88
^.           Zgodovinsko-mestopisni obrazci
^S||                                  (Spisnjo P. F. H.)
irj^^oristuo in dobro je zo&ti zgodoviao narodov, mnogo bolj nego to pa *G?p*še domačega naroda, materini" doželc, rodnega kraja. Sleheraega ve-^gT seli  in mika zvedeti,  kaj  se je godilo ? davno  preteklih časih  po
krajih, kjer živi in hodi,  in kateri iniajo znabiti zdaj čisto drago lice nego
80 ga imeJi r datoo preteklih časih.   Vsak,  še tako malo važea dogodek iz
preteklosti zaaima potomce.
Zategadel ti bode donašaJ, ljuba slovenska inladina, nVrtec" ined dnigim
poučnim gradivom tudi kratke zgodovinske obrazoe kraujskih mest.
!• K&menilc
Dragi deček, ki se Solaš v meglenej Ljubljani, stopi o jasnem dncvu proti veCem na giad, ne oglfduj pustega Ijnbljauskega barja (modirja), pusti rujavi Uolo?ec, ter pogledi proti severu ; tam gori dalet! vidiS ob robn vclikanske snežnike, ki jim zahajajoCa soloce rumeni glave. Tam vidiS od dale6 razpoke, temne jarke, ia vs. temi si misli ge drnzih. Po teli jarkih žuborž in tekti studenčki iu studonci; preko sto jih je, in oni se lepo strinjajo s dolini in narcdž bistro reko, Bistrico, čisto kakor rilije ok<5, krepilno kakor plauiuska zeljad in mralo, da ti vse ude preSine. liistrica reka biti kakor planinska eraa skozi lepe dobrave do svoje Eestre Save.
Ob znožji teh Telikanov in ob tej reki stoji staroslavao, ne veliko a prijazno niesto K a in e n i k.
Na kraji, kjer stoji zdaj mesto, stalo je bajS v davno preteklih časih jezero, in koder se zdaj sprehajajo uieščani in se igra Solska tuladina, plavale 80 takrat ribc Eazprostiralo se je jezero po Neveljskej ravnini ob Mtkin-skem bregu tja do Stranj. Holmec sredi mesta — BMa!igrad" — kjer stoji na robu cerkvica, dižal se je 6ai Jas soseda velikana — kriSke ali Bergan-tove gore ter je zaviral oridu Bistrico, kjer zdaj lete. Voda se je odtekala na kraji, kjer je danes cesta na Šutno. A silaa Biatrica, narasla po hu-dournikih iz utrganih oblakov, predila inu je jez ter ga ločila od hriba.
Eakor govorica pripoveduje, razlilo se jc bilo jezero po razprostrtem MeDguSiem polji, ter s sako odueslo tudi nek samostan, ki je stal med Bolmcem in llengužem.
Koliko je na tem resniee, ec di se dolofiti. A ee se priiinSrja kotličasti 8Tet sad Kinjfflikcui iu pa peščeni uasdd po polji od Eamcaika do Menguša, akoraj bi filovek pritrdjl tfij pripovedki.
ludi so se Se pred aekoliko leti, kakor piSe Valvaaor, videli ob zidovji pkoli ifalega gradii želozni obroiSi, na kstere so se pripenjali Solai.
Med uaiodom se sliži So dandaues pripoTedovati, da zvoni v Nevljab vsak din ob Ureh popoiiiiisie zato, ker je hilo o tiy uri odieiJo jiaero.
Na vrhuuci kriške gore — tudi nBergantov brib" imeuovane — ki stoji, kakor bi Ijila na tri ogle odsekana, vidijo se razvaline Btarega gradi. Ondu gori, kjer so nekdaj bivali vitezi, raste zdaj košat jčsen, liae mu ovija brSljan, za čuvaje čukajo sove, mesto goapode čvigajo kuščerji ia jaSčericd ter se solnčijo pied pragom.
B7
Sezidali so na tsj strmej gori grad, Karnek imenoran, mogočni grofi OrtenburSki. A že v davnih časih je bil priSel t Iast mogoSnej grofovskej rodovini GalenbergoT. Kajti že 1297. leta ja potrdil Manfred della Torre, župnik kamnički, vitezu Sigfridu Galenberškenm, srojemu far&nu, ustanov-Ijenega duhovnika pri kapeli sv. Janeza Krstnika na Karneko. Oglejski p»-trijarh Rajraund je potrdil to listino 1298. leta.
Ko ata se irati Friderik, poznejči rimsko-nemSki cesar, in pa Albrelit sprla zaradi razdelitve dežel, pristopil je bil Janez Galenberg k Albrehtorej strauki. Cesav Fridsrik mn je zavoljo tega vzel vef posestev, med njimi tudi grad Karnek. Tako je prišel grad v last arstrijskim vojfodoin. Iineli so tu svoje oskrbnike.
Okoli 1572. leta kopi tedanji oskrbnik grof Ahacij Thuru grad od a?-strijskib. vojvodov. A ker mu je 1570. leta strela nbila hčer, ni hotel več bivati tu gori v gradii, nego preselil se je v mesto, kjer je bival doflej, Ja je bila sezidana grašciiia Križ. Okoli 1U7O. leta se je bila na starein gradn streha že udrla, a vender so šo hodili fraučiškani mašovat v kspelico y dsu sv. Janeza Erstnika.
Tudi na malem holmci sredi mesta je stal v starih Hsih grad BMaH grad" imeuovaa. Dandanea 88 vidi le še malo nekaj ostaukov od Malega gradii, ker se je bajti kameuje porabilo v zidanje uiesta. Samo obzidje se Be vidi, ki jc nekdaj sluzilo grddu in hribu v utrjenje. Na vrhu jo lepa ravnica, «d koder je prekrasen razglod po širokeiu ravnem polji tjii do bele Ljubljane. Ob robu na strruej peCini stoji ša cerkvica, ki je res snamenita ; kajti pod jedno streho stojč tri cerkviee jedna vrhu drugc.
Pripoveduje se, ila je za Casa poganov stal ua tem lneatn tempelj, v katerem je bil velik malik,  ki je tunogo prerokoval IjuJem,  ki so od  daleč
Na Malem gradu luži, kakor pravijo, še daodanes zakopaa velik zaklad. Necega tinč so se baj& otroci igrali ondu. Neka deklica otide od ujib, »gletia poda^ineljsko votlino ter zrž vanjo. AU kaj vidi? PoIdo votlino samib rumenib. zlatuikov (cekioov). Naglo si jih oagrabi v zastor. Ali strab jo izpreleti ia gioza; zatorej vrže zlatnike od sebe in beži k tovarišicain. Ko so pozneje iskali iue podzemeljske rotlinct, ni je bilo vež nikjer najti.
To je bilo nienda pov6d, da je nek etari Martiu. pričedši okoli H165.1.
iz NeiučijB in čuvši o tem zakladu pripovedovati, lotil se po dovoljenji kamDi-
ških gospodov iskati zakopauega zaklada. ter je kopal po malograSkein holinci.
Ali pri tem posln ga V8eka skalina Skrbina tako hudo po lici,  da oslepi  in
^Kfcnalu potem uiurje.
H^       Ta zaklad bajt straži zakleta ajdovska deklica, Veronika po irar-nu. Fred
^¦Sasorn se je, kakor Ijudjč guvor6, ta ajJovska deklica še prikazorala iia vodi
Hv°d Malim gradom vzlasli zjntraj in zvtrur utkaterim ljmltui v jako lepej (lekli-
Sfcej podobi. Pripovedovala jim je, da je potomka stare poganske rodovine, ii
je nekdaj bivala ua Mulem gradu. Ali zdaj mora zakleta tukaj trpeti bajž do
sodaega dne, ako je s tremi poljnbi ne rcši uedolžui mladeneč, kateremn rada
daruje vse svoje zaklade in tudi samo sebe v zakon.
Fo dolgem iskanji se je bil naSel tak mkdeneč. Njegova mati, katorej je bila zakleta deklica veokrat pokazala svoje dragocoae stvari, prigovarja mu
28
dotlej, da sklene refiti znkleto deklico. Ali, ko jo drngič poljnbi, postane mu deklica jako zoprnt in divja. in pri tej priči se jej spodnji del života izpre-meni v kačji rcp. Mladeneč se te grde pošasti zeld nstraSi in zbežL Zakleta deklica zd&j strašno zarujovž ia toži, da bi bila odslej fsaka rešilna posknšnja zaman, ter da bode ostala zakleta do sodnega duti. Potem izgine in od tistih d5b je ni nihče veo videl. Toliko ljudska pripovedka.
Kdaj se je sozidalo mesto in kdaj jo dobilo mesuie pravice, o tem nam zgodovina ne pOTČ ničesar. Gotovo je, da je bil tukaj trg že v srednjem jeku. Imč je dobilo raesto cd svojih kamenitih tal. Že 1205. leta se t statih listinah imenDJe Kimenik. Tega leta je namree potrdi] Istrski rojrotla Bertold Zajc-kloštrti pravico, da sme blagiS prevažati svobodao skozi  njegov  trg Kdmenik.
A nekaj let pozneje (1222) je zastaril Istrski vojvoda Bertold oglej-skemu patrijarhu dva gradova v Kameniku, nienda Karnek in Mali grad.
V mestn je 1228. leta ustanovil oglejski patrijarh Bertold s svojima bratoma sirotnieo. Bil je za tega časa v Kameniku župnik Henrik. Ko je 1804. leta pogorelo t mestn nad 90 hiš, vpepelil je požar tndi sirotnico. ki se pozaeje ni več sozidala.
Da je bil Kamenik že v srednjem veku znamenit kraj. kaže nam tudi to, ker 80 se vladarji po veCkrat hi mudili in bivali na Malem gradu. . Tako 1241. leta slednji BabenberSki vojfoda Friderik. Ko si je pozneje iieski kralj Otokar prisvojil Kvanjsko, bival je 1271. leta tudi nekoliko časa, v Kamenikn. V prvej polovici 15. stoletja (1444) se je miidil tudi cesar Fri-derik na Malem gradn tcr je podaril mestu 1489. leta raznih pravio.
Mesto je bilo obdano z močnim obzidjem, ter je jako cvetelo za 8asa prvih turških vojsk8. Od vseh strani so natnreC ljudje iskali zavetja v tem skritem mesteci. Pozneje je pričclo blagostanje peSati. Vender je imelo v 17. stoletji Se obzidje s čveterimi vrati, proti Sutni nšnt«nBka vrata", zadej za trgom pri mesnicah ,,bričevska vrata", tretja proti Grabmi ia četrta proti mostu. Znnaj mestnega obzidja so bila tndi tri predmestja: Šutna, Graben in Novi trg.
Tudi je imelo mesto pvavieo prognanstva ia krvave sodbe. Pravico je sodil sodnik s stareSinstvom, ki je bilo dvojno: ,,DvanaJ3t mož", piše Val-vazor, nin mestui sodnik njim aa čelu, to je notranji svžt k:\mniski. Seje ima vBak petek zjutraj ia razsojšva vse težje pritožbe. Sodnik povavnava samo manjše pritožbe. Vnanje zadeve reš^va vuanji svH, deset mcSčanov in inestna občina, štiri in dvajset odbornikov, in to v jednej vsakoletnej seji o binki^tih."
Mesto je imelo glas tudi pri stanorskih aborih.
Tekom časa so mesto zadeli razni dogodki, žalostni in veseli. Med drn-gimi je bilo prišlo tudi v last Celjskim grofom. Leta 1303. jo avstrijski toj-TOda Rudolf zastavil Oeljskemu grofu Hermanu mesto, mitnico iu sodnijo, da mn pomaga v boji proti Bararcem, segajočim po Tirolskej; a štivi leta pozneje jo Tojvoda Albreht zastavil Kamenik Celjskima grofoina TJIiiku in Heroianu za 3000 gold., da ga spremita na Laško.
Požar jo Dapravil mestu reliko kvare t letili 1511, lfi60, 1804 in 1«45.
Tudi §olo so že itneli Kameničanje o 5asu, ko se je o druzih Solah po Kranjskem Se jako malo sliSalo. Leta 1491. se tn w nahaja učitelj Friderik; a 1495. leta je kameniški župnik Otou volil vrt poleg šole za vsakega ueitelja, ki naj zato vsak dan opravlja večeruice.
Proti zapido na brdovem viškn, na Žalah, st&la je že 1675. L sv. Jožtfu
posvečena cerkev; okoli njc je lepo pokopališče. Nekaj vižje odtod se navkreber liodi mimo pasijouskih zuamenj liriba na vrh, kjer iz rednozelemh smrek moli ter nas k sebi rabi uiaujša cerkvica Ka.lv arija. h. tega kr&ja ei oglpjino sedanje mesto in okolico!
>Ja spodojem delu uaesta se ?idi župljansfca (farna) cerltev na Šutni. V DJeuih podzenieljskib giobnfcah se dobi muogo grobDih napisov vzlasti L&m-berške rodovine.   Poleg aje stoji 53 metrov visok zvonik.
Koj pred Sulno, na mičnem liolmci je gradifek Zapiice. Seiid&l je gradiček Jurij Lauiberg 1550. 1. MeSčani so se sicer temu protivili, čež, ako sorražnik Turtin dobi giad v pesfc, nadvladal bode od tod niesto. Ali ker oiu nifo mogli zabrauiti, postavili so stolp ua Žalah. Tekom fasa so imele prijazDe Zaprice razue gospodaije.
V podnoJji Žalsksga holmea se Tidi franSiškanski samostan. TJst&no^ili so ga giofi iz rodoviae Tlmrnov in. Hobenwartov. Ker je bi] samostan tekom ilasa malo oe fes razpadtl, popravil ga je 1705. I. Jjikob pl. Sehellenburg. Leta 1S(-I4 je inalo ne do Ul pogorel, a radodarni uiešžani so ga zopet sozidali.
Ravuo pred nami v prijaznej plunjavi se vidijo Nevlje; tudi tu seiu je segnlo jezero; cerkvica je stala na otoku. Pripeljali so neko noč novi zvoii, Dali ravuo pred otokom se je ladjica potopila iii zvon že daudanes leži v globini a poje še vsako leto jedenkrat — ua Božicui vei^er — pripoveduje narod.
Na le?o od Nevelj pod zelcno hosto zdilinje obširuo poslopje, io cerkev z lepim zvonikoni kliče starih časov nazaj — to si ti Mekinje. Bil je tukaj poprej nuuski samostan, katerega je nstanovila 13CK). leta mogočna rodovina Galeiibergor, a zdaj je vojažnica. llalo Dazaj se lepo kažo krasno poslopje g. Pta^nikarjevo in pa tovavua aa cement. Malo mže ob Yodi se vidi uoto poslopje — to so topliee.
Dalje gori na levo od MekiDJ je ua prijazuej rarnini gradič ZduSe. Precej zadaj ob hribu se razprostira vas Godič, rodni kraj slavnega misijouarja Piroa. KaTnim pOtem proti eevoru, v BistriSkej nižavi, so Stianje. Na levoin bvegu Bistrice ua bolmci sloji piijaina župljanska cerkviea.
Havno pred nami uu levo so državne tovarae za sniodnik, največje Da AvstriJBkem. Y prejšnih časih je stal ondu, kjer je zdaj TojaSaica, gradiSek Kacenberg. V l(i. stoletji je v gradu živela rodbina Kacenbergerjev. Ob Bistrici so bile pred uekaj leti še kovačnice za ireblje; biio je jako živahno in prijetno žKljonje.
Najprijetnejše je na tero kraji posluSati lepo kameniško zroDenje ob pred-praznicih. Izza smreCevja se t^ujpjo prijetuo doneči glasori zvonov iz Tunjic, Kako veličastno odraevata sami)3tan3ki iu Žalski, iu kako votlo, zateglo buči Šotenski, a vender delajo vsi sktipaj )cpo baraionijo. V Uko malem okrožji tako lepi in krepkib glaso? zvonov ai kmalu kje elišati, kakor v Kameniku.
Sedauje roesto ima okoli 2000 prebivulcer, ki se Tečinoma iiii ob rokodelstvu, obrtu ia trgovini; sploh so precej iinoriti. Tudi je t mestu sedež c. kr. okrajncga glavirja iu okrajnega sodiSSa. Kamenik slujo sosebno zaradi zdravega, Cistega gorskega zraka, ki leto na leto po več ptujcev pfivabi na vedrenje v ta prekrasen kraj naie lepe kranjske dežele.