Iz c l4- vsebine: 3 •nova linija v HZA ha 2.strani ( premembe pri nadomestilih za Porodniški dopust na 5 strani -zimsko veselje na >trani 7 in 8 k 1994/XXVIII številka 2 Velenje, 27. januar rtormator Gorenja INR m Vloga in pomen interne javnosti Tisto, kar bo v prihodnje ločevalo uspešne organizacije od neuspešnih, inovativne od inertnih, dobre od slabih ne bo le izdelek, storitev in tehnologija, ampak vse bolj ljudje -zaposleni in s tem determinirana organizacijska kultura. Predpogoj za takšno vitalno, motivacijsko organizacijsko kulturo pa so dvosmerne simetrične komunikacije med managementom in zaposlenimi. Da bi dosegli takšno organizacijsko kulturo, ki ne bi zavirala ali celo onemogočala uresničitve strateških ciljev organizacije, je v zadnjem obdobju že prevladalo spoznanje, da je nujno potreben management organizacijske kulture, ki temelji na raziskavah t.i. interne javnosti. Poseben pomen ima pri tem interno komuniciranje, ki ga zasledimo v različnih pojavnih oblikah in pod različnimi nazivi: informiranje, obvepščanje, interni marketing, interni stiki z javnostjo, itd. Empirične raziskave so prinesle kar nekaj spoznanj, ki pojasnjujejo, zakaj vodstva organizacij namenjajo temu področju izjemno pozornost: - dve tretjini podobe organizacije v okolju nas- •■.v v .,m . .: ■ taja na osnovi tistega, kar o njej menijo zaposleni, - interne komunikacije so pogosto temeljit preizkus, koliko bodo uspešni aksterni komunikacijski načrti, - brez zadostne kritične mase zaposlenih ni mogoče trajneje zagotavljati konkurenčne sposobnosti, - identifikacija zaposlenih, njihovih zasebnih ciljev s cilji organizacije, njihovo razumevanje organizacije, participacija in pripadnost so predpogoj za uveljavljanje strateških načrtov organizacije, - družbeni in drugi izzivi iz okolja zahtevajo odzivnost organizacij in vseh zaposlenih. Osnova za trajnejše doseganje t: konkurenčnosti je dvig produktivnosti in pri tem je kakovost tisti dejavnik, ki največ prispeva k oblikovanju vrednosti. Kakovosti pa ne morejo ustvariti nemotivirani zaposleni. (B.Gruban, Pristop) Gorenje Inova Gorenje Inova je v okviru občinskega programa pospeševanja razvoja malega gospodarstva organizirala in v novembru ter decembru izvedla '2. podjetniško delavnico za izdelavo poslovnega načrta". Petnajst udeležencev se je v tej delavnici intenzivno pripravljalo za realizacijo svoje poslovne zamisli. Udeleženci so svoje poslovne načrte predstavili 6. januarja na javnem podjetniškem forumu. Presenetili so s svojimi idejami, voljo in energijo, predvsem pa s tem, da bo večina te zamisli uresničila, vključno s samozaposlitvijo, že v tem letu. Več kot polovica udeležencev je bila ali je še zaposlena v Gorenju. Manj zastojev V mesecu decembru so v programih Hladilno-zamrzovalni aparati in Kuhalni aparati zmanjšali zastoje v primerjavi z mesecem novembrom za polovico, medtem ko v programu Pralno-pomival-ni aparati že nekaj mesecev zapored niso imeli v proizvodnji nobenih zastojev. V programu Kuhalni aparati so decembra zabeležili največ minut zastojev zaradi oskrbe in dobaviteljev, med drugimi vzroki so omenjeni še tehnološki problemi, vzdrževanje, interna oskrba, uvajanje oziroma pomanjkanje delavcev. V programu Hladilno-zamrzovalni aparati so največ zastojev imeli v obratu Hladilniki (vzdrževanje in interna oskrba), medtem ko so zastoje bistveno zmanjšati v obratu Zamrzovalne omare. Skoraj brez zastojev je minil december v obratu Zamrzovalne skrinje. Glede na skupni časovni fond je bilo v Gorenju Gospodinjski aparati novembra 1,3% zastojev, v decembru le še 0,8%. Nova avtomatska linija za izdelavo ohišij Odločitve o postopni posodobitvi proizvodnje v obratu Hladilniki programa Hladilno-zamrzovalni aparati segajo v leto 1988. Posebej v zadnjih dveh letih je najstarejši obrat za proizvodnjo hladilnikov povsem spremenil svojo podobo. Razlogi za posodabljanje so bili v dotrajanosti stare opreme kot tudi ekološke narave ter v zagotavljanju fleksibilne proizvodnje z izredno široko paleto aparatov vertikalnega programa. Po zagonu linije za izdelavo vrat iz pred-lakirane pločevine leta 1991 je od 15. decembra 1993 naprej v poskusnem obratovanju že tudi nova avtomatska linija za izdelavo ohišij hladilno-zamrzovalnih aparatov. Eno največjih in tudi najzahtevnejših linij italijanskega proizvajalca Olma so v Gorenje pripeljali v začetku novembra 1993. S pomočjo našega Vzdrževanja in ob podpori obrata Hladilniki in strokovnih služb programa z linije že prihajajo ohišja za redno proizvodnjo. Seveda poskusno obratovanje nadzirajo tudi strokovnjaki firme iz Italije, ki so vodili montažo in opravili zagon. Linija je načrtovana za proizvodnjo ohišij hladilno-zamrzovalnih aparatov širin od 400 do 710 mm in višin od 510 do 1876 mm. Predvidena zmogljivost linije je 1200 ohišij v 8 urah, realno pa je pričakovati 900 izdelkov na izmeno. Doslej je bila dosežena najvišja proizvodnja 418 Manipulacije med zatiskovalnimi enotami na koncu avtomatske linije za izdelavo ohišij hladilno zamrzovalnih aparatov vertikalnega programa v obratu Hladilniki. ohišij v dveh izmenah, \/ aprila pa je načrtovano redna proizvodnja s poliW iivostio. d zmogljivostjo. Prednosti proizvodnje no takšnih avtomatiziranih ; linijah so resda v prihrani*'® števila delavcev, toda Šč"11^ bolj pomembna je velikoec fleksibilnost in konstantni0' visoka kakovost prav lpc zaradi točnosti in ponovljivosti mer. Sedaj jpr določenimi spremem-bami usposobiti za deloi°č črno pločevino. Za delolsp ob liniji ohišij imajo v P1 obratu usposobljen kad^° ki si je pridobil izkušnje in 'To znanje na prvi podobni .sv| liniji za izdelovanje vrat ifr' pokrova zamrzovalnih ~ZI skrinj. Ob liniji ohišij delajo’®.1 samo trije strojniki, dva posluževalca in prev- f. zemalec, vendar sedaj š£ Te ob nadzoru strokovnjako'10 firme Olma in tehnologij6®^ programa HZA. q' Krmiljenje na tej av- .. tematski liniji je Siemen- J sovo (Simatic). Nadzor opravlja računalnik, prek|le ev S’ bv x s }rc bf katerega se opravi vnos -in shranjevanje modelov, ter nadzor obratovanja linije. Ta ima skupno 13 , delovnih postaj, ki opravljajo operacije od nalaganja, izsekavanja, ^ upogibanja, profiliranja, )Q varjenja do zatiskovanja^® 'Vsaka nova, posebej visoko avtomatizirana naprava zahteva svoj uvajalni čas. Če sklepamo po izkušnjah s ^ podobno linijo za iz- ;e delavo vrat, lahko upamo, da bomo tudi z linijo OLMA za ohišja dosegli načrtovane rezur tate. V veliki meri bo to k' odvisno od zavzetosti in usposobljenosti delavce' Jc obrata Hladilniki ob liniji, )k kakor tudi od strokovne podpore in prizadevnosti -delavcev tehnologije HZ1' in Vzdrževanja", je x povedal mag. Božidar k Bajcer iz tehnologije programa. / Kuhalnih aparatih rekordna proizvodnja v zadnjih 10 letih i ; jnK'® s°climo po več kot pol i sfiljona in 50 tisoč proiz-ikflpdenih izdelkih v -Jrogramu Kuhalni 'Parati, kar je za 12% več ot pred letom dni in v ^jjPdnjjh desetih letih jl^ojvišja letna proiz-o, odnia- potem lahko : 'Pravičeno nad takimi pzultati izrazimo priznanje 0jOlektivu, kije dosegel tak ,0ispeh. a uspeh pripisuje direktor programa Kuhalni aparati n ^ok Omladič vsem, ki so ii sv°jim prizadevnim • ifile|om soustvarjali dobre Bzultate dela v vseh florah poslovnega »rocesa. -f to 1993 je bilo tudi leto j šdenzivnega prehoda na <0iioviran program proiz-jijgOdnje samostojnih štedil-iikov programa 600 in ■00 mm, od električnih in - >linsklh do kombiniranih Redimo povečanim zah-,sevam svetovnih tržišč", je )V svoii krotki oceni pos- i ?vanja poudaril Iztok Om-bdič. [ sklopu inoviranega j )ro9roma izvajajo pos-, open prehod na , 'kološko izolacijo ter vso a)02°rnost namenjajo nanjši porabi energije. JsPešni so tudi pri doseganju nižjih emperatur na sprednji, s ommenovani frontni rani kuhalnih aparatov, 'eveda pri tem ne z >ozabljajo na zunanji Jgled štedilnikov, da so ul'0rej tudi na pogled lepi, redvsem pa primerni in i fljazni do okolja, kar posegajo z manjšim , evanjem toplote v k° ^ množico drob- ;ti i?irbt°lj-PV'ki 50 Prinesle J zje stroske proizvodnje in moljsane delovne ?ogoje zaposlenih, so v “tu 1993 ures- ničili kar tri velike projektne cilje. "Največji poseg in posodobitev pomeni rušitev stare in postavitev nove peči za žganje temeljnega emajla. Druga pridobitev je nov sistem in tehnologija em-baliranja izdelkov, tretja pa v obratu Galvana stroj za izdelavo košar. Vse te posodobitve so že prispevale k nižjim stroškom proizvodnje, povečale produktivnost in izboljšale kakovost izdelkov; seveda je pozitivnih učinkov še več", je povedal direktor programa KA in dodal, da so skozi celo leto namenili veliko pozornost optimiran-ju kadrovske zasedbe, konstrukcijskim in oskrbnim rešitvam. Med drugim je ocenil, da so se v sklopu sanacijskega programa vse za osvajanje novih trgov. V programu Kuhalni aparati so po dosedanjih podatkih za naložbe namenili v letu 1993 okrog 3,5 miljonov DEM. In kakšne so usmeritve in cilji prigrama Kuhalni aparati v letu 1994? Iztok Omladič jih opredeljuje takole: "V leto 1994 stopamo s podobnimi cilji, kot smo jih uresničili v preteklem letu, saj je tudi delovni načrt podoben lanskemu. Povečujemo delež vgradnega programa, nadaljujemo z optimiranjem stroškov celotnega poslovanja. V posodabljanje izdelkov in tehnologije bomo vložili 4,3 milijone mark. Z razvojem nove generacije vgradnega programa si obetamo še večji prodor na tržišče tudi v frankofonske države. In, približali predvidenim prihrankom okrog 4 milijone nemških mark. Torej so vse svoje sile namenili zniževanju stroškov poslovanja oziroma zniževanju lastne cene izdelkov. Pri tem niso mogli zaobiti novih svetovnih trgov, katerim so se morali sproti prilagajati, hkrati pa storiti kar je najpomembnejše: stalno izboljševanje kakovosti je predpogoj za obstoj in za nadaljnje utrjevanje našega položaja na svetovnih trgih." Proizvodnja programa Kuhalni aparati v zadnjih desetih letih 1993 1991 1909 1987 1966 400000 460000 900000 560000 600000 Vseslovenski seminar o hladilnih in klimatskih napravah Za nami je že prvi od petih delov vseslovenskega seminarja o hladilnih in klimatskih napravah, ki se ga udeležuje 35 udeležencev iz vse Slovenije, med predavatelji pa so tako strokovnjaki iz Gorenja kot univerzitetni profesorji in tudi tuji strokovnjaki. Seminar so pripravili v Gorenju Inova na osnovi ankete med udeleženci mednarodnega posvetovanja o CFG pred letom dni v Velenju, zanimiv program in izvedbo so pripravili v Izobraževalnem centru Gorenje, d.o.o. Ob otvoritvi vseslovenskega seminarja minuli petek v Gorenju je o pomenu tega seminarja, ki prihaja v pravem času, spregovoril mag. Tone Obersnu v imenu novoustanovljenega Slovenskega društva hladilne in klimatizacijske tehnike. Direktor Gorenja Inova Viktor Vaupot je udeležencem predstavil njihova prizadevanja s tega vse bolj pomembnega področja, na katerem so Gorenjevi strokovnjaki tudi vodilni v Sloveniji. Seveda je udeležencem zaželel uspešno delo in izrazil Nenehno prilagajanje tržišču V proizvodnih obratih programa Hladilno-zamrzovalni aparati so lani skupno proizvedli 639.251 hladilno- zamrzovalnih aparatov, kar pomeni za dober odstotek preseženo količino iz leta 1992. Namestnik direktorja programa Boro Jerabek ocenjuje, da so takšne rezultate dosegli z zavestjo, da se je treba čim prej rešiti iz krize, na katero je vplivala svetovna in evropska recesija tudi pri nas. "Imeli smo težave, vendar moramo verjeti sami v sebe in se z optimizmom zazreti v jutrišnji dan,” je povedal Boro Jerabek. Če so premagali krizo preživetja, je odslej čas, ko bo treba graditi prihodnost na novih osnovah, to je ekonomiki poslovanja, kakovosti, varstvu okolja in humanizaciji dela. "Ker želimo ustvarjati profit, smo pri načrtovanju naše sanacije postavil na prvo mesto vprašanje materialnih stroškov in sicer, že pri dobaviteljih materiala in komponent, stroških obratovanja ter režijskih stroškov, ki so sicer najmanjši, a vendarle najlažje obvladljivi. Zavedamo se, da svetovni trg ne priznava višjih stroškov proizvodnje," je povedal Boro Jerabek. V programu Hladilno-zamrzovalni aparati so lani določene uspehe dosegli tudi z osvajanjem proizvodnje programa 500, ki so ga zaokrožili tako razvojno kot tehnološko in hkrati osvojili tudi tehnologijo za proizvodnjo aparatov brez ozonu škodljivih snovi. "Letos s temi aktivnostmi nadaljujemo tudi za program 540 in 600 ter pričakujemo, da bomo s pridom izkoristili že pridobljene izkušnje. Tako se bomo tudi s programom 600 lažje pripravili na sejem gospodinjskih aparatov leta 1995 v Kolnu",je povedal namestnik direktorja programa Hladilno-zamrzovalni aparati. Prav tako bodo letos nadaljevali s postopnim posodabljanjem posameznih tehnološko proizvodnih segmentov (montažne linije, kontrola kakovosti, embaliranje). In seveda med glavnimi nalogami ostaja stalno prilagajanje tržišču in tem zahtevam se lahko prilagajajo prav na osnovi gorenje mi NASE PRESENEČENJE -VAŠE ZADOVOLJSTVO Izžrebali smo 29. december 1993 in vsem, ki ste na ta dan za gotovino kupili blago v razstavno-prodajnem centru ali pooblaščeni prodajalni Gorenje Maloprodaja, vrnemo 50% vrednosti vašega nakupa. V Benetke Gorenje Kulturnica vabi na ogled pustnega karnevala v Benetkah, v soboto, 12. februarja. Odhod ob 5. uri izpred Rdeče dvorane v Velenju. Cena je 36 DEM v tolarski protivrednosti. Prijave pri Tatjani Florjančič / pri prodaji knjig v jedilnici / ali po telefonih 855-386 in 853-321 inf. 948. izkušenj, znanja, strokov--> nosti ter prizadevanja vseh, ki so vključeni v proces celotnega poslovanja. ta DO 10 d.o.o. v stečaju b JP SPREMLJAJTE .J ZIMSKE OLIMPIJA SKE IGRE - |o S TELEVIZORJI 5,6 GORENJE k V vseh razstavno-prodajry nih centrih Gorenja < Maloprodaja lahko kupi^C televizijske sprejemnike 10% ceneje. Lre Akcija poteka od 1. do ~'<: 28. februarja 1994, popU^u velja za gotovinsko er plačilo. <0 Ju Mali nogomet /p Gorenje Rekreacija prirej^ nagradni turnir vmalem ^ nogometu za odprto prvenstvo Društva za n j športno rekreacijo Lc 1994. TeL Gorenje za leto n-r*. movanje bo ob četrtkih k. od 17. do 21. ure v Rdeči,e dvorani. ^ Prijavnina za ekipo je ,a 10 000 SIT.Ekipe Gorenja 1e imajo popust. »Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta kih prejemkih, ki ureja prejemke kot so: denarno ladomestilo za čas porod-liškega dopusta, starševski dodatek, Domoč za opremo lovorojenca in otroški g dodatek. .<°t prva stopi v veljavo sprememba obraču-lavanja in izplačevanja denarnega nadomestila ■cs čas porodniškega jnaopusta, to je nadomes-i ila plače za čas dopusta db rojstvu otroka in dopus-a za ne9o in varstvo teDtroka. Osnova za ladomestilo je po novem doprečna plača jpravičenke v zadnjih 12 mesecih pred mesecem pbveznega nastopa porodniške. Če je jpravičenka prejemala dlačo krajše obdobje, seji -a manjkajoče mesece pot osnova upošteva .ajamčena plača. Os-^ova se še preračuna z indeksom porasta doprečnih slovenskih plač ' lst©m obdobju. Denarno nadomestilo znaša 100% osnove, mesečno pa se usklajuje v enakem obsegu in na enak način kot pokojnine. Denarno nadomestilo bo izplačevalo do srede leta še podjetje, vnaprej pa ministrstvo, pristojno za družino, neposredno na tekoči račun ali hranilno knjigo. V roku šestih mesecev se prične uveljavljati sprememba uveljavljanja te pravice. Do sedaj je delavka lahko to uredila v podjetju, kjer je zaposlena in je zadevo naprej zanjo urejalo podjetje, odslej pa bo morala to pravico sama uveljavljati izključno na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po njenem stalnem bivališču, oziroma začasnem bivališču, če v Sloveniji nima stalnega bivališča. To pomeni, da bo pri nas delavka, ki živi Velenju, to uredila na Centru za socialno delo, na Kidričevi 23 v Velenju, delavka s področja občine Žalec na Centru za socialno delo v Žalcu itd. Izjemoma lahko delavka uredi porodniško v občini sedeža dejavnosti, če živi izven Slovenije (to bi prišlo v upoštev npr. v Rogatcu). Za uveljavitev pravice do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta bo morala upravičenka predložiti - potrdilo zdravnika o datumu nastopa porodniškega dopusta, - potrdilo delodajalca o njenih plačah in - številko tekočega računa ali hranilne knjige. Tiste matere, ki niso zaposlene in imajo slovensko državljanstvo, imajo za čas trajanja porodniške pravico do starševskega dodatka v višini 52% zajamčene plače. Poleg nadomestila imajo matere pravico do pomoči za opremo novorojenca, ki jo prejmejo v obliki zavitka z opremo ali denarja v vrednosti zavitka. 'problemska konferenca SKEI pibOClALNI SPORAZUM - DA ALI NE? Ndi januarja je bila v 3 -©Hkarjevem domu v 3u|iubljani problemska kon-erenca Sindikata nh+k UCili v razPravo. Iz "Člani sindikata SKEI Gorenje ne moremo in nismo pripravljeni sprejeti nikakršnega socilanega sporazuma prej, dokler se ne reši vprašanje uveljavitve premalo izplačanih plač po 62. členu naše branžne kolektivne pogodbe... Odpovedali smo se svojemu osebnemu dohodku in pristajali na obljube in možnost uveljavitve premalo izplačanih plač pri notranjem odkupu ob lastninjenju podjetja... Vlada nam z uredbo, ki jo je sprejela, to onemogoča..." Predsednik SKEI poslovnega sistema Gorenje Branko Amon je v svojem prispevku k razpravi na problemski konferenci omenil delavce Gorenja, ki so bili postavljeni večkrat v neenakopraven položaj in jim je bila storjena krivica. "Zato ne sprejemamo socialnega sporazuma prej, dokler ni popravljena storjena krivica," je poudaril v zahtevah in ob koncu omenil še to, da stavke in protestni shodi niso edina razpoložljiva sredstva sindikalnega boja. “Mi, delavci, dobro vemo, kje in kdo so povzročitelji krivic in koga bomo na naslednjih (predčasnih) volitvah volili". prepričanje, da bodo iz Gorenja odhajali z novimi spoznanji. V prvem delu so se udeleženci seznanili z osnovami termodinamike in hladilnimi procesi, o čemer je predaval mag. Jurij Modic. V soboto so strokovnjaki Bojan Šef iz Ljubljane in Berislav Bukovnik ter Rudi Kronovšek, oba iz Gorenja, predstavili novosti na področju hlajenja živil ter taljenja v proizvodno tehnoloških procesih in klimatizaciji. V Gorenju bodo še štirje sklopi predavanj ob koncu naslednjih tednov, sredi februarja pa bo v Ljubljani firma Danfoss predstavila nove programe in nove hladilne snovi. H.J. Živeti tvorno, pomeni biti vedno dobro informiran. (N. Weiener) Informator v letu 1993 V letu 1993 je izšlo skupno 31 rednih številk Informatorja, ki izhaja kot skupni list za obveščanje delavcev Gorenja Gospodinjski aparati in njegovih hčerskih firm, Gorenja Servis, Gorenja Orodjarna in Gorenja Indop. Informatorje lani izhajal do konca marca praviloma vsako sredo, podobno kot od leta 1972 naprej. Od 3. februarja dalje izhaja na vsakih 14 dni, razen z izjemo posebnih izdaj. Med skupno 31 lani izdanimi številkami je bilo 16 številk izdanih na štirih straneh, 7 na šestih, 5 na osmih, 2 na dveh in ena številka na 12 straneh. Skupaj je bilo izdanih 162 strani Informatorja, skupna naklada je bila 136 400 izvodov. Iz pregleda objavljenih informacij po vsebinski zasnovi je bilo največ prostora namenjenega poslovanju podjetja ter dosežkom v proizvodnji, po številu različnih obvestil pa pred-načijo prispevki o kulturni in drugi interesni dejavnosti zaposlenih. Tako je bilo lani objavljenih 34 člankov oziroma daljših informacij o poslovanju podjetja, doseženih rezultatih dela in poslovnem uspehu. O dosežkih v proizvodnji, tehnologiji in razvoju smo poročali v 35 novinarsko pripravljenih prispevkih. Raziskovalni dejavnosti je bilo namenjenih 19 člankov, 10 ekologiji in 8 zagotavljanju kakovosti. S področja kadrovske in socialne politike je bilo objavljenih 32 prispevkov, 36 o izobraževanju, medtem ko je bilo aktualnih informacij splošnega značaja skupno 86. Nekaj več je bilo takoimenovanih personalnih informacij, med katere smo šteli tudi objave, zahvale in podobno. Pod “skupne interese" zaposlenih je bilo štetih 28 člankov, o sindikatih v podjetju smo pisali kar 16-krat. Skupno smo objavili 27 intervjujev, srečanj in anket. Največ prispevkov je bilo o kulturni in športno-rekreativni dejavnosti, kar je glede na razvejenost tudi opravičljivo. Med 126 prispevkov s tega interesnega področja smo šteli krajše objave in vabila. Skupno je bilo lani objavljenih 550 prispevkov, ki jih je dopolnjevalo še 217 fotografij in 19 risb ter grafikonov. Večina objavljenih prispevkov je bilo avtorskih člankov zaposlenih v uredništvu Informatorja, in sicer 229, medtem ko so ostali delavci prispevali 124 informacij. Skupno je bilo objavljenih še 197 obvestil in prispevkov strokovnih služb, ki smo jih v uredništvu priredili za objavo. Ugodna smuka in tečaji Na Pohorju ja prava zima in snega dovolj za smučarske tečaje, kijih prireja Gorenje Rekreacija od 5. do 8. februarja. Odhod avtobusa bo vsak dan ob 7.30 od Rdeče dvorane, povratek s Kop ob 14.30. V ceno tečaj-nine je vključen avtobusni prevoz, smučarska vozovnica, poučevanje in izvedba tekme z elektronskim merjenjem časa. Odrasli člani društva za športno rekreacijo plačajo 8.200 SIT, otroci 6.300 SIT (nečlani 9.000 oz. 7.000 SIT). Možnost plačila v dveh obrokih (čeki ali odtegljaji od plače). Prijave in informacije v pisarni Gorenja Rekreacija (II. nadstropje, stavba E KO II, soba 32) ali po telefonu 853 321 int. 247,856 908. (/ Knjigarna Kulturnica priporoča: M i p jal Harvey Mackay: PLAVAJto MORSKIMI PSI IN OSTANI ,rii< ž'v t jel' Kako premagati konkureGoi co v prodaji, vodenju in ^ pogajanju? la Zakaj je ta knjiga tako ec .er posebna? Zaradi mnogih stvari! Mackay je sestavil TiZ' zbirko nepozabnih življenjskih lekcij: en los lot idil lihe pt Cim dlje vas pustijo čakati, tem bolj se želijo Ihc pogajati. ov a; ar Kdor poruši mostove za seboj, mora biti presneto'^ dober plavalec. Majhne stvari ne pomenijo veliko -pomenijo vse. op Ah <\[ ito sp< PC DOt snii a 1 Vaja ne dela mojstra; dodati je treba eno same besedo: mojstrska vaja -K dela mojstra. 7 Ne onesrečujejo vas ljudje, ki jih odpustite iz službe, marveč tisti, ki jih ne. )/ Jdi ;Oh Z zaposlenimi ravnajte ,Vc O V1 enako kot s strankami. |Qri bv< Od sveh človeških čustev^1 seže hvaležnost najmanj >9z globoko. jilo Ne vztrajaj v službi samo tac zato, da bi dobil zlato určf a n r;AJ NE MISLITE NA SVOJ LETNI ODDIH VSAK DAN? II M brž res ni dneva, da ne ji Pomislili tudi na oddih. Idkotudine, saj je oddih o napornem delu ena II njetnejših plati življenja, a tudi eno n aj potreb-Piših opravil, če želimo z ©lom še nadaljevati. V relorenju Turizem je skrb za i i°bro organiziran, valiteten in poceni oddih laksima poslovanja. To ePnje, kvaliteta in nizka ijhfna' P° navadi ne gres-3 skupaj. Naša /II 'nzadevanja pa gredo endarle v smeri, da j°stje za zmerno ceno i.obijo kar največ. O vseh rlk|h dopustovanja, od-1'ha-zdraviliških zdravljenj, ■otovanj, preventivnih od-5 ihov in še česa bomo ovorili v seriji prispevkov a straneh Informatorja, anes pa nekaj več o SIS- ^ obrestovanega ro'XflNSIRANJAZA TURIS-NE STORITVE ali kot mu ppularno rečemo amensko VARČEVANJE ^ DOPUST. Sistem bo fos doživel že peto leto Pesnega poslanstva. nn°nrablja 90 Že več kot 300 naših gostov zapos-r' v Podjetjih Gorenja, udi izven Gorenja je rt ’ORENJE TURIZEM našel svoje pristaše, ki v njem vidijo ugodno možnost načrtovanja in plačevanja turističnih storitev. Princip delovanja je preprost in učinkovit! Vsakdo, ki načrtuje svoj oddih se odloči, da bo za ta oddih namenil določeno vsoto svojega družinskega proračuna. Vsekakor je veliko lažje to vsoto razdeliti na daljše obdobje in tako zmanjšati enkratno obremenitev. Obrestovano avansiranje omogoča prav to. S podpisom pogodbe se vsak varčevalec odloči, da bo vsak mesec namenil določeno vsoto za plačilo svojega oddiha. V Gorenju Turizem ta mesečni avans obrestujemo po obrestni meri, ki ni nižja od revalorizacijske. Varčevalcu, ki pa do dopusta na tak način ni zbral potrebnega denarja, v Gorenju Turizem ob plačilu turistične storitve odobrimo kredit, ki pa je praviloma obrestovan nižje, kot so obrestovani kratkoročni krediti pri komercialnih bankah. Na ta način lahko vsak naš gost raz- deli plačevanje svoje turis tične storitve preko celega leta in se mu tako ne more zgoditi, kot pri drugih turističnih agencijah, da plača svoj aranžma in odide na oddih s praznim žepom. Kdor pa seveda privarčevanih sredstev ne uporabi namensko, mu jih v Gorenju Turizem izplačamo skupaj z obrestmi, ki pa so v tem primeru enake obrestim za hranilne vloge na vpogled pri komercialnih bankah. Vsekakor je letni oddih naložba v samega sebe in v družino, zato ni vseeno, kakšen je ta oddih in kako ga načrtujemo. V Gorenju Turizem vam ga pomagamo načrtovati, realizirati in plačati na najugodnejši način. Prepričajte se o tem! Vsak delovni dan med 7. in 15. uro se lahko zglasite v naših prostorih v paviljonu ob Paki ali pa nas pokličete po telefonih 953 ate. I, 854 975 in 854 676. - NAMENSKIM VARČEVANJEM NA -5. MARATON V NEW YORK Jdl let°s pripravlja ■orenje Turizem gos->vanje tekačev iz ovenije na največjem iarc>tonu na svetu - 6. pvembra v New Vorku. evsemdnevn° gostovanje nbo/n do 10' novembra L^ nojvečjefe mestu 2Č kot" +med Športniki iz -c kot sto držav ni le iložnost zo promocijo o tade države, temveč jrCojevrstno doživetje za aratonce in tudi njihove spremljevalce. V času maratona je New York privlačen za turiste in zato bo letos pripravljen še dodaten program za tiste, ki si želijo ogledati znamenitosti največjega mesta na svetu. Predvidena cena osemdnevnega potovanja z bivanjem ter stroški organizacije je okrog 1.500 DEM, za kar lahko sklenete v Gorenju Turizem namensko varčevanje, pred potovanjem pa po pravilih tega varčevanja dobite še kredit (mesečni obrok okrog 10.000 SIT). Prijave za potovanje in sklenitev namenskega varčevanja v Gorenju Turizem, Partizanska 12, 63320 Velenje, Informacije po telefonu 063 853 321 inf. 953 ali 063 854 975 ali 854 676. r Pozor! Gripa! Slovenijo je v tem mesecu zajela epidemija gripe, ki jo je razglasilo ministrstvo za zdravstvo na osnovi preiskav Virusnega laboratorija Inštituta za varstvo zdravja Republike Slovenije, iz vzorcev krvi obolelih oseb so ugotovili, da gripo povzroča virus influence A. Gripa ali influenca je bolezen, ki jo povzročajo virusi tipa A, Bin C. Virusi se s kihanjem in kašljanjem prenašajo s človeka na človeka, v telo pa vstopajo skozi usta in nos. Po enem do dveh dneh od okužbe se pojavijo bolezenski znaki: mrzlica in visoka vročina (nad 38,5), glavobol in bolečine v žrelu, bolečine v mišicah, splošna izčrpanost organizma in težave z dihanjem (suh kašelj). Zdravila proti gripi ni. S počitkom, čaji, zdravili proti vročini in bolečinam samo lajšamo bolezenske znake. Sama gripa ni nevarna bolezen, nevarne so njene komplikacije kot sta bronhitis in pljučnica, ki je za male otroke, stare ljudi, kronične pljučne, srčne, ledvične in sladkorne bolnike lahko celo usodna. Edini način zaščite pred gripo je cepljenje. Zaščita pred virusom tipa Ain B traja eno leto. S splošnimi ukrepi za zvečanje odpornosti kot so skrb za redno telesno aktivnost, uživanje velikih količin sadja in zelenjave, Immunal kapljice itd. - pa lahko zmanjšamo možnost, da bomo zboleli. Do preklica epidemije se priporoča omejitev obiskov v bolnišnicah in domovih starejših občanov. Zdravim svetujemo, naj se v tem času izogibajo javnih zaprtih prostorov, kjer se zbira več ljudi in je večja možnost, da se okužijo, oboleli pa naj med boleznijo ostanejo doma. (MR) Napačen obračun članarine Pri obračunu plač za mesec december 1993 je bila članom Društva za športno rekreacijo Gorenje napačno obračunana članarina. Nekaterim članom, starejšim od 27 let, je bila članarina obračunana po 200 namesto 100 tolarjev. Napaka bo odpravljena in popravljena pri obračunu osebnega dohodka za mesec januar. Za neljubo pomoto v računalniškem sistemu se opravičujemo. Društvo za športno rekreacijo Gorenje Beli dan (ali delavci HZA na snegu) Sobota, 29, januar, je rezervirana za delavce programa Hladilno -zamrzovalni aparati na Pungartu. Pripravljajo zabavno tekmo v veleslalomu med obrati, poleg tega so pripravili še pester spored športnega dne. Avtobus bo udeležence iz Velenja odpeljal ob 7. uri od Rdeče dvorane, postanke bodo imeli še v Doliču, Mislinji in Slovenj Gradcu. Za prevoz, smučarsko karto in prehrano je prispevek 1.000 tolarjev + blok za malico. Prejeli smo ... Ob prehodu v novo leto smo prejeli kar nekaj pisem, med temi je tudi pismo upokojenca Draga Utrlja iz Velenja. Napisal je, da z zanimanjem prelista Informator. Na Gorenje ga veže dolgoletno soustvarjanje napredka, zato želi bivšim sodelavcem v Sektorju kakovosti, vsem upokojencem Gorenjčanom in vsem delavcem v Gorenjevih podjetjih tudi v bodoče obilo uspeha, smelosti in zdravja. Šola kreativnega pisanja Gorenje Kulturnica organizira šolo kreativnega pisanja. Predavanja bodo vsako zadnjo soboto v mesecu, predavateljica je mag. Milena Blažič, avtorica knjige Kreativno pisanje. Zahvale Ob boleči izgubi drageS očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem za pomoč in izrečeno sožo Anica Sklec Ob boleči izgubi moža s sodelavcem emajlirnice programa Kuhalni apaf( za izkazano sočutje in 6 darovano cvetje lepo z( valjujem. Ružiča Cerov*^ Ob boleči izgubi drageč očeta se vsem sodelavcem programa Kuhalni aparati zahvaljujem za^ kazano pomoč in izrečeno sožalje. Zahvaljujem se sindikatu za darovano cvetje. Ida Nadve» Ob boleči izgubi drage!! očeta Jožeta Jezernik,s1 zahvaljujem sodelavce^ Gorenja, posebno iz obrata Hladilniki, za darovano cvetje, deno' no pomoč in izrečeno sožalje. Sonja Draž Malico Menu 1 Menu II TO 01.02.94 Dolenjske kepe, pražen krompir. Dušen piščanec, testenine. solata solata SR 02.02.94 Mučkalica, dušen riž, puding Ravioli z mesom, cvetača v sd ČE 03.02.94 Pečen piščanec, mlinci, solata Kuhana govedina, pire krompi: špinača PE 04.02.94 Lovska enolončnica, jabolčni Gratinirane sirove palačinke. zavitek kompot SO 05.02.94 Dušeno kislo zelje, prekajeno Kisla repa, hrenovke SR 09.02.94 Meso na žaru, čebula, ajvar Govedina v juhi, buhtelj ČE 10.02.94 Pečena safalada, pomes frites, solata Ocvrti sir, francoska solata INFORMATOR, časopis za obveščanje delavcev Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, Hinko Jerčič, Dagmar Mlačnik. Izhaja štirinajstdnevno. Naklada 4.400 izvodov. Grafična priprava, tisk in odpr^ Gorenje Oblikovanje: Stane Podlulj Oproščeno prometnega davka po skl 421 - 1/72, z dne 23. 1.