UC1U' «« «^»*« » "™^ ;¦»•« "• ™v\, ™ ™; zgagarMermolja izPesnirp. prireuiti tukaj javeash Pcnesrečen shod ,,Samo*t jne". St. Ilj v Sl. g., 22. sept. 1919. Zašumelo je v narodnera Št. Ilju, ko se je zvedelo, da Hamerava v nedelio, dne 21. sopt., že znani shod. bi pač bil to prireditev ojustil. Doživel je tudi takobla^ mažo, kakoršne še ni in jp ^udi ne bo, razven če pride zopet v St. Ilj. Do zborovanja sploh ni prišlo-. Al tndi prošnje nekaterih našili voditeljev, naj se vršj shod. niso nič pomagale. Ljudstvo jo bilo čisto divje., in jo dalo duška svoji o^orčenosti v strastnih izra^ zih. Odkritosrfino rečemo, mi no odobravamo vsega „ kar se je na shodu zgodilo, samo javnosti hočemo p»> jasniti, d a j e č i s t o n m o v n o. da je bilo ljudstvo tako razburjeno. Kdor vse premisli, bo drugače so dil. V St. Ilju so bili zr.dn.ja leU hudi boji. Ljudstvo tukaj je bilo vedno na ironti — več kot 20 let. Ko !iko zgag in propirov so n:r ¦ra.vili razni npmškutarji in švabski privardranci! Ljndstvo se je kar oddah « nilo, ko se je ustanovila Jugoslavija. Nikjer niso Jn* Roslaviie tako vo.selo pozdravili, kot v rtt. llju. Zdaj so mislili, da bo onkrat kouec (eh vačnih prepirov i» bo.ev. Navelifia s6 jih vsak Čtovek. Zdaj pa pride ta aesrečni Mermolja, pa lioSe niod to razburjeno ljud - jstvo vrefii zopet bakljo prepira in nesloge. Ni čuda , da so se čisto priprosti ljudje vedli čisto divie v o5i- jgled take nakane. Ce je hotel Mermolja kmetsko ljud- stvG tukaj samo organizirati, mu povemo, da je tukaj že vse organizirano v Kmečki Zvezi in da je ravno (Vseslovenska Ljudska Stranka tukaj vsa leta vodila .uspešne boje, da je ravno ta stranka rešila St. Ilj in da tej stranki zaupa velikanska večina šentiljskega Ijudstva. Zakaj delati razdor, zakaj sejati tu prepir? Kje ste bili vi zgagarji, ko smo mi noč in dan agilirali, ko smo od hiše do liiše j)rirejali shode, ko smo rotili in prosili osebno skoraj vsakega poedinca? Mi smo delali in sejali, zdaj pa bi radi želi. Mi srao se bojevali, vi bi pa radi ležali na lavorikah. Kaka veli- kanska premoč je bila proti nam, pa rešili smo le na- rod! Mislim, da ni v e 6 javna tajnost — g. dr. KovaCič bo o tem še pisal — da je ravno St. II j in njegova okolica r e š i - la Maribor! Bi bil St. Ilj in okolica ponemčena, ne bi imeli slovenskega Maribora. Tukajšnji voditelji so ravno Francozu dr. Reverdvju natanko pojasnili razmere in boje tukajšnjih Sloveneev z vsenemci. Bil je dalje časa osebno v St. Ilju in se natanko poučil o nasilnostih Nemcev. Ni se mogel nafiuditi žilavosti našega naroda. In zopet ni ve6 tajnost, da je ravno ta Francoz dr. Reverdy n svojim vplivom v očigled jrazmer v šentiljski okolici zabranil še v zadnjem trenutku p 1 e b i s c i t, glasovanje v sodnem okraju mariborskem. Ali pa so že boji z Nemci pri nas nehali? Ni kakor ne! Najprej smo mislili, da bodo naši Svabi morali zapustiti svoja posestva in se'bodo naselili *tu naši ljudje. Pa ta nesrečna pariška konferenca jih ščiti. Saj bomo videli, kako se bodo razmere zasukale. Pa dejstvo je, da Svabom greben zelo raste. Mi potrebujemo na raeji neobhodnoslogo. Cebi se cepili v stranke, bi s tem pridobili le Nemci. Do- bili bi nad nami oblast in podlegli bi mi. Saj imajo ti Svabi na skrajni meji vedno stike z Avstrijo in svojo materjo Nemčijo. In kako že vzdigujejo glave! Zato pa ,ie tisti izdajalec domovine, grobokop slovenskega naroda in naše Jugoslavije, ki dela tu na skrajni meji prepir in razdor. Najzagrizenejši liberalci so to- liko pametni, da pravijo,- St. Ilj pustimo še zdaj pri miru; tam se morajo razmere urediti. Le zgagar JVIermolja tega noče razumeti. Ali ne bi po pravici Človeka sveta jeza prijela?! Znano je tudi, da *se zatekajo v Mermoljevo stranko najzagrizenejši tukajšnji nemškutarji. Ti brezznaSajneži so tu njegovi zaupniki. In te vlači s seboj na svoje shode. Naše Ijudstvo je od teh ljudi že neznosno trpelo. Dejansko so napadali naše prireditve (otvoritev Slovenskega Doma 1. 1910), izdajali so nas, denuncirali so nas, zapirali so nas. Leta 1914 so za nas imeli samo ječo, bajonet, kroglo in vrv. DuJiovnike in druge može so v celi jareninski dekaniji brez vsakega vzroka odpeljali v je6o samo radi tega, ker so bili Slovenci in katoličani. Nihče ni bil varen pred temi barabami. Letali so okoli kakor stekli psi, jn grizli vsakega poštenega Slovenca in z revolver jem v roki ga peljali na orožniško postajo. Vsakemu otroku je znano, kaj so delali leta 1914 Reininger in sodrugi. In čujte, Reininger je zaupnik Samostojne za Poli&ko. In znana Ferk in Hojnik naznanjata Mermoljeve shode! Ali ne more našemu ubogemu ljudstvu vskipeti kri, če vidi kaj takega, 6e prihaja med nas tisti nesrečni človek, ki ima take ljudi za oproide, ki jemlje te Ijudi v zaščito? Glavna razlika rned programom Samostojne in uaše krščanske stranke je, da pravi Samostojna, duhovniki se ne^smejo v politiko inešati, z duhovniih le proč iz javneg*a življenja, oni ne smejo nikjer vodilne vloge igrati. Mermolja se kar vstraši in dobi kar — kurjo polt, če sliši, da predlaga kdo izmed ljudstva duliovnika za načelnika kakega društva. Kakor da bi duhovniki imeli vsi garje, kakor da bi bili duhovniki iiajvefiji izkoriščevalci, oderuhi, stiskači in trinogi ubogega Ijudstva. To ve šentiljsko ljudstvo, da je to [Mermoljev program. To mu pa grozno zameri. Zato so mu na nedeljskem shodu v obraz metali o&itke ,,Vi fcočete naše duhovnike požreti." Ljudstvo s svojim umom dobro spozna, kara pes taco moli. In v tem oziru je pač naše ljudstvo reciino kar fanatično kleri kalno, ne toliko iz verskih nagibov, kakor iz narod nopolitičnih. Nad 20 let se bojuje to liudstvo za svoj borni obstanek na svoji sveti rodni grudi. Jemali so temu Ijudstvu jezik in vzeti so mu ga hoteli, jemali jo mu otroke in jih silili v neraške mufiilnice, rezali so mu prav mačehovsko narodne in gospodarske pravice, jemali so mu dom in domačo grudo in ga gnaii v fabrike in mesta, vzeti so mu hoteli celo kršfianskokatoliško vero, na katero je naš človek navezan z \sako žilico srca . . . In kdo odini je branil to ljudstvo, kdo edini je bil njegov sodnik, učitelj in tolaž jiik ? D u h o v n i k i n 1 e d u h o v n i k. Naši ljudje vedo in čutijo, da je le duhovnik jih branil in da če jih duhovnik ne.bi vzel v zaščito, bi bil tu narodni živelj propadel. Katoliški duhovnik je živel, trpel i.i delal z našim ljudstvom. Vsak duhovnik, ki je bil tn iia meji, je bil narodni delavec, agitator in mučpr.ik. NihČp drugi se ni brigal za. to Ijudstvo — nekaj mlajftih ufiiteljev je hvalevredno sopomagalo. Vse je to ubogo ljudstvo zaničevalo, vse, kar je bilo inteligentlie.jše, je zbežalo v nasprotni tabor med gospodo, ki je živela od mestnih šulvereinovih in siidmarkinih j>odpor. samo v duhovniku je našlo ljudstvo podporo in zaSftito, ljudstvo, ki je vzdihovslo in gladovalo. A ssdaj pa pride Mermolja v St. Ilj in hoče zaklicati — jii imel časa. —: Pro6 z duhovniki iz javnega življeji.i;"i! Proc s farji! Ali se čudite, daje bilo ljudstvo na ^hodu tako razburjeno, da bi ga bili ubili, 6e ga ne bi naši branili in ga spremili domu ? Jaz se ne 5u -dim. Obsojam vsako preostro ogorfien-j e, p a u m e v n o j e. Mislite li, da nima čuta hvaležnosti naše ljudstvo? Mislite li, da bi si to ljudstvopustilo zdaj duhovnikeT svoje največje prijatelje, na cesto vreči?! 0 kako slabi politiki ste! Nihče ni nedeljo ljudstva nahujskal, demonstracija je bila hipni izraz ogorfienja, ki je izbruhnilo iz ljudske duše sa mo od sebe, iz ljudske duše, ki živo in naravno čuti, kakšne nakane imajo ž njo. Kakor Mermolju, se ho v St. Ilju vsakemu politiku godilo, ki hoče med našo krščansko ljudstvo vreči bakljo prepira in zasejati razdor med vrste naše Kmečke Zveze. Zatorej: roko proč od St. Ilja!