad In skladišče Ljubljana, Dalmatinova ulica St. 10 Telefon 33-76. Brzojavl: Juuolantpa Tvorn ca v Pančevu Telefon 2-15. Brzojavi: Jugolampa ZAHVALA. Ker nam je nemogoče se vsakemu posamezno in osebno zahvaliti za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob priliki izgube našega nad vse ljubljenega, nenadomestljivega soproga, dobrega očeta, gospoda Jožefa Krajnca veleposestnika itd. pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah »e tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo fii. duhovščini, učiteljstvu, vsem deputacijam in darovalcem vencev gostilničarske in mesarske zadruge, tegovskega gremiju, lovskega društva, cer-kveno-konkurenčnega odbora in občine Jurovski dol. Nadalje se zahvaljujemo domačim pevcem za zapete žalostinke in končno vsem, ki so v teh težkih urah z nami sočuvstvovali in nam lajšali tužno bol in vsem, ki so spremili našega najdražjega v tako častnem številu do preranega groba. Sv. Juri) v Slovenskih goricah, dne 15. decembri 1933. ŽALUJOČA RODBINA KRAJNC Aleksandra Rahmanova: Dijašivo, tftsbezen, 01 Ceha sn smrt 4. septembra 1918. Danes sem se v knjižnici ves dan ukvarjala z otroci. Malčki so moja strast. Samo med njimi se »daj dobro počutim. Otroci prihajajo večinoma vsi razcapani, sestradani in umazani v knjižnico. Mnogi so brez staršev. Tako pride zdaj večkrat k meni ubogih šest otrok inženjerja Abrikosova. ki ro ga kot talca z ženo vred ustrelili. Znanci so vzeii otroke k sebi, po enega, toda kdo se bo daljo zanje brigal? Možje služijo, žene letajo po vaseh, da dobivajo živila v zameno, otrooi ostajajo sami; in ker je v naši knjižnici bralnica za otroki«. prihajajo Irumoma k nam. Tu jih ogleštam, umijem, jiin dam malo jesti, če imam sama kaj, jim pripovedujem pravljice. Pravijo mi »Mamioo za vse« in prejela sem že od mnogih staršev zahvalna pisma. Seveda me večinoma to zelo utruja. Toda da me ima toliko ljudi rado, me navdaja /. velikim zadovoljstvom. 5. septembra 1918. Ifeines sem pohitela v Njegorjeloje, pet vrst daleč, po mleko. Denar sprejemajo kmetje zelo neradi, samo blago hočejo. Strašno so že razvajeni. V hiši, kjer sem po dolgem iskanju slednjič dobila mleka, ima posestnik pianino. Dobil ga je v zameno za deset pudov moke. Tudi gramofon je imel in mnogo najfinejšega porcelana. Kmetica no- si drago baržunasto obleko, ki si jo je seveda prikrojila po svojem okusu. Za dve čudoviti, z roko spleteni brisači sem po dolgem prigovarjanju dobila samo četvrl (3.5 litra) mleka. Za svileno materino bluzo so ti i i dali po dolgem moledovanju funt ztnelka. No vsako besedo so mi odgovarjali: »Saj ne vemo, kam z vso navlako, kmalu no bomo imeli prostora U To iztikanje po vaseh za živili imenujejo *mo-šočničatj« (po besedi mešok =-. vreča). 6. septembra 1918. Danes mi je rekel Vadim: »Alja, ti živiš preveč z razumom, pa premalo s srcem!« Te besede so me zelo užalile, iz njih jo zvenel očitek. »Sploh sem se zelo spremenil, odkar sem bil na fronti,« je nadaljeval; »tudi jaz sem prej mislil da je znanost najvažnejša stvar, zdaj mi je pa vsa znanost zoprna! Hoče se mi samo enega, miru, miru! Rad bi imel kje košček zemlje, oral bi. sejal, živel v solncu in v naravi. Ne maram sploh nič misliti I« »Vadim, kaj ti je?« sem vprašala, ker se mi je zdelo, da močno diši po žganju. »Oh, ničevo! Samo malo smo pfll, ker se kmalu ločimo. Da, seveda, piti sem so na fronti navadil, ne boš me lahko odvadila!« Žalostno sem ga pogledala. •.Sploh, zdi se mi, da boš kmalu razočarana nad menoj! Popolnoma sem se odvadil sistematič- nemu delu in od vseh prejšnjih vrednot ni ostalo nič. Zdaj cenim samo še življenje, golo življenje. Samo živeti se mi hoče, drugega nič, drugega res ne potrebujem ničesar! Za Boga!« »Vadim, spat pojdi!« »Seveda, bolje je, da grom spat, drugače bom nakvasil še vsakovrstnih neumnosti... To ti moram pa še povedati, do mi ni žal za to. kar sem izgubil, ne za hišo, ne za posestvo... Za nič mi ni žali Oninia mea meeum porto!« (Vse svoje nosim s seboj I) »Spat pojdi!« sem rekla odločno. Šel je. Jaz pa sem premišljevala v sobi, da mi »sreča« ne bo labka. 7. septembra 1918. Poleg svojih službenih opravil v knjižnici imam še nalogo, ustvariti »skrivno ozračje«. Razen mene služijo v knjižnici štirje dijaki, vsi osamljeni in zapuščeni ter strašno sestradani. S plačo ni mogoče shajati niti tri dni in »meSoCntSati« ne morejo, ker imajo službo. Žive od tega, kar jiin Rog da. Večkrat mi pravi mati: »Alja, nesl svojim dijakom kaj jesti!« Potem mi da pečenega krompirja in za vsakega kos črnega kruha. Kakšno veselje zavlada v knjižnici, ko rečom hišniku Grigoriju, naj postavi samovar, ko pogrnem mizo i belim prtom in vsakemu k čaju pridenem na krožnik kos kruha in malo krompirjal Stvar se je pa končal« tako, da ml Je vsak razodel ljubezen. Posebno glnljlv jo bil debeli, pegasti Ivan Ignjaljevič, ki lako močno jeclja, ka- dar je razburjen. Dolgo je trajalo, preden tnl je dopovedal, da bi se nad poročil i menoj, ko se mu posreči, da postane načelnik knjižnice. Naša knjižnica jo zelo bogata, radi rekvizlclj pri buržujih se je najmanj početvorila. V9i prostori so polni knjig, ki leže v visokih skladanirali na tleh. Toda samo z ruskimi knjigami postopajo kolikor toliko po človeško. Z dragocenimi nemškimi, angleškimi, francoskimi ild. knjisami Utiriio peči. Ko sem danes ravno videla, da hoče hišnik sežgali veliko komentirano nemško izdajo Kanta, sem prosila načelnika, naj mi dovoli d.i si deln vzamem: rekel je: »Prosim, prosim, vzemite si. kolikor hočete! Saj ne potrebujemo lega dreka!' Mnogo lujejezlfnih knjig si vzamem domov Ker nimamo prostora za nje. (ih moram spraviti v vlažno klet. 8. septembra 1018 Danes sem srečal« na ulici inženjerjevo hčer, ki je našemu docentu tako ugajala. Bila je Ko smrt Zaprli so Ji očela in tri brute. jih grozno pretepli in |>otem vrgli v tovarni, kjer so delali, v tekoče železo. Iz maščevanja zaradi atentata tu Lenina. V zgodovini menda Se ni bilo nič tako cro--nega, ko je »rdeči teror-., kakor to boljševiki ime nujajo, in najbrž ludi nikoli vcS ne bo. NaJgroZ-nejše Je, dn se boljševiki ne le ne sramujejo morilcev, ki pobijajo na tisoče nedolžnih ljudi, atnpik so še ponosni n-anjel Moj Bog, ali ni rešitve iz tega pekla? Patent Stopf Twist O Patent Stopf Tvvlst I« nov svetovni patent, ki prinaša M »J M gospodinjam velik prihranek na času in denarju. P C T 'e z navdušenjem sprejelo na milijone gospodinj v Nemčiji, M Cj A Franciji. Belgiji, Španiji, Švici, Poljski itd. jnCT Podaja na drobno po 7 Din komad veletrgovina z galanterijo * & Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Din t'—; ienttovenjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ia mali oglas Din tO'—. Mali oglasi se plačujejo takol pri Mročtlu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm liaoka peli I na vrstica po Din 2*50. Za pomene odgovore gleoe molih oglasov treba priložiti znamko. Božična darila preprosta in fina. po najnižjih cenah, v obilni izberi pri ta. F. M. S C H M I T T Pred Skotijo 2 LJUBLJANA Lmsarjeva 4 PRIDITE! PlilDITE! 6000 Din nagrade dobi, kdor mi preskrbi kakršnokoli »talno službo. Pišite upravi »Slovenca« pod »Sposoben« it. 14901._(a) Plačilna natakarica z dolgoletnimi najboljšimi spričevali išče primerno zaposlitev. — Naslov v ■pravi »Slovenca« pod »t. 14889 (a) ! Vajene JI Vajenca s primerno šolsko pred-izobrazbo sprejmem za trgovino z mešanim blagom v bližini Ljubljane. Oskrba v hiši. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 14890. (v) Vrednostne papirje kupute komanditna drui ba M Jankole Liubliana. Aleksandrova cesta 4-11.. telelon 3052. (ki Najkulantnejša posojila dajemo: na vloge velebank, vrednostne papirie, vojno škodo državne bone. Blai-rova posojila in na ku-rantno blago Naloge iz province promtno izvršujemo Pučka štediona, Zagreb, Meduličeva 31. Tel 90-03. |d| Radiotehnika verziranega, ki je obenem dober prodajalec, sprejmemo v prodajalno. Ponudbe pod »Stalna služba« št. 14917 na upravo »Slovenca«. (b) Prodajalko Vložne knjižice Ljudske posotil. v Ljubljani kupim Ponudbe pod »Likvidnost 33« 14825. d Družabnika ali posojilo išče inženier-sko podielje za razširitev poslovanja (brez investicij). Resnim reflektantom točne informaciie, vpogled knjige na razoolago. Pod-ietie dela danes 16 ur dnevno. — Ponudbe pod »Velika rentabilnost« št. 14918 na upravo »Slovenca«. (d) Stanovanja IŠČEJO: t boljšo trgovsko prakso •prejme podružnica Bata, , Enosobno stanovanje Otočac, Lika — za 1. ja- j v bližini Tabora se išče .„,. D_ j. _„. Ponudbe na upravo »Slo1 nuar 1934. Ponudbe na: | „„„„„_ nnA Bata, Otočac. Slike »e ne Šivalni stroj okrogli čolniček, znamke »Singer« — proda Boc Jože, Kolodvorska 6. (1) LušCene orehe ter inak za potice nudi ViD MUBKO. trgovina Mel slin cesta 24, Maribor Za živinorejce neobhodno potrebno Te-žakovo olie ta živino — se dobi samo pn tvrdki M Težak Zagreb Gun-duličeva 13 — V ročkah od 5 ki! za 100 Din po ročki » plačano poštnino IB3BE3i Posestvo pet minut od cerkve — takoj naprodaj. — Jožef Skorjanc, Sv. Pavel pri Preboldu. (p) iT! Krušno moko in rženo moko »e«1no cveto, kapitr cel« ajrnrinn pn A VOLK L JI BI.JANA Rr*l|r«i> m.la t« Telefon 2059 K Premog tuli« drva BOZIC praktična Id cenena darila. Vel 22 25 Topli čeveljčki iz finega rdečega mel-tona, podplat iz kiobuteviue in usnja. Vel 20-30 samo D. 32'—. Pogačnik, Bohoričeva ulica & Kuhal dobro in poceni! Sijojne recepte za dobro in ceneno doni 'čo kuhinjo (nad 2U0) vsebuje in prakt čna navodila H(M I HHa\PSI{/\ za JKShroro Nova kuharska knližfca iz domačih pridelkov Zimske suknje usnjene sukniiče. najboljši nakup A Presker, Sv Petra cesta 14 |1) Jabolka najoKusneis«, plemenita, vzdržna 4, 5. 6 Din zimsko pakovani zaboji 30 do 100 kij povzetno razpošilja: Postržin, Maribor, Gozdna 56. |1) Vreče za oglje in premog, trpežne in močne — nudim naiceneje. Ljudevit Sire, Kranj (1) Čevljarsko delavnico prodam z inventarjem ali brez. Naslov se poizve: Vodovodna 24. (1) ravice . d Din 2'50naprej Otroške nogavice boltSe ..........„ f— Danisl. e nogavice od „ 6"— „ Damske nogavice zelo dobn od ,. 8'— Otroške rokavice „ _ 9"— Damske rokavice od Din 13 —naprej Možke rokavice „ „ 13'— Možke maie . . „ „ 27'— ^ Možke sraice . . „ 21 — Kravateovratnice,, „ 5'— ^ Damske rel.hlače., „ 23 — Zimske r uhe ., 32'— Veliko izbiro čepic, finih kravat, kožnatih rokavic in vse drugo manu-fakturno blauo.--Prepričajte se o dobrem blagu in nizk h cenah J. TOMŠIČ, LJubljana, Sv. Petra c. 38 Umrla nam je naša zlata mamica in tašča, gospa Jerezi\a Ogrin Pogreb nepozabne bo v petek, dne 22. decembra 1933 ob 3 popoldne iz mrtvašnice ženske bolnišnice v Novem mestu. Novo mesto — Ambrus — Ljubljana, 20. decembra 1933. Otroci Anton, Rajko, Bogomir, Viktorija, Terezija, sinaha Elizabeta in ostalo sorodstvo. Purani zaklani in očiščeni — m poceni prodajajo daevno pri And. Suppanz Maribor, Cvetlična al. 20. NajlepSc božično darilo za Vašo hčerkico je otroški »SINGER« stroj Vaša hčerka se 1a-, hko udeleži brezobvezno in brezplačno otroškega tečaja v naši trgovini Gajeva ulica 3 — poleg nebotičnika — dnevno od 5 —7 popoldne. (1) Več različnih sani novih, kot zapravljiviek ali kot koleselj — naprodaj. Močnik Ivan, ix-delovatelj voz, Mengeš. 1 Železen Štedilnik »Fera«, malo rabljen — poceni naprodaj. Vprašati: Livada 23. (1) Umrl nam ja po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v starosti 59. let, nai ljubljeni »oprog, oče, stari oče, brat, tast, svak in itric, gospod Anton Lovšin posestnik, trgovec la goitiloičar Pogreb dragega pokojnika se bo vrlil v Četrtek, 21. decembra, ob 3 popoldne, iz hiie žalosti Ribnica št. 26, na farno pokopališče v Hrovači. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin! Ribnica, dna 20. decembra 1933. GLOBOKO 2ALUJOCI OSTALL Ženske copate v lepili desenih, zelo tople, najfinejša izdelava D 48'- in D 65 —. /-a nin-ke ro ate iste cene. t udi visoke z zaponko in iz k obučevine (moderne uarve). Topli, ženski, črni melton čevlji, usn en podplat. Isti z lakom ali usnjem ohš ti samo I). 125'—, mo-ki melton čevlji z u-.n.ew obšiti D. 145 —. Ceneni tmški polčevji, črni ali riavi, z usnjenim podplatom. V boljši izdelavi D. 128—. Čevlji iz gumija, z man-eto in volneno podlogo. Isti z zip-zapiračem. Črni ali rjavi od D. 135'— la Ije. Velika izbira najmodernejših oblik. Kupu te Mteino blago i! Ni dražje, ampoh znatno MeiSc in bolISe. Ogle te si naše izložbe! Ljubljana, Tyrševa c. 1 a, ^Petovia14 Maribor, Gosposka ulica 17 C«il6, Aleksandrova cesta 1 .'.-•'..V .v •v;',-«; PO H » PERJE Ri 1IKL ■ • lR KS MJM AUC LJUBLJANA Dobro orodje polovičen trud, to je odlika britvice ROTBfll T. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubliani: Karel M. Izdajatelj: lru Kakave« Urednik: Lojze Golobi*.