DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.		Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 46.	Sreda 5.	junija 1923.	Leto IV.
Po parlamentarnih volitvah v Angliji.
— Angleški parlamentarizem.
Sijajen uspeh Delavske stranke,
Angleški parlamentarizem je star.
V	parlamentu so bili na primer gospodarili liberalci 30 let, to -je od 1832 do 1874. Od leta 1874 do 1906 so •imeli sedemkrat volitve; trikrat so zmagali liberalci, štirikrat konservativci. Od leta 1906 pa! do 1918 so bili niai krmilu liberalci. V tej dolbi je Delavska stranka začela uspešno pose-zati v politične (boje, V dobi od 1922 do 1924 so se vršile trikrat volitve v parlament. Že leta 1922 je dobila Delavska stranka ipri volitvah 77 poslancev, leta 1923 že 192 in letiai 1924 zopet 151. Delavska stranka je pa dobila v zadnji perijodi pri dopolnilnih volitvah še okoli 15 poslancev.
Leta 1923 je Delavska stranka prevzela vlado, dasi ni imela večine. Pri volitvah leta 1924 pa je konservativna stranka dobila na račun: liberalcev ifl deliomla tudi Delavske ■stranke 225 poslancev večine ter je vladala doslej.
Angleški vdlilni red pozna samo kandidate. Tam nimajo kandidatnih list. In kandidat, ki dobi v volilnem okraju največ glasov, je izvoljen. Vse stranke so ipa zveste parlamentarni demokraciji, hladnokrvne, računarske, ker se zavedajo, da Anglija živi od kolonij ter da je eksistenca Anglije odvisna od svetovne politike.
Volilno pravico imajo moški in ženske od 21. lleta.
Volilna borba.
V	Angliji so tri velike politične stranke: Dellavska, liberalna in konservativna; dtuge strančice ne prihajajo v poštev. Violilma borba je bila ljuta. Konservativci, ki so s svojo politiko izadbja štiri leta izgubili zaupanje, so izrabljali proti Delavski stranki celo katoliškega! nadškofa, češ, da je svaril pred Dellavsko stranko. Nadškof je tlo laž sicer preklical, ali obrekovanje jie bilo izrečeno in razširjeno z letaki. Konservativci so zlasti Obljubljali pomoč industriji in ko jih je Macdonald ija;vno vprašal, če mislijo to pomoč v zvišanju uvozne carine, niso odgovorili. Spričo takega volilnega boja 'moramo reči, da je volilni uspeh za Delavsko stranko sijajen.
Volilni uspehi.
Konservativna stranka je imela v bivšem parlamentu spočetka 225 poslancev večine. Pri teh volitvah je pa bila ipotisnjena na drugo mesto, na prvo pa je prišla Delavska stranka, dasi ni dosegla absolutne večine, število poslancev se še nekoliko iz-premieni, iker se v 13 okrajih še niso izvršile volitve.
Glasov slo dobile stranke: Delavska stranka	8,296.875
Konservativci	8,508.717
Liberalci	5,183.013
Posameznim strankam pripada poslancev:
Delavski stranki	287
Konservativcem	253
Liberalcem	_	56
Manjše strančice (Škoti) so dobili 6 poslancev.
Kaj pravijo meščanske stranke in inozemstvo,
AnlgleSki konservativci so razočarani ter si med seboj očitaijo krivdo nad porazom. I'z golega sovraštva in bojazni, ker so stranka bankirjev, industrijcev in veleposestnikov, skušajo pridobiti liberalce za meščanski bllotk. Pravijo tudi, dla treba konsefvativce in liberalce zdru-
žiti v eno politično stranko, čemur naj služi zlasti oas do bodočih volitev. Konservativci so namreč izigu-bili pri teh volitvah 137 poslancev, d oči m jih je Delavska stranka pridobila 125.
Liberalci čakajo. Izjavljajo samio, da je parlamentarizem treba čuvati ter da bodo podpirali politiko;, ki bi jim ugajala.
Nasprotno je pa evropska javnost, zlasti pa vse konservativne in klerikalne stranke in tudi Riusija uspeha Delavske stranke malo vesela. Zlasti je nejevoljna naša soseda Italija,, ki se boji, dh, bi utegnila priti v nevarnost fašistična diktatura, ker je v Angliji zmaga prava demokracija.
Kaj pravi Macdonald.
Macidonaldtu so oib prihodu v London po volitvah priredili slavnosten sprejem. Ali Macdonald ni hotel mnogo 'govoriti o bodočnosti. Izjavil pa je,, dla bo, če bo 'le mogel, preprečil vsaj dve leti nove volitve, ker polaga toliko važnost na mirni razvoj industrije in na zaupanje v domači dlržavi kakor 'tudi v inozemstvu. To ne pomeni, da bo Delavska stranka dopuščala, da bi se ji prizadevale krivice. Katerakoli vlada prevzame vodstvo narodovih zadev, mora imieti tudi možnost, da svoje politične naloge vrši. Ni dbstojno, če se onemogoči delovanje vlade na tak način, kakor ®e je zgodilo leta 1924, ko sem bil zun&np minister. Moja politika je bila lokamski pakt in vstop Nemčije v Zvezo narodov, pa se mi je delo za' svetovni mir onemogočilo. Narod je za dlosedanjo vladlo dovolj jasno izrekel grajo pri Volitvah.
S temi besedami je Macdonald označil glavno smer svoje politike, svojo taktiko, dočim 'jie naloge stranke povedal v volilni borbi.
Pomen uspeha Delavske stranke.
Ves socijalistični proletariat se veseli sijajnega volilnega uspeha angleške Delavske stranke. Stranka, ki šteje v angleškem parlamentu okroglo 290 poslancev in ki -bo na|f-brže morala prevzeti vlado, ima v svojem prolgramiu svetovni mir, razorožitev, sporazum med državami in s o oi jaln o -po lit i č n e zahteve delavstva, Stranka je demokratična in bo torej s svojim vplivom kot zastopnica svetovne države jako odločevala v mednarodnih odnašajih. V Zvezi narodov ne pridejo nikamor s problemi o svetovnem miru, o razorožitvi itd. In prav konservativna vlada Anglije je biila tista, ki se je še nedavno hudo borila proti osemurnemu delavniku. Če Macdonald prevzame vlado, bo tudi v mednarodni politiki zapihal dlrugi veter.
Ne Smerno pa pričakovati od De-llaivske stranke družabnega prevrata, ker je Anglija visoko razvita država. Naloga Delavske stranke doma blo, da vrši socijalno politiko, da eventualno podržavi obrate, (kli služijo javnosti. Vedeti pa moramo pri tem, da se bodlo angleški konservativci v prvi vrsti, v dlrugi vrsti ipa tudi liberalci, upirali temeljitim sociijalnim reformam.
Pomen zmaige Delavske stranke, ki tokrat iše nima absolutne večine, je glavno v temi, da se v svetovni politiki začne pozitivno delati v interesu ne samo delavstva, ampak človeštva sploh.
Iz teh razlogov torej, ker Delavska stranka še nimla večine in ker
bodo meščansko-kapitalistične stranke skušale onemogočiti delo Delavski stranki, pravi Macdonald, da 'bo vse storil, da se parlament ne razpusti vsaj dve leti, zakaj, v dveh letih se da konkretno 'pokazati, kaj Delavska stranka hoče in pa vplivati na merodajnih mestih, da dotbi svetovna
politika novo smer miru in socijalnc politike.
Opravičeno torej zremo z zaupanjem v mogočno Delavsko stranko Anglije, ki bo s svojo smotreno in realno politiko mnogo koristila soci-jalnemu napredku, če ji reakcija ne bo preprečila načrtov.
Da ne bo zločinov in podivjanosti.
V	debati o verski vzgoji v šoli in
o	šoli brez ob veznega verskega pouka so se navajali najrazličnejši argumenti. Med' glavtnle argumente, ki so bili navedeni, je gotovo ta, da je verska vzgoja potrebna zaraditega, da ljudje ne (postanejo tatovi, roparji,, sleparji, puntarji ih sploh ljudje s slabimi neetičnimi, nemoralnimi in bližnjemu škodljivimi lastnostmi. Versko mišljenje in čutenje je še edino sredstvo, s katerim se kroti strasti in slabe lastnosti človeštva. Tako pravijo.
Tako argumentacijo slišimo vsak dan, jo oltarno vsak dan in je vendar v bistvu tako značilna, da je resen človek ne miore smatrati za islkreno.
Pomislimo samo! Mi zagovarijamo soc. kulturo. Soc. kultura ima v sebi vse moralne in etične zakone glede dolžnosti dio družbe, ne da bi segala v neznane .sfere din uveljavljala ite zakone z mečem, kar moram: brez dokazov verovati. Soc. kultura uči vise dolžnosti do družbe in če družba te dbižnosti pozna, če preidejo v bistvo nje življenja, potem more biti posameznik najboljši član družbe, ne-gtede na to, kaj misli in kaj veruje
o	vesoljstvu.
Junaki palt ki navajajo gorenje argumentacije za utemeljevanje po-
trebe verske vzgoje, imajo pri tem namen, ker nimajlo poguma širiti socialistične kulture in nimajo vere v človeštvo, da je zmožno za takb stopnjo kulture, izrabljati staro kulturo za hegemonijo nad človeštvom;.
Navedena argumentacija torej ni iskrena, ni odkrita, ampak je znamenje slabosti vsaj vseh tistih, ki se smatrajo za prosvetljene.
Zdi se mi ravnotako, kakor če bi kdo rekel': Ta in ta pokrajina je zaostala, neizobražena; ljudje po značaju so slabi; žive v neizobrazbi. Tem ljudem moramo napraviti krute zakone, jim postaviti pandurje, dia jih bod(o strahovali in v tem strahu ne bodo nemoralni in loplovi. Moramo pač računati s takim dejstvom1,
Kaj ne? Takemu naiziranju bi se pameten človek uprl; grajal bi navedene korake. Pameten in iskren Človek pa bi šel v dotične kraje, ustanovil praktične štole, uvajali prebivalstvo v spoznanje moralnih in etičnih dolžnosti do družbe,
AK ni iveldka razlika med obema naziranjem? Eno je iskreno, drugo neiskreno; eno je vera v razvoj človeštva, dlrugo pa demagoška taktika diktature nad blagoto-
Hoover govori za razorožitev.
Predsednik Zedinjenih držav je zadnjič govori o razorožitvi. Hoover pravi, da jle svoji vladi naročil, da naj neprestano dela za razorožitev. Kljub temu, da je štirideset držav podpisalo KellioigOv mirovni pakt, moremo danes iglcvloiriti le o tekmi med državami, katera se bo bolj oborožila. Mislimo, da je sedaj že čas tu, d'a se prepričamo, ali se smatra mirovni pakt,, ki smo ga podpisali, za resno zadevo ali ne ali pa naj se še
loboTOŽujemo. Hoover pravi, da se mu zdi nemogoče, da bi svetovni državniki ne miogli najti v tem vprašanju primernega izhoda. — Ali oborožuje se Amerika in druge države, Hoover je kapitalist, spreten gospodar, zato j razume, da pomenijo investicije j ogromnih kapitalij v oboroževalne i namene neproduktivno nalaganje ka-; pitala; neprodktivno nalaganje kapi-! talla je pa ertako uničevanju produciranih dobrin.
Paspustt žeSezn. pogrebnega in podpor, društva v Mariboru.
Pozivno na določila čl. 9 zakona
o	izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku z dne 6. Vlil. 1925. z dne 6. januarja 1929, »Službene Novine« z dne 6. 1. 1929 štev. 9/1V. in čl. 26 zakona o tisku, izvolite prinesti v prihodnji številki novin »Delavska Politika« z ozirom! na članek v Va-šemi listu z dne 15. maja 1929, štev. 40 na prvi strani v'3. in 4. stolpcu od spodaj in na drugi strani v prvem stolpcu zgoraj »Razpust železničarskega pogrebnega in podpornega društva v Mariboru« tale popravek:
»Oblastvo je razpustilo omenjeno društvo le radi velikih nered-nosti, ki1 jih je povzročila uprava društva. Delavstvo in železničarji ne bodo vskd razpusta oškodovani, nasprotno bo sedanji upravni odbor ugotovil vse nerednosti in uvedel točno in redino gospodarstvo, ki bo preprečilo vsako zlorabo društvenega premoženja v druge svrlie.«
Veliki župan: Dr. Schaubah.
Kako je v Avstriji pod novo vS do?
imajo fašisti v kakem kraju svojo parado. Pri teh paradah šveflja znani Steidle iz Tirolske. Seveda, Steidle pohrusta pri vsakem nastopu nekoliko ducatov marksistov. Vlada je sicer po nekod prepovedala liemvvehrovske« pajacade, toda
Nova Streeruwitzeva vlada še ni j nikamor prišla preko svoje miro- | ljubue deklaracije. Vladina miro- j ljubil ost pa je postala v zasmeh za , avstrijsko prebivalstvo, kajti vladi- j na garda — »Heirmvehr« — sedaj j I še le prav provocira. Vsako nedeljo -
Sovjeisko-ruski film
91
sin . . . dete drugess“
pride v kino
Ljubljanski dvor.
Produkcija Sovkino Leningrad
oni se za to ne brigajo. / Tako so imeli pred' kratkim svoj »aufmarš« v Aspangu pri Dunaju, katerega je sicer nižjeavstrijski deželni glavar
! dr. Buresch prepovedal, toda 220 ! petelinov se je kljub' temu zbralo in j se rogalo prepovedi. Vlada se sedaj še vedno pogaja za novelo stanovanjskega zakona. Med tem pa hišni posestniki silno revoltirajo in groze. Pravijo, da se bodo poslužili »Heim-\vehra« tudi proti vladi, če ne dosežejo zahtevane svobode razpolaganja s stanovanji. Končno pa imajo Avstrijci v najnovejšem času novo krizo glede mesne prehrane. Edino v tem bi se moglo reči, da je nova vlada že dosegla uspeh, kajti zaprla je nekatere meje za uvoz mesa in to pred vsem proti Poljski. Mesa je začelo primanjkovati in cene naraščajo od dne do dne. V gostilnah so že podražili porcije, a na trgu je boj. Ljudstvo je jelo bojkotirati meso in konzum je baje že za okroglo 20% padel. »Landbund« je zmagal.
Borba za cenejši kruh.
Ljubljanski peki prodajajo drago kruh. Zaradi tega je mestni tržni odsek na predlog nadzorne oblasti zahteval, da se cena kruhu zniža, ker se je moka sillno pocenila. Ljubljanski peki se pa branijo na vse pretege. Pravilo je, da se kruh po leži prodaja, približno po tisti ceni. kakor se kupuje moka. Ljubljanski kruh pa je za 100% dražji. Odsek je sklenil, da se mora prodajati kruh po 4.50 Din, kar je že tako razmeroma visoka cena. Ali pekovski mojstri se db danes niso vdali. Ako pekov-
ski mojstri tej opravičeni zahtevi ne ugode, bodo dobavljali kruh zunanji peki po navedeni ceni. Poleg tega pa bo magistrat prepovedal prodajati kruh po dtugihl trgovinah, razen pekarniških. To bo prvi korak, drugi pa bo, da bo maksimiral cene. Lani je veljala moka na trgu menda okoli 4 Din, letos pa velja 3.80 Din. Peki bi pa radi prodajali svoj kruh po 5.50 Din. Vsakomur mora torej biti jasno, da take cene s ceno moke niso v nikakršnem' soglasju.
Zopet velika vohuoska afera na Češkoslovaškem
Kapetan genarlnega štaba Fa-lout, je prodajal važne vojaške listine v Nemčijo. Za te svoje posle je baje dobival nagrado v znesku 8000 mark mesečno, ter se je s pomočjo ponarejenega potnega lista vozil večinoma z avtomobili in ac rop la ni v Nemčijo, tako d'a mu oblasti dolgo
časa niso mogle priti na sled. Šele pred kratkim je slučajno pozabil pri svojem poletu v Draždane svojo aktovko, po katero je telefoniral; med tem pa so isto preiskale oblasti in ko se je vrnil po njo, je bil aretiran. Vohunstvo je baje že priznal.
Iz malega raste veliko!
(K uvedbi male štednje za elane Konzumnega društva za Slovenijo.)
Zrno do zrna — pogača Kamen do kamna — palača!
Ce opazujemo življenje, vidimo na prvi pogled, da so bile vstvarjene po tem lepem narodnem pregovoru vse velike naprave in velika gibanja od starih vekov do danes.
Tudi ves postanek ih razvoj zadružništva pričata, da je to nepregledno gibanje bilo danes zgrajeno le na načelu: (z malega raste veliko. V preteklem stoletju so ročdalski tkalci tia Angleškem v prvih početkih zadružne trgovine zbirali po malem od svojih nizkih zaslužkov, da so kupili tovor živeža in ga potem med seboj razdelili. Sto let pozneje prevažajo nasled-
niki ročdalskih pijonirjev živež za ogromno angleško zadružno družino z vsakovrstnimi prevoznimi sredstvi, od voza in avtomobila do velike oceanske ladje. Tam, kjer so bile nekdaj male hišice z zadružnimi prodajalnami, stoje danes velike palače in tovarne po načelu: Iz malega raste veliko! In tako nam priča vsa zgodovina zadružništva, ta najboljša naša učiteljica.
Tudi Konzumno društvo za Slovenijo ima pred seboj to načelo, zlasti sedaj, ko je za vse svoje člane, njihove otroke in sorodnike uvedlo malo štednjo (čebelico). To je kai praktična stvar!
V	vsaki prodajalni Konzumnega društva za Slovenijo dobiš hranilni list, v katerega lahko nalepiš znamke po 1, 2 ali 4 dinarje. V tak hranilni list lahko nalepiš 50 znamk po 1, 21 ali 4 dinarje. Kadarkoli ti žvenketa v žepu kak drobiž, vedno je boljše, da se ga čimpreje znebiš. Pa ni najbolj lepo in koristno, če ga porabiš za cigarete, sladkarije, pijačo in kai sličnega.
Stopi raje v prodajalno Konzumnega društva za Slovenijo in kupi pri poslovodji ali pošlovodkinji za toliko znamk, kolikor ti rožlja preveč drobiža v žepu. Tako najbolje skrbiš, da se mali denar ne porazgubi. Ne pozabi, da iz malega raste veliko! Hranilni list se bo kmalu napolnil in zbrana je lepa vsotica 50, 100 ali 200 Din. Poslovodja ti bo za zbrano vsotico izročil lepo vezano hranilno knjižico Konzumnega društva za Slovenijo in vanjo vpisal na hranilnem listu1 zbrani denar. Zbiranje znamk boš pričel na novemi Hranilnem listu in veselje po mali štednji bo vedno večje1. In čel pritegneš k temu zbiranju malega denarja še ženo in otroke ter sorodnike? Pričelo se bo veselo tekmovanje, ki bo vse vzpodbujalo. Us^pieh po nekaj letih bo presenetljiv: Zbrana lepa vsotica ti bo služila ob vsaki priliki, ob vsakem dogodku in še posebej ob nesreči, ki nikdar ne počiva.
Če te vendar taka štednja ne mika in ne veseli, prepusti to veselje vsaj svojim otrokom in ženi, ne brani je svojim sorodnikom. Povej jim vse, kar smo povedali sedaj mi, pošlji jih v prodajalno Konzumnega društva za Slovenijo, ki je najbližja in če ne s tvojo pomočjo, pa vsaj na tvoj nasvet bo v hiši in okoli nje vedno dovolj veselja in govorjenja med otroci: Jaz imam toliko! Jaz imam >pa še več! In tako dalje.
Če ne bo po nekaj letih že tisočev, pa
Razpečava v kraljevini SHS
S
Fran Ks. Leinik, Maribor, Cankarjeva ut. 26.
bo vsaj nekaj stotakov v hranilnici na strani za »hude« čase in »hude« ure, za čas, ko boš potreboval ti, ali tvoji otroci prihranjeni denar. ’
Ne zavračaj, torej te lepe misli in ideje j z gesto: »Vedno si izmislijo kaj novega!«, ! temveč te ideje se oprimi, zakaj:
■ Iz malega raste veliko!
Podaljšanje zaščite najemnikov do leta 1939 — na Francoskem.
Reakcijonarna določba za inozemce.
Francoska poslanska zbornica je sklenila podaljšanje zaščite stanovanjskih najemnikov do 1. 1939, torej za nadaljnjih: deset let. Pri tem pa je vnesla z večino glasov 318:276. določbo, po kateri ne velja zaščita za inozemce. Levica se je ostro postavila proti temu in zlasti zunanji minister Briand) ter justični minister Barthon sta opozarjala na nevarnost, da bodo v inozemstvu vračali to prijaznost Francozom.
Našlo se je celo nekaj desničarskih poslancev, ki so glasovali z levico. Zmagala je reakcija z 42 glasovi večine. Pri tej priliki se je povdarjalo. da je samo v Parizu 49.923 inozemskih družin. Iz tega pa Se vendar vidi, da celo v Franciji ne mislijo na likvidacijo zaščite. Da je to zasluga precej močnega parlamentarnega zastopstva proletarijata, ne bo menda nikdo upal zanikati.
Dnevne novice.
Po angleških volitvah. Glavno vprašanje je, kdo prevzame vlado, ker nobena stranka nima večine, za koalicijo pa Angleži niso vneti. Konservativci in liberalci so si nasprotniki, ne programatično toliko kakor osebno. Najmočnejša Delav. stranka ima največ izgloda, da bo pozvana na vlado. Težko bo pa dobila primerno podporo pri liberalni ali konservativni stranki, ker se obe bojita, da bi izgubili na prestižu, če se Delavski stranki posreči vršiti zdravo domačo in svetovno politiko. Moralno bi morali Baldvvin podati de-misijo, vendar pa menda hoče počakati, da se položaj razčisti, ker bo parlament sklican šele po 20. t. m.
Kako volijo v angleški parlament. Angleški volilni red določa manjše volilne okraje. Kandidatnih list nimajo, ampak volijo samo kandidate. Na ta način je izvoljen tisti
kandidat, ki ima največ glasov. Ker glasovi posameznih volilnih okrajev, ki so ostali v manjšini, ne pridejo nikjer v poštev. Tako ima Delavska stranka okroglo 8,296.875 glasov in 287 poslancev, konservativci 8,508 tisoč in 253 poslancev, liberalci pa 5,183.013 glasov in le 56 poslancev. Komunisti so dobili le 52.000 glasov pa nobenega poslanca.
Kongres francoske socijalistične stranke se vrši ta mesec v Nancyjii. Iz strankinega poročila je razvidno, da šteje 3489 organizacij s 109.892 člani. Strankin list »Populaire« šteje 20.437 naročnikov.
Mussolini hoče korigirati trgov, bilanco s tem, da prepove uvažanje bananov, moke itd!. Kapitalistični list »Dle Borse« pravi, da je tak diktat jako enostaven, ki napravi iz pasivne trgovske bilance aktivno, toda v gospodarstvu ne drži. Itali-
Po začasni zatvoritvi zavetišča za brezposelne hi potujoče delavce v Ljubljani,
Ko je zatrjeval nekoč »gospod župnik«, medtem ko se je basal s tortami, da mm je zdravnik prepovedal vsako delo, češ, da se mu utegne »odtrgati pri najmanjšem naporu -srčna žila« (lagati je znal' debeluh ar kot cigan), mu je odvrnil’ komunist:	»G. župnik! Ob pričetku
boljševiške revolucije so razdrli v Samarkandu velik del železniške proge. Ko jo je bilo treba popraviti, so jeli komisarji razmišlja ti, kdio naj bi jo popravil. Pa je padla enemu odi njih v glavo originalna misel: Dal je pPlloviti v glavnem mestu vse buržu-je z debelimi trebuhi. Tri tedne so delali ob zelo pičli hrani. Ko so se vrnili, ni imel nihče več trebuha, bili so vitki kot jelke. Tako bi bilo treba napraviti s teboj. Videl bi, kako lahlko bi potem delal.. .« (Komunist je imel prav: G. župnik dela trenutno prav pridno v zaporih die-želnega sodišča v mizarski delavnici kot kaznjenec. Ob delu, prežganki, krompirju in kislem zelju se je skrčil obseg njegovega častitljivega trebuščka v 12 dneh za par prstov. Kaj bo šele po preteku meseca, ki ga ima odsedeti rad* poneverbe!)
Strokovno organiziranih delavcev smo izsledili v azilu samo troje. Tudi ti danes niso več 'organizirani. Organizirani pa so bili pri socialističnih organizacijah. Za delavske interese se naš brezposelni proletari-jat prav malo briga. Vprašali smo, če ve kdo, kake naloge imajo delavske zbornice. Niti eden od prisotnih ni mogel po v oljno odgo voriti. Vse prizadevanje naših brezposelnih je u-smerjeno na zadovoljitev najelemen-tarnejših življenjskih potreb.
Vendar pa poznajo nekateri od! njih, da celo nekateri iz »lumpe npro-letarijata«, tudi kulturne potrebe. Tu-intam so posetili gledališče, talko operno kot dlramsko in kino. Nedavno, po gostovanju neke zagrebške igralke, me ije ogovoril dolgokraki »fašist«, ki je imel tako raztrgane hlače, da je kazal oni del telesa, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime: »Gospod, včeraj zvečer bi bili morali biti v gledališču. Smejali bi se bili: Vse barabe — bili smo triije iz »boljše«, štirje pa iz »ušive« sobe — smo imele »rešpetline«. In ploskali in cepetali smo, da je bilo veselje.« — »Kukala ste imeli?« — »Da, izposodili smo si jih pri portirju.« — »Izposodili?!«
—	»Da, izposodili. Pet dinarjev je plačati. Seveda pa kukala ne zaupajo vsakomur, temveč samo stalnim obiskovalcem. Nas pa portir dobro pozna. O, nas je pozdravil: To
so pa moji akademiki iz ogrejeval-nice . ..«
Tudi čitali so obiskovalci azila
—	seveda je bilo bolj malo takih. In kaj so čitali? Večinoma pustolovske romane, nekateri inteligentnejši pa tudi »Jutro« in »Slovenski Narod« ter razne tehnične in zgodovinske knjige, ki pa so njihovo obzorje navadno daleč presegale. Nekateri so posečali tudi Delavsko knjižnico.
Pogovarjali so se navadno o samih ibedastočah. Natvadno, a ne ved-no. Tuiimtam so debatirali — zlasti nekdaj organizirani — o gospodarskih vprašanjih na način, da se je bilo čudiiti, kako 'dobro so nekateri o nekaterih stvareh informirani. Tudi kar se tiče zabavnih pogovorov, so se čule včasih prav zanimive stvari, zlasti ikadar je pripovedoval »žan-dar« o svojih doživljajih izza časa svojega služibo vanja na bolgarski meji. (»Žandar«, vseskozi dostojen človek, ipio poklicu trgovski pomočnik, je služil na bolgarski meji 6 let kot aktiven orožnik. Služibo je pustil zato, iker ga niso hoteli premestiti, dasi ima v kolenu krogla bolgarskega komite, zlomljeno in pa popolnoma ozdravljeno roko in malarijo), ali pai, kadar je pripovedoval »komunist« o svojih doživljajih v Rusiji, ali pa kadar je pripovedoval »veliki župan« o svojih izmišljenih avanturah v sovjetski Rusiji in dirugodi. (Veliki žiifpan, bivši študent in dbbro-
voljec, ima neverjetno bujno domišljijo ter zna naravnost genijalno lagati)
Seveda so nekateri gosti azilla, kot moderni ljudje, silno navdušeni za modno norost:	šport,	specijelno	za
nogjolbrc. Ob priliki zadnje nogometne tekme natakarjev je postavil azil štiri krepke nogobrcarje.
Prebivalci azila so si kratili čas razen z razgovarjanjem največ s kvartanjem. Včasih so na veliko jezo policije tudi 'kako okroglo zapeli. Tuintam so priredili v boljši sobi »koncert«. Igrali so na tamburice, bršljanove liste in glavnike; bas je markiral »šlil« rnetije. Bili so med njimi tudi prav muzikalični ljudje, kakor se naijde med njimi sploh mar-sikak izgubljen talent. »Komunist« je bil ob priliki nekega -koncerta« tako navdušen, da mi je v šali dejal: »Poglejte, koliko izgubljenih talentov je med nami. Ti bi prišli, če bi se
v	posta vila sovjetska republika, vsi na svoje stališče.« Resno je pristavil: »Samo vipostavljena ne bo.«
Parkrat je prišlo med dVema vročekrvnežema, predten je mogel poseči vmes nadzorovalni organ, dlo pretepa. Vsak je vtaknil svoje batine mirno v žep in dobro je bilo. Na javne oblasti, specijalmo na policijo, se brezposelni navadno ne obračajo radi zadoščenja. To se jim ne zdi »značajno«.
(Dalje prihodnjič-)
namakanje
t
vanm
/ Ni-
/
^sjotkito!—•*~''~wsmrama;t 2tmiUixziz^!zrTsz2aesuBB"
IC
m*s
J
mm
/
'OTOVO
pa je p
jani radi jedo banane in makarone, s samim' rižem pa ne bodo zadovoljni. Vrhutega to še nie bo zadostovalo. Potem' pride na vrsto čaj, kava itd., pa še ne bo nič.
Predsednik Zedinjenih držav Hoover je
govoril iz.a razorožitev. Taikoj drugi dan je pa državni tajnik Stiimson povedal časnikarjem, ,da vojni ladtairaitat dobi 1.171,000.000 dolarjev za izpopolnitev vojne mornarice, ker je ibo ipotlrelbnioi, če hočejo Zedinjene države imeti sigurne pomočke za obrambo. Zedinjene države hočejo za' pomorsko oborožitev porabiti okoli 66 milijard dinarjev. In to je/samo ena država! Kako ogromni zneski se porabijo torej po vseh državah, ker še hi zmagalo svetovno oiaziranje o potrebi odprave vojne in upostavitvi mitiu? Grozne številke so, to!
Dunaj je postal središče za evropske šolske reforme. Naše prosvetno ministrstvo je poslalo na Dunaj 30 jugoslovanskih učiteljev, da na licu mesta študirajo dunajske so-cijalistične šolske reforme in soci-jalno politiko. Med udeleženci je tudi 7 Slovencev. Istočasno se mudi v iste svrhe na Dunaju tudi 40 bolgarskih šolskih nadzornikov.
Pet milijonov strokovno organiziranih je v Nemčiji, ki so priključeni amsterdamski internacijonali. Od teh je 944.310 kovinarjev.
Bojkot mesa na Dunaju. V Avstriji se je radi vladne carin, politike, ki je na ljubo domačim, agrarcem občutno zvišala carino na uvoz žive in zaklane živine, meso skoraj za 100% podražilo. Gospodinje so zato napovedale bojkot in ne bodo kupovale mesa, dokler se meso ne poceni.
Barantači za reparacije v Parilzu sto se končno zedinili, koliko naj Nem cilja plačuje letnih anuitet na reparacijah. Do 30. avgusta 1929 ostane v veljavi Daivesov načrt, po 1. septembru ipa stopi v veljavo ravnokar sklenjeni načrt odplačevanja, po katerem bo znašal iprvi obrloik 1707 milijonov mark in odpada povprečno na leto 2050 milijonov mark, ki jih ibo moralo plač e v iti prebivalstvo nemšlke države Ikot posledico blazne vojne politike svojih imperijatistov.
Učiteljska stavka se pripravlja v Franciji, ker je vlada odklonila malenkostne zahteve učiteljev.
Na kongresu nemške socijalne demokracije sta bita za predsednika stranke zopet izvoljena Wcls in Crispien. Mesto tretjega predsednika je nezasedeno in je namenjeno kanclerju Miillerju, ko ne bo več v vladi. Značilna poteza tega kongresa je, da je tekoče sporne točke odložil ter se Postavil na stališče, da mora stranka v prvi vrsti braniti svojo pozicijo, to je socijalne pravice, republiko in demokracijo, kar dokazuje, da stranka razumel dobo, ki grozi tudi v Nemčiji z reakcijo.
Mussolini podaljšuje vojaško dolžnost. V Italiji je bila doslej starostna meja vojaške dolžnosti 39. leto. Odslej pa se uvede vojaška dolžnost do 50. leta starosti. General Gazzera opravičuje ta ukrep s tem, da ti letniki ne bodo vojaki, antpak le čete za preskrbovalne vojske in obrambo pred letalci. — Včasih smo rek H temu — črna vojska.
Cerkev identična s klerikalno stranko. V Zagrebu je začel lani iiz-ha;jati dnevnik »Narodna Politika« kot organ hrvatske klerikalne stranke, ki ije razpuščena. jSedaj pa je nadškof dr. Bauer v pozdravnem govoru na papeža v Rimu ipovdarjal, da je »Narodna Politika« organ »Katoili-ške akcije«.
Demokrati izumirajo! Demokratske stranke seveda ni, kakor tludi ni drugih strank, ker so razpuščene. Ostale pa so še struje ali skupine, čeprav formolmo ne organizirane. Te struje se grupirajo okrog gotovih listov in tako lahko razlikujemo »Slovence vce« in Jutrovce«. »Jutrov-ci« ali /bivši demokrati pa imajo poleg svojega cenitriailinega organa »Jiutra« še lokalnega podi imenom »Večernik« v Mariboru. Kdor čita oba 'omenjena 1 ista1., bo brez težave opazil, da imial centralni organ .bivših demokratov drugačno taktiko napram svojim nasprotnikom, kot pa ima lokalni »Večernik«. Sicer pa to ni od danes, ampak je to že stara reč, samo, da se mariborski bivši demokrati vedno bolj asimilirajo in se vedno bolj potapljajo v klerikalizmu. To pa najbrž radi nekaterih gospodov, ipoedincev. Medtem ko je n. pr. ljubljansko »Jutro« izčrpno dvakrat poročalo o vinski fabrikaciji, ki se je vršila pod pa-trona&co dhhovnikov v Mariboru in ki je končala z obsodbo odbornikov Osrednje štajerske vinske zadruge na Meljski cesti, ni »Večernik« niti črhnil o tem škandalu, niti po obsodbi! Ker je pa »Mariborer-Zeitung« pod istim vodstvom1, tudi ta ni dobrim Mariborčanom nič o tem poročala. Iz tegla. zadržanja si pač lahko napra-
vi	vsak Mariborčan, ki zna samo do pet šteti, sodbo, kaj ;je povod tej dvojni taktiki. Čudlno je, da lokalni list ne prinese lokalnih novic, ampak »Jutro« tam dlaleč v Ljubljani se obširno bavi ter bere klerikalni »veš«! — Ja, denar je sveta vladar! — Rdeči komar.
Sporazum med Mehiko in Vatikanom.
Med Vatikanom in Mehiko se vrše že dalje časa pogajanja za sporazum. Klerikalna revolucija zoper mehiško državno avtoriteto je sicer zrušena, vendar pa je predsednik republike Portez Gill pripravljen skleniti mir s cerkvijo. Zastopnik Vatikana pri pogajanjih bo baje mehiški nadškof Ruiz, ki je med revolucijo zbežal v Vašington v Zedinjenih državah. General Calles, ki je klerikalni upor zadušil, se je najbrže odrekel javnemu delovanju, ker se je sedanji predsednik Gill pokazal preveč popustljivega ter se ukloni! vatikanski diplomaciji.
13 žen izvoljenih v angleški parlament. V prejšnji angleški zbornici jc bilo osem ženskih! poslank. V novi zbornici jih bo 13. Od1 teh jih pripada devet delavski stranki, tri konservativcem!, ena pa liberalcem.
Šolski zakoni, ki so v delu, se po vesteh »Slovenca« pred jesenjo ne bodo obravnavali. Klerikalcem je to všeč, ker pridobe s tem časa za borbo za svoje zahteve. Tudi mi in javnost pridobi s tem na času. Zaradi tega je potrebna živahnejša borba proti poklerikaljenju šolstva.
Hišne preiskave v Ljubljani. Naš .naročnik nam piše, dla je 24. maja izvršila ljubljanska 'policija pri njem hišno preiskalvo, iseve, brez zaželje-nega rezultata. Istotako so se vršile tudi pri več jllubljanskih železničarjih hišne .preiskave, ki jih še d‘o-sedaj niso bili nikdlar deležni.
Nagrobni govori prepovedani. Ljubljanski veliki župan opozarja, da so tudi nagrobni govori po čl. 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda prepovedani.
Gradbo poslopja za socijalno zavarovanje in delavsko zbornico v Mariboru je minister za socijalno
politiko odobril. V novi zgradbi se uredi moderen, ambulatorij socijal-nega zavarovanja.
Poslanika Živojina Balugdžiča v Berlinu, je v soboto sprejel kralj v avdijenci.
Ford v Rusiji. Znani ameriški avtomobilski kralj Ford, je sklenil s sovjetsko Rusijo pogodbo, po kateri bo zgradil v bližini Nižega Novgoroda veliko tvornreo za avtomobile in traktorje, ki naj izdela letno 100 tisoč avtomobilov.
Hugo Stinnes, sin znanega nemškega bančnega magnata, ki je pred par leti umri, se zagovarja pred sodiščem radi raznih nečednih manipulacij in goljufij, predvsem s papirji nemškega vojnega posojila. Nekdaj najmogočnejše bančno in industrijsko podjetje in trust Stinnes. ki se je tudi v Jugoslaviji potegoval za različne koncesije, je šlo že skoraj popolnoma v franže. Kakor dobljeno, tako izgubljeno.
Afganistanski kralj Amanullah je zbežal pred svojim1 tekmecem liabib Ulahem v Indijo s 60 spremljevalci. Sreča je opoteča.
Leo Trocki o demokraciji. Kakor srn« zvedeli, bo junijska številka znane 'literarne revije »Die neue Biicher-schaui« prinesla med drugim tudi obsežni esej Trockega o problemu demokracija — diktatura, s katerim cm na zelo zanimiv način, zavzema' stališče k današnijemu režimu v sovjetski uniji, »Die neue Bucherschau« izhaja v založbi Albert Schultz-Verllag, Berlin-Wilmer.sidiorf, Uhlandstr. 108.
V	Belgiji ne poznajo več policijske ure. Od 1. junija je odpravljena v Belgiji policijska ura, !ki 'je bila doisedaj do 1. ponoči. Lokali so lahko celo noč odprli za tiste, ki lahko zapravljajo denar.
Predrznost Heimwehrovcev. Daši je na Nižjem Avstrijskem razglašena prepoved demonstriranja oboroženih organizacij, so Heknvvehrovci to prepoved ignorirali in priredili svoj zlet 26, maja v Aspang. V tamošnji okolici se nahaja okrevališče bolniške blagajne, Zeilern. V okrevališče se je nahajal med drugimi, po večini razredno zavednimi delavci, tudi nek pristaš Heimwehrovcev. Ta je venomer izzival ostale delavce in uprizarjal prepire in sipopade. Ker ,je to v takem zavodtu za bolnike nedopustno, je bila uprava okrevališča prisiljena, da1 ga izključi' in pošlje domov. Nato pa je ta Heimwehrovec nahujskal okoliške kmete in pristaše Heim-wehna, dla so začeli izvajati bojkot proti okrevališču in njegovo osobje napadati. Ustavili so dobavo mleka in oddelek, ki je šel v mesto po živila, so pretepli, voz razbili in zmetali v jarek, Zasedli so vse poti, ki vodijo k zdravilišču. Ravnateljstvo bolniških blagajn je nato zaprosilo za pojačanje orožniške zaščite. Zadeva pride sedaj pred nižjeavstrijski deželni zbor in socijalni demokrati energično .zahtevajo, da .se mora enkrat napraviti red; ali veljaljo zakoni in prepovedi za vse državljane, alti pa za nobenega. Če to ne bo pomagalo, ibo poseglo delavstvo po samopomoči.
Živali tudi govore. Amcrikanski profesor idr. V. M, Pattersoo na ColuimiMiska univerzi je imel predavanje, v katerem je
dokazoval, d,a živali ‘govore. Ptice imajo po nj egov c m 24 črk, to je 7 samoglasnikov in 17 soglasnikov. V njih jeziku je motgel ugotoviti okoli 300 'heised. Živalske in človeške glasove posnema z gramofonskimi ploščami, potem pa primenja sličnost človeškega in živalskega .glasu. Profesor sam pa priznava, da bo itneba še mnogo preiskav in izkušenj, preden se stvar točno ugotovi.
Stoletnica smrti iznajditelja rudarske svetilke. Dne 29. maja je minulo sto let, odkar je umrl iznajditelj rudarske svetilke Humfri Davy. Davy je bil rojen na Angleškem 17. decembra 1778, kot sin lesnega rezbarja. S 16. letom' je stopil k nekemu kirurgu in lekarnarju v uk ter se zanimal zlasti za kemijo in elektriko. Zasledoval je ugotovitve Volte in Galvanija. Bodril ga je k samostojnemu delu sin slavnega izumitelja VVatta. Takrat se je ustanovila v Londonu nekaka ljudska visoka šola. Na to šolo so leta 1801 sprejeli Davya kot docenta (učitelja). Sad njegovega študija je bil prva .električna razsvetljava. Davy je mnogo potoval. Leta 1815 se je vrnil z daljšega potovanja in je odkril pomen žične mreže pri svetilki ter s tem odkril važno naravoslovno iznajdbo varnostne svetilke za rudarje. Leta 1820 je postal predsednik ljudske visoke šole v Londonu.
Najvišji polet z aeroplanom je dosegel nemški letalec Neuhofen. Dvignil se je do 12.739 metrov visoko. V višini 8000 metrov je odrekel aparat za kisik, in; Neuhofer je padel v nezavest. Zahvaliti se ima svojemu dobremu letalu, ki je ostalo v ravnotežju, ter je ob polaganem padanju pravilno plulo proti zemlji. Ko se je zavedel, je vodil svoje letalo v pristanišče, kjer so ugotovili na merilih, kako visok je bil polet. V najvišji višini je bilo 52 stopinj mraza, do-čim je bilo na zemlji nad1 20 stopini toplote.
V	višinah zapušča letalca spomin in volja.
Komunistično nasilstvo v Varšavi. Strok, organ, na Poljskem so imele svoje posvetovanje. Komunisti so prignali okolu 700 svojih ljudi in vdrli v zborovalnico ter pričeli streljati z revolverji. Oddali so OKoli 20 strelov, potem pa zopet odšli. Ti ljudje imajo torej povsod enake manire. Najraje razdirajo in motijo tam delavsko solidarnost, kjer ima delavstvo najtežje boje za demokracijo in socijalne pravice. Vsaj nam je znano, kako bagatelizira maršal Pilsuc-ski poljski parlament, katerega predsednik je s. Ign. Dszinsky.
Pomoč delavcem — članom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva. Cena Din 4.—. Tako je naslov knjižici, ki jo je izdal Okrožni uiad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Knjižica ima namen nuditi zavarovanemu članstvu splošna praktična navodila, kako mu je postopati v slučaju obolenja in obratne nezgode. Knjižica ni suhoparno ponavljanje zakonitih določb, temveč vsebuje poljudna, vsem razumljiva praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva.
I aka navodila so bila zelo potrebna, ker se od članstva ne. more zahtevati točnega razumevanja zakona o zavarovanju delavcev. Poljudna razlaga zakonitih predpisov bo širila v članstvu razumevanje za socijalno zavarovanje in ga bo seznanjala z velikimi dobrotami te inštitucije.
' Brošura je namenjena zlasti tudi delodajalcem, da se bodo seznanili s pravicami in dolžnostmi svojih delavcev v pogledu so-cijalnega zavarovanja, ter občinam, ki morajo izdajati razna potrdila v smislu zakona o zavarovanju delavcev. Tudi vsak obratni zaupnik in funkcijonar strokovnih organizacij mora biti z vsebino te knjižice točno seznanjen, da bo mogel dajati potrebna pojasnila vsem interesentom.
Knjižica obsega 96 strani in ima priključen pregled prispevkov, ki se predpisujejo delodajalcem, in navaja zneske, ki jih sme delodajalec odtegovati od delavčevega zaslužka v namene zavarovanja. Knjižici so pridejane razne tabele o prispevkih, dajatvah in rentah. Cena je izredno nizka, r	-tižica samo 4 Din. Dobiva se
pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in pri njegovih ekspoziturah.
Ne vrzite svoje prazne MAGGI-jeve steklenice proč! Le-to lahko date pri svojem trgovcu zopet napolniti z MAGGI-jevo zabelo. Ce se dopolnjuje, je potem MAGG1-jeva zabela dosti cenejša. Toda pazite na to, da se zabela dopolnjuje iz velike MAGGI-jeve steklenice! Le-ta ima ime »MAGGI« na »rumeno-rdečih« etiketah.
Vaša želja je
imeti čevlje, kateri se dobra priležejo, da so čevlji prvovrstne kvalitete ter po odgovarjajoči naj nižji dnevni ceni
Uresničite to željo
z nakupom
KARO ČEVLJEV
Maribor, Koroška c. 19
Le mirno spite, ker ZENSKA HVALA raztaplja nesnago čez noč, a zjutraj jo odpravi SCHICHT-ovo TERPENTIN-ovo MILO,..— .Poglejte nas današnji oglas!
Tal pa:
Proletarska književnost v hiči meščanskega časopisja.
(O priliki » Jutrove« kritike Cerkvenikov ega1 »Greha«.)
V	»Delavski Politiki« smo že večkrat pisali o nalpredtajoči slovenski (proletarski knijiževriosti. Vkljub temu, da bi 'bili s loven, književni časopisi brez iprislpevkov naših pisateljev (Toneta Seliškarja, Angela Cerkvenika in Bratka Krefta) prazni in brez duha, se je začel v zadnjem času sistematičen boj 'meščanskega časopisja proti njim. V prolomnih dobah, ko se rušijio stari 'temelji in zidajo novi, je tak boj sam po sebi razumljiv; zavedamo se, da bodlo našli naši književniki tem mianj priznanja pri petre-faktih, ki imajo slovensko umetnost v zakupu, čim bolj bodo njih dela borbena. Napadi meščanskega časopisja in njegova zelena jeza — vse to nam je raizumljirvo, ni nam pa vseeno, če se vrši boj z uprav — milo rečerto — umazanimi sredstvi, ki jih bomo skušali vedno razgaliti — ne samo, da krijemo naše književnike, temveč tudi, 'da preprečimo onesnaženje proletarske kulture, ki je na-menljemal delavskemu razredu, s strani site buržuaziije.
Slovensko meščanstvo je meščanstvo prav posebne vrste. Brez široke podjetnosti in umskih sposobnosti, s katerimi se odlikujejo kapitalisti
drugih narodov, životari to meščanstvo v glupi domišljavosti in kramarskih brigah, ki se jim družita kot produkta slovenske klerikalne vzgoje še tujcu težko pojmljiva ozkosrčnost in pa 'svetohlinska hinavščina. Angelo Cerkvenik je v svojih delih razgalil to s hlimbo odeto, v resnici pa nemoralno maso našega malomeščanstva, razgalil jo je z nadrealističnim Stilom Dostojevskega v točki, ki je spričo strašne slovenske hinavščine najbolj ranljiva. S tem si je poet pošteno prislužil njenO sovraštvo in ogorčenje, pravtako, kot si je tudi Cankar prislužil zaničevanje in omalovaževanje doline Šentflorjanske.
Da bo kritika Cerkvenikovega »Greha« neugodna, smo vedeli že pred predstavo, 'kajti evangelij in edino čtivo slovenske »purgarije« »Jutro« je o predstoječi predstavi trdovratno molčalo (če izvzamemo kratko notico iz gledališke pisarne). Molčalo je pred premiijero slovenske drame, ki so tako redke; tisto »Jutro«, ki slavi redno kot kulturne jubileje petdesetletnice upokojenih žandar-jev (opazuj viljemovske brke na fotografijah!) in pa podeželskih kramarjev s platnlom, ki niso delali vse življenje nič drugega, kot spravljjali denar. Zato pa so ti jubilanti stebri 'slovenske »napredne« kulture!
Po predstavi je napisal v »Jutru« štev. 11(3. kritikio g. B., ki je dramio popolnoma raztrgal. V kritiki se nahajajo stavki: »Kako okorno in primitivno je zgradil (Cerkvenik) »Greh«, s kakšnim plitvim dialogom! ,.. Drama ;je nezanimiva, prazna ...« Nato slede zelo prisiljeni nauki: »Avtor bo moral naposled le vprašati samega sebe v trenutku, ko bo stal najbolj č'ist(?!) 'pred seboj:. Ali hodim pravo pot? Kam je treba usmeriti naijintenzivnejše prizadevanje, da bo uspeh večji, trajnejši?«
—	Ali je komu komad' všeč ali ne, je njegova 'stvar in vsakdo ima tudi pravico povedati svoje mnenlje. Nekaj drugega pa je, če ima kdo dve mnenji, kajti isti g. B. je podal v »Notvi Evropi«, knjiga XVI. štev. 37. prav fla podlagi »Greha« sledečo, naravnost pohvalno karakteristiko Cerkvenika kbi pisatelja:
»V 'dramatiki mnogo obljublja Angelo C^rkv-emik, ki je napisal doslej dve dramit »V. vrtincu« in »Greh«. Zanimajo ga zlasti seksualni problemi, ki jih rešuje z Wede-kindovskimi osebnostmi in z etičnim čustvom, ki je v bistvu tipično slovansko. Cerkveniki jie prišel, da zamenja Kraigherja ... (n. ib.; najboljši slovenski dramatik!).
G. B., avtor obeh, diamemtralno si nasprotnih mnenj, je uslužben prt »Jutru«. Proletarijat dobro ve, kaj se
pravi delati za druge, jesti tuji kruhj t I zato mu tega greha ne moremo i3h | | preveč šteti v zlo, dasi bi pričakovali • malo več — itrdne hrbtenice. Globoko smo namreč prepričani, da je morala j biti kritika negativna na povelje
i	onih, ki so gospodarji »Jutra« in ki so se zarotili proti vsemu, kar ni ravno prikladno za omehčane bur-žuazne možgane. V tem mnenju riais potrjuje tudi dejstvo, da se je pred j letom dni nekaj sličnega zgodilo z
1	Golouhovo »Krizo«.
Dodatek. V »Jutru« štev, 126.
I	sm'o naknadno naleteli na članek g. B. z naslovom »Nekaj o gledališki kritiki«. V članku poskuša avtor obrazložiti metodo pisarija svojih kritik v revijah in v dnevnem čassopisju. Avtor ije v 'tem' članku, ki naj predstavlja menda nekak zagovor njegovih dvojnih sodb, mnenja, diai morajo biti ikriitike v revijah »staložeme«, dločim se naj v dnevnem časopisju pišejo kritike na podlagi »impresij«. ZdS se riarn, da je B: pozabil tu povedati, dta so »impresije« — navodila »Jutro v ih« gospodarjev.
O »Grehu« sta prinesla /prah tako neugodni oceni tudi »Slovenski Narod« in »Slovenec«. Kritika! obeh listov še poslužujeta stare metode: avtorju obsojenega dela podtikata stvari, ki jih ta ni nikjer zapisal, nato pa se z donkohotskim navdušenjem borita — z mlini na veter. Značilno je, da je dobil »Slovenski Nartod« pred par dnevi ugodno oceno Cerkvenikovega dela, ki je pa — ni priobčil. — V obeh ocenah smo našli toliko podtikanj in toliko nerazumevanja drame, da se na posamezne lOgrde ne moremlo ozirati, pač pa bomo, ko nam bo dopuščal prostor, prinesli v našem listu analizo »Greha«.
ftlrlfenr
»DetOljUb«. Mariborski »Deto-Ijub« je imel 25. maja svoj letni občni zbor, ki je pokazal veliko važnost in napredek tegk društva. Mala lesena hišica, ki si jo je postavilo društrVo na1 vrtu Ljudskega doma, je že davno premajhna, da bi mogla sprejeti v svoje okrilje vse otroke, ki jih šteje društvo že skoro 200. Otroci se vžgai-jajo v duhu vsečlovečanske strpnosti in miru in k razvitku lastne individualnosti brez vsiljene in brutalne avtoritete. Da se zamere to polno db-seči, je uvedlo društvo diskusijske večere za stafiše, ki se vrše po možnosti. Da bi cdpiomioglo pomanjkanju lastnih prostorov, je društvo zaprosilo vbdstvio dieške šole v magdalen-'skem predmestju, da mu prepusti zai
nedeljske popoldneve prazno šolsko telo^adiučb, kari.pia irni je b^lo' Odklonjeno. Driišivo ije imelo v prešlem poslovnem letu: 1. Zaposlenih popol-dnevov, ko so se otroci vadili v raznih deških in dekliških ročnih delih, iigrah, petjju, godbi itd., skupaj 78 (1788 otrok, 165 odraslih). 2. Popoldanskih izletov 28 (1043 otrok, 111 'odraslih). 3, Celodnevnih izletov 14 (981 otrok, 168 odraslih). 4. Večdnevnih izletov 6 (331 oltrok, 47 odraslih).
V	nov odbor so billi izvoljeni stodrugi in sodružice: Grčar, Pelikan, Glaser-jetva, Sfa|uberjeva, Hein, Heinova, Pezdičeikj, Šundherjeva, Fifolt, Jevšni-Ikar, Teply. V kontrolo pa Drnovšek, Novakova, Zagernik in Stropnik.
»Slovenec« pozna pri nas še samo uradnike. »Slovenec« od četrtka 30. V. zopet prinaša vest, da se bodo plače uradnikom povišale. To novico »Slovenec« najmanj vsak mesec enkrat ponovi. Da so uradniki potrebni povišanja plač, tega pač ne bo nikdo tajil, toda mi nimamo sarrio uradnikov, ampak imamo tudi velikansko število neuradnikov, deloma slug, deloma delavcev, na katere »Slovenec« siploh ne misli, kot da jih niti ne bi bilo. Delavcev imamo več kot pa celokupnega ostalega osobja. Delavci pa imajo prave beraške plače in o eksistenčnem minimumu ni govora. Delavci čakajo, nestrpno čakajo na pravilnik, pa ga od nikoder ni, nasprotno: »Slovenec« je objavil neko ministrovo izjavo, da si naj delavci ne delajo nobenih' iluzij-, ker v doglednem času ni misliti na tisti famozni pravilnik, ker ni denarja za to. Ja, ali za uradnike pa je denar? »Slovenca« bi pri tej priliki opomnili tudi na tiste razlike, ki jih uprava dolguje delavcem' iz leta 1923-24, ko ni v ljubljanski direkciji sočasno prevedla delavcev na nove plače, kakor je prevedla delavce ostalih direkcij. l'e razlike znašajo od- 1000—5000 Din na elana. Ako se je dobil sedaj denar za nastavljeno osobje, zakaj se ni tudi Za delavce, katerim se je omenjene razlike sprva ob-ljubovalo z zatrdilom, ko bo, kreflit na razpolago. Torej preljubi krščanski Slovenec«, spomni se na tiste, ki imajo najmanjši kos kruha, ki pa tudi služijo domovini. — Eden za vse.
Hišne preiskave v Mariboru. Tukajšnja policija je izvršila pri uslužbencu železniških delavnic S. hišno preiskavo in ga nato aretirala baje radi komunistične propagande. Istočasno je izvedla hišno preiskavo tudi pri mladem delavcu K., kjer pa ni ničesar obremenilnega našla, ker se K. ne peča s politiko.
Avtobusni promet med Mariborom in Avstrijo se ije te dni ©tvoril na progi Mariibor—Leibnitz—Leut-schach—Lanigegg, Odhod iz Maribora (Grajski trg) ob 12.45. uri.
Zaprta ulica. 'Vslled preureditve hotela »Črni orel« se zapre iz varnostnih ozirov za vsaki promet od1 1. junija 1929 za nekaj dhi Volikmajer-ijeva ulica med! Grajskim trgomi in Gosposko ulico.
»Svoboda« Maribor. Odborova seja podružnice se vrši namesto v pondeljek v sredo, dne 5. junija, ob 8. uri' zvečer v »Ljudskem domu«.
MALA NAZNANILA.
!a gonilne jermene
za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova cesta 13.
ProMMna zadrug mizarskih mojstrov
r. z, z o. z.
Maribor, Vetrinjska ulica 18.
14	8C*	lastna Izdelava vseh vrst pohištva
M	od	navadne	do	najfinejše	izdelave,
iz mehkega, trdega, kakor tudi iz eksotičnega lesa, po zn tno znižanih cenah, zelo solidno m dobro delo. Eno leto ga ancije. Samo pri Produktivni z«-clruifi mizarskih mojstrov, Maribor, VetrlnjHka ulica 18.
Tvornica štampiljk
in p. »Ustja v ,o stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43.
Važno za vse!
Vsakovrstna popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, dvokoles in motorjev, emajliranje in poniklanje. Shranjevanje dvokoles in motornih koles čez zimo, vse to nudi in izdeluje mehanična delavnica
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tattenbachova ulica 14.
ElefctrotehniZna delavnica
PRATTES & TRABI, j
Maribor, Vodnikov trg St. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in j aparatov, novo ovijanje sežganih eiektro- j motorjev, dynamo-strojev, transformatorjev j itd. Lastna preizkušeValnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in ; prodaja porabljenih motorjev in dynamo- j strojev.
Enkratna ponudba.!
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od i 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa | obnovi naročnino za Radlovvelt, dobi po ; svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giintlier u. Dr. P. Stuker in ‘ sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-lecnntscnes Lesmon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico i do premije, ki pošljejo naročnino do 10. )V, j in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Kovčeki za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri m po najnižji ceni pri Ivan Kravos, j Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Ali ste že krili |
svojk potrebe v tiskovinah m
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpelja vi in po n a / n i ž j i h c e n a h za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska Liskama d. d.
Haribor, Sodna utfica it. 20
Mtirll ii Teznu m fluri&o
■i
V
jid!
i ! .
TnjiuMVo posluje na Ruški cesti štev. 5 vsako nedeljo od 9. clo 12. ure dopoldne in vsako sredo od 18 do 20. ure zvečer. Člani dobe istotam vse informacije.
i; !:
liska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite]) Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.