Z Dunaja. Predlog o verski šoli pride še le jeseni na vrsto. — Govori se tudi, da bode vlada sama izdelala in prcdložila novo šolsko postavo. Iz Vojnika. Vse one gospode po Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in v Primorji, kateri so od podpisanega odbora dobili »Poziv« za nabiranje udov »podpornega društva slov. učiteljev« pa se še do sedaj niso odzvali, uljudno prosimo, da blagovole o uspehu svojega delovanja, če tudi negativno, saj do konca t. m. poročati. Vojnik, dne 16. velikega travna 1888. 1. Za osnovalni odbor: T. Brezovnik, Lovro Šah, predsednik. tajnik. Iz KrškCffa. »Pedagogiško društvo«. Za tekoče društveno leto so nadalje plačali letnino: g. dr. Fr. Kos, c. kr. prof. in okrajni šolski nadzornik v Kopru; g. Štante Jakob, učitelj v Dobovi. — Nadalje je okrajna učiteljska knjižnica v Krškem pristopila k društvu s petletnim doneskom po 20 gld. na leto. Naj bi jo posnemale tudi druge okrajne učiteljske knjižnice, ljudske šole, krajni in okrajni šolski sveti itd. Ob jednem naznanjamo, da se bode začel letošnji »Pedagogiški letnik« v kratkem razpošilj ati, — toda dobe ga samo tisti p. n. udje, ki so letnino za tekoče društveno leto vplačali! Za neude bode cena večja! Odbov. Iz Novonifškega okrnja. Dnevni red okrajne učiteljske skupščine za Novomeški okraj, katera bode v ponedeljek v 27. dan avgusta 1888. 1., je sledeči: 1. Imenovanje predsednikovega namestnika; 2. volitev dveh zapisnikarjev; 3. poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o stanju šolstva v okraji; 4. o učilih v obče, o njih nakupu in nabiranju ter ohranitvi; 5. poročilo o okrajni učiteljski knjižnici; 6. volitev stalnega odbora; 7. volitev knjižniCnega odbora; 8. volitev dveh zastopnikov v deželno učiteljsko konferencijo; 9. volitev dveh zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet; 10. nasveti. Iz Šent-Jarneja. (Zahvala.) Gospod načelnik »Narodne Šolfit v Ljubljani nam je blagovolil že letos v drugič poslati raznega šolskega blaga za naše učence. — Za velikodušni dar se podpisana blagemu dobrotniku, kakor tudi slavnemu odboru »Narodne Šole« v svojem in v imenu uboge šolske roladine zopet najprisrčnejše zahvaljujeta z: »Bog plati!« — Ignacij IVutscher, Janes Saji, predsednik. nadučitelj. Iz Postojinskega okraja. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini pozivlja gosp. Franca Kalin-a, učitelja v Podkraji, naj bi v 14. dneh (od 15. dnd maja t. 1.) vrnil se na svojo službo, katero je v 12. dan aprila t. 1. svojevlastno zapustil, ako ne, bode se odstavil od službe. — Ljudje pravijo, da je šel v Ameriko, drugi hočejo vedeti, da je šel v vodo. Bog ga obvaruj budega! lz Logaškega okraja. TaMlo k prvemu glavnemu zbovu »društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega«, ki bode v četrtek v 7. dan junija 1888. 1. ob 3. uri popoludne v šolskem poslopji Dolenji-Logaškem s tem le vzporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo o dosedanjem društvenem delovanji. 3. Volitev društvenega vodstva. 4. Eazgovor o udeležitvi oficijalne slavnosti, katero priredi Logaški politični okraj v proslavljenje štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja Pranca Jožefa I. V 22, dan julija 1888. 1. V Logatcu. 5. Nasveti in prosti govori posameznih društvenikov. Osnovalni odbor »društva uoiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega v Dolenjem Logatcu v 20. dan maja 1888. 1. A. Hibnikar, začasni predsednik. Iz Logatca. Krajni šolski svet je v svoji seji v 3. dan maja t. 1. enoglasno sklenil, v trajni spomin jubileja 401etnega vladanja našega cesarja vsa drevesa iz šolskega vrta DolenjeLogaškega, katera so se v 1. 1885. 1886., 1887. in 1888. oplemenila in katerih je 1500, tekom let 1888, 1889, 1890 in 1891 zasaditi ob večjih javnih cestah in potih šolskega okoliša Dolenje-Logaškega. Iz Smlednika. Martin Krek. t V sredo, v 2. dan maja meseca t. 1. ob 7. uri zvečer se je, kakor uže znano, v obitelji našega tovariša, gospoda Martina Kreka, učitelja S m e 1 e duiškega završil jeden izmej najžalostnejših prizorov človeške žaloigre. Soproga njegova, sama na sm.it bolna, zvedeti je morala, da je kupa njenega trpljenja prikipela do vrha — ker je dragi soprog njeni v drugej sobi izdihnil dušo svojo. Ko sta komaj okrevala od vročinske bolezni sinova njegova, ulegla sta se roditelja, okužena po tej bolezni. Ko sem v 1. dan marcija meseca t. 1. preživel s teboj in tvojo, takrat tolikanj srečno obiteljo srečno uro, šaleča se, kako bodeva v letošnjem poletji vkupno lazila po naših planinah ter nabirala cvetic; ko si se bil, slikajočemu ti krasni planinski svet ter njegovo življenje, mladeniško navdušil za potovanje po visokih goličavah: takrat se pač ni nihče nadejal, da ne bode baš tebe, ki si bil čvrst in zdrav, čez dva meseca več mej — živimi. — Pokojni Martin Krek je služboval skoraj 33 let. Na svojo prvo in zadnjo službo v Smeledniku je prišel meseca januvarja 1856. 1. Župljanom Smeledniškim, imajoče zdaj 40 in še več let, bil je torej on učiteljvzgojitelj. To je lepa, a trudapolna doba učiteljskega življenja, zlasti ker znatno, kako je poučevati na jednorazredni šoli, v katero zahaja na dan čez 300 učencev. In zdaj, ko bi mu bilo s poučevanjem došlo polajšanje, moral je od tod! —¦ Vse njegovo delovanje kot učitelj, kaže nam moža, da je bil on izmej onih redkih značajev, ki delajo za občni blagor nesebično, biez nepotrebnega glasii: ne zahtevajoč za svoja dela takoj plačila: priznanja, pohvale ter še marsikaj druzega. Eazven napornega dela v šoli s poučevanjem se je ves čas svojega učiteljevanja s cerkvenim petjem obilo trudil. V današnji, a zlasti v prejšnji dobi, ko ni bilo v slovenskem glasbenem slovstvu dobrih, cerkvenemu duhu priraernih pesni, uglasbeval jih je mnogo za svojo uporabo sam ter tudi nekaj preludij. Usiljeval jih drugim ni — bil je preponižen za to — dasi so bile dosta boljše nego nekatere, ki so v prejšnjih časih zagledale beli dan. Poleg tega on ni bil zadnji izmej istih učiteljev, ki goje narodno petje z odraslimi nekdanjimi svojimi učenci. V šoli je bil najboljši učitelj: šolsko mladino je posebno ljubil; šolski čas je jako vestno uporabljal — bil mu je vedno prekratek. V privatnem občevanji je bil odkritosrčna duša, za težnje in prospeh učiteljskega stanii unet naprednjak. Govoril je rad o resnih in šaljivih rečeh, a vselej z istimi lepimi, čistimi mislimi, katere so ga označevale, da biva v njem plemenit duh. Martin Krek je bil porojen v 6. dan novembra meseca 1834. 1. v Selcih nad Škofjo-Loko. Roditelja njegova Prance Krek in Helena Šraj sta imela v Selcih trgovsko prodajalnico. Letos bi bil pokojnik s svojo srečno družino praznoval sreberno poroko. Da je moral biti mož takšnega značaja in mišljenja spoštovan od vseh razumnikov, kateri so ga poznali ter žup- ljanov svojih, pokazali so pri poslednjcm sprevodu, v 5. dan raaja t. 1., ko so ga spremili na pokopališče. Župljanov Smeledniških je bilo prišlo ogromno število — večkrat ne toliko ob tiedeljah v cerkev. M. Stanonik, tovariš pokojnikov, je govoril na njegovi gomili primeren govor. Pred tem in mej govorom nastal je na pokopališči žalosten, a dokaj tolažilen prizor: vsemu občinstvu kapale so na pokojnikovo gomilo solze ljubezni in spoštovanja. — Naposled bodi še izjavljeno, da bodo pokojnemu Martinu Kreku tovariši ter drugi znanci njegovi postavili na grobu spominek. Darove zanj vzprejemata gospoda Ivan Novak, župnik Smeledniški ter Josip Traven, učitelj v Naklu pri Kranji. G. g. ueitelji iz Kranjskega okraja naj blagovolijo svoje doneske izročiti pri bodoči okrajni konferenciji. K. lz Ljubljane. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 11. dan maja t. 1. Določi se o ustanovitvi dvorazredne ljudske šole v Spodnji Idriji. — Učiteljska služba na enorazredni ljudski šoli v Begunjah v Radovljiškem okraji odda se stalno drugemu uoitelju na ljudski šoli v Cerknici, g. Avgustu Kleču, tako tudi učiteljska služba na enorazredni ljudski šoli na Dobiavi pri Kropi učitelju v Sorici, g. Francu Giirtner-ju. Za trdno se postavijo gg.: Ignacij Rozman, učitelj v Mošnjah, Josip Perc, učitelj v Svetlem Potoku, Ivan Dremelj, učitelj na Polici in Franc Schiffrer, učitelj v Starem Trgu pri Ložu. (Glej »Premene pri učiteljstvu v zadnjem listu »Uč. Tov.«!) — Učiteljevi vdovi (Pirnatovi) se je pripoznala postavna pokojnina in doneski za vzgojo zapuščenih otrok. — Poročalo se je c. kr. ministerstvu za bogočastje in uk o umeščenji izpraznjene službe za ueiteljico na c. kr. dekliški vadnici. — Eešilo se je več pritožeb o kaznih za šolske zamude, tako tudi prošenj za nagrade in denarne podpore. — Dolgo pričakovana zgradba za I. mestno 5 razredno deško ljudsko šolo v Ljubljani se bode postavila in sicer po sklepu mestnega zbora s 15. dan raaja t. 1. tako-le: Nova deška ljudska šola stala bode na nekdanjem živinskem trgu. Fronta z uhodom iz Poljskih ulic bode 28'25 m, štranska fronta v Pristavskih ulicah 371 m dolga. Poslopje bode imelo tri etaže, pod traktom v Pristavskih ulicah tudi kleti. V novi šoli bode 7 učnih sob, vsaka za 80 učencev, 3 sobe, vsaka za 70 učencev. Vsaka soba ima svojo garderobo in je sploh vse jako ugodno in praktično osnovano. Šola bode krita s škrli Zaliloškimi. Telovadnica z ravno, z lesnim cementom tlakovano streho bode posebej, kar je sedaj sploh navada.; Načrte in troškovni proračun izdelal je mestni inžener Hanuš. Mestni šolski svet je načrte in proračun pregledal in je priporoča mestnemu zboru. Poročevalec g. župan Grasselli predlaga: Občinski svet pritrdi sklepoma mestnega šolskega sveta, po katerih se ima nova Ijudska šola po načrtili Hanuševih graditi na »Živinskem trgu«. — Ofertna obravnava za zidarska, kamnoseška, tesarska, krovska in kleparska dela razpiše se takoj. Vsako delo ima se oddati zase. Ponudbe naj bodo na podlogi jednotnih cen. — Druge proračune, razen gori omenjenih del izdelati je pravočasno do jeseni. Ko je še odbornik dr. vitez Bleiweis vprašal, kolik zračni kvantum se je pri novi šoli jemal v poštev, kam se bodo odvajale fekalije, kam voda in je prisotni inžener Hanuš pojasnil, da je za vsacega učenca odmerjen jeden []qi prostora (v Nemčiji samo 0-75), da se bode napravila pnevmatična jama, voda pa odvajala po kanalu v Kravjo dolino, vzprejeli so se vsi navedeni predlogi z dostavkom odbornika Ravnikarja, da se troški za novo šolo pokrijejo iz posojilnega aaklada. — Pismeni zrelostni izpiti na tukajšnjem izobraževališči za učitelje začenjali se bodo v 11. dan junija t. 1., ustni pa v 9. dan julija t. 1. — V 6. dan julija bode zasobni izpit za vertnarice in v 7. dan julija t. 1. bode zasobni izpit za učiteljice v delovnih šolah. — Naznaililo. Nadučitelj dvorazrednice v vinorodnem kraji želi službo premeniti. Ako bi komu to ugajalo, naj piše do 15. dne junija t. 1. uredništvu »Učiteljskega Tovariša!«