I # primorski uVp I ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper | Živilska industrija d.d.. Industrijska cesta 21, 6310 Izola JUNIJ 2001 leto 7 številka 88 cena 150 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ~- ......... .............- ...=I%]BIAJA Ig, V MESECU = Banica Koper Zapletene zgodbe nepremičninarjev Milijonski dobitek v Luciji Loterijski listič, vplačan v TPC Lucija prinesel glavni dobitek 123.978.980500 tolarjev v______________________________________________^ Loto listič, ki je srečnici ali srečnežu prinesel glavni dobitek je bil vplačan v Posredništvu Loterije Slovenije v Trgovsko poslovnem centru v Luciji. Srečnež bo moral plačati 15% davek. Igral je na sistem S številk in čaka ga še dobitek sedemih šestič. Znesek bo dvignil-a v Ljubljani na glavni blagajni Loterije Slovenije. Svojo identiteto lahko zamolči. Samostojna podjetnica Jana Bergant in njena sodelavka Klara Radovac sta tega zelo veseli in dobitniku ali dobitnici iskreno čestitata. Kongres ZLSD ugotovil napredek Borutu Pahorju še en mandat, nova podpredsednica Breda Pečan » Leta 1997 smo na kongresu stranke ugotavljali ali smo dovolj močni, da se poberemo, danes pa smo že vladna stranka, ki se trudi Slovenijo pripeljati v krog razvitih držav, v EU in NATO. Hvaležen sem vsem članicam in članom, ki ste dali vse od sebe«. To je le nekaj ganljivih besed starega - novega predsednika ZLSD Boruta Pahorja na 4. kongresu ZLSD v koprski dvorani Bonifika, 9. in 10. junija 2001. Več na 2. strani. ŽIVLJENJSKI KROG zavarovalnica triglav P Župan Dino Pucev: Koprska noč bo! Koprski župan Dino Pucer nam je povedal, da znamenita Koprska noč, največja poletna prireditev v Istri, ne bo šla kar tako v pozabo in torej bo. Kot kaže celo v isti zasedbi organizatorjev. »Za naslednje leto pa sc bomo z njimi še dogovarjali«, nam je povedal župan Dino Pucer. 5000 rož za 17.400 Pirančanov Nova prodajalna moške in ženske obutve v TPC II Lucija Cankarjev drevored 4 , Izola Urnik i>rod«i«in« obutve izoU Ob delavnikih 8.00 - 20.00 Jalna obutve Lucija Sobota 8.01) - 13.00 i l /Na avtobusni postaji/ r' IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 O 1 * .. r 9 W,67711*8 Gostišče A Park Trattoria - Gasthaus - Inn Senčna pot 2, 6520 Portorož Tel.: 00*86 05 674 09 50, 674 09 51 i I n i m Li \i j M * Odlične izbrane jedi; ribe, dobra kapljica * Nudimo tudi abonentska kosila GRILL Dobrodošli v našem novem gostišču, v neposredni bližini Avditorija! V>ui AVTCO-ENTER UDOVIČ PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA AVTOKLEPARSTVO - LIČARSTVO ODKUP IN PRODAJA POŠKODOVANIH VOZIL, PRODAJA IN MONTAŽA VETROBRANSKIH STEKEL Parecag 173a, 6333 Sefovlje tel.: 05/672-02-00, lax: 672-02-01 Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.; +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obali - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir 4* ■ 'm*' primorski uVp Nadaljevanje s prve strani) Kongres ZLSD ugotovil napredek Brez kritičnih pripomb na delo strankinega vodstva pa seveda tudi na tem kongresu ni šlo. Piranski predstavnik Mladega foruma ZLSD na kongresu Sebastjan Jeretič je menil, daje vodstvo stranke brez vizije, pogleda vnaprej, daje vladanje brez vsebine slabo in da stranka programsko in vsebinsko nazaduje. Razočaranje bil tudi nekdanji podpredsednik stranke Aurelio Juri, ki ni dosegel tisto kar sije želel, zato ni več kandidiral. Čeprav z nekaj malimi nasprotji, zlasti glede vstopa v NATO, je kongres ZLSD potrdil vse predlagane resolucije; o partnerski demokraciji, o znanju za učečo se družbo, o večji socialni povezanosti, o dinamičnem in konkurenčnem gospodarstvu za hitrejšo gospodarsko rast, o uvedbi pokrajin, o kulturi kot jedru prepoznavnosti in razvojne sposobnosti Slovenije. Na predlog delavske zveze ZLSD so sprejeli resolucijo za slovensko delavstvo, potrdili resolucijo ženskega foruma za strpnost ter tri resolucije Mladega foruma ZLSD; za Slovenijo po meri ljudi, Mavrica je barva svobode ter Zakaj legalizacija prostitucije, ki zagovarja uzakonitev prostitucije v naši državi. Glede skorajšnjega referenduma o noveli zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo so, v nasprotju s cerkvijo, pozvali vse državljane, naj na referendumu glasujejo za novelo zakona. Sprejeli so tudi nekoliko spremenjen statut stranke, ki uvaja konferenco kot najvišji organ med kongresoma. Združeno listo socialnih demokratov bo tudi naslednja štiri leta vodil Borut Pahor (325 glasov za in 46 proti). Glavni tajnik ZLSD je tudi naprej Dušan Kumer. ZLSD ima odslej enega podpredsednika, še naprej Miloš Pavlica, in eno podpredsednico, ki je postala piranska županja Breda Pečan. V drugem krogu je namreč premagala protikandidatko Andrejo Rihter. Predsednik konference je postal Boris Sovič, podpredsednica Danica Simšič. Trije izvoljeni člani predsedstva ZLSD so Aurelio Juri, Danilo Tomšič in Jernej Brvar. Trije voljeni člani pa Janja Romih, Tjaša Žgavec in Jožka Hegler. Na kongresu ZLSD je bil tudi Miloš Budin iz zamejstva. Adijo lira, marka..., tolar ostane Evro bo preplavil Evropo, z njim pa pričakujejo tudi začetne težave Uvedba 1. januarja 2002, nato dvomesečno prilagajanje. Evrobus seje na svoji turneji po Primorski konec maja za en dan ustavil tudi v Portorožu, na ploščadi nasproti Grand hotela Palače s tokratno nalogo informiranja mimoidočih o novi denarni enoti Evrope -evru, ki naj bi 1. 1. 2002 preplavila Evropo. Informacije so poleg naših, dajali tudi italijanski predstavniki. stabilna valuta? V to še najmanj verjamejo Nemci, ki so zaljubljeni v svojo marko. Nemški ilustrirani časnik Bild je kar na naslovnici zapisal, da ostaja resna bojazen popolnega kaosa ob nenadni zamenjavi nacionalnih valut z evrom. Evropski Dokončno naj izrinil marko, podobne evropske valute šele s 1. marcem 2001, ker gre namreč za dvomesečno prilagajanje oziroma za čas, v katerem lahko imetniki svojo domačo valuto še zamenjajo v evre, po takrat določenem tečaju. Kot je znano bo tako imenovana evro-cona zajela širok krog 12 evropskih držav z okoli 292 milijoni prebivalcev; Belgijo, Nemčijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko in Finsko. Za evro pa se (še) niso odločile države Švedska, Danska in Anglija. Bo enotna evropska valuta stabilna in ali bo res prišlo do splošne zmede? Evropska centralna banka je že dala natisniti bankovce za 5, 10, 20, 50, 100 in 500 evrov in kovance (evro ima sto centov) z različnimi oznakami na hrbtni strani. Slovenija leta 2002 še ne iSsISl ***** EVROBUS 11:n bo polnopravna članica EU, niti ne bo izpolnjevala konvergenčnih kriterijev. Dejstvo pa je, da se bomo Slovenci, še zlasti Primorci, ki bolj pogosto hodimo v Trst, med prvimi morali naučiti menjalni tečaj (tolar/ evro), saj lire tam po 1. marcu 2002 ne bo več. Tudi italijanske pokojnine bodo nakazovali v evrih. Ali bo evro ilf parlament opozarja, da bi morali skupni evropski denar spustiti v obtok že nekaj dni pred usodnim 1. januarjem 2001. Prvi januarski dnevi znajo zato biti prava mora za mnoge Evropejce, ko bodo gledali v izložbe (le) cene v evrih in poskušali v mislih preračunavati »še po starem«. Nekateri celo menijo, da bi morale biti banke odprte že na prvi dan novega leta 2002 ter da bi morali podaljšati čas zimske razprodaje. Predlogov je kar nekaj. Osnovno razmerje evra do valut držav članic, ki so pristopile k enotnemu denarnemu sistemu je bilo zastavljeno takole; En Euro = 1,95583 DEM, 1936,27 ITL, 13,7603 avstrijskega šilinga itd. Menjalno razmerje evra do dolarja pa žal v povprečju pada. Na fotografijah pred Evrobusom v Portorožu: Loris Brako (novinar TV Kopcr-Capodistria), snemalca TV Koper -Capodistria in predstavnika Info Point Europa iz Italije Franco Stibiel in Andrea BrunettL Ustanovili so Združenje zgodovinskih mest Slovenije V torek, 12. junija dopoldne so v romanskem palaciju Ptujskega gradu, na pobudo Občine Škofja Loka, Mestne občine Ptuj in Občine Piran, po ustanovni skupščini, svečano podpisali pogodbo o ustanovitvi in delovanju Združenja zgodovinskih mest Slovenije. Združenje, organizirano kot gospodarsko interesno združenje so ustanovile občine (pristopilo naj bi jih sedem), ki se zavedajo pomena slovenske kulturne dediščine in vseh težav, s katerimi se srečujejo stara mesta ter vidijo tudi možnost njihove ohranitve in razvoja v organiziranem in usklajenem delovanju. Te občine imajo na svojem območju najkakovostnejšo slovensko stavbno dediščino, razglašeno za kulturni spomenik. Ustanovitvi so pristopile tudi gospodarske družbe (12), ki vidijo potrebo in svojo poslovno priložnost v ohranitvi slovenskih zgodovinskih mest. Kot poroča mag. Nada Zajc, višja svetovalka za mednarodno sodelovanje Občina Piran, želijo podpisnice skupaj organizirano sodelovati pri ohranitvi in oživitvi starih mestnih jeder ih razvijanju skupnega trženja, ker se zavedajo, da ohranjanje kulturne dediščine omogoča gospodarski in družbeni razvoj. Slovensko združenje pa naj bi se vključilo v Evropsko združenje zgodovinskih mest in pokrajin. Podpisniki pogodbe so županja Vojka Stular - za Občino Piran, župan Igor Draksler - za Občino Škofja Loka in župan Miroslav Luci - za Mestno občino Ptuj. ŠPORTNO DRUŠTVO »PIRAN« SOCIETA ŠPORTI V A »PIRAN« Sekcija jadranje Tel/fax 05 67 46 919 MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Republike Slovenija Župančičeva 6, 1000 Ljubljana Tel/fax 061 321 855, 1326218 organizira SLOVENSKO ŠOLO JADRANJA ZA LETO 2001 Po letih uspešnega trenerskega dela v Sloveniji in Italiji, ko smo vzgojili nekaj generacij najboljših slovenskih in italijanskih jadralcev, smo postali ena najbolj znanih šol jadranja na Jadranu. Že nekaj sezon zapored prihajajo v naš klub osnovnošolci, ki želijo postati pravi pomorščaki in jadralci, mnogi med njimi posegajo po najvišjih naslovih v tem športu. Naše delo temelji na strokovnosti in zavzetosti, omogočamo pa tudi treniranje na najnovejših jadrnicah razreda Optimist lastne izdelave. PROGRAM ŠOLE: l. 1.TEČAJ od 25.junija do 30.junija., pričetek ob 10 uri 2. TEČAJ od 2. do S.julija, pričetek ob 10 uri H. 1. NADALJEVALNI TEČAJ od 16. do 22. julija, pričetek ob 10 uri Na tem tečaju lahko sodelujejo tečajniki iz prvega in drugega tečaja Slovenske šole jadranja. m. 3. TEČAJ od 23. do 29.julija, pričetek ob 10 uri 4. TEČAJ od 30juiija do S.avgusta, pričetek ob 10 uri IV. 2. NADALJEVALNI TEČAJ od 6. do 10. Avgusta, pričetek ob 10 uri Na tem tečaju lahko sodelujejo tečajniki iz tretjega in četrtega tečaja Slovenske šole jadranja. V. 5. TEČAJ od 13. do 19.avgusta, pričetek ob 10 uri VI. PRIPRAVA NA ZAKLJUČNO REGATO TEČAJNIKOV od 21. do 24. avgusta, pričetek ob 10 uri Vil. REGATA TEČAJNIKOV SLOVENSKE ŠOLE JADRANJA 2001 01.-02. september, pričetek ob 10 uri VPISNI POGOJI: Vpišejo se lahko vsi učenci in učenke osnovnih šol. Vpisnina znaša 15.000,00 sit, ki jo lahko vplačate v prostorih društva najkasneje 15 dni pred pričetkom tečaja. Ob vplačilu boste prejeli potrdilo ter podrobnosti programa Slovenske šole jadranja. VODSTVO IN VADITELJI: ŠD Piran ima za sabo bogato tradicijo organiziranja šol jadranja »Milan«. Vodja Slovenske šole jadranja je Milan Morgan, kateri je vzgojil generacije najboljših slovenskih in italijanskih jadralcev do današnjih olimpijcev Tomaža Čopija in Mitjo Margona. Z dolgoletnim strokovnim delom v Italiji pa si je pridobil mednarodno licenco trenerja. Poleg Milana Morgana bodo tečaje vodili člani društva kateri so državni reprezentanti in nosilci državnih in mednarodnih priznanj. NAMEN ŠOLE: Slovenska šola jadranja je nastala, da bi tudi mladi iz notranjosti Slovenije spoznali morje, jadralske veščine ter s tem kvantitetno in kvalitetno še povečali število mladih jadralcev. Iz vrst šole jadranja, ki jih je organiziralo ŠD Piran prihajajo novi talenti - jadralci, med njimi vice prvak Evrope iz leta 1997 Robert Delucia. V tem letu sodelovali z športnim jadralnim klubom 2M iz Izole na projektu: »Jadranje za odrasle in naj mlaj še«. ZAKLJUČEK TEČAJA: Vsak tečaj se konča s preizkusom teorije in prakse jadranja ter pomorskih veščin. Po uspešno opravljenem izpitu bo vsak tečajnik prejel diplomo in majico šole jadranja. Še naš jadralski pozdrav DOBER VETER! Piran, Februar 2001 fpSiSi jllppfg .r m Direktor slovenske policije Marko Pogorevc o skorajšnjem obisku visokih državnikov v Ljubljani »Obisk ruskega in ameriškega državnika 16. junija 2001 v Ljubljani je tudi priznanje varnosti v naši državi.« Koper - Direktor slovenske policije Marko Pogorevc je na novinarski konferenci v Kopru, po srečanju vodstev slovenske in hrvaške policije v prostorih Prometne policijske postaje, na vprašanje novinarja ali bodo ob prihodu državnikov Putina in Busha 16. junija v Ljubljani, sprejeti kakšni posebni režimi dejal: »Slovenska policija se veseli tega dogodka. Strokovno smo pripravljeni. Imamo veliko znanja in izkušenj pri organizaciji varovanja takšnih obiskov. Že na Primorskem smo imeli tako pomembne ljudi. Spomnite se srečanja osmih predsednikov Srednjeevropske pobude, potem obiska predsednika ZDA Billa Clintona v Sloveniji in papeža Janeza Palva II. Slovenski policiji pomeni obisk visokih gostov strokovni izziv in seveda možnost, da se pred slovensko in svetovno javnostjo zopet izkažemo«. Dve pomembni mednarodni priznanji za slovensko policijo Slovenska policija je v zadnjih tednih dobila kar dve pomembni mednarodni priznanji: Na Kosovu so dobili visoko prestižno priznanje ZN za delo slovenske policije v svetovnih misijah in na evropskem zasedanju Interpola, kjer je Slovenija postala članica Evropskega komiteja Interpola. Članic Interpola je 45, Komite Interpola pa šteje le 8 članov in med njimi je sedaj tudi naša država. Vse to kaže, daje Slovenija varna dežela in slovenski policisti obisk predsednikov Putina in Busha sprejemajo tudi kot priznanje varnosti v Republiki Sloveniji, je v Kopru dejal direktor slovenske policije, Marko Pogorevc. Ste prenehali kaditi? Vaša pljuča bodo popolnoma čista šele čez 10 let! Ob mednarodnem dnevu boja proti kajenju oziroma svetovnem dnevu brez cigarete (31. maj) smo se zopet spomnili na nevarnosti, kijih kadilcem prinaša dolgotrajno strastno kajenje. Ljudje , ki leta dolgo ne morejo, ne da bi dnevno pokadili eno ali dve škatli cigaret, se nevarnosti ponavadi zavedajo šele tedaj, ko je prepozno. Zjutraj kašljajo, ker jim katran zapira pljučne zračne trobentice. Nekateri kljub opozorilom zamahnejo z roko in porečejo; »Moj nono jc sedemdeset let kadil, pa se mu ni nič zgodilo...« Zanimivo bi bilo vedeti kaj se v resnici dogaja z vašim organizmom, ko zares opustite kajenje? Že po 20 minutah doseže podoben srčni utrip in telesno temparaturo kot organizem nekadilca. Že po 24 urah brez cigarete se zmanjša tveganje srčnega infarkta. Po 100 dneh brez cigarete sc poveča zmogljivost pljuč za 30 % in nismo več tako zadihani, ko gremo na primer po stopnicah. Po 10 letih nckajenja pa so pljuča popolnoma čista, a tudi bojazen glede možnosti pljučnega raka je izenačena z nekadilcem. • t Spomladanske akcije: j ■povečave 20X30 *oo,oo sn - povečave 30X4$ 900,00 sn Poslovalnica TPC Lucija, M?fax: 05 6773 296 Poslovalnica Kopar, Pristaniška z. MAS 6278 600. fax: 05 6276 788 * Fotografiranje porok ter izdelava poročnih albumov Fotografije Ekspresna izdelava barvnih fotografij J Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva 0 primorski uMp (»lavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, TH/Fa*: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk HA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel7Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna Št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Lema naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. lisi RS it. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 % h krajevnih skumtosti Izjava za javnost Svet Krajevne skupnosti Lucija v sedanji sestavi nadaljuje s prizadevanji za vnovično postavitev železniške postaje, ki je nekoč krasila samo središče Lucije. Čeprav nam je Javno podjetje OKOLJE, investitor stolpičev, ki so zrasli na kraju, kjer je stala železniška postaja, obljubil, da bodo objekt prenesli na ustreznejšo lokacijo, do ponovne postavitve še ni prišlo. Za ta zastoj smo doslej krivili JP OKOLJE in Občino Piran kot pripravljavca prostorske dokumentacije, ki sta prevzela odgovornost za to zahtevno nalogo. Vendar se je pravi vzrok skrival v ostrem nasprotovanju predvidenega soseda železniške postaje, Gostišča Koblar. Sami ne razumemo, zakaj bi bližina tako privlačnega in zanimivega objekta, kot je zgodovinska železniška postaja, utegnila motiti kateregakoli krajana Lucije, saj smo na svojo postajo izjemno ponosni. Zato tudi s to izjavo pozivamo lastnika Gostišča Koblar, naj omogoči postavitev naše postaje, za kar mu bomo vsi krajani Lucije hvaležni. Svet Krajevne skupnosti Lucija jc od Občine Piran izposloval obljubo, da bo v najkrajšem možnem roku pripravila in sprejela ustrezen prostorski akt. Javno podjetje Okolje Piran pa nam je zagotovilo, da lahko temeljni kamen za železniško postajo postavi že prihodnje leto, ko bomo praznovali stoletnico Parcnzane, ozkotirne železnice, ki je skozi zgodovino povezovala Istro. Svet Krajevne skupnosti Lucija, 4. junij 2001 Fičur se vrača? Iz neuradnih virov smo izvedeli, da naj bi nekdanji župan piranske občine (in član ZLSD) Franko Fičur, prestopil v vrste LDS in na lokalnih volitvah jeseni 2002 preizkusil voljo volivcev ter ponovno kandidiral za župana piranske občine. Rad bi namreč uresničil nekaj projektov (garaža pred mestom...), ki jih zaradi nagajanj svetnikov iz nasprotnega tabora v svojem dolgoletnem mandatu ni mogel. Modra zastava Že četrtič na plaži Krka- Zdravilišča Strunjan Prav na Svetovni dan okolja, 5. junija, so na plaži Krka - Zdravilišča v Strunjanu že četrtič zapored dvignili modro zastavo, ki označuje čisto, varno in prijetno okolje, namenjeno rekreaciji v in ob vodi. Krka - Zdravilišče Strunjan d.o.o. je tako že četrtič zapored izpolnila kriterije, ki jih je kar 27. Žnano jc, da se je za ta simbol treba potruditi vsako leto znova. Modra zastava jc priznanje, ki ga letno podeljuje FEEE (Fondation for environmental Education in Europe) na predlog Nacionalne komisije DOVES (Društva za okolje varstveno vzgojo Evrope v Sloveniji). »Družba Krka - Zdravilišče Strunjan se i^ . ,1 — bo tudi v bodoče trudila izpolnjevati ^•1 P08°jc za pridobitev modre zastave. Ob j tem pa ni mogoče mimo dejstva, da bodo Tm morale bistveno več storiti tudi država in /t skupnosti. V mislih imam še ' * TOapaMB vedno popolnoma neurejeno zakonodajo ** s področja upravljanja s priobalnim »asom, neurejen status Krajinskega parka Strunjan in boljšo ureditev idvajanja in prečiščevanja odpadnih voda, sicer modra zastava v prihajajočih etih na slovenskih kopališčih ne bo več vihrala, ne glede na trud upravljavcev topališč«, je povedal direktor Miran Gaspari. četrtega dviga modre zastave so sc udeležili Mitja Logar, koordinator DOVES, ki je direktorju Miranu Gaspariju predal Modro zastavo 2001, >odžupan Občine Piran Sašo Šraml, direktor TZ Portorož Ivan Silič in drugi iovab ieni eostie. Zastavo ic dvienil Džordže Vuiovič. vodia plaže. Daleč je obzorje Uspeh piranske ZLSD na prejšnjih lokalnih volitvah, zlasti pa spretnost njenega vodstva, ki je zmoglo zbrati okrog sebe glasovalno večino, je začel bledeti v trenutku, ko njena predsednica in hkrati tudi županja, ni mogla več izpolnjevati obljub in ko je bila prisiljena sprejemati kompromise, pomesti najbolj štrleče probleme pod preprogo in tako ohraniti vsaj kolikor toliko trdno obstojnost in enotnost v vrstah svetniške zaveze isto mislečih. Posledice zavrnitve še do nedavnega strankarskega kolega, ki je presedlal v nasprotni tabor, mučni odnosi ZLSD-LDS, protestni odstop svetnika mag. Josipa Ruglja (SDS), protesti in nezadovoljstvo Liminjančanov, dve pritožbi na ustavno sodišče, javno distanciranje svetnika od svojih kolegov v občinskem svetu in županje ter nedavni protestni odstop vseh članov občinskega sveta KS Nova vas, nenapovedane razrešitve, so kajpak dovolj zgovorni znaki, da je z delovanjem občinskih političnih struktur nekaj narobe ter da se tudi županji iztekajo medeni dnevi. Vojka Štular bi zagotovo imela lepše življenje, če bi se okrog nje vrtelo manj lobistov in več strokovnjakov in če Občine ne bi spremljala nesrečna hipoteka iz preteklosti; reševanje dolgoročnih škodljivih pogodb, sodnih postopkov in upravnih sporov s težkimi finančnimi posledicami. Preveliko oziranje nazaj v preteklost, odvračanje lastne krivde za vse, kar se dogaja v piranski občini, lahko škoduje njeni prihodnosti. Napovedi, da tudi tej generaciji izvoljencev piranskega ljudstva v občinskem svetu, ki si v poletnem potu služijo sejnino, ne bo uspelo rešiti ključnih problemov Pirana, županji pa ne trdneje povezati gospodarstva z usodo občine in urediti normalnih stikov na relaciji KS - svetniki - Občinski svet, se bodo kot kaže uresničile. V posmeh zdravi pameti se na primer najvišji organ piranske lokalne skupnosti odloča za prednost pri gradnji garažne hiše visoko nad mestom, pri pokopališču, čeprav vsi Pirančani vedo, da bi morali daleč najprej urediti garažna mesta pred vhodom v mesto in tako odstraniti zloglasno zapornico. Časa do novih volitev ni veliko, ostaja pa upanje, da bo luč razuma osvetlila temo nevednosti vseh, ki trenutno odločajo o usodi našega mesta. Franc Krajnc Izola Združene igre narodov Izolska občina je bila od 5. do 10. junija gostiteljica Združenih iger narodov. Nastopilo je okrog 100 otrok; tekmovalcev iz Jugoslavije, Madžarske, Avstrije, Nemčije, Češke in Slovenije. Udeležence je pozdravila županja Breda Pečan. Prireditev so popestrili z različnimi zabavnimi programi. Izola 4000 rož za 4000 Izolanov Na tradicionalnem razdeljevanju okrasnih cvetlic, v soboto 26. maja 2001 na Velikem trgu v Izoli, sta županja Breda Pečan in direktor javnega podjetja Komunala Marino Domio brezplačno razdelila 4000 cvetličnih lončnic, ki bodo poslej krasile izolske balkone in vrtove. ■ ''W*~ primorski utp Dobiček iz preteklih let Za gospodarske spodbude 9 milijard tolarjev Delili ga bodo v Istrabenzu in Drogi V skupini Istrabenz Koper bodo razdelili 439 milijonov SIT revaloriziranega in nerazporejenega dobička iz preteklih let, delničarji Droge pa pričakujejo dividende v skupni vrednosti kot 459 milijonov SIT Na fotografiji: Novinarska konferenca o lanskih rezultatih na Istrabenzu FOTO: FK-Primorski utrip Predstavniki delničarjev so na 5. redni seji skupščine holdinške družbe Istrabenz d.d. 30. maja v Kopru potrdili predlog uprave, ki določa | bruto vrednost dividende na delnico 80 SIT. Holdinška družba Istrabenz je krovna družba dvanajstim odvisnim družbam, v katerih ima vloženih 50 % sredstev, 36 % v naftni industriji, 13% v plinski dejavnosti in 1 % na področju navtike in informatike. Kar polovico sredstev pa uspešno upravlja v okviru portfeljskih finančnih naložb. Predsednik uprave Istrabenza Janko Kosmina je na tiskovni konferenci v Kopru povedal, da so lani v naftni dejavnosti zabeležili rekordno izgubo 2,2 milijarde. Kar 1’ izgube je bilo realizirano na hrvaškem trgu, tako v družbi OMV Istrabenz Umag kot Krodux. Na slab rezultat na Hrvaškem je vplivala predvsem politika cen. Tam imajo le 50 - odstotni kapitalski delež, zato je njihov delež izgube (le) nekaj čez milijardo SIT. Ker pa so vse ostale odvisne družbe Istrabenza poslovale ugodno, je skupina Istrabenz kot celota poslovno leto zaključila s 525 milijoni SIT čistega dobička. In če še k temu rezultatu prištejemo nerazporejeni dobiček družbe Istrabenz iz preteklih let lahko ugotovimo, daje na dan 31. 12. 2000 znašal revalorizirani nerazporejeni dobiček družbe Istrabenz d.d. Koper kar 2,24 milijarde SIT. Čistega dobička iz preteklega leta ne bodo delili, razdelili pa bodo nerazporejeni revalorizirani dobiček iz preteklih let (1997 in 1998) v skupnem znesku 439,3 milijona SIT; od tega 414,5 milijona SIT za dividende, 15,4 milijone SIT upravi in 10, 4 milijona SIT članom nadzornega sveta. Revalorizirani nerazporejeni čisti dobiček iz leta 1998 v znesku 624,3 milijona SIT ter revalorizirani nerazporejeni dobiček iz leta 1999 v znesku 653,5 milijona SIT, skupaj torej 1,277 milijarde SIT, ostaja nerazporejen. Janko Kosmina je tudi povedal, da bi izgubo v naftni dejavnosti lahko odpravili, če bi bila država bolj radodarna pri določanju marže, ki predstavlja njihov prihodek; s sedanjih 13 SIT pri prodanem litru na vsaj 17 do 18 SIT. Nov nadzorni odbor Skupine Istrabenz: Predsednik Gorazd Čuk, podpredsednik dr. Richard Schenz Skupščina Skupine Istrabenz d.d. je 30. maja 2001 imenovala nove člane nadzornega sveta, v katerem delničarje zastopajo naslednji predstavniki: Gorazd Čuk, Radoš Gregorič, Borut Kuharič, Estela Cetin-Turk, Janez Kocjančič, dr. Richard Schenz in prof. Franz Eckert. V nadzorni svet so bili kot predstavniki zaposlenih imenovani trije člani in sicer Nevia Janowsky, Marjan Jerman in Robert Golja. Predsednik nadzornega sveta Gorazd Čuk (GIP Holding) je na novinarski konferenci skupine Istrabenz d.d. dejal: »Postali bomo ena najuspešnješih in najbolj uglednih gospodarskih skupin na ciljnih trgih. Blagovne znamke naših storitev in izdelkov bosta odlikovala izstopajoča kakovost in prepoznavnost«. Za revizorja družbe Istrabenz d.d. za poslovno leto 2001 je skupščina imenovala revizijsko družbo Ernst & Young d.o.o. in potrdila letno poročilo družbe za preteklo leto 2000. V Drogi namenjajo za izplačilo dividend 459,5 milijona SIT Delničarji Droge so na 7. skupščini 31. maja ugotovili, da je ustvarjeni čisti dobiček te delniške družbe (sedaj s sedežem v Izoli) znašal v letu 2000 1,5 milijarde SIT in je bil za 31 % višji kot v letu 1999. Sprejeli so sklep, da se dobiček iz leta 2000 ne razdeli, temveč le nerazporejen revalorizirani dobiček iz let 1997 in 1998. Tako so za izplačilo dividend namenili znesek 459,5 milijona SIT, od tega za upravo 4,4 milijona SIT in za člane nadzornega sveta 5,39 milijona SIT. Dividende v višini 1.625,00 SIT bruto na delnico bodo delničarji prejeli najkasneje do konca junija 2001. Na skupščini delničarjev so sprejeli tudi sklep o novi višini sejnine; za člana nadzornega sveta; 65.000. 00 SIT neto za predsednika in 40.000. 00 SIT neto za člane. Lastniki so za pooblaščeno revizorsko hišo imenovali družbo K. P.M.G. Slovenije d.o.o. iz Ljubljane Lani v Drogil4,2 milijarde tolarjev prihodka Čisti prihodki iz prodaje in ustvarjenih lastnih učinkov Droge so znašali 14,2 milijarde tolarjev, kar predstavlja 3% rast, medtem ko so čisti prihodki iz prodaje na tujih trgih znašali 4,1 milijarde SIT, kar je za 23 % več kot v letu 1999. Več kot tri četrtine izvoza so dosegli na trgih republik nekdanje Jugoslavije. Nosilna programa v prodaji ostajata kava na domačem trgu, ki prinaša 53% čistih prihodkov iz domače prodaje ter mesni program v izvozu, ki ima 69-odstotni delež v celotnem izvozu. V začetku leta 2001 je bilo ustanovljeno še lastno Drogino podjetje v pokrajini Kosovo v ZRJ. Droga je s tem zaokrožila koncept lastnih podjetij na področju Balkana. Ta podjetja prodajajo njene izdelke, hkrati pa se povezujejo z lokalnimi proizvajalci za dodelavna dela Droginih blagovnih znamk. Posebno velja omeniti lanske kazalce uspešnosti; 9-odstotno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega, 6-odstotno rast vrednostne produktivnosti ter pripravljeno ogrodje sistema ravnanja z okoljem v skladu z mednarodnim standardom ISO 14001. Lastniški kapital družbe so povečali za 18,6 %, medtem ko je donosnost kapitala znašala 12,7 %. Nova upravna stavba - inteligenčni center Droge v Izoli FOTO: FK-INFORMA Državni denar za obnovo hotela Palače v Portorožu? Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije je najavilo programe in ukrepe , usmerjene v uresničevanje temeljnega dolgoročnega cilja gospodarskega razvoja Slovenije za povečanje konkurenčnosti podjetij in države in to podkrepilo z devetimi milijardami proračunskih sredstev za tako imenovane spodbude. V Portorožu se sprašujejo, koliko denarja iz tega naslova lahko pričakuje turizem in ali bi s temi sredstvi lahko obnovili propadajoči stari hotel Palače, katerega lastnica je že leta 1994 postala Občina Piran. Za obnovo hotela Palače bi namreč potrebovali najmanj 30 milijonov mark. Program je prioritetno usmerjen v ukrepe za izboljšanje konkurenčnih in inovacijskih sposobnosti podjetij za uspešno nastopanje na mednarodnih trgih ter tudi za povečanje novih, domačih in tujih investicij v razvoj proizvodov in storitev z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega, kakor tudi za večji pritok tujih investicij in ukrepe za promocijo podjetništva. Mag. Darja Radič, državna podsekretarka za turizem je v najavi programov in ukrepov zapisala, da je za izvedbo predvidenih ukrepov in aktivnosti integralnega programa v letošnjem letu v proračunu predvidenih okrog 9 milijard tolarjev. Spodbude bo država dodeljevala na transparenten način, prek javnih razpisov. Sredstva države se dodeljujejo kot povračilo stroškov za izvedene, dokazane aktivnosti podjetij, največ do višine 40 % celotnih stroškov projektov. Javni razpisi, ki jih je treba še prej uskladiti s pravili EU za dodeljevanje državnih pomoči in so sestavni del programa, bodo objavljeni v Uradnem listu RS predvidoma v začetku junija. Izola Novih 81,5 milijona SIT za namenska posojila V Občini Izola so za leto 2001 zagotovili novih 81,5 milijona SIT dolgoročnih posojil s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje malega gospodarstva , s turizmom povezane dejavnosti ter ribištva. Občina Izola je v sodelovanju z javnim gospodarskim Zavodom za turizem objavila razpis za določitev upravičencev do dolgoročnih namenskih posojil s subvencionirano obrestno mero v letu 2001. Namen javnega razpisa je pospeševanje razvoja malega gospodarstva, s turizmom povezane dejavnosti ter ribištva v občini Izola. Višina dolgoročnega namenskega posojila je do 7 milijonov SIT na posameznega prosilca. Posojila se revalorizirajo in obrestujejo po 3,5 odstotka. Posojila za člane Zavoda za turizem (18,8 milijona) pa se revalorizirajo in obrestujejo po 1 odstotek. Doba vračanja dolgoročnega namenskega posojila je 60 mesecev. Rok za prijavo na javni razpis je začel teči 4. junija in se zaključi do porabe predvidenih sredstev. Podrobnejše informacije in pogoji razpisa so objavljeni v Uradnih objavah Občine Izola (ne Primorskih novic op. p.) št. 7/20001, sporoča Danilo Markočič, strokovni sodelavec za odnose z javnostjo. Turizem V prvem četrtletju le za odstotek več prenočitev Turistične sezone sicer ni mogoče ocenjevati s seštevanjem prenočitev v prvih treh (na morju) zunaj sezonskih mesecih. Kljub temu pa velja ugotoviti, da podatki o turističnem obisku v prvih treh mesecih leta 2001 niso tako razveseljivi. Vseh turistov je bilo 354.625 kar je za 3 odstotke več kot lani v tem času, domačih za odstotek manj, tujih 8 odstotkov več. Prenočitev domačih in tujih turistov je bilo do konca marca letos 1.234.925 ali le za odstotek več. Očitno se nadaljuje trend padanja števila prenočitev domačih gostov, saj jih je bilo v tem času za 4 odstotke manj, tujih pa za 8 odstotkov več. Iz Italije smo zabeležili za odstotek manj turističnih prenočitev, iz Avstrije 28 odstotkov več, iz Nemčije 15 odstotkov več. Povečal seje obisk (poslovnih) turistov iz ZR Jugoslavije. Prenočitev teh gostov je bilo kar za 30 odstotkov več. .m primorski 0^'p Sežigalnica v Luki Koper vendarle bo, čeprav nekateri dvomijo v stroko Pogovor o vroči temi-seiigalnici v Pretorski palači. Govori svetnik Prelovec, eden od pobudnikov za posvet o sežigalnici V zadnjih dneh seje v medijih in po elektronski pošti začela prava vojna naperjena proti koprski občini in njenemu domnevnemu odnosu do načrtovane gradnje sežigalnice. DEA klub Ankaran, GAIA, HCWh in IPEN koordinacija za Slovenijo oziroma v njenem imenu Maja Bavdaž Solce koprskemu županu Dinu Pucerju pripisuje bojazen in umik zaradi mednarodnih ekspertov in grozi z mednarodnim škandalom, ki naj bi grozil. Pred kratkim se je s problematiko gradidtve sežigalnice v luki seznanil tudi občinski svet Mestne občine Koper. Bruno Korelič, predsednik Uprave Luke Koper je dejal, da sežigalnice ne bodo vsiljevali nikomur, da pa Luka Koper želi prispevati svoj delež k pravilnemu in ne nevarnemu odstranjevanju odpadkov (les, slama, hlevski gnoj, plastika). Na pogovoru o predvideni sežigalnici je bil tudi dr. Janez Zore, republiški podsekretar v Ministrstvu za okolje in prostor, ki je podprl prizadevanja Luke Koper in tudi stroko, strah pa je vendarle ostal. Župan Mestne občine Koper si torej ni premislil in se tudi ne boji mednarodnih strokovnjakov. Kot je znano, ne bosta ne župan ne občina, pa tudi občinski svetniki ne, dovolili na območju občine ničesar, kar bi ogrožalo zdravje ljudi. Nenazadnje je bilo to pred dnevi jasno povedano tudi na sestanku z ministrom za okolje in prostor Janezom Kopačem, za katerega je v tem trenutku najpomembnejša presoja vplivov, ki naj bi jih imela sežigalnica na okolje. Bruno Korelič: "Tudi mi smo občani Kopra in si ne želimo onesnaženega okolja. Iz razprav veje predvsem dvom v strokovne predlagane rešitve. S sežigalnico, ki je ne vsiljujemo nikomur, smo želeli ubiti dve muhi na en mah; rešiti se odpadkov in pridobivati toplo tehnološko vodo". Univerza za tretje življensko obdobje Piran Na fotografiji Primorskega utripa: Šopek cvetja za imenitni gostji, dr. Krajnčevo in županjo Vojko Štular. Na občnem zboru članov društva Faros Piran - Univerza za tretje življensko obdobje, 31. maja 2001 v prostorih KS Lucija, so člani društva potrdili poročilo predsednice Fanči Kuhar o opravljenem koristnem delu za starejšo generacijo v šolskem letu 2000/2001. »Vsi ste bili aktivni, vsi ste odlični učenci«, je dejala dr. Krajnčeva, županja Občine Piran pa jim je potrdila, da jim je občina za njihovo delovanje odstopila prostore v nekdanjem domu GIP Stavbenika v Luciji, kjer bo tudi nekoč lucijska knjižnica. Ustanovni občni zbor društva s 63 udeleženci je bil 1. 6. 2000, na dan 31.5. 2001 pa je društvo Faros imelo že 135 članov; 70 iz Lucije, 38 iz Portoroža, 14 iz Pirana in 3 iz Strunjana, 7 iz Izole, 2 iz Kopra in 1 iz Divače. To pa ni edini primer koristnega združevanja starejših občanov. V Sloveniji je takih društev že 22. Prirejajo raznovrstne tečaje in krožke, izlete ter razstave. Razstavo slik so na ta dan imeli tudi v TPC Lucija, kjer so nastopili tudi otroci >z OŠ Lucija. Na občnem zboru so županji Vojki Stular in dr. Krajnčevi ter še nekaterim zaslužnim mentorjem podelili skromna priznanja s šopkom cvetja. Potrpežhivo in rade volje so se razdajali: Mojca Arzenšek, Suzana Bertok, Robert Cič, Jezerka Pahor Beškovnik, Miha Steinbacher, Zlata Žeželj, Zvonka Ciglič, Emilija Pavlič, mag. Iztok Ostan, Mira Čerin, Mira Zorec, Ada Klančič, Oordana Borak, Jerica Filli, Štefanija Godec, Alba Godnič, Nives Rustja, Ondina Luša, Slavica Mrakovčič, Marica Strel, Miriam Mihaič, Ivana Rener. V upravnem odboru društva so: Gustav Guzej (skrbi za stike z javnostjo), Jolanda Štrukelj (fianance), Magda Kezunovič (tajništvo), Rino Medvešček (podpredsednik, skrbi za gospodrjenje) in Jože Lesnik, koordinator dela z unimatorji. Policija obvešča Kakšen dokument potrebuje otrok za potovanje v tujino? Bliža se čas počitnic, ko bodo šole in druge ustanove, ki se ukvarjajo z otroki, pogosteje organizirale izlete, tudi v tujino. Ker državljani večkrat sprašujejo kako je urejeno prehajanje državne meje za skupine otrok, dajemo naslednje pojasnilo: Zakon o potnih listinah državljanov Slovenije (Ur. list RS, št. 65/00) v 7.členu določa, da potrebuje otrok do 15.leta starosti, ki potuje v tujino ali iz tujine brez spremstva zakonitega zastopnika, dovoljenje zakonitega zastopnika, ki ga potrdi pristojni organ (upravna enota) ali diplomatsko-konzularno predstavništvo RS v tujini. Iz 17.člena Pravilnika o izvrševanju zakona o potnih listinah državljanov RS (Ur. list RS, št. 10/01) pa izhaja, da se tako dovoljenje potrdi na vlogo zakonitega zastopnika, h kateri mora le-ta predložiti veljavno potno listino otroka. Na UUNZ MNZ so se na pobudo organizatorjev organiziranih letovanj otrok po racionalizaciji postopka pridobivanja dovoljenj za prehajanje državne meje skupin otrok do 15.leta starosti odločili, da organizator potovanja (šola, vrtec ali druga ustanova) izdela spisek otrok, ki potujejo v skupini, potrdi pa ga ravnatelj oziroma predstojnik, kar zadošča kot dovoljenje za prehod skupine otrok na mejnem prehodu. Vodja skupine mora imeti pri sebi potrjen spisek otrok in ga mora pokazati policistu, ki opravlja mejno kontrolo. Olajšave se nanašajo samo na potrjevanje dovoljenj zakonitih zastopnikov za otroke do 15.leta starosti, ki potujejo v tujino brez njihovega spremstva (7.člen Zakona o potnih listinah državljanov RS). Potrjeni spiski otrok veljajo samo skupaj z veljavnim dokumentom za prehajanje državne meje (potni list ali osebna izkaznica, kadar potujejo v sosednje države). Podpisana pogodba Regionalne razvojne agencije V Pretorski palači v Kopru je bila 22.5.2001 podpisana »Pogodba o sodelovanju in organizaciji Regionalne razvojne agencije« za območje Krasa, Slovenske Istre in občine Ilirska Bistrica. Pogodbo o sodelovanju so podpisali direktorji PPC Sežana, Dušan Škrlj, RRC Koper, Giuliano Nemamik, CCP Piran, Alberto Manzin, RC Ilirska Bistrica, Nevenka Tomšič ter župani občin Komen, Sežana, Divača, Hrpelje -Kozina, Koper, Izola, Piran in Ilirska Bistrica. Na konstitutivni seji sveta RRA Južna Primorska, ki je sledila svečanemu podpisu je bil izbran župan MO Koper, Dino Pucer za presedujočega svetu RRA, Regionalni razvojni center Koper (RRC) pa je bil izbran za nosilno organizacijo v nosilni mrežni povezavi. Prva naloga RRC-ja je, da pripravi vse potrebno za vpis v evidenco pri Agenciji RS za regionalni razvoj ter pristopi k izdelavi programa za pripravo regionalnega razvojnega programa za obdobje 2002-2006. Primorski sejem - uspešno Dino Pucer, župan Mestne občine Koper govori na otvoritveni slovesnosti Primorskega sejma Direktor projekta Primorski sejem Matjaž Turk ocenjuje, da je bila prireditev uspešna in da jo je v dneh od 31. 5. do 3. 6. 2001 v večnamenski dvorani Bonifika obiskalo približno 15.000 ljudi. »Letos smo se še posebej potrudili v želji, da bi sejem približali čim širšemu krogu obiskovalcev«, je povedal Turk. Svoje blago ali storitve na sejmu je predstavljalo okorg 200 razstavljalcev. Organizator želi, da bi se naslednja leta zapolnil sejem s »Primorska razstavlja«, kjer naj bi se v skupnem sodelovanju predstavili giganti prehrambne industrije, ki delujejo na Primorskem. Želja tudi je, da bi sejem prerasel svojo »majhnost« in da se primorska podjetje ne bi »sramovala« svoje ponudbe in bi ji bila v ponos. Posebej je bil odmeven nastop udeležencev iz tujine, iz pobratenih mest Buzeta, Ferrare in Žiline. Tudi obsejemski zabavno-družabni del je izpolnil pričakovanja. Priložnost so dobili tudi mladi. Sejem je že na otvoritveni dan popestril nastop plesalk in mažoretk. Sejemski radio je bil Radio Capris. Primorski sejem je svečano odprl župan Mestne občine Koper Dino Pucer. Topol padel na Matiza V Luciji ob parkirišču pri novi slaščičarni se je v ponedeljek dopoldne (11.6.) ob pihljanju rahlega vetriča zgodila nenavadna nezgoda. Mladi topol brez korenin (steblo je zraslo iz štora) se je enostavno odlomil in prevrnil na rumeni avto znamke Matiz, last Klare Radovac, ter ga tudi rahlo poškodoval. Veja je oplazila tudi ulično svetilko in razbila žarnico. Na kraj dogodka so takoj prišli piranski policisti, za njimi pa delavci JP Okolje, ki so drevo odstranili in pospravili okolico. Sedaj pristojni ugotavljajo kdo bo lastniku avtomobila, kije tam nesrečno parkiral, plačal škodo.. Resolucija (še) v pravem času? Skupina poslancev SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, je uspela spraviti na dnevni red Državnega zbora Resolucijo o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v Istri in na morju. Resolucija ugotavlja, da so Piranski zaliv in naselja ob Dragonji slovenski ter da bi pogajalska izhodišča morala temeljiti na zgodovinskem dejstvu upravnega statusa piranske občine, dogovori «najvišjih« pa očitno gredo v drugačno smer, po znanem načelu odpuščanja - na morju »fifty:fifty«? V Resoluciji piše, da bo Republika Slovenija pri določanju mejne črte med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na morju in v Istri izhajala iz argumentov mednarodnih listin in iz nacionalnih, zgodovinskih, gospodarskih in vsedržavnih interesov. Piranski zaliv in naselja ob Dragonji so slovenski Ozemlje Republike Slovenije je v skladu s 4. členom Ustave RS, 2. razdelkom Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in 3. točko mnenja št. 3 arbitražne komisije mirovne konference o Jugoslaviji, tisto ozemlje, ki gaje po načelu »uti possidetis« Republika Slovenija posedovala na dan osamosvojitve, dne 25. junija 1991. Ozemlje katastrske občine Sečovlje, morski akvatorij Piranskega zaliva s statusom notranjih morskih voda in teritorialni dostop do odprtih voda Jadranskega morja, nad katerim mora Republika Slovenija tudi v bodoče ohraniti državno suverenost. Ozemlje katastrske občine Sečovlje in del Piranskega zaliva je Republika Hrvaška, kljub diplomatskim notam in protestom Republike Slovenije, samovoljno zasedla s tem, ko je neupravičeno in nezakonito zgradila kontrolno točko, odpravila slovensko telefonsko omrežje, spremenila režim v ribolovnem rezervatu ter neupravičeno vzpostavila vojaško, policijsko, upravno in sodno oblast. V skladu s 4. točko mnenja t.i. Badinterjevc komisije, ter na podlagi veljavnih načel mednarodnega prava, ta zasedba ne more imeti pravnih učinkov. Mejna črta Republike Slovenije na morju ni bila nikdar določena v okviru pravnega reda nekdanje SFRJ, zato je treba mejno črto na morju šele določiti. Pri določitvi meje na morju stoji Republika Slovenija na stališču, da je potrebno upoštevati zgodovinsko dejstvo zadnje mednarodno priznane meje STO - Cone B, upoštevati načelo pravičnosti, kar pomeni teritorialni dostop Republike Slovenije do odprtega morja v Jadranu in upoštevati novo nastale razmere po razpadu bivše skupne države SFRJ. Slovenija pri predlogih za državno mejo ni omejena Republika Hrvaška je dne, 22. 1. in 28. 11. 1993 poslala Vladi Republike Slovenije dva dokumenta, s katerima je izrazila zahtevo po spremembi obstoječega stanja (Status quo) in določitev državne meje, s katero bi Republika Hrvaška integrirala območje portoroškega letališča in dve tretjini Piranskega zaliva. Zastopniški dom hrvaškega Državnega zbora je v letu 1999 (Službeni list Republike Hrvatske - Narodne novine, 2. 4. 1999) v sprejeti deklaraciji določil, da so državni organi v bilateralnih pogajanjih z Republiko Slovenijo dolžni zastopati stališče, da zadnja še sprejemljiva razmejitev poteka po kanalu Sv. Odorika (reka Dragonja) in polovici Piranskega zaliva. S tem dejanjem je Republika Hrvaška eksplicitno odstopila od načela »uti possidetis«, hkrati pa jasno izkazala pravno situacijo na ozemlju bivše cone B-STO, ki je bila šele v letu 1954 priključena Jugoslaviji. Meja med tedanjima socialističnima republikama kot republiška meja ni bila določena. Slovenija ima tako legitimno pravico predlagati razmejitev na kopnem in na morju, za katero ponudi utemeljene razloge, med katerimi neizpodbojno stoji dejstvo, daje piranski zaliv zgodovinsko pripadal občini Piran, kije segala do južnih meja katastrskih občin Kaštel in Savudrija. Zaradi ekološkega in marikulturnega pomena, ki ga ima Piranski zaliv, je bil določen v njem ribolovni rezervat in kot takšen notranje slovensko morje in nedeljiva celota Slovenije, ki ga že vse od leta 1954 tudi upravlja. Hrvaški zgodovinski dolg Republika Slovenija ima legitimno pravico predlagati pravičen potek državne meje v Isti in na morju, ter zahtevati ohranitev teritorialnega izhoda na odprto morje. Pri tem se Republika Slovenija sklicuje na določbe mednarodnega prava in 3. konvencije Združenih narodov o Pravu morja iz leta 1982 ter se opira na moralni dolg Republike Hrvaške slovenskemu narodu. (Dr. Milica Kacin VVochinz: Hrvaški »zgodovinski dolg« Slovencem, Nova revija 1999, str. 249-254). Upoštevajoč zgodovinsko dejstvo, da se je zahodna meja med SFRJ in Republiko Italijo oblikovala šele na podlagi t.i. etnične reprocitete, ki je za jugoslovansko ter po razpadu SFRJ za hrvaško državno pripadnost Istre ter Reke in Dalmacije z otoki, na italijanski strani državne meje pustila avtohtona slovenska ozemlja v Tržaški, Videmski in Goriški pokrajini, skupaj z več kot 140.000 Slovenci, Republika Slovenija pričakuje postavitev pravične državne meje tudi iz tega naslova. Pravična meja v Istri in na morju Na podlagi ugotovitev o nedoločeni državni meji v Istri in na morju je, glede na drugo točko mnenja Badinterjeve komisije, dopustno sprejeti razmejitev med sosednjima državama le z vzajemnim in svobodnim sporazumom. Iz tega sledi, daje nujno najprej vzpostaviti ozemeljski »status quo«, kot je ta veljal na dan osamosvojitve, nato pa s pogajanji doseči sporazum z Republiko Hrvaško o pravični razmejitvi. Glede na 7. člen specialnega Statuta Londonskega Memoranduma, ki prepoveduje izvajati kakršne koli spremembe mej osnovnih administrativnih enot na območjih, ki sodijo pod civilno upravo Italije ali Jugoslavije z namenom, da se ogrozi etnična sestava dotičnih enot, Državni zbor Republike Slovenije pooblašča Vlado RS in Mešano diplomatsko komisijo za ugotovitev in označitev državne meje za začetek novih pogajanj o poteku državne meje na podlagi mednarodnopravnih, strateških, zgodovinskih in moralnih argumentov. Pogajalska izhodišča morajo temeljiti na zgodovinskem dejstvu upravnega statusa piranske občine in s tem na vzpostavitvi državne meje po južni meji nekdanje občine Piran, s čimer bo ohranjena ozemeljska celovitost piranskega zaliva in teritorialni dostop Republike Slovenije na odprto morje. | Poslanci:_________________ Nesoglasja v občini Piran glede ratifikacije sporazuma s Hrvaško Občinski svetnik Občine Piran Joško Joras se javno distancira od predloga županje Vojke Štular, da bi čimprej ratificirali Maloobmejni sporazum Republike Slovenije z Republiko Hrvaško Našemu časniku je poslal izjavo za javnost: »Član sveta občine Piran, Joško Joras, želim obvestiti javnost o razlogih, zaradi katerih se ne pridružujem predlogu županje Občine Piran, Vojke Štular, prof. v zvezi z zahtevo Državnemu zboru, da ta čimprej ratificira Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) z Republiko Hrvaško. Predlogu se ne pridružujem tudi zato, kjer je Ustavno sodišče Republike Slovenije v obrazložitvi Odločbe o presoji ustavnosti Sporazuma izrecno opozorilo na možnost oškodovanja slovenskih pogajalskih pozicij v procesu bilateralnega določevanja državne meje s Hrvaško. Z ozirom na istočasno anemičnost županje in večine članov občinskega sveta, ko gre za vprašanje podpore Resoluciji o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v Istri in na morju je očitno, da ima predlog županje zgolj politično propagandni namen, brez kakršne koli povezave z resničnimi problemi kraja in zahtevami časa. Kot član Sveta Občine Piran čutim dolžnost, da ponovno opozorim slovensko javnost na neizogibno dejstvo, da se bo Slovenija, v primeru ratifikacije sporazuma , zaradi uveljavitve novega upravno-pomorskega režima v vodah Piranskega zaliva, v desetletju ali dveh, prisiljena odreči polovico tega morskega akvatorij a. Izražam svoje razočaranje in obžalovanje nad ravnanjem županje in članov občinskega sveta. Ne morem razumeti nagibov, ki jih vodijo v apriorno nasprotovanje vsaki pobudi za ohranitev celovitosti Piranskega zaliva in teritorialnega dostopa na odprto morje. Zato ne morem drugače, kot da se javno distanciram od stališč županje in nekaterih članov občinskega sveta Piran , saj me je kot državljana Republike Slovenije sram svojih kolegov v občinskem svetu, ki se nočejo zavedati zgodovinske odgovornosti do slovenskega naroda«. Joško Joras Kje se je zalomilo? Odstop Sveta KS Nova vas svojevrstno presenečenje Protestni odstop Sveta Krajevne skupnosti Nova vas nad Dragonjo je očitno posledica neuresničenih pričakovanj vaščanov oziroma njihovega vodstva, ki jim je verjetno za njihovo požrtvovalno delo tudi kaj obljubilo. Občina Piran namreč nekaterim pri obračunu za plačilo priključnine na javno kanalizacijo noče priznati njihovega vloženega prostovoljnega dela. Predčasne volitve, politična razhajanja in odprto pismo županji Odstopili so Emil Grižon (predsednik), Ivan Debernardi, Franko Prodan, Marinka Čeligo in Rada Vidic. Krajevna skupnost Nova vas velja za svetel primer, kako znajo krajani stopiti skupaj in s prostovoljnim delom postoriti to in ono. Res pa je, da tam doslej niso imeli ali še nimajo, urejene kanalizacije oziroma imajo greznice. Krajani, ki so veliko stvari v svoji KS uredili sami upravičeno nasprotujejo kakršnemu koli plačilu priključnine na javno kanalizacijo, saj so, kot pišejo, že preveč prispevali s svojimi lastnimi sredstvi in delom. Nekateri bi morali plačati tudi do 500 tisoč SIT. Predsednik KS Nova vas Emil Grižon je na ta dejstva že opozarjal tudi na sejah Občinskega sveta Občine Piran, očitno pa to ni bil dovolj močan argument in Odlok je šel po svoji logiki naprej. Predstavnik za stike z javnostjo na občini Piran Miran Starič je v Delu v imenu županje zanikal, da bi ona komurkoli obljubila, da lahko ravna v nasprotju z občinskimi odloki. To je še posebej razjezilo Emila Grižona, ki trdi, da ni nikoli nagovarjal županje naj ravna v nasprotju z določili odloka. Sodu je izbil dno tudi sestanek predstavnikov občinske uprave (Sašo Šraml, Boris Kočevar in Valter Klobas) s člani Sveta KS v Novi vasi 31.5. 2001, ki seje sprevrgel v kričanje in medsebojne žalitve. Emil Grižon je tudi povedal, da so nekateri z občinske uprave želeli afero utišati in pozivali člane Sveta KS Nova vas naj si premislijo. V KS Nova vas bo treba predčasno razpisati nove volitve, kar pa ne bo poceni. Na občini že razmišljajo, da bi te stroške (približno milijon tolarjev) morala plačati KS Nova vas. Hkrati se celo sprašujejo, ali je res potrebno imeti v tako majhni občini Krajevne skupnosti, ki so ponekod že prerasle svojo občino in se ukvarjajo z vsem mogočim, saj bi zadostovali že vaški ali krajevni odbori. Kakšna je torej tukaj vloga občinskega svetnika? Krajevna skupnost bi lahko bila sestavni del oziroma podaljšek Upraven enote. Kot smo izvedeli je Emil Grižon po odstopu v KS Nova vas sklical okroglo mizo, na kateri je seznanil vaščane o nastali situaciji. Odprto pismo Županji Emil Grižon, sedaj že nekdanji predsednik Sveta KS Nova vas, občinski svetnik in član vodilne ZLSD ter direktor znanega podjetja Finali iz Lucije, je v odprtem pismu županji Občine Piran Vojki Štular očital kar nekaj stvari in med drugim zapisal: » Po številnih razgovorih, dogovorih, zagotovilih in obljubah -tudi vaših, gospa županja, smo bili v Krajevni skupnosti Nova vas prepričani, da bo obveljala kompromisna rešitev, po kateri naj bi bili tisti krajani, ki so pred leti že prispevali in z udarniškim (prostovljnim) delom pomagali graditi kanalizacijo in asfaltirati cesto, oproščeni plačila priključka. Takih krajanov oziroma priključkov je bilo 37 medtem ko bi za ostalih 21 priključkov krajani plačali prispevek. Tak je bil sklep - in tudi predlog Zbora krajanov KS Nova vas z dne 16. 2. 2001, ki ste ga prejela v vednost. Enak je bil tudi sklep Odbora Občinskega sveta Piran za stavbna zemljišča. Tudi sam osebno sem bil prepričan v tako rešitev, pa ne samo zato, ker je edina pravična in nedvomno najboljša, temveč tudi zato, ker sem verjel v moč argumentov in v dano besedo. Pa osveživa spomin na argumente. Teh je nešteto: Vsa prostovoljna in udarniška dela vaščanov, njihovi prostovoljni prispevki, tako v delu kakor tudi v materialu in denarju v sedemdesetih letih; obnova ulic in asfaltiranje ceste, obnova kulturnega doma in stavbe kjer je sedež KS, izgradnja gasilskega doma, igrišča, hiše »Muzej« in še bi lahko našteval. Prav te naše »skromne« zasluge ste nam županja priznala tudi, ko ste nam izročila Srebrni grb Občine Piran. V zadnjih letih seje gradila kanalizacija v Svetem Petru in v Župančičevi ulici v Piranu pa krajanom ni bilo potrebno plačati priključka. Zakaj take razlike? Vsi krajani Nove vasi so pristali in podpisali izjavo o izgradnji kanalizacije na njihovem zemljišču, razen ene vaščanke (R. Koštijal, op.p.). Taje svoje soglasje pogojevala z izvedbo geodetskega posnetka svoje parcele, kar je občina izvedla na lastne stroške. Omenjena gospa si je po pridobitvi geodetskega posnetka premislila in ni dala soglasja, zaradi česar so morali spremeniti prvotno traso, kar je podražilo investicijo za dodatnih 8 milijonov SIT. Kdo je odobril plačilo geodetskega posnetka v breme občinskih sredstev in kje je bila sprejeta odločitev o tako visoki podražitvi načrtovane investicije? Razočarala ste krajane, izničila tisoče in tisoče ur njihovega prostovoljnega dela, njihovo željo in skrb za čim lepši in urejen kraj, katerega so vsa leta negovali z neizmerno ljubeznijo in skrbjo za razvoj podeželja. Za vedno ste izničila tudi več kot 25 let mojega požrtvovalnega dela na podeželju«. Kako je poslovala KS Nova vas? Nadzorni odbor Občine Piran (mag. Franc Henigman in Pavel Godnič) je 12. 4. 2001 pregledal finančno poslovanje Krajevne skupnosti Nova vas v letu 2000 in ugotovil, da je ta poslovala racionalno. Pri pregledu je sodelovala Kristina Ritoša, odgovorna za finančno poslovanje Krajevnih skupnosti v Uradu za finance uprave Občine Piran. Prihodki KS Nova vas v letu 2000 so znašali 4,728 milijona SIT, odhodki 1,489 milijona SIT tako, daje za prenos v leto 2001 ostalo 3,239 milijona SIT. S tem so želeli poudariti, da so finančna sredstva Krajevne skupnosti Nova vas racionalno rabljena, saj je delovanje organov krajevne skupnosti brezplačno. Prostovoljno delo, zbiranje denarnih sredstev, sponzorstvo in drugo pa naj bi bil tudi, kot so zapisali, rezultat hiša Muzej in igrišče. Galerija Krka -zdravilišče Strunjan Na veliki prireditvi v portoroškem Avditoriju je folklorna skupina Val Piran za svoje štiridesetletno uspešno delovanje prejela kar dve pomembni priznanji: Plaketo Občine Piran, ki jim jo je podelila županja Vojka Štular in jubilejno priznanje Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki jim ga je podelil predsednik upravnega odbora Sklada, Danijel Božič. Na pobudo takratnega predsednika piranske ovčine gospoda Davorina Fcrligoja in prve mentorice Angelce Ravnik so februarja leta 1961 ustanovili Folklorno skupino Portorož. V skupini so se zbrali mladi iz Pirana, Portoroža, Kopra, Sečovelj in Lucije ter se z veliko vnemo in zagnanostjo pričeli učiti in spoznavati ljudsko izročilo, istrske plese, pesmi glasbo in narodne noše. Pri strokovnem delu jim je pomagala gospa Tončka Marlot, ki se je vsak konec tedna pripeljala v Portorož. Čez dan sta z gospo Angelo Ravnikar po okoliških vaseh in gričih navezovale stike s starimi godci, pevci in pevkami, ljudmi ki so se še spominjali plesov in pesmi iz svojega otroštva, Zbrali in zapisovali sta te spomine, napeve in plesne korake ob večerih pa svoje znanje prenašali na mlade plesalce, V Sv. Petru je tedaj še živela Tončka Gorela, rojena leta 1875, kije imela v skrinji nekaj originalnih narodnih noš, prodati ni hotela nobene je pa eno odstopila naši folklorni skupini. Po njej je šivilja izdelala šest istrskih narodnih noš. Folklorna skupina Portorož je bila ustanovljena in je delovala pod okriljem Turističnega društva do oktobra 1973 ko seje ustanovila in registrirala kot samostojno društvo. Meseca decembra leta 1975 seje folklorna skupina odločila za priključitev pod okrilje Kulturnega umetniškega društva Karol Pahor Piran kjer je kot sekcija delovala do leta 1997 ko se je ponovno ustanovila kot samostojno društvo z imenom Folklorno društvo Val. Poleg gospe Tončke Marlot so v 40 letih pri strokovnem delu skupine pomagali še drugi ugledni poznavalci slovenskega ljudskega izročila kot so prof. Mirko Ramovš, Julijan Strajnar, dr.Marija Markovič ter strokovni sodelavci ZKOS. Že od samega začetka je skupina posvečala veliko pozornost izobraževanju mentorjev ki so na različnih plesnih, folklornih in glasbenih seminarjih izpopolnjevali svoje znanje in ga prenašali mlade generacije. Folklorna skupina v Piranu je bila dolga leta edina tovrstna skupina na slovenski obali. Kasneje se je pričela folklorna dejavnost širiti tudi v druge kraje. S pomočjo mentorjev in članov so se ustanovile folklorna skupina Sloga Sv. Peter, folklorna skupina Mandrač v Kopru, folklorna skupina na Krasu, otroške folklorne skupine na OŠ Piran in Lucija, v letu 2000 pa je pričala pod strokovnim mentorstvom naših članov delovati tudi otroška folklorna skupina Valček na OŠ Vojke Šmuc v Izoli. Že od leta 1980 ima naša skupina tesne stike s Slovenskim kulturnim društvom Drava iz Augsburga in še posebej z njihovo folklorno skupino kateri vsako leto pomaga pri učenju novih koreografij in izpopolnjevanj plesnega znanja. Prvič se je občinstvu skupina pokazala na premieri julija 1961. Od takrat dalje je sodelovala na številnih prireditvah, folklornih revijah in srečanjih ter se uspešno udeležila festivalov v Beltincih, Črnomlju, Trogiru, Alatriju, Bolgariji, na Madžarskem in v Turčiji. Najvidnejši uspehi segajo v leto 1986, ko je na Mednarodnem folklornem festivalu v Španiji dosegla drugo mesto, v leto 1987, ko je prijela priznanje za izvirnost in kvaliteto v Ohridu, ter v leto 1997 in 1999, ko je gostovala na Mednarodnem folklornem festivalu v Karlsruhe v Nemčiji. Za svoje delo je skupina leta 1965 in 1975 prejela tudi priznanje Občine Piran. Danes skupino sestavlja okoli 35 plesalcev in plesalk ter pet godcev. Plesalke in godce združuje poleg ljudskega izročila tudi tesno prijateljstvo, zato so srečanja toliko bolj prijetna. V poletnih ali jesenskih mesecih gredo folkloristi skupine Val na skupno potovanje, na katerem navezujejo stike z drugimi folklornimi skupinami. Tako so bili na Kanarskih otokih, V Amsterdamu, na Kreti in Sicilji. Skupina se predstavlja z osmimi spleti iz šestih slovenskih pokrajin. Tako plešejo Istrsko šagro, Ča to šuška, Solinarsko šagro, Goriške plese, Gorenjske plese, Belokrajinske plese. Prekmurske plese in Štajerske plese. Folklorna skupina Val je prejela še dve pomembni priznanji. Prvo -plaketo občine Piran, ki jo je podelila županja Občine Piran gospa Vojka Štular. Drugo priznanje je Jubilejno priznanje Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki jim ga je podelil predsednik upravnega odbora Sklada Danijel Božič. Razstava slik Ivana -Stojana Rutarja od 23.5.-19.6.2001 V sredo, 23. maja ob 20.30 uri so v razstavišču Krke - Zdravilišča Strunjan odprli razstavo slik Ivana - Stojana Rutarja iz Kopra. Rojen je bil leta 1944 v Gorici (Italiji), od leta 1966 živi in dela v Kopru. Intenzivno je začel slikati po upokojitvi, prvo samostojno razstavo je imel leta 1995. Obiskuje slikarske tečaje (mentorji Anton Flego, Andrej Trobentar, Teo Tavželj), doslej je imel dvainštirideset osebnih razstav, sodeloval je na številnih skupinskih razstavah in prejel petnajst nagrad. Rutar se zavezuje tradiciji štafelajskega slikarstva in zelo pogosto ustvarja v eksterieru. Tematsko je njegovo ustvarjanje opredeljeno z ambientom, kjer živi: predstavljeni bodo morski pejsaži, vedute istrskih mest in vasi, ki jih avtor likovno dokumentira v že prepoznavnem slikarskem izrazu. Še posebno vlogo odigravajo svetlobna spreminjanja v različnih dnevnih in letnih časih. Prepoznavni, nekje celo realistično upodobljeni motivi so mu samozadostni, upodobljeni so v spokojnosti sončnih žarkov in topline, v samotnem miru in popolnoma neobljudeni; živijo sami zase, le s sledmi preteklosti. V Rutarjevih barvno ubranih interpretacijah postanejo pomniki in spomeniki konkretnega časa in prostora, ki gledalca angažirajo v razmišljanje o vrednotah preteklosti v sedanji tehnološki dobi. Nives Atarvin 102*8 t 05 6730 081 £d 05 6730 085 radio-tartini@siol.comy Napovedni koledar ob 700. obletnici Minoritskega samostana v Piranu Gvardijan pater Janez Šampcrl iz "finiritskega samostana Sv. Frančiška je na novinarski konferenci v Avditoriju, ob Predstavitvi programa Kulturno P o V--E D N ( L f D A R poletje Avditorija 2001, napovedal tudi prireditve v samostanu sv. Frančiška v Piranu , ki se bodo zvrstile ob 700. obletnici samostana. Bratje minoriti bi radi s praznovanjem, ki se bo odvijalo skozi vse leto, uresničili živo željo, da bi samostanu sv. Frančiška vrnili duha, ki so mu ga skozi sedem stoletij vdihnili mnogi Frančiškanovi bratje minoriti, ki so v samostanu živeli in delali, pa tudi mnogi dobrotniki, člani Frančiškovega svetnega reda in drugi. Bogata sakralna, kulturna in duhovna dediščina samostana priča, da je samostan sv. Frančiška kljub vzponom in padcem skozi sedem stoletij kakor biser svetil mestu Piranu in okolici. Tudi ob tem velikem jubileju želijo patri iz samostana vsem mir in dobro. Prireditve: Junij - Šesta mednarodna poletna glasbena šola; Devetdnevnica v čast <1 : / ' w% 1 m sv. Antonu; Blagoslov in odprtje obnovljenih traktov C in D; Veliki Antonov srečelov za obnovo samostana; Slovesni praznik Sv. Antona Padovanskega. Julij - Šesta mednarodna poletna glasbena šola; Piranski glasbeni večeri, posvečeni obletnici samostana; Razstava - 700 let samostana klaris v Kopru v refektoriju; Zaključni koncert udeležencev; Mladinski delovni tabori. Avgust - Piranski glasbeni večeri, posvečeni obletnici samostana; Mladinski delovni tabori. September - Dnevi odprtih vrat obnovljenega samostana; Razstava o p. Piju Ticijusu v refektoriju; Romanje na grob sv. Frančiška v Assisi; Devetdnevnica pred praznikom sv. Frančiška, zavetnika samostana in cerkve. Okotober - Blagoslov jubilejnega zvona, bratstvo FSR; Slovesno praznovanje praznika sv. Frančiška (vodi škof Metod Pirih in drugi slovenski škofje). Mednarodni zgodovinski znanstveni simpoziji od 11. do 13. oktobra. Slavnostni koncert. 27. Molitveni dan za mir v duhu Assisija. (Sodelujejo bratje minoriti iz osrednje Evrope). November - Razstava umetelno izdelanih sveč na križnem hodniku. December - Adventni večer za žene in matere. Vodi prof. Rožana Koštial. Jaslice v križnem hodniku. Obvestila: Sveta maša v cerkvi sv. Frančiška je vsak dan (tudi ob nedeljah) ob 8.00 uri. Ogled cerkve, križnega hodnika in pinakoteke vsak dan (razen ob sredah) od 17.00 do 19.00 ure. V sezoni: vsak dan od 19.00 do 21.00 ure. ■ w primorski utp Sporazum za večje sodelovanje Visoka šola za management v Kopru in kranjska Fakulteeta za organizacijske vede sta 31. maja 2001 podpisali Sporazum o medsebojnem sodelovanju S tem sporazumom podpisnici formalno nadgrajujeta dosedanje sodelovanje na področjih dodiplomskega in podiplomskega študija, raziskovalne dejavnosti, strokovnih posvetov ter izmenjavi študentov in visokošolskih učiteljev. Tudi ta sporazum pomeni korak v smeri tesnejšega sodelovanja med slovenskimi visokošolskimi zavodi, so zapisali v sporočilu za javnost. Visoka šola za management je v petih letih delovanja vzpostavila aktivno sodelovanje z institucijami na področju visokošolskega izobraževanja in sledi trendom razvoja v visokega šolstva. V tem smislu se povezujejo s sorodnimi visokošolskimi zavodi doma in v tujini. Po 30 letih spet skupaj Maturantje hotelske šole v Ljubljani so se po tridesetih letih spet zbrali in obujali spomine na lepe brezskrbne šolske dni ■■i Danica, Ida, Ljubica, Dunja, Bernarda, Marinka, Marjeta, Tone, Dušan, Franci, Janko, Ivan in še drugi sošolci znamenitega, in sploh najboljšega, razreda H2A Hotelske šole v Ljubljani smo si za svoje jubilejno srečanje izbrali prav tako znamenito Hišo kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah. Nepozabno srečanje je bilo v petek, 1. junija zvečer in je trajalo vse do jutra. Ljubica Bastič je zbranim jubilantom prinesla fotokopije podpisov in naslovov, ki so jih dijaki pred 30 leti deponirali pri njej. Prebrala je tudi pozdravno pismo razrednika, profesorja Milana Detele. Maturantje smo si nato ogledali Hišo kulinarike družine Jezeršek, ki je za svojo odlično ponudbo prejela že vrsto priznanj, med katere zagotovo sodijo naziv in odličje Maison de Qualite’ Ordre de Sant Fortunat in mednarodni certifikat za kakovost ISO 9001 ter vključitev v mednarodno verigo vrhunske ponudbe CD. V Avditoriju predstavili program Primorska ne premore tajnice leta? Bernardin: Laskavi naslov Tajnica leta 2001 odšel daleč proč v notranjost dežele slovenske. Za častni naziv tajnica leta 2001 na strokovnem izpopolnjevanju tajnic 2001 konec maja v Grand hotelu Emona Bernardin seje potegovalo 21 tajnic. Dobila gaje tajnica dekana Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, Jožica Trobec Gračanin. V finalni izbor sta se poleg Jožice uvrstili še Sonja Cimerman iz Leka in tajnica poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke (Zmaga Jelinčiča), Helena Rupar. Jožica Trobec Gračanin se je v finalni izbor za tajnico leta doslej uvrstila že dvakrat, vztrajnost pa jo je letos pripeljala na sam vrh. Na Fakulteti za elektrotehniko je zaposlena že 20 let, zadnjih sedem let kot tajnica dekana. Ob delu se ves čas dodatno izobražuje, pri čemer ima vso podporo vodstva fakultete. Ob izboru je Gračaninova dejala, da seje odnos do tajnic v zadnjih nekaj letih občutno spremenil na bolje. Zasluge za to ima tudi uredništvo revije Tajnica, pa seveda tudi Zveza klubov tajnic Slovenije in posamezni regionalni klubi tajnic. Men, daje zelo dobro tudi to, da so se tajnice združile v stanovsko organizacijo. Na razpis za izbor tajnice leta 2001 so se lahko prijavile tajnice, ki imajo najmanj 5. stopnjo izobrazbe ali 10 let delovnih izkušenj, najmanj 5 let delovnih izkušenj (z izobrazbo), znajo vsaj en tuj jezik in dobro obvladajo delo z računalnikom. Nekatere starejše tajnice se še dobro spominjajo kako pomembno je bilo nekoč znanje strojepisja in pa stenografija. No, časi se spreminjajo, tudi za tajnice. Mnogim sedaj že bolj odgovarja še bolj cenjeno, predvsem pa bolje plačano, delovno mesto poslovne sekretarke (slov. tajnice). Letošnjega (že osmega po vrsti) stanovskega zborovanja v Grand hotelu Emona na Bernardinu, v organizaciji GV Izobraževanje, revije Tajnica in Zveze klubov tajnic Slovenije, se je udeležilo 700 tajnic in poslovnih sekretark. Strokovno srečanje tajnic sta odprla predsednik DZ Republike Slovenije Borut Pahor, ki je poudaril, da je partnerski odnos s poslovno sekretarko tisti, ki pripomore k uspehu vodilnih ljudi v gospodarstvu in politikiter predsednica Sekcija managerk pri Združenju Manager, Cvetana Rijavec. Na slovesnosti 24. maja zvečer v GH Emona so razglasili tudi tajnico leta 2001. V finale so se prebile tri kandidatke, laskavi naslov Tajnica leta 2001 pa je osvojila Jožica Trobec Gračanin. Že dolgo pa nismo slišali, da je podoben laskavi naslov osvojila tajnica kakšnega primorskega podjetja ali ustanove. Slovenske tajnice (16 tisoč) praznujejo svoj stanovski praznik od leta 1998, ko sta Zveza klubov tajnic Slovenije in revija Tajnica pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana razglasili 21. maj za dan tajnic Slovenije. Kulturno poletje 2001 Predstavniki Avditorija in gostje so v sredo, 6. junija novinarjem predstavili program Kulturno poletje Avditorija 2001. Prireditelji ocenjujejo, da si bo letošnje kulturne prireditve, filmske predstave in kongrese (skupaj naj bi jih bilo okrog 400) ogledalo oziroma na njih prisostvovalo kar 100 tisoč ljudi. Lani so imeli 91.000 obiskovalcev, od tega 39.815 na 178 kulturnih prireditvah. »Naše kulturne prireditve obišče v povprečju 250 gledalcev na predstavo«, je dejala Jana Tolja, direktorica Avditorija, ki je na te številke ponosna, čeprav meni, da je Avditorij še vedno nekakšen pastorek, ki ga vsi zmerjajo in napadajo. Dejala je, da Avditorij bistveno dopolnjuje turistično ponudbo. To bo verjetno že držalo, a kaj ko se turistično gospodarstvo za Avditorij sploh ne zmeni. Nikjer v nobenem hotelu (v sobah gostov na primer) ne boste našli programa Avditorija, je dejala. Turistično gospodarstvo tudi ni pripravljeno (ali ne more?) vlagati v njegovo posodobitev. Sedaj bi nujno rabili nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev za postavitev stranic in vpihavanje toplega zraka v zunanji del (amfiteater) Avditorija, da bi lahko organizirali večje prireditve tudi, ko je zunaj mrzlo. Nihče jim tega denarja ni pripravljen dati, niti Občina? Tako so verjetno že izgubili gala zaključni večer letošnjega Zlatega bobna. Sodelujoči na predstavitvi programa so bili Dr. Borut Smrekar, direktor SNG Opera in balet Ljubljana, Patrik Greblo, Pat kar projekt Koper, Vedrana Gamboc -Life Style Umag, pater Janez Šamperi, Minoritski samostan Sv. Frančiška Piran, Fulvia Zudič - Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran, Nada Kozina, Avditorij in drugi. Novinarsko konferenco je povezovala Barbara Krt (odnosi z javnostjo). Prireditve-julij in avgust: Nedelja, 24. junij, Tartinijev trg Piran: Osrednja proslava ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije. Nastopil bo policijski orkester. Sreda, 27. junij, Amfiteater Avditorija : Koncert zabavne glasbe -Goran Bregovič & »Orkestar za vijenčanje i sprovode«. Nedelja, 1. julij, Amfiteater Avditorija - Oddaja zabavne glasbe z Mariom Galuničem ZOOM v sodelovanju z RTV Slovenija. Četrtek, 5. julij, Prvomajski trg Piran - Oživljanje Pirana - Vlado Kreslin. Sobota, 7. julij, Amfiteater Avditorija - operna predstava G. Verdi: NABUCCO, SNG Opera in balet Ljubljana. Na različnih mestih v Piranu -prireditve Oživljanje Pirana. V Minoritskem samostanu XXIII. Piranski glasbeni večeri. Sobota, 21. julij 2001, Amfiteater Avditorija: Festival slovenskih popevk - Melodije morja in sonca Vesel dan za strunjanske osnovnošolce Casino' Portorož je strunjanski podružnični OŠ podaril TV sprejemnik in video rekorder Na podružnični OŠ Strunjan so bili darila zelo veseli, zlasti njihovi osnovnošolci; Katja, Andreja, Ilija, Varja in Izet. Sredi maja so na šoli priredili krajši sprejem za donatorja. Nastopili so osnovnošolci iz kombiniranega razreda in recitirali tudi nekaj pesmic. TV Sprejemnik in video rekorder bosta zelo koristna, saj bodo otroci lahko gledali razne igrice in tudi poučne oddaje. Ob tej priložnosti je šolo obiskal Matjaž Žnidaršič, vodja marketinga v portoroškem Casinoju, ki je povedal, da radi pomagajo šolam in podobnim inštitucijam, ker so prepričani, da s tem opravijo koristno delo. Na podružnični šoli v Strunjanu je vsega skupaj le 18 učencev, zato so nekaj oddelkov tudi združili. Donatorju, portoroškemu Casinoju sta se še posebej zahvalili Jelka Pečar, ravnateljica OŠ Lucija in razredničarka v strunjanski OŠ, Lejla Bevk. Invazija malih polžkov Zaradi obilnega dežja in mile zime na Primorskem seje razmnožilo na tisoče in tisoče drobcenih polžkov, ki iščejo zatočišče in se prisesajo tudi na steblih mladih dreves, najraje na oljkah in na vrhu trave ali kakršne koli zelenjave. Ni znano, da bi mali vandravčki s svojimi hišicami povzročali na drevesnem lubju tudi kaj škode. Na fotografiji: Polžki na steblu mlade oljke in na travi v Liminjanu. Tržni informotor Primorck* ZA VftJ STIK S MUKMSKJM m&Ett NAJBOGATEJŠA ponudba r Kupite me fahko 'l NEPREMIČNIN in rabljenih 1 IVsak pbtekJ AVTOMOBILOV no Primorskem, v— MALI OGLASI * ' ix ITALIJE in HRVAŠKE ■ v primorski utp DNEVA IN NOGI * DNEVA IN N©®l Kako legalizirati največjo črno gradnjo? V obrtni coni v Luciji gre za eno največjih črnih gradenj v Sloveniji. Merkur Dom in celjski Tuš kljub odločbi republiškega inšpektorja o prepovedi obratovanja, poslujeta. Upravna enota je naredila svoj del posla, Občina pa svojega, s tem, da je že pobrala dobršen del, 125 milijonov SIT, komunalnega prispevka. a 1 D Občinski svet Piran je v četrtek, 24. maja imel na dnevnem redu tudi odlok o spremembi zazidalnega načrta »obrtna cona v Luciji za kare 3«, s katerim bi omogočili legalizacijo že zgrajenega trgovskega kompleksa v Luciji. Piranska upravna enota je 9. avgusta lani izdala dve ločeni odločbi za gradnjo prodajno-trgovskega objekta, a ju je ministrstvo za okolje in prostor 22. decembra zaradi pritožbe soseda odpravilo in vmilo v ponovni postopek. Medtem so 15. 12. 2000 že svečano odprli trgovski center in ta danes deluje brez uporabnega dovoljenja. Ministrstvo je Upravni enoti Piran naložilo naj odpravi pomanjkljivosti prvotne odločbe in ugotovi, v čem se bo izboljšala funkcionalnost objekta ter opozorilo na dejstvo, daje premaknjen kar za 15 metrov od predvidenega mesta. Posamezne načrte je izdelala Architecta Piran. Na Upravni enoti Piran so 19. aprila letos izdali enotno gradbeno dovoljenje za zgrajeni objekt, vendar pa nosi dovoljenje naziv »delno«, ker za objekt naj ne bi bilo pokritja v zazidalnem načrtu. »Investitor ni upošteval določila veljavnega odloka o največji površini prodajalne 400 kvadratnih metrov, kajti zgrajenih je bilo 6 tisoč kvadratnih metrov prodajaln. Ni upošteval gabaritov, objekt je postavil na rob parcele in tako je onemogočena postavitev pločnika in predvidene kolesarske steze. Najbolj kritičen je bil svetnik Ugo Fonda, podžupan Občine Piran, ki seje vprašal, če je Slovenija sploh pravna država, da dopuščamo take nepravilnosti in ne ukrepamo, kljub jasni odločbi gradbenega inšpektorja. Ko pa je skupina svetnikov LDS (v posmeh vsemu) predlagala celo sprejem odloka po hitrem postopku, s katerim bi tako rekoč legalizirali črno gradnjo, je jezen za nekaj časa zapustil sejo občinskega sveta. Predsednik odbora za okolje in prostor Jože Maver je dejal: »Vem, da bomo prej ali slej morali legalizirati objekt, saj ne vem kdo bi to sedaj lahko rušil«. Precej pikrih je letelo tudi na delo odgovornih občinskih strokovnih služb. Odlok so nato, s kritičnimi pripombami, v prvem branju, le sprejeli. Prvič se je tudi izkazal resen razkol v sestavi občinskega sveta Piran,saj je le malo manjkalo, da bi sprejel tudi neustavni odlok. Padale so težke besede in opozorila, tudi na rovaš dela županje Vojke Štular. Joško Joras, svetnik SLS+SKD je dejal, da ga počasi postaja sram, ker je član tega občinskega sveta. Zakaj so priprli Klavdija Mallyja? Obravnavajo bila še toliko bolj zmedena zaradi novice, da so koprski kriminalisti nekaj dni pred sejo odpeljali na zaslišanje vodjo oddelka za okolje 'n prostor v piranski upravni enoti, Klavdija Mallyja in ga zadržali na »pogovoru« kar 24 ur. Osumljenec trdi, da ni nič kriv. PORTOROŽ Dr. Šuštar ni več v priporu Or. Borisu Šuštarju, nekdanjemu državnemu sekretarju, obtoženemu jemanja Podkupnine in izsiljevanja, so hišni pripor v Portorožu na Senčni poti, nadomestili z ukrepom javljanja na Piranski policijski postaji v Portorožu. Sodišče seje za tak blažji ukrep odločilo na predlog vodje ljubljanskega ^krožnega državnega tožilstva. Dr. Boris Šuštar se mora trikrat na teden Javiti na policiji. Varščina nekaj več kot 97 milijonov tolarjev ostane v veljavi. Na zatožni klopi se je znašla tudi njegova žena Rozana, ki jo bremeni obtožnica pomoči pri izsiljevanju. Razprava na sodišču o kar precej zapletenem primeru, ki sega vse do zaslišanj odgovornih v Ministrstvu za gospodarstvo, se nadaljuje. t IZ DNEVNE IN NOČNE KRONIKE NN je v Kopru izvršil tatvino KZM 2 uMOS Laura, svetlo zelene barve in se nJirn odpeljal v neznano smer, ponoči Pa je bil v Luciji ukraden osebni avto 00C ' ^ sre^rne barve, reg. KP 59- lz Splošne bolnišnice Izola so obvestili n 'm5*6’ so sPrejeb v oskrbo Poškodovano 35-lctno TG iz Pirana. 0 lc>sti so ugotovili, da jo je pretepel njen mož. Tudi zoper 38-letnega TZ-ja so podali predlog SP. ‘Piranski policisti so sprejeli kazensko ovadbo, ki jo je na zapisnik podal 57-letni Pirančan FB. 44-letni sosed BF mu je namreč prerezal gumijasto cev , ki jo je prijavitelj speljal prek njegove terase, da bi zalil rastline na svojem vrtu. Škoda znaša 1.500,00 sit. *NN je dopoldne, 27.5.2001 na plaži H. Metropol v Portorožu italijanskemu Ali se bo Marjetica Dolinšek, prokuristka za Nepremičnine Media & Fam. s. p. iz Lucije lahko izvlekla iz težav in Tilki Gustinčič vrnila deponirano varščino 5000 DEM za nerealiziran nakup nepremičnine? ali prodaji nepremičnin v hitro razvijajoči se Luciji je kot kaže že mimo. To pa ne pomeni, da je v zadnjih letih vse teklo kot po maslu. Znanih je kar nekaj primerov, med katerimi je najbolj razvpit primer Lela. V privlačne nepremičninske posle so se podali podjetniki brez pravih izkušenj, licenc in strokovne usposobljenosti, kar jim je na nazadnje omogočala tudi nedorečena zakonadaja. Tako so lahko začeli z nepremičninskim posredovanjem nekdanji nosači kovčkov v hotelih, receptorji, čistilke...Dovolj je bilo, da si imel prostor in avto v najemu, mobitel in prepričljiv dar govora in prepričevanja včasih kar naivnih kupcev. Stopanje v pravni promet, obračanje milijonskih vsot, jemanje are, gotovine v hrambo pa ni ravno mačji kašel. Gre za denar, ki so si ga nekateri krvavo zaslužili, z željo, da bi prišli do svojega lastnega stanovanja, lokala...in vse izgubili. Nosilci nepremičninskih poslov bi se morali zavedati velike odgovornosti, kajti znano je, da se na tem spolzkem področju zelo rado kaj zalomi, še zlasti, če v dolgi zapleteni verigi dogovarjanj popusti samo en člen. Goljufije, življenje na veliki nogi, neodgovorno ravnanje in razpolaganje s tujim denarjem, se v končni fazi res tudi maščuje in akterji se znajdejo pred roko pravice. Toda žal za mnoge upnike prepozno. Znani samostojni podjetnik posameznik Marinko Babič - Lela, za katerega poznavalci razmer trdijo, da je bil le orodje goljufivih nepremičninskih poslov, je sedaj za dolga leta na varnem (v zaporu) in pred jeznimi upniki, ki bi ga najraje linčali, ga varuje policija. Manj (finančno) vame pa se seveda lahko počutijo oškodovanci z njihovimi skupnimi terjatvami vred, menda kar 8 milijonov mark! Verjetno se bodo za svojo naivnost morali obrisati pod nosom. Je že tako, da se morebitni poslovni goljuf znajde za zapahi šele, ko je za vse prepozno. Vsem tistim, ki bi želeli podobne stvari razčiščevati in raziskovati na lastno pest pa je lahko v opomin poučen primer Marino Poropat iz Portoroža, ki bi ga žalostna zgodba skorajda stala življenje. Sedaj zaman išče pravico trdi naokoli, da naj bi bili v grde posle vmešani celo predstavniki sodne oblasti, ker mu preprosto tega nihče noče verjeti. In kaj pri vsem tem dela policija? Ne ukrepa dokler ni trdnih, z imeni in priimki podkrepljenih prijav goljufije. Očiten primorje nekdanji Reklam biro iz Lucije - pravi angelski podjetnik, ki je spravljal v obup kar nekaj najemodajalcev v Luciji, za katerim sedaj res poizvedujejo kriminalisti, a žal veliko prepozno, saj je medtem menda že uspel svojo zgodbo zaplesti do najnižje poslovne točke in pobegniti. Nekdo iz Lucije, ki mu je mu je oddal v najem celo trisobno stanovanje (v stolpiču pri Pošti), ni smel vdreti v lastno stanovanje, ker bi s tem napravil prekršek. Mladi podjetnik je uspel spraviti v obup celo davčno upravo, ki mu sedaj nima kaj vzeti. Primer Media Prav svež, morda vendarle malce zapozneli, a še vedno neprimerljiv primer z Lelo, se odpira v kombinaciji poslovnih odnosov Neprimičnine Media , Liminjanska 78 Lucija, do stranke. V našo redakcijo je prišel Boris Gustinčič in povedal, da je njegova žena Agenciji za posredovanje v prometu z nepremičninami Media & Fam. iz Lucije, ki jo zastopa prokuristka Marjetica Dolinšek s.p., dala v varščino 5.000 DEM za zakup nepremičnine t.j. stanovanjske hiše v Izoli. V potrdilu o deponirani varščini piše, da »Deponirani znesek ostane v hrambi v agenciji vse do dneva, ko se bo sklepala pogodba in se prišteje k prvemu delu kupnine. V primeru, da ne pride do realizacije kupoprodajne pogodbe se deponirani znesek kupcu vrne v celoti«. Ker do realizacije kupoprodajne pogodbe ni prišlo, bi morala agencija ta denar avtomatično vrniti nesojenemu kupcu Tilki Gustinčič, a se to ni zgodilo. Mimogrede smo izvedeli, da to ni edini primer. Prokuristka je prišla celo tako daleč, daje morala na bencinski črpalki, ker ni imela denarja za plačilo bencina, deponirati svoj potni list. Ko smo jo poklicali nam je dejala, da ona ni Lela ali Palakovč ter da to z Gustinčičevo ni bilo namerno. » Sem v fazi, ko mi je čisto vseeno kaj se bo zgodilo. Upnici sem rekla naj me pustijo delati, da lahko vrnem dolgove. Če bodo blatili moje ime bo še težje. Tudi jaz sem bila ogoljufana za 3,8 milijona sit (provizija) in čakam na razplet. Počakajte prosim z objavo v vašem časopisu. Nisem rekla, da denarja ne bom vrnila. Moja zgodba je tako zapletena, da se bojim za svojo glavo«, je povedala po telefonu. Gustinčičeva je prijavo poskusa goljufije oddala na piranski Policijski postaji, kjer so prokuristko že povabili na razgovor. Franc Krajnc turistu ukradel denarnico s 600.000 LIT, osebnimi dokumenti in ključi hotelske sobe. Denarnico je NN ukradel tudi v Parecagu, katera je bila v otroškem vozičku na dvorišču stanovanjske hiše. *V nedeljo popoldne, 20.5.2001 je neznani zamaskirani mladenič na Vrtni ulici v Piranu napadel starejši sprehajalki in jima nameraval iztrgati torbici. Ženici se nista kar tako prestrašili in sta svoji torbici pogumno branili, čeprav je neznanec grozil tudi z injekcijsko brizgo, ki naj bi bila okužena z virusom HIV. Ko je dobil še nekaj udarcev je ugotovil, da bo zanj še najbolje, če od namena odstopi in je pobegnil. Policisti za njim še poizvedujejo. *V sredo, 23.5. 2001 je v Liminjanu je 55-letnemu občanu iz Lucije poginila čebelja družina (okrog 75-80 tisoč čebel). Vzrok pogina bo skušala ugotoviti Veterinarska služba - oddelek za male živali. *V Luki Koper je 23.5.2001 prišlo do trčenja osebnega avtomobila in vlakovne kompozicije. Voznika osebnega avtomobila, 29-lctnega A. K. iz Kopra, je na železniških tirih zaslepilo sonce, da ni videl vlakovne kompozicije, ki je prihajala iz smeri kontejnerskega terminala proti Serminu. Pri trčenju seje avtomobil obrnil na levi bok in gaje vlak potiskal še 62m. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan. *Za rubriko saj ni res pa je bi bil prav gotovo naslednji dogodek: V Kopru je 22.5.2001 imela navadna otroška duda za posledico aktiviranje treh intervencijskih vozil poklicne gasilske brigade in povrh še policijske patrulje. 36-letna NP je v stanovanju na Markovcu nekaj po 11.00 uri nalila v kozico vodo, dala v njo dudo in vse skupaj postavila na štedilnik, da se prekuha. Med kuhanjem seje spomnila, da je v trgovini nekaj pozabila in se z otrokom tja tudi napotila., voda pa je medtem prevrela, tako da se je začela duda smoditi. Dim, ki se je iz stanovanja valil skozi balkonska vrata je opazila soseda in nas misleč, da v stanovanju gori, o tem obvestila. Gasilci so v stanovanje vstopili skozi balkonska vrata in izključili štedilnik tik pred tem, ko se je vrnila tudi mamica, z njo pa tudi lastnik bivše dude. Komentar najverjetneje ni potreben. ‘Neznanec je v noči na ponedeljek, 21.5.2001 splezal skozi na ventus odprto okno nad vhodnimi vrati v lokal Pri Starcu in v lokal Mauro v Piranu. V prvem primeru je ukradel 10.000 SIT, ki jih je našel v odloženi natakarski denarnici, v drugem pa je kraj zapustil, ne da bi kaj ukradel. ‘V igralnico Lipica sta v nedeljo, 20.5.2001 ob 18.30 uri prišla italijanska državljana, 32-letni VM in 31-letni GC , ki sta na tamkajšnji blagajni vnovčila več ponarejenih bankovcev po 50.000 ITL, istih serijskih številk. Njuno početje so opazili igralniški varnostniki, ki so obvestili policijo. Še nekaj bankovcev so policisti kasneje našli pri obeh osumljencih, nekaj pa tudi v njunih vozilih. Skupaj so jima zasegli 67 ponaredkov za 50.000 ITL in en ponaredek za 100.000 ITL. Od kje jima ponaredki bosta pojasnila preiskovalnemu sodniku. »20.5.2001, ob 01.53 uri so bili policisti obveščeni, da je prišlo do pretepa med več osebami pred diskoteko Tivoli v Portorožu. Ugotovili so da so varnostniki od 34-letnega N.D. iz Portoroža zahtevali, da lokal zapusti ker je s svojo družbo izzival k pretepu. Pri tem je eden iz skupine izzivačev z nožem zabodel v hrbet varnostnika 25-letnega G.V. Ob tem je nastal pretep in panika v kateri se je NN z nožem usmeril proti izhodu in z nožem mahal proti vsakomur v bližini ter pri tem porezal še tri osebe, 30-letnega D.K., 23-letnega K.H. in 20-letnega U.A. ‘Koprski policisti iščejo mlajšo neznano žensko, ki je 15.5.2001 v Kopru pozvonila pri 82-letni Koprčanki, ter jo prosila za drobiž za avtobus. Ko je stanovalka odšla v zgornje nadstropje, ji je neznanka iz torbice ukradla 5.000 SIT ter odšla neznano kam. ‘Izolski policisti so prišli na sled varuški, ki je svoji delodajalki iz stanovanja od konca leta 1999 večkrat ukradla denar in to kar znatne zneske, tudi po 50.000 SIT naenkrat. Ko je čuvala oškodovankinega otroka, jo je ta zaradi pridobljenega zaupanja večkrat puščala samo. V stanovanju pa je shranjevala tudi dnevne izkupičke svoje trgovine. V takih primerih je varuški do odkritja uspelo ukrasti skupaj kar okrog 570.000 SIT ‘1.6.2001 nas je poklical 26-letni G.K. iz Ljubljane'in prijavil, da mu je popoldne neznanec vlomil v jadrnico, katero je imel zasidrano v kanalu Sv. Jerneja v Seči. Pri ogledu so policisti ugotovili, da je neznaneč skozi manjša lesena vratca vlomil v podpalubje jadrnice od koder je ukradel razno jadralno opremo vredno 335.000 sit. infrastrukture w občini Miram; Športni center Piran je v torek, 5. junija v prostorih Jahtnega kluba v portoroški Marini sklical sestanek vseh športnih društev in predstavil vizijo razvoja športne infrastrukture v občini Piran ter srednjeročni program razvoja športa. O dokumentih bo odločal piranski občinski svet. - Športni delavci na pogovoru o viziji razvoja športne infrastrukture v občini Piran. Športnemu centru Piran je tako le uspelo spraviti na papir osnovne in kolikor toliko skupne poglede na bodoči razvoj piranskega športa, ki se že nekaj let ukvarja sam s seboj in se hrani le z obljubami. Športni delavci so na sestanku spoznali, da še najbolj drži tisto, kar ustvarijo sami, da morajo nujno sodelovati, strniti vrste ter da je prišel čas, ko bi Občina Piran morala reči: Dom vodnih športov, Atletski stadion, Olimpijski bazen, golf, trim steze in podobno da ali ne — in če je odgovor da, kdaj. Kako prepričati hotelirje, da tudi športna ponudba lahko prinaša denar? Direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič je na začetku kar dolge in na trenutke burne razprave predložil športnim ftinkcionaijem dovolj obširna izhodišča, na katerih so v Centru razvili vizijo razvoja športne infrastrukture v občini Piran, ki je kot osnova za širšo razpravo na občinskem svetu. Že to bo velik dosežek, če bo najvišji organ lokalne skupnosti vizijo sprejel, čeprav je že sedaj povsem jasno, da v letošnjem proračunu cnarja, razen morda za pripravo dokumentacije, ni. Pomembno pa se zdi to, da tudi šport dobi svoje smernice, da se določi prostor, na katerem bodo vendarle nekoč stali pomembni piranski infrastrukturni objekti ter da se ne dovoljuje zmanjšanje obsega obstoječih športnih površin. Na pogovor s športnimi funkcionarji je prišla tudi Milica Maslo z občinske uprave. Za izhodišče pri izdelavi vizije so upoštevali dejstvo, da razvojni trendi kažejo na stalno povečevanje športnih in rekreativnih dejavnosti, ter da Ministrstvo za okolje in prostor že pripravlja predlog obveznih rezervacij prostora za športno rekreativne dejavnosti pri načrtovanju posegov v prostor. V občini Piran je pri 17.400 prebivalcih 32 društev s 3200 člani. Vse to članstvo menda res ni aktivno, je pa potencial, ki se lahko aktivira ob primernih različnih vsebinskih ponudbah. Velik del potenciala je pri mladini; v vrtcih 490 otrok, v osnovnih šolah 1560 otrok, v srednjih šolah 1600 dijakov in na visokih in višjih šolah 3700 študentov. V občini imajo 0,30 m2 pokritih površin in 0,37 m2 nepokritih športnih površin na prebivalca, kar je, kot ugotavljajo, odločno premalo. Slovenski normativni predlog je 0,50 m2 oziroma 5 m2 na prebivalca. Opozarjajo tudi, da v Piranu izrazito zaostajajmo za Slovenijo pri nepokritih športnih objektih. Vedno znova se na podobnih razgovorih pojavi vprašanje, kdaj bo turizem glede športa in športne ponudbe, zlasti pa investicij v to dejavnost, preskočil mejo verbalne podpore h konkretni, materialni. Novogradnje: Atletski stadion v Luciji Dom vodnih športov Zgradili naj bi ga na območju , kjer je sedaj Jadralni klub Pirat Portorož, v neposredni bližini bodočega visokošolskega središča in bernardinske plaže. Služil bo jadranju, veslanju, trnkarjenju in potapljanju. V objektu bo mogoče spravljati opremo, imel bo ustrezne garderobne in sanitarne površine ter večji prostor, ki bo služil za klubska srečanja, klubske pisarne, teoretični del priprav in podobno. Tam bi lahko imeli tudi trgovino s prodajo športne opreme. Pred objektom bi uredili večji plato, v morju pa bi zgradili varovalni pomol in hkrati ponudili prostor za nekaj privezov. Ostaja odprto vprašanje, ali bo prišlo do dogovora s Hoteli Bernardin o odkupu ali zamenjavi ene parcele na tem območju. Kot vadbeni poligon za veslanje bi ohranili objekte v upravni stavbi sredi solin, veslači pa bi še naprej trenirali tudi v kanalu Grande. Na območju Fornač bi uredili manjši mandrač za razvoj jadralne dejavnosti mlajših kategorij, z ustrezno infrastrukturo na kopnem. Prostorski akt, ki obravnava to področje je Ureditveni načrt Skladišče soli - Bernardin. Akt je bil sprejet na občinskem svetu, velja, in je po njem možno pričeti delati. K temu projektu bi se moralo priključiti kar nekaj dejavnikov, vključno z visokimi šolami, Olimpijskim komitejem in turističnim gospodarstvom. Olimpijski bazen v Portorožu Zgradili bi ga na osrednji plaži v Portorožu. Bazen je dimenzij 50 X 21 m in ustreznih globin za plavanje, umetnostno plavanje, vaterpolo, ter skok z ena in tri metrske deske. Imeti mora vso potrebno infrastrukturo, tudi predvideno ogrevanje vode ter možnost pokritja v zimskem času. Arhitekturna zasnova neposredne okolice bazena bi naj predvidela tudi možnost namestitve kabin. Zaradi izgube prostora na kopnem je predvideno nasipavanje v morju. Uporabniki bazena bi bili obiskovalci plaže, verjetno tudi gostje Hotelov Palače, zunaj glavne turistične sezone pa šole, vrtci in domačini. Vseskozi bi bil uporabnik bazena plavalni klub. Domačinom bi morala biti dostopna uporabnost bazena pod bistveno ugodnejšimi pogoji kot je sedaj praksa v bazenski ponudbi v piranski občini. Postopek priprav vodi javno podjetje Okolje Piran oziroma v njegovem imenu Projektiva inženiring d.o.o. Piran. Zazidalni načrt nosi ime Obala TS 5/15 in del CT 5/14 in T5/8 Portorož. Bazen v naravnem okolju bi lahko zgradili tudi v mestu Piran. Atletski stadion je s srednjeročnim in dolgoročnim prostorskim načrtom Občine Piran predviden na območju sedanje karting steze v Luciji (pare. št. 5528/3, 5528/1, 5528/5, 5533/1). Stadion je tudi v Zazidalnem načrtu Lucija I. nadaljevanje - dopolnitve ’89. Atletski stadion naj bi imel 400 m dolgo stezo z osmimi progami ter vsemi napravami za atletiko. V sredini bi bila travnata površina za nogometno igrišče. Na zahodni strani bi namestili tribune, pod katerimi bi bili vsi potrebni infrastrukturni prostori; garderobe, sanitarije, prostori za spravilo opreme, klubske pisarnice (atletika, nogomet...), prostor za večje sestanke, v času teoretičnega usposabljanja in podobno. Stadion bi bil zaokrožen z zatravljcnim nasipom do višine okrog 1,5 m. Če bi se kdaj pokazala potreba bi na to brežino bilo mogoče namestiti sedeže za publiko. Golf Na območju piranske občine bi bilo potrebno zgraditi dve igrišči za golf na 18 lukenj, kar pomeni minimalno površino 120 hektarov zemljišča. Igrišče mora imeti vso potrebno infrastrukturo za samo vzdrževanje in obstoj (voda!) ter osnovni objekt (klub - hotel). Lokacijo naj bi izbrale občinske strokovne službe skupaj s projektanti golf igrišč. Ugotavljajo, da golf pomeni veliko tržno možnost v turistični ponudbi. Med športne objekte, ki bi jih bilo treba pridobiti prišteva vizija še zunanje igrišče za košarko (v Luciji) tenis igrišča (za komercialne in nekomercialne namene), trim stezi v Piranu in Luciji in pokrito balinišče v Padni. Balinarski klub Mlinar iz Padne je že začel urejati dokumentacijo za izgradnjo tega objekta. Prav tako želi imeti balinišče tudi Balinarski klub Lucija. Prenova: Med športnimi objekti, ki bi jih bilo treba adaptirati ali kako drugače urediti oziroma pridobiti so našteti telovadnica Stadion nad Piranom, telovadnica na Rozmanovi 34, odbojka na mivki, kegljišče in strelski dom. Strelska dejavnost se je selila iz prostorov v prostore in bi bil že čas, da dobi primemo lokacijo, so dejali. Obalni letalski center Obalni letalski center potrebuje za svojo dejavnost na letališču v Sečovljah hangar in stezo ter svoj »padalski krog«. Omenjeni objekti se zemljiško knjižno prenesejo na upravljalca - Športni center Piran, ta pa jih s pogodbo da v uporabo Obalnemu letalskemu ccntm. Vedno veselo, ko nastopijo Flipice Tako je bilo tudi v Amfiteatru portoroškega Avditorija v soboto, 2. junija zvečer, ko so se številnemu občinstvu in seveda tudi svojim staršem in učiteljem, predstavile plesno-akrobatske skupine Flip iz Pirana. »Do vsakega srca« je bil naslov sklepne pesmi in tradicionalne letne predstavitve. V tem zares prizadevnem in uspešnem društvu deluje več kot 300 predšolskih, šolskih in srednješolskih otrok z več šol na slovenski Obali. Po nastopu Flipic so podelili tudi priznanja. Plesno akrobatska skupina Flip je 25. maja 2001 zmagala na državnem prvenstvu v gimnastiki (C program) na Ravnem na Koroškem, pod vodstvom Boruta Žerjala, Stasje Mehora in Mitje Mehore in tako z velikim uspehom zaključila letošnja akrobatska in gimnastična tekmovanja. Domov so se vrnili s tremi zlatimi pokali za zmage v kategorijah mlajših deklic, starejših deklic in mladink. S tem pa njihovih zmag še zdaleč ni konec in venomer predstavljajo veliko popestritev kulturnih in športnih dogajanj v piranski občini in drugod. Problem nastane morda le takrat, ko je doma, v piranski občini, Flipice treba uvrstiti v eno od kategorij za nagrade. So športnice, igralke, akrobatke, kulturne atašejke ali kaj drugega? Sicer pa jih to ne moti, kamorkoli pridejo požanjejo veliko odobravanja in uspehov Tako so tudi na televizijskem Orionu s Katjo Klemenc zasedle drugo mesto. Diplome za plesalce V Grand hotelu Emona Bernardin so v nedeljo zvečer svečano podelili diplome letošnjim diplomantom Plesne šole iz Kopra in hkrati proslavili 5. obletnico te ustanove. Na programu, ki ga je povezoval Evgen Ban, so bili vsi salonski plesi, ki jih pleše elitna skupina plesne šole v originalnih oblekah, kot narekujejo koreografije iz dunajskega opernega bala. Plesali so Radestki marš, Annen polko. Rondo, Četvorko, Feuerfest. Večer so popestrili solisti iz glasbene šole Koper in od drugod. Plesna učiteljica v Glasbeni šoli je Lidija Ccrovac. Lucija: 29. športne igre upokojencev Primorske Društvo upokojencev Piran je 27. maja 2001 v lucijski Taverni organiziralo 29. regijske športne igre Primorske, ki so sc jih udeležili člani društva upokojencev iz Ajdovščine, Izole, Idrije, Ilirske Bistrice, Kopra, Dobrova, Nove Gorice, Postojne, Pirana, Sežane in Tolmina. Člani in njihovi športni navijači, bilo jih je okrog 300, so se zbrali v Taverni v Luciji že okrog 8 ure zjutraj. Tekmovali so v petih športnih panogah; balinjenje (moški-ženske), streljanje, igranje šaha, reševanje križank in igranje pikada. Najbolje so se odrezali šahisti, Pikadisti so igrali v senci, medtem ko so se balinarke in balinarji kar lepo sončili in se potili vse do 16.30. Ob 17.00 uri so pričeli s podelitvijo pokalov in kolajn za osvojena mesta. In kot jc dejala piranska županja Vojka Stular v pozdravnem nagovoru, so si vsi prisotni zaslužili prvo mesto, saj z vzgajanjem športa skrbijo za svoje zdravje in tako srečanje pripomore k medsebojnemu spoznavanju upokojencev in družabnemu življenju. 30. športne igre upokojencev Primorske bodo naslednje leto v Idriji? Pavel Godnič stran 11 Junij 2001 ■ w primorski urp PRIREDITVE *KIN0 "KONGRESI Sobota, 16.6., ob 21.00, Gledališče Tartini Piran GLEDALIŠKA PREDSTAVA -MONOKOMEDIJA OD BOGA POSLAN Igra: Matjaž Javšnik V sodelovanju s Caffe Teatrom iz Pirana Vstopnina: 1500 SIT (študenti in upokojenci 1000 SIT) Četrtek, 21.6., ob 22.00, Caffe Teater v Piranu KONCERT ZABAVNE GLASBE NI THE NI Prost vstop Petek, 22.6., ob 20.00, Bela dvorana Avditorija VEČER Z GOSTI Pogovor s Slobodanom Simičem -Simetom in Albertom Pucerjem o etnografskem delu v Slovenski Istri in predstavitev njunih knjig: Slovenska Istra - zaledje in Istrska kuhinja - pr nes kuhamo pu naše. Pokušina vin in tipičnih istrskih jedi. Pokrovitelja: Zdenko Rebernik iz Dragonje in Bogomir Strohsack iz Izole. Prost vstop Sreda, 27.6., ob 21.00, Amfiteater Avditorija Portorož KONCERT ZABAVNE GLASBE GORAN BREGOVIČ & Orkestar za vjenčanja i sprovode V sodelovanju z VINYL d.o.o., Brežice Vstopnina: 4000 SIT PRIREDITVE OB 25. JUNIJU 10. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije * * * * Petek, 22.6., ob 21.00, Mestna galerija Piran RAZSTAVA LOJZE SPACAL: Neznane risbe Dela bodo na ogled do konca meseca avgusta Prost vstop * * * * Sobota, 23.6., ob 21.00, Gledališče Tartini Piran SREČANJE PEVSKIH ZBOROV »SE PASSI PER Dl QUft« Nastopili bodo: MPZ »Giuseppe Tartini« iz Pirana, goriški zbor »Dino Salvador« (Ronchi dei Legionari) in zbor Skupnosti Italijanov iz Momjana Soorganizatorja: Italijanska samoupravna narodna skupnost Piran in Skupnost Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran Prost vstop * * * * Nedelja, 24.6., ob 20.30, Tartinijev Osrednja prireditev ob 10. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije KONCERT SLOVENSKI POLICIJSKI ORKESTER pod vodstvom dirigenta Franca Rizmala * * * * Ponedeljek, 25. 6. ob 17.00 medobmočno srečanje PIHALNIH ORKESTROV - Marina Lucija: Pihalni orkester » mužika » Sv. Lazar« Boršt ■ Bernardin: Mladinski pihalni orkester Piran - Terasa S. Marco Hoteli Palače, Portorož: Pihalni orkester ROKAVA Marezige ' Trg Prekomorskih brigad v Portorožu Ob 18.00 Nastop PLESNO AKROBATSKE SKUPINE FLIP Ob 19.00 Zaključek Medobmočnega srečanja pihalnih orkestrov s skupnim programom koračnic in z nastopom MAŽORETNE SKUPINE Morje četrtek, 28.6., ob 22.00, Caffe Teater v Piranu KONCERT ZABAVNE GLASBE HEAVEN X prost vstop Tetek, 29.6., ob 21.00, Gledališče Tartini Piran koncert Oživljanje starih mestnih jeder »Imago Sloveniae - Podoba Slovenije« Filharmonična zborovska družba iz Reykiavika (Islandija) Filharmonična zborovska družba je prvič nastopila leta 1960, ko je bila v Islandiji prvič izvedena Orffova Carmina Burana. Do danes je zbor izvedel vsa pomembna dela svetovnih skladateljev pa tudi dela islandskih skladateljev. Z Islandskim simfoničnim orkestrom je nastopil na koncertnih izvedbah opernih del. V sodelovanju z »Imagom Sloveniae - Podoba Slovenije« Vstopnina: 1500 SIT Sobota, 30.6., ob 21.00, Gledališče Tartini Piran GLEDALIŠKA PREDSTAVA -KOMEDIJA Produkcija gledališča GLEJ iz Ljubljane SEX, DRUGS & ROCK’ N’ ROLL Režija: Valter Dragan; Igrata: Valter Dragan in Matjaž Javšnik V sodelovanju s Caffe Teatrom iz Pirana Vstopnina: 1500 SIT (študenti in upokojenci 1000 SIT) KONGRESI Sreda, 6.6., in četrtek, 7.6., Avditorij Portorož 1. MEDNARODNI SIMPOZIJ O PRAVNIH VIDIKIH INFORMACIJSKE DRUŽBE NOVA PRAVNA UREDITEV PODROČJA TELEKOMUNIKACIJ Petek, 15.6., in sobota, 16.6., Avditorij Portorož 5.MEDNARODNO SREČANJE STOMATOLOGOV Velika razstava dentalnih aparatur in materialov. Nedelja, 24.6., Avditorij Portorož VELIKI STROKOVNI SEMINAR Z NASTOPOM FRIZERSKE HIŠE RIZO’S PELUQUEROS (Španija) in ODRSKA PREDSTAVITEV NAJNOVEJŠE KOLEKCIJE POLETNIH FRIZUR NEOCHENTA 2001 KINO Nedelja, 17. 6., ob 21.30 Romantična komedija ZAMUJENA PRILOŽNOST (Family Man) R: Brett Ratner. I: Nicolas Cage, Tea Leoni Torek, 19.6., ob 21.30 PARADA NAJVEČJIH USPEŠNIC ’00/‘01 Avanturistična drama BRODOLOM (Čast Away) Režija: Robert Zemeckis Gl. vloge: Tom Hanks, Helen Hunt, Christopher Noth Torek, 26.6., ob 21.30 PARADA NAJVEČJIH USPEŠNIC ’00/ ‘01 Drama BILLY ELIOT (Billy Eliot) R: Stephen Daldry. I: Julie Walters, Jamie Bell Cena vstopnice za filmske predstave je 700. Cena abonmaja za vse filmske predstave je 2. 000 SIT. Vstopnice lahko kupite vsak delavnik med 8.00 in 18.00 uro na recepciji Avditorija ali dve uri pred predstavo pri blagajni Avditorija. Za prireditve v Gledališču Tartini Piran pa lahko kupite vstopnice dve uri pred predstavo v samem gledališu ali pa v Avditoriju Portorož vsak delavnik med 8.00 in 18.00 uro na recepciji Avditorij. Galerija Meduza Piran Od 7. 6. do 18.6.2001 Razstavlja France Gruden, Gvaši Grudnovi Kromatični »obla/č/ki« HOKOSKOF Avtor izdelave horoskopa: Štev, 090 -44-2? OVLN 21.5.-20A, LLV 25A.-22.&. Zdravje: Nekdo vam para živce. Ne pustite se, trezno in resnično reagirajte. Ljubezen: Prihodnost se gradi danes, tukaj in sedaj. Ne obujajte spominov. Denar: Kamen na kamen plača, tolar na tolar pa. 3!K 21.4.-21.5. Zdravje: Imate nevsakdanji ritem, preveč ETv3 [A-4 □ hitite, umirite konjičke. Ljubezen: Obeta se vam romantična noč, izkoristite jo, zaščita!! Denar: Dovolj ste trmasti, da lahko uspete v nemogočem položaju. Zdravje: Strast vam zamegli um in srce. Srčne težave. Ljubezen: Samo eno osebo vidite, ljubezen je lepa, tudi delo je potrebno. Denar: Pazite, da posel ne bo preveč trpel. DEVICA 25.3, - 22.9. Zdravje: Trpežni in vztrajni ste, lepo. Energije je dovolj, napolnite se. Ljubezen: Odločeni ste, da boste osebo, ki jo imate na vidiku čisto osvojili in jo zmešali v pozitivnem smislu. Imate šarm. Denar: Sekira vam je padla v med. Super. DVOJČKA 22.5.-21.6. TLHTNICA 25.9. -22.10. Zdravje: Končno ste se izkopali notranje krize. Aura! Ljubezen: Bodite bolj sproščeni, naravni, vse teče naravno. Denar: Buldožer ruje veliko gmoto zemlje, to ste vi. Motorje dovolj močan. KAK 22.6.-22.7. Zdravje: Spremenite imidž, otežuje vas, niste naravni, poletje kliče. Ljubezen: Romantika ob obali, vam bo pustila trajen lep spomin. Denar: Prijetno s koristnim, zakaj ne? Zdravje: Mika vas prepovedan sad, ima I pretrdo lupino, stres. \ Umirite živce. Ljubezen: Pomagal vam bo vaš šarm, zadeva bo napredovala. Denar: Popazite na finance. Preveč trošite. ŠKOKPUON 25.10,21.11. iy*ffjgi Zdravje: Prvo boste pod močnim stresom prehodne narave. __________Izboljšanje. Ljubezen: Srečali boste osebo, za katero ste mislili, da vas ne mara, obratno obožuje vas, kuje vas v oblake. Lepo ne? Denar: Vse kar spremeni v zlato. dotaknete, se Radie Capris prireja: KONCCRT NA TRGU Nedelin. 24. iutiii 2001. ob 17.00 wo Titovem tryo v Kopru. Nastopajo: KATJA 1»IŠ0T POLONA FURLAN MALIBO ALEKSANDRA ČERMELJ ANIKA ANDRAŽ HRIBAR SCBASTIAN MIRAN RUDAN TULIO FORLANIČ FLIRT JAN PLESTENJAK CALIFORNIA SLAVKO IVANČIČ MATJAŽ JELEN R0K’N’8ANB DELIRIUM NUDE TABO LARA SARUCA KARAMELA Vstopnine ni!!! Osteoporozo, bolečine v hrbtenici, psihične težave ter ostale navidez neozdravljive bolezni, pozdravimo skupaj. - Najamemo poslovni prostor, do 20 m2 in sobo, na območju piranske občine. Informacije: SRD Zdravju naproti, tel.: 031/503 151 Maserati Cabrio letnik 1994 z vso dodatno opremo, prodam. Pokličite na tel.: 041/617 960. Ste osamljeni in iščete partnerja ali partnerko za občasno ali resno zvezo, pokličite Agencijo za stike -Laura na tel.: 031/733-122 (24 ur) in skupaj bomo poiskali partnerja ali partnerko po vaših željah in osamljenost bo minila. Kamp kmetija na Slovenski Obali vabi Nudimo prikolice z možnostjo kuhanja, prostor pa je tudi za vašo prikolico in šotore, za krajše in daljše obdobje. Upokojenci, šolarji, študentje imajo poseben popust. Prav tako tudi večje skupine s šotori. Informacije in rezervacije: GSM 041/950068 Rogla in Terme Zreče Oddam ob jezeru vikend in komfortne apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 \ _ S STRELEC 22.il. -21.12. m Zdravje: Po jutru se dan pozna. Lepo jutro, lep dan. Ljubezen: Ljubiti in biti ljubljen je čudovito. Partnerja imate, želi isto. Denar: Ni brezizhodnih položajev, so le napačni pristopi, ki vse zavirajo. KOZOKOČf 22.12,20.1. Zdravje: Muhasti ste, preveč trme škoduje vašemu zdravju. Ljubezen: Ne oklevajte, storite prvi korak. Denar: Priložnost zamujena ne vrne se nobena. VOD/VAK 21.1,20.1. Zdravje: Vaše muke vas lahko pripeljejo v bolnico. Streznite se. Ljubezen: Nekoliko bolj se bo treba potruditi. Denar: Pozitivno trmo raje uporabite v poslu, delo za denar. Velja. KJB! 19.2,20.5. Zdravje: Vaš želodec JI vam nagaja. Umirite živce, bodite bolj sproščeni. Ljubezen: Vaš levček vas bo počakal, če se le boste vi spremenili na bolje. Lep začetek novega življenja. Denar: Vaše počutje, ki ga skrivate v sebi, vas lahko izda in prinese izgubo. Sprostite se notranje in zunanje in delo bo uspešneje. Nova rubrika VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. primorski uVp Brezplačno vam odgovarja vedeževalka LUGA S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica Vprašanje: Ime: Rojstni datum: Šifra: J L % Septembra srečanje zaposlenih v bivši Bolnišnici Piran Iniciativni odbor za organizacijo srečanja nekdaj zaposlenih v bivši Bolnišnici Piran, Rozi Šnuderl in Danica Kekič, pripravlja srečanje, ki bo 20. septembra 2001 ob 16.00 uri v Hotelu Marko, Obala 28 v Portorožu. Delovne vezi so se res pretrgale, toda ostale so nam tiste prijetne, medčloveške, ki smo jih skupaj tkali kar nekaj let, so zapisali v vabilu, ki so ga že razposlali nekdanjim sodelavcem. Vljudno naprošajo, da zainteresirani svojo prisotnost sporočijo na tel. 05/ 673 24 51 (Silva Keše). Keramična delavnica v Izoli V soboto, 23. 6. 2001 pred Ateljejem Snežiče Krajnc, Koprska 2 Člani Kulturno umetniško izobraževalnega društva POC iz Ajdovščine bodo v soboto, 23. junija aktivno sodelovali na keramični delavnici pred Ateljejem Snežiče Krajnc na Koprski 2 v Izoli. Pred nedavnim (26. in 27. 5.) je društvo organiziralo IV. Mednarodni EX TEMPORE 2001 v Ajdovščini. V Izoli si bodo člani društva ogledali kako ustvarja keramičarka Snežiča Krajnc, ki vas vabi, da si delavnico in čudovite izdelke domače umetnostne obrti tudi ogledate. 1. mednarodni nogometni turnir policije 16.-17.6. 2001 Ronillkii Koner 4. ekipe: Lugano-Paradiso (Švica). Ferrara, Pula. Koper. Prva tekma 16.6.2001 ob 17.00 uri k Mitj‘a Grbec magister pomorskega prava I Mitja Grbec iz Sv. Petra, Sečovlje, I | je bil 19. 5. 2001 na International | Maritime Larv Institute (Malta) z \ odliko promoviran za magistra pomorskega prava. ^estitamol^lnv Peter, maj200l\ Nova - 59. povojna italij anska vlada Predsednik Silvio Berlusconi, podpredsednik Gianfranco Fini. Po veliki zmagi desne opcije v Republiki Italiji si v Sloveniji želimo nadaljevanja prijateljstva, hitrejšega reševanja določil iz zakona o zaščiti Slovencev v Italiji in podporo pri vključevanju naše države v evropske integracijske procese. Imena in priimke ministrov ter njihove resorje je mandatar Silvio Berlusconi v nedeljo, 10. junija 2001 na Kvirinalu predstavil predsedniku republike Carlu Azegliu Ciampiju. Minister brez listnice je tudi znameniti govornik in voditelj Severne lige Umberto Bossi. Zunanji minister je Renato Ruggiero, notranji minister Claudio Scaiola, obrambni pa Antonio Martino. Minister za gospodarstvo (zakladni in finančni) je Giulio Tremonti, minister za proizvodne dejavnosti Antonio Marzano. Pravosodno ministrstvo je prevzel Roberto Castelli. Minister za evropske zadeve je Rocco Buttiglione. Predsednik poslanske zbornice je Pierferdinando Casini. Vlada je prisegla v ponedeljek, 11.6.2001, senat in poslanska zbornica pa bosta glasovala o zaupnici 18. junija 2001. Novemu premieru je čestital tudi dr. Janez Drnovšek. Županji Izole in Pirana sta delili cvetje Pred nekaj dnevi je županja Izole Breda Pečan na Velikem trgu v Izoli podelila svojim občankam in občanom kar 4000 cvetličnih lončkov, v petek 8. junija pa je isto, letos že drugič zapored, storila piranska županja Vojka Štular. Karavana cvetja II iz občine Piran je obiskala vse KS. Razdelili so 5000 cvetličnih lončnic. Zaključek karavane je bil na Tartinijevem trgu (fotografija ua prvi strani). V vsakem človeku je kanec umetnika Člani piranske univerze za tretje življenjsko obdobje so na svojevrsten način predstavili plodno delo minevajočega učnega leta. Vsak krožek je s fotografijami in opisi prikazal aktivnosti članstva. Na še posebej zanimiv način pa so javnosti prikazali svoje delo člani likovnega krožka in skupine, ki je pokazala svoje sposobnosti z izdelki iz gline. V novem delu lucijskega poslovnega centra so pripravili razstavo, ki si jo je ogledalo precej ljudi. »Čudovite roke, ki so ustvarile tako lepe izdelke, »je napisal eden izmed obiskovalcev razstave. Drugi je pripisal misel, daje v vsakem človeku kanček umetnika. In člani likovnega krožka pod vodstvom mentorice Suzane Bertok in krožka za oblikovanje izdelkov iz gline z mentorjem Robertom Čeličem, so svojimi stvaritvami to potrdili. S svojimi deli so se predstavili Edi Kranjc, Jože Lesnik, Zdenko Troha, Milena Butja, Julijana de Giusto, Rojc Baugier Nadja, Fanči Kuhar, Štefka Godec, Jolanda Štrukelj, Helena Kleva, Marija Sočan, Elvira Kljajič, Ernestina Cek, Erika Kljajič, Barbara V e 1 a g i č , E m i 1 j a Pohlen, Neli Sluga in Simon Mahnič. Gustav Guzej ir ‘TH&d&utttv ftoHtačile Nova trgovina z oblačili za moške v Izoli Morova 5 (nasproti Hotela Simonov zaliv) Do 30.6.2001 v moški trgovini 10% promocijski popust vaše počitnice niso tako daleč kot mislite ... ... s krediti Banke Koper obiščite nas v vseh poslovalnicah Banke Koper fC Banka Koper Banka Koper d.d., Pristaniška ulica 14, 6000 Koper, www.banka-koper.si