NOVICE Doli'iij.ske Novice izhajajo vsak íeírtek; ako : : je tu dan praznik, (tan [)0[>rej. : : Cena jim je za celo leto (od aprila do aprila) 3 K, za poi icta l'ôH K. Naročnina za Nein(';ijo, Bosno in druge evropske države znaša H'ôtl K, za Ameriko +*t>0 K. Ijisit in oglasi se pliiénjejo uaprej. Vse «lopise, iiai-oťiiiiio in oznanilti »prejema tiskarna J. Krajec nawl. Pozdrav Njenemu Veličanstvu novi ppesvitii cesarici GITI. Odkai' je segla leta 1S9S, grozna morilčeva roka po predragoceneiii življenju preblage, pokojne cesarice Elizabete, stuo Ijili avstrijski narodi brez državne matere — cesarice. Zato je pa zavalovala velika radost in sreia v srcih vseh avstrijskih državljanov, ko je stopila ob strani mladega, navdušenega vladai'ja cesarja Karoia na slavni vladarski prestol tudi preblaga cesarica Cita. In zopet ititanio gori na vzvišenem cesarsketii prestolu mater, ki bo ljubila svoje državljane % materinsko ljubeznijo ter jitii lajšala bridkosti in ti'pljenje. — Pozdravljena naša velika, ljudomila državna mati! Pozdravljena, tisočkrat pozdravljena prosvitla cesarica Cita! Žejni tople materinske ljubezni, ki nani je bila toliko let vzeta, obrafiaino svoj npapoltii pogled na Te, saj vemo, da nam bodeš vsikdar dobra in skrbna mati. Zato pa: Pozdravljena! Naši junaki, Tvoji najbrabrejsi in najvrednejši sinovi, ki se z brezmejno hrabrostjo borijo onkraj mej nase velike domovine za dedni prestol slavnih Habs-btn-žanov, za čast in procvit mile domovine in pa za pravico, kličejo Ti iz bojnih poljan: „Pozdravljena, visoka vladarica!" Naše matere in Žene, ki so poslale svoje najdražje, svoje sinove in može v veliki l»oj za veliko in vsikdar slavno domovino, zró zaupno k Tebi, iz src pa jim kipi pozdrav; „Pozdravljena, naša velika mati!" In tu glej, velika cesarica, našo ljubo mladino! Zadnje cvetove je zbrala po ove-neliii livadah, da zvije venec, ki bode krasil Tvojo podobo. — Ljubi Te naša mladina Že sedaj, ko Te je komaj spoznala. Saj ji je vrlo naše nćiteljstvo že prve dni, ko Si s presvitlim cesarjem zavladala naši domovini, tako navdušeno govorilo o Tebi in ji toliko lepega povedalo o dobri, ljudo-mili presvitli cesarici Citi, ki sedi daleč tam na cesarskem Dunaju na zlatem vla-darskeiti prestolu ob strani presvitlega ccsarja Karoia. Da, premila cesarica, v slovenski mladini bodeš imela vsikdar najzvestejšc in najndanejše sinove in hčere! Glej, koliko sirot je med njimi! — Ko je zapela vojna tromba in oznanjala svetu, da je domovina v nevarnosti, zapustili so naši možje svoje najdražje na svetu, svoje otroke, in so odšli v boj. Mnogo jih je padlo junaške smrti — saj brez žrtev ni zmage — sirote pa so ostale. In ker zamanj čakajo dragih očetov, tem srčnejše in zaupnejše kličejo Tebi, presvitla cesarica: „Pozdravljetia! Srčno pozdravljena, naša dobra, naša usmiljena mati!" Jn vsikdar svojemu vladarju naj-zvestejše slovensko ljudstvo Te pozdravlja, presvitla cesarica in se Ti klanja v svoji najčistejši otroški ljubezni in srčni uda-nosti! Pred prestol Vsevečnega pa pošilja srčne prošnje, da bi Ti sijalo vsikdar solnce neskaljene sreče, da bi Ti bili posuti poti s cveticami, da bi nikdar ne skalila solza bridkosti in žalosti Tvojega materinskega očesa ! Kar se more v srcČo Šteti, večni Bog naj podeli: Karlu prvemu in Citi, celi hiši Habsburški! Cesarica Cita. Cesarica Cita Marija Adelgunda Mihaela Rafaela Gabrijela Josipiiia Antonija Lujza Neža je bila rojena 9. majriika 1892 v Villa reale delle Pianorre v Yia-rcggiii pri Lncci v Italiji kot hči Roberta, vojvode Farmskega in Burbonskega in njegove druge soproge vojvodinje Marije Antonije, princesinje portugalske. Vojvode Parmski so bili vladarji v mali vojvodini Parma do leta 1 859. Bili so zavezniki Avstrije in so se i)o izgubljeni bitki pri Solferiini morali umakniti pi-jemontskemu kralju Viktorju Kmaiuielu II., ki je leta 18G0 vojvodino Parnisko združil z drugimi pokrajinami vred v kraljestvo Italijo. Vojvodinja, ki je vladala tedaj za svojega sina vojvodo Robei'ta, je sicer protestirala proti tej ugrabitvi dežele, toda ta ugovor je ostal bicztispešen. Zakon vojvode Roberta je bil zelo plodovit. Iz prvega zakona je bilo osem otrok, med njimi sedaj vladajoči Henrik in pa princ EUja, ki je član naše armade in se nahaja na primorski fronti, ter je poročen z nadvojvodinjo Marijo Ano, ličerjo vrliovnega armadnega poveljnika, nadvojvode Friderika. Iz drugega zakona vojvode Roberta je izšlo 12 otrok in princesinja Cita, sedanja cesarica, je bila peto dete. Oče princesinje Cite, vojvoda Robert, je umrl leta 1 907. Cesar in cesarica sta si celo v daljšem sorodstvu, kajti cesar je nečak, cesai'ica pa nečakinja nadvojvodinje MaiJje Arnincijate. Svoja prva mladostna leta je princesinja Cita preživela v vili Pianore, razkošno urejenem gradiču sredi celega gozda pinij in oljk. Vzgajali so jo strogo, v strogo verskem duhu. Značilno za pobožni duh, ki vlada v vojvodskirodbini,jcdejstvo,dascsti'a princesinje Cite, vojvodinja Adelajda, živi kot priprosta tnina v neken; inozemskem samostanu. Po dovršenem 10. letu je prišla princesinja Cita v zavod salezijank v (^'ang-berg na Bavarskem, kjer se je vzgajalo več hčera vladarskih in inijvišjiii plemiških rodovi». V Cangbergu je ostala do 1. 1903. Nekaj časa se je mudila nato v samostanskem vzgojevališču benediktink na angleškem otoku Wightu. V slovečem samostaini v Cangbergu je bila princesinja Cita ljubljenka součenk. Bila je izvrstna učenka, zlasti v računanju je prekosila vse druge. Bila jo tudi izborna orglavka ter je v samostanski cerkvi včasih oskrbovala orglanje. V samostalni je bila Sest let. Brhko princesinjo, vedno veselega obraza, je vse rado imelo. Nastale prepire med součenkanii je vselej razumela poravnati, ker je bila zelo prikupljivcga in obenem resnobnega vedenja. Vsaki součenki je rada pomagala v tej ali v oni zadevi, ie je le mogla. Do učenja je imela veliko veselja, ne da bi se bilo z njo v samostanu vsled njenega knežjega lodu di ngače ravnalo, kakor z drugimi učenkami. Princesinja Cita se je posvetila povsem znanstvu, zlasti je proučevala zgodovino, modroslovje in latinščino. Kazala je izredno nadarjenost in je imela izvrsten spomin. Ni čuda, da se je mnogo naučila in je vseskozi visoko naobi'ažena. Govori več jezikov: nemški, francoski, italijanski in tudi angleški, kar je največ pridobila v samostanu na otoku Wight. Že kot mlada princesijija jo bila znana kot velika dobrotniea revežev. Neštetokrat je prosila svoje stariše za darove v denarju, obleki in živilih, katere je osebno prinašala revežem in jih med nje razdeljevala. Nobeno vreme ji ni bilo preslabo, da bi ne bila pohitela tned nje in nobena bajta ji ni bila prenizka, da bi jim ne prinašala pomoči in tolažbe. Kakor je cvetela ob Starnber-škem jezeru rajna iiaša cesarica Klizabeta in je postala znana šii^ši javnosti še-le, ko se je z našim blagopokojnim cesarjem Franc Jožefom zaročila, tako tudi javnost ni niti še slutila, (ia postane ponižna parmska princesinja Cita še kedaj bodoča avstrijska cesarica. Z nadvojvodom Karolom Francom Jožefom se je seznanila 1.1909 v Francovih val ih na Češkem, ko sta oba pošetila skupno teto nadvojvodinjo Marijo Annncijato, ki se je tedaj zdravila v tamošnjih kopelih. Ko sta se zaročila, je bila nadvojvodinja Cita stara komaj ]H let. Odtlej jc bil nadvojvoda večkrat gost v vili Pianore. Mlada zaročenca sta večkrat zahajala v Lucco na Laškem, se udeleževala tam ljudskih veselic in bila sta oba kmalu zelo priljubljena med domačim prebivalstvom. Prihodnje leto se pa je prîcezinja Cita s svojo materjo preselila v grad Švarcau, ki ga je kupil vojvoda Robert že pred nekaj Časom. Tu.se je vršila potem dne 21. oktobra leta 1911 poioka. Poročil je mlado dvojico mnsgr. Bisleti, ki ga je v ta namen poslal papež iz Rima. Navzoč pri poroki je bil tudi cesar Franc Jožef, ki je pri slavnostni pojedini nazdravil novo-poročenca iii v začetku svoje zdravice dejal : „Vse osrečujoča poroka, za katero smo se danes zbrali, da jo slovesno praznujemo, me zelo veseli in me navdaja z velikim zadovoljstvom. Nadvojvoda Kaiol si je izvolil za družičo življenja princezinjo Cito Parmsko. Čestitam mu k tej srčni izvolitvi in pozdravljam nadvojvodinjo Cito z iskrenim veseljem kot članico svoje hiše." Prisostvovala sta poroki tudi oba ženinova strica nadvojvoda Franc Ferdinand in saksonski kralj. Nadvojvodinja Cita je bila že takoj od začetka prava žena vojaka. Sledila je svojenul soprogu na njegovih vojaških iw-tovanjih in je tako tudi dosegla, da ga je smela spremiti na maršu, ko je njegov polk bil premeščen iz Brandýsa v Kolomejo. Bala se ni nikakoršnih težav in je tako v Misteku stanovala s svojim soprogom v neki navadni meščanski hiši, ne pa v bližnjem gradu nadvojvode Friderika. Posebno rada je spremljala svojega soproga, ko je nadziral vojaške hleve. Ravnotako pa je tudi nadvojvodinja sedaj v vojnem Času sledila svojemu soprogu na bojišče in je tamkaj obiskovala vojaške bolnišnice. — Prav v zadnjem času se je poročalo o takem obisku vojaških bolnišnic na rumunski fronti, kjer je ljudomila in dobrosrčna vojvodinja tolažila ranjence in begunce in jim delila darove, zapuščajoč povsod v srcih vseh sliko pravega angela tolažbe in prisrčne dobrote. Na gradu Vartholc pri Rajhenau-ju je dne 20. novembra 1912 povila svojega prvorojenca, sedanjega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Jožefa Otona. Meseca januarja 1913 se je nadvojvodska dvojica preselila v novoui'ejeni grad Hecendorf pri Dunaju, ki ga je jima daroval in preuredil cesar Franc Jožef. Tu je povila nadvojvodinja Cita dne 3. januarja 1914 deklico, ki so jo krstili za .\delajdo Marijo Jožefo. Tretji otrok, nadvojvoda Robert Karol Ludovik, je bil lojcJi dne 8. februarja 1915, Četrti, nadvojvoda Feliks Friderik Avgust, je bit rojen dne 31. majnika 1911;, ko se je nadvojvoda Karol Franc Jožťf nahajal kot poveljnik na tirolski fronti in za to tudi ni mogel prisostvovati krstu, ki se jc vršil v cesarjevi navzočnosti v Schiinbrunnu in je bil kum novorojencu saksonski kralj Friderik Avgust. Naša ccsarica je vse svoje otroke sama dojila. Hodila je tudi ali sama ali v spremstvu svojega soproga ali svoje dvor-janice grofice Nostic v dvorno lekarno, da v lekarni osebno nakupi za otroke potrebnih predmetov. O kakovosti živil, ki so bila namenjena za njene otroke, se je vselej hotela sama prepričati. Vsa njena skrb je posvečena vzgoji otrok, katere sama uči sklepati ročice in moliti. Naša mlada cesarica je vzor krščanske matere. Vsi štirje otroci cesarske dvojice so telesno in duševiio dobro razviti. Najstarejši sin in prestolonaslednik Oton je ravno dopolnil 4. leto svoje starosti in je zal in Ijubeznjiv otrok. Bil je tudi ljubljenec rajnega cesarja, katerega je večkrat na dan obiskal. Cesar ga je vselej z veseljem sprejel. Hi Božja previdnost je i)oSiljala Avstriji v vseh časih velike može za vladarje. Je pa ravno Avstrija po svoji legi središče, srce, cele Evrope. Zlasti je naklonil Vse-dobri v viharnih časih mogočni Avstriji velike cesarje, velike vojskovodje. In če kedaj, tako smo posebno sedaj v svetovnem vojnem ognju potrebni mogočnega in modrega vladaija in usmiljene tolažilne vla-dai-ske nnitere. Hvala Večnemu! Dobili stiio oba. Kakor vsi narodi avstiijski, tako i)o-lagaiiio Uidi tni Slovtsiici V tilobiiki udatiosli iioveimt cesaiju Íii novi ctssaiici jirisrčnc pozdrave iii sveto jiiisego: Pozdravljena nova velika vladarska dvojica nove, mogočne Avstrije! Pozdravljen cesar Karol in njegova plemenita soproga cesarica Cita! Mi ostanemo zvesti Bogu in cesarju Karolu in cesarici Citi, zvesti veliki Avstriji» zvesti pa tudi svojemu slovenskemu narodu! — Bog ohrani, Bog živi našega milega cesarja Karola in našo ljubeznivo cesarico Cito do skrajnih mej človeške dôbe in Vsemogočni naj blagoslovi iz nebes Njuno odgovornosti polno viadarsko delo! Blagoslov pre-svitli cesarski rodbini ter celi vladarski hiši slavnih Habsburžanov ! Cesarska cerkvena slavnost v Novem mestu. Cesarska cei'kveiia slavnost v Xovetn mestu ]tovo(loni nastopa vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karola se je vi-šiia pi'eteklo nedeljo nad vae veličastno. Točno 0Î) poln 10. ni'i je bil ves razpoložljiv jtrostor kapiteljske cerkve napolnjen. Slavnosti ])ri-nicii-eh govor je itnel niii. g. proši, dr. Seb. Elbert. Govoril je v slovenskom in neiii-Škeni jeziku. V zbraTiih besedali je slavnostni govornik očital življenje sedanjega cesarja Kai'ola. Omenil je marsikatere zanimivosti iy. življenja pi'eljnboga novega cesarja. Y vznescnili besedali se je tudi S])0)tiinjal naše nove matere a vsti'îjskih narodov, ce.sartce Cite. Opozarjal je na zasluge slavne Halislnirške Iiiše, ki je vedno skriieia po svojih stavnih sinovih za blagoi' svojih podložitikov. Povdaijal je dolžnosti, katere smo dolžni celi hiši Habslmrški, posebno pa sedaj novemu vhidajjii. Ob sklepu je pozval vernike, naj iskreno molijo zanovega cesarja, da lii svoje nai'odc modi'o vladal in bi mu Tîog doilelil veliko juilost sijajne zmage in častnega tniiu. Po krasnetii, res v si'ce segajočirn, navdušenem govoru, je sledila [lotu.iiik'alna sv. maša. Mv. mašo je daroval slavnostni govornik saiti, mil. g. pi'ošt di'. Heb. Elbert ob veliki a.sis(enci svtîtne în samostanske duhovščine. Kot arhidijakon je fungiral \ eleč. g. nions. A. Zamparo. Po sv. maši je sledila livalnica „Te Deiim" in cesarska himna. Cerkvene slavnosti so se udeležili zastopniki javnih oblasti. Zbralo se je vse itradništvo c. ki', in civilnih ohlastev pod vodstvom .svojih predsednikov in predstojnikov, častniški zbor, pr'ofesorskt zboi', pred-stojništva obtíh tiiožkili samostanov, učitelj-atvo in ontžništvo, nadalje zastopstva uniformirane tinjščanske garde, veteranskega društva in požarne brambe, novomeška dekliška ljudska šola z gg. učiteljicami. Opaziti je bilo mnogo gospa. Tudi udeležba ostalega mestnega občinstva je bila mtiogo-številtia, med katerim je bilo zlasti mnogo vojaštva, beguncev In vernikov iz okolice. Kar je poleg navdušenega, prelepega govoia, slavnost jiosebno ])ovzdignilo, je bilo prekrasno ubrano petje cerkvenega zbora. Vajeni smo ])ielcpega petja kapitel-•skega cejkveiiega zboi'a, a pi'eteklo nedeljo je jia naš jH'iznani zboi' presegel samega sebe. Kiasna maša iz klasične dunajske dobe je vse očarala. Ti krasni sojjrani v višini kar blestijo in značajni alti v svoji ljubkosti, ki so se posebno odlikovali pri „lienedictu.s". Ta glasova sta v kapitelskcm cerkvenem zboi'u nekaj posebnega. To pa zato, ker izborne pevke pojii naravno, brez afektiranosti, bi'ez zopernega, necerkvenega tremiiliianja. Pevcev, žal, nam jih je veliko pobrala vojska, a ostalo tiam jih je še, pa jirav dobrih. G. Grajland je pri ofertoj'iju zapel dj'. Schi'eineijevo „Salvuui fac impe-1'atorem", težko, a mogoCno skladbo. Znan je njegov obsežen bariton, ki posebno doni v višini, da res sega v srce. Tudi pri t(ij slavnosti se je slavni baritoiiist sijajno izkazal. •— Naš pevovodja, znan orgeljski virtuoz, je ))o pi'iiligi inipioviziral na ki'asnih kapiteljskih orgijah zares mojstersko. Kar ta umetnik vrši na pedalu, moramo le občudovati. Po slovesni livalnici „Te Deniti" je zadoiiela cesarska himna, posebno jni drugi kitici na cesarico, tako navilti.šeiio, da je srce vseh navzočih kar vskipelo radosti in veselja za visoki, mladi cesarski par. V polni moči svojih let, oboi'ožen s plemenitimi vladarskimi Čednostimi in z vsemi dobrimi darovi, je zasedel v teh dneh cesar Karol J. prestol svojih slavnih očetov. Kar On želi za svoje ljudstvo in domovino, je le najboljše. In kar mn milijoni njetiut zvestih v tej nri stiske poklonijo, je polna mera udanosti in ljubezni. Avstrijski knez in ljudstvo st.a sklenila novo, srčno zvezo, ki naj bi jo Bog potrdil s svojo milostjo. Pristopajte k društvu za podpi" sovanje V« vojnega posojila! V Novem mestu sc je ust-anovilo s privolenjem c, kr. okrajnega glavarstva zopet „društvo za jiodpisovaiije vojnega posojila". Namen društva je, omogočevati svojim ,članom udeležbo na jtetem avstrijskem vojnem posojilu z malimi doneski. Di'uštveni delež znaša sajii» krou Pri vstoi»u k društvu je plačati K Tj in potem v zaporednih mesečnih obrokili po K T). Vsak j)ristopiv.ši član pa ima seveila pravico plačati takoj pi'i pristopu v.se poil-pisane deleže v gol.ovitij. To vojno posojilo se prav' doljro obiestuje, namreč .s 5V'i"/o. Pri diuštvii sc kupi vojne zadolžm'ce po kurzu 92'—, se plaťa torej za obligacijo, glasečo se' lia K lOQ-—, samo K ÍI2'— v gotovini. Pristopite torej bi'cz odlašanja k društvu, kei' s tem sjioluito svojo ilolžnost nasproti domovini in pi'ipomorete naši vojski k slavni zmagi. Zglasitev k dinštvn spi'ejme ravnateljstvo mestne hi'anilniee v Novem mestu med uradnimi urami, kjer se dado tudi tozadevna pojasnila. Avstrija, Nemčija, Bolgarija in Turčija ponudile svojim nasprotnikom mir! Slovenec poroča z dne 12, decembra: Dunaj. liaviiokar so uradno razglaša: Ko je bila lota 1914 Avscro-Odrska primorana zagfrabiti za mei;, se ni za to ofiločila, da bi hotela ona napadati ali si kaj pridobiti, ani[>ak je to storila le v bridki samoobrambi, da sc za bodočo obvaruje xahrlunih napadov. To je bil namen in citj monarhije v tekoči vojski. V zvezi X zvestimi zavezniki je Avstrija uničila namene sovražnikovo. Čvctcrosporazum jo izgubil mnogo ozemlju, dočim je naš odpor nezlomljiv. Sovi-ažniki iiič več ne morejo u])ati nas premagati in tuili se jim nikdar ne posreči nas izstradati. Svojim vojnim ciljem ac v tretjem letu vojake niso jiriblizali. Brezuspešen in brezkoriateu jo zato nadaljni boj za iiasprot-«ike, nasprotnosmomi in naši zavezniki uspe.šno zasledovali svoj cilj: da smo odbili napad, da smo so ohranili in .smo dobili delna jamstva, da nas v bodoče no bodo mogli ogrožati na naši eksistenci in mirnem razvoju in od teh naših pridobitev ne bomo nikakor popustili. Nadaljevanje moriltie vojske, v kateri so četverospo-razum ne bi pribhžal svojemu namenu in v kateri bi sovražnik vedim več človeških življenj in l)]aira uničil, bi bilo le zločin na civilizaciji. Prepričarge in upanje, da bi znalo prodreti enako prepričanje tudi v nasprotnem taboru, je pripravilo dunajski kabinet, v popolnem soglasju z ž njim zvozaniun državami do misli, da podvzame odkrit in lojalni ^»oizkus. da doseže razgovor z nasprotnikom v ta namen, da se doseže mil". V ta namen so danes vlade Avstro Ogrske, Nemčije, Turčije in Bolgarije na dotičnih mestih pooblaščenim zastopnikom, katerim je poverjeno varstvo državljanov sovražnih nam držav, izročile enako glaseče se note, ki razlože, da smo pripravljeni stopiti v mirovna pogajanja z nasprotnikom. Ti zastopniki 80 uaproàeni potom svojih vlad to sporočiti sovražnim nam državam. Istočasno so je to sporočilo sv. Očetu, ki je naproxen, naj podpira to delo za mir, in nevtralnim državam. Avstrija in njeni zavezniki so s tem podali vnovič dokaz svoje miroljubnosti. Na nasprotnikih je sedaj ^ircd vaem svetom izpričati svoje nazore. Za. nadaljevat^e vojske bi bil odgovoren svojim narodom čctvorosporazuai, Tozadevna nota so glasi v nemškem provodu. Najstrašnejša vojna, katero je svet kdaj videl, divja žc dve leti in pol. Ta katastrofa, ki jo skupna tisočletna kultura ni mogla odvrniti, zadela je človeštvo v njegovih najdragocenejših pridobitvah, ki so bile ponos Evrope začetkom 20. stoletja ter jih je t>oložila v prah Avstro-Ogrska in njeni zavezniki Nemčija, Bolgarija in iVrčija so v tej borbi dokazale nopremag^ivo moč, pridobile so nad mnogo riiočnejšim nasprotnikom mogočne uspehe, Nepremagljivo stoje qjihove črte pred ponovnimi sovražnikovimi napadi. NajnovejSi napad na Balkanu smo hitro in zmagoslavno porazili. Zadnji dogodki dokazujejo, da tudi nadaljnje nadaijevairje vojske tie bo moglo zlomiti njihovega odpora, ampak da je splošni položaj tak, da smejo pričakovati nadaljnib uspehov. Za obrambo svojega obstoja in svojega narodnega razvoja smo bili prisiljeni poseči po orožju. Tudi slavua dejanja naših armad ita tem niso ničesar izi)remenila. Vodno smo bili trdnega prepričaiya, da naše pravico in u])ravičeno zahteve niso v nasprotju s pravicami drugih narodov. Ni nam na tem, uničiti naše uasprot-nike. V zavesti svoje vojaško in gospodarsko moči, pripravljeni usiljeni boj, ako trelia, do skrajnosti nadatjevati, obenem pa z željo preprečiti nada^nje prolivatijc krvi in napraviti konec strahotam vojne, predlagamo, da se skoro prično mirovna pogajanja. Predlogo, ki jih bomo k tem pogajalcem prinesli in ki nameravajo čast, obstoj in svobodo razvoja naših narodov zagotoviti, tvorijo po našem prepričanju sposobno podlago za vpoatavo trajnega miril. Ako bi kijub tej ponudbi za mir in spravo boj trajal še dalje, tedaj smo z nami zvezanimi državami pripravljeni voditi boj do konca, odklanjamo pa pred človeštvom in zgodovino slovesno vsako odgovornost za to. Pretakanje novega vina. Kadar se novo vino vsaj z večjega včisti, treba ga je pretočiti, da sc ga loči od drož. To se ima zgoditi prej ali pozneje, kar je odvisno od kakovosti vina. V splošnem velja pravilo, da se vino, ki ima kako napako, n. pr., da diši po sodu, po žveplu, da rjavi itd., pi'ej pretaka, kot vino brez napak. Tudi vino, ki ima malo kisline, katero si želimo obianiti, bodemo pi'ej pretočili kot sicer. Vino, ki ima kako napako, bodemo pri pretakanju v.selej doijro zažveplali (eden azbestni tiak žvepla na dva do tri hektolitre vina). Vino, ki je bi'ez napake, leži laliko dlje časa na ilrožeh, ker se v hladnem jesenskem iu zimskem času drože v njem ne moiejo razkrojiti, el novo sv. mašo na Kostanjevici pri Gorici. Kot redovnik-duhovnik je bil nastavljen v več samostanili kakor v Brežicah, v Trsatu, Pazinu in v Novem mestu, kjer je z vso vnemo vodil III. red. In ko se je leta 1902. odcepila provincija fraiiči-ška SV- Križa od hrvatskiii samostanov, je vedno služboval v hrvatskih samostanih, slednjič v Samoboi'u. Pokojnik je bil zgleden redovnik, vedno vesel in Šaljiv, dober spovednik in govornik. Zato so ga povsod vabili za duhovne vaje v samostanili in žiipiiijab. lil tudi nekaj tednov pred smrtjo je nameraval voditi duliovne vaje v Zagrebu, toda smrt ga je prehitela ter mu pretrgala nit življenja dne 9. decembra in sicer, kakor smemo pričakovati dobro pripravljenega, kei' pokojni P. Etrem jo to tudi sam sti'ogo spolnoval, kar je učil druge. Pogi'eb je bil v pondeljek 11. decembra. Počivaj v miru blagi P. Efrem in vživaj rajsko plačilo za svoj trud in vedno marljivo delovanje v čast božjo in v zveličanje bližnjega. Njegovi sestri naše iskreno sožalje. Tatvina. V noči od 8. na 9. decembra je bilo ukradenih Mai'iji StaniŠa iz Vine vasi Št. 10 par volov. Posestnica je čula, da nekdo žene živino mimo hiše, pa se ni upala pogledati, ker ni slutila, da tat odganja njene voli. V soboto zjutraj je šlo 12 mož iz Vino vasi in Konca tatu zasledovat. Sled jo bila kmalu najdena. Tat je gonil voli na Vahto, potem po goijaiiski cesti. Od tam je krenil na Igîenik in potem zopet nazaj čez Goijance. Sledili so ga lahko, ker je bilo po Goi jancih zasneženo. Gonii je voli po težko dostopnih krajih, da je bila žival na nogah vsa okrvavljena. Dohiteli so tatu pri Veliki nedelji na Vlaškem, kamoi' je prišel kake pol uro preje. V go-stiltii se je okrepčaval, voli pa je privezal v hlev; ponujal jih je naprodaj. Tatvino je precej priznal, Izgovarjal se je, da je bil tudi on že okraden. Tat je neki Jui-sič, 22 leten fant iz Dolža, ki je služil preje za pastiija pri oni hiši. Zvečer so kmetje prignali voli in tatu domov. Voli so izročili prestrašeni kmetici, fanta pa orožnikom. Priporočilo. Današnji list ima inseiat tvrdke Ign. Vok, veletigovina s ši-vahiitui stroji, kolesi in posameznimi deli, Lj ubij a na, Sodna ul. št. 7, katere generalni zastopnik jo za Dolenjsko g, J o s, Kleindienst, Novo mesto. Kdor si želi nabaviti v resnici prvovrsten in najboljši šivalni ati'oj, ta naj se obrne le na zgoraj ometijeno podjetje oziroma iz Dolenjske na glavnega zastopnika gosp. Jos. Kle i n d i en sta Novo mesto osebno ali pa po dopisnici, nakar se bo vsakemu kar najbolje postreglo. VeČ v inseratu! Cene prešičem na Hrvatskem padle. Ker so odpi'avljeni na Hrvatskem tedenski semnji za prešiče, so zelo padle cene prešičem v zagrebški okolici, kjer se sedaj plačuje kilogram žive teže po 4 K, bolj debelih prešičev pa jio 4 K tíO vin. Tudi v Slavoniji so znatno padle cene. Tam se sedaj iilačuje kilogram žive teže S K 20 v do 3 K 6(1 vin. „Vojaški grob in vojaški spomenik" bodoča razstava na Dunaju. Kdor prebira časopisje Avstrije in nemške države, najde skoro vsaki dan vest o napravi vojaškega spomenika ali o tozadevnem sklepu kake občine ali korporacije. Koliko hvaležnega, pietete polnega čuvstvovanja, koliko dobre volje, koliko denarja — in kak žalosten umetniški vspeli v toliko slučajih! Da se to zboljša, se je v obeh zveznih državali Avstriji in Nemčiji ustanovilo veliko podjetje,potovalnarazstava„Vojaški grob in vojaški spomenik" („Kriegergrab utid Krieger-denkmal"). Velik vspeh in močen vtis je imela v celi vi'sti večjih mest Nemčije; od začetka decembra do srede januaija se bo od društva „Verein fiir Denkmalptlege und Heimatscbutz in Niedei'iisterreich" skupno z „Stadtiche Kunstlialie in Mannbeim" priredila razstava na Dunaju v „Avstrijskem muzeju za umetnost in inilustrijo" z izdatno podporo dižave, dežele in občine Dunaj, Pod vdeležbo c. In kr. vojnega ministrstva in vrste dunajskih javnih zbirk ter posvetovalnega mesta za Častenje vojakov pruskega vojnega in bogočastnega ministrstva, dalje mnogo umetnikov iz Avstrije in nemške države, se bodejo kazali vojaški grobovi na bojnem polju in v zaledju in vojaški si)omeniki na bojnih poljanah in v domovini, kakor tudi manjše oblike za počastitev vojakov, kakor spominski listi, kolajne, vojni znaki v mnogoterih vzornili komadih na sistematičen način. Spoznanje, da in kako se zamore tudi z malimi sredstvi doseči velike umetinske vspehe, lioče pred vsem razšii'jati, in težko da bi bil v kaki občini kak praktični slučaj, v katei'em ne bi mogla dati navodila za pravi okus. Župani in občni svetovalci velikih mest in malih vasi, Člani odborov za spomenike bodejo pošetili to razstavo z največjim dobičkom v idealnem in materijelnem oziru. Za njo se priredijo pod vodstvom predavanja s fotograťičnimi slikami o predmetu. Na razpolago jim je ti'ajno in brezplačno stalno posvetovalno mesto za vse vrste počastitve vojakov pri društvu „Verein fiir Denkniai-pťlege und Heimatschutz" (Dunaj IX. Seve-ringasse 9). Upati je, da se na ta način doseže, da se prihranijo velike svote za naloge oskrbe in da se vkljub temu izpolni ne-zavrnljiva želja vsake občine po dostojnem znamenju hvaležnega spomina na one, ki so dali življenje za domovino. Prijave za vodstvo občin, korporacij in šol pii posetu razstave se sprejemajo že sedaj pri društvu „Denkmalpilege- und Heimatschutz- Verein" na Dunaju, IX. Severingasse 9. Dopisi. Iz Črnomlja. Naša Župnija žalnje za nniogi[]ii padlimi junaki in vrlimi mladimi gospodarji, ki so na bojiščn darovali svoje življenje za cesarja in domovino. Po uradnih poročilih je bila naznanjena smrt sledečih župljanov, katerim naj ho v tem listu ohranjen trajen spomin: 1. Janez Komšek, mizar in posestnik, rojen v Kočevju pri Črnomlju 1. 1876, padel jiniaŠke smrti na Krasu in bil ondi pokopan na vseh Svetov dan. Kot dober mizar je bil daleč naokoUi znan tudi med Hrvati, ker je bil udeležen pri več podjetjili. Priljubljen po svojem prikupljiveni značaju je močno obžalovan od svojih Še živečih starišev, sorodnikov in vseb, ki so ga poznali. Zapušča vdovo in troje nedoraslih otrok. — 2. Janez Plut, posestnik in mlad gospodar iz Kočevja pri Črnomlju, rojen I. 1878, je bil pri Grodeku v Galiciji nevarno ranjen v nogo, prišel se zdravit na svoj dom, kjer je znal veliko zanimivega pripovedovati iz gališkega bojišča. Napori vojske in nevarna operacija so ga tako oslabeli, da je po enoletnem bolehanju doma se moral podati v bolnico v Novo mesto, kjer je izdihnil junaško dušo. Zapušča ženo in tri otroke. — 3. Crnovojnik Fran Balior, rojen v Kočevju pri Črnomlju 1. 1S78, padel v bitki pri Monte Cuco pri Asiagu na italijanskem bojišču in ondi pokopan dne julija llllG. — 4. Črno-vojnik, korporal Emil Graliek, rojen na Talčjem vrhu leta IHOT), padel v ljutem boju pri Podgori na Goriškem 9. novembra 1915.- Crnovojnik Martin Phit, rojen v Petrovi vasi I, 1896, umrl za ranami v Ljubljani 15. novembra v rezervni bolnici. — 6. Pešec Jurij JurjeviČ, rojen na Talčjem vrhu 1. 1891, umrl v bolnici v Judenburgu vsled naporov in ran dobljenih na bojišču.— 7, Miha Krakar iz Maverla, ranjen na ga-liškeui bojišču, umrl za ranami v Semipala-tinsku na Ruskem. — 8. Janko Fugiiia, krojač iz Črnomlja, padel na italijanskem bojišču. — 9. Janez Spreitzer, črnovojnik iz Vojno vasi pri Črnomlju, zadet od granate v trebuh je Čez eno uro izdihnil na italijanskem bojišču. — 10. Jože Štrucelj, mlad gospodar Iz Dolenje vasi, umrl v Ljubljani v bolnici vsled naporov, — II. Nadom, rezervist Jože Držaj iz Jerneje vasi umrl v bolnici v Leobnu na Štajerskem vsled ran in naporov. — 12, Infanterist Miha Žunič iz Zastave, t)adel v bilki pri Malga Mandriele v Gornji Italiji 16. junija 1916. — 13, Franc Štajer, mlad posestnik iz Griča, ranjen na italijanskem bojišču, umrl v bolnici v Beljaku 18. septembra 1916. —■ 14. Josip Jerman, deželni hram-bovec iz TalČjega vrha, padel med bitko pri Panjevih, okraj Rogatica v Bosni in bil ondi pokopan. — 15. Črnovojnik Peter Žunič iz Doblič, leta 1895 rojen, je uiinl za ranami v bolnici deželnega pomožnega društva Rdečega Križa v Gorici 19. nov. 1915. — 16. Črnovojnik Fr. KobetiČ, rojen v Črnomlju leta 1890, jiadel na južnem bojišču po liudih bojih dne 16. januarja 1916. — 17. Nadomestni rezervist Jakob Jerman, rojen na Talčjem vrhu, padel v bitki pi i prelazu Val. Inferno na italijanskem bojišču dne 15. maja 1916, — 18. Nadomestni rezervist Janez Banovec, lojen na Talčjem vrhu 1. 18S1, umil za I'anami 20. aprila 191 ."j v rezervni bolnici v Szatmer Nemeti na Ogrskem, — 19. Korporal Franc Šenica, rojen v Črnomlju 1. 1890, padel na gališkem bojišču dne 29. avgusta 1915 in pokoiian v Dezenici v Galiciji. — 20. Nadomestni rezervist Martin UomŠek, rojen v DobliČih leta 1882, umrl za ranami v Ti-stu in ondi pokopati. — 21. Infanterist Frane UlašiČ, rojen v Loki pri Črnomlju leta 1883, utiu'l na bojišču 22. decembra 1915. — 22. Črnovojnik Janez Držaj, rojen v DobliČih I. 1882, padel pri Fulsíjtaros v Karpatih. — 23. Četovodja Janez Spreitzer, rojen 1. 1886, padel v bitki ob SoČi dne 12, novembra 1915. Bog bodi vsem tem junakom večno plačilo! Težkega srca smo se ločili od nam tako priljuhljenili dveh velikih zvonov in jih z običajno požrtvovalnostjo postavili domovini na oltar, ki tiija za zmagovit mir tako ogromnih žrtev. Posebno je bilo ljudstvo navezano na veliki zvon, ki bi se najprimernejše nazival „cesarja Franc Jožefa zvon". Črnomaljski župljani so ga dali vliti v pomenhnem letu 1848 v zahvalo in spomiti za odpravo desetine in tlake, kakor je tudi nosil na sebi ta napis. Toraj z nastopom vlade pokojnega cesarja je začel vabiti žiipljane k službi božji in je ves čas vladanja opi'avljal to svojo vzvišeno službo v tolažbo in ponos župljanov in je tudi zadnjič službeno zvonil „zadnjo uro" mrtvemu cesarju. Od višjega poveljstva došli telegram, ki je dovolil, da se sme veliki zvon ohraniti, ako ostali trije istotoliko tehtajo, je prišel prepozno in tako smo se morali krvavečega srca ločiti od toliko priljubljenega velikega zvona, ki je po svoji primeroma nizki teži 24 stotov imel izredno močan glas in prijetno donel daleč naokrog po Belikrajini in se po moči svojega zvoka lahko meril z dvakrat težjim semiškim svonom. Črnomaljska župnija ne upa več, da bi mogla v doglednem času priti do tako imenitnega zvona. Naj dobri Bog vzame to težko žrtev kot požrtvovalni dar za našo iii'cizkušano domovino in nam po požrtvovalni pokoil in dobrih delih olajša pot k Njemu pred tabernakelj in v večno domovino, na katero smo se premnogokrat spominjali, ko smo slišali plat velikega zvona, bodisi pri nesrečah, pri požarih in toči, bodisi ob nedeljah in praznikih ob milodo-nečem „klenkanju" k „delopusti". Iz Leskovoa. Leta 1892 v GrŽeČi vasi rojeni Alojzij Žičkar je bil težko ranjen in je umrl v vojni bolnici. Njegov brat Janez je že lansko leto padel pri Oslaviji. — 17. marca 1896 v Malem Mraševem rojeni Jožef Baznik je valcd ran jired kratkim umrl v vojni bolnici. — L. 1890 na Dolih rojeni Vinko ZoriČ je pri Hudem Logu padel 28. oktobra tega teta. Vsi štiiji junaki počivajo v slovenski zemlji na Goriškem. Bodi jim laltka! ____''_v_ Vsodniji. Sodnik: „Pokažitenatančno, kako se je vršil pretep!" — Zatoženec: „Za to je tukaj veliko premalo prostora!" Peto vojno posojilo. Nujni poziv gre na vse prebivalstvo, kmetovalce in industrijalce, kapitaliste In trgovce, zasebnike in družbe, na premožnejše in revnejše v podpisovanje petega vojnega posojila. Naj da vsak po svoji moči državi sredstva, ki jih potrebuje za izspolnitev svojih velikih nalog. Naši bratje posvečajo na bojišču svojo kri in svoje življenje državi. In mi doma imamo častno dolžnost, da do skrajne meje svojih zmožnosti in svojega premoženja zagotovimo sredstva za vojevanje. S tem bomo najlepše pokazali tudi svojo zahvalo zmagovitim našim armadam za njihove sijajne čine. Podpisujte tedaj brez izjeme peto vojno posojilo ter pripomagajte, da bo uspeh petega vojnega posojila še daleč nadkrilil vsa prejšnja posojila. Razvijajte v krogu svojih tovarišev in prijateljev čim živahnejšo agitacijo v prilog podpisovanja petega vojnega posojila! Cesarska i^robnica pri kapucinih. v cesarski grobnici i)ri oo. kapucinih na Dunaju so takoj po cesarjevi smrti začeli delati priprave za cesarjev pokop in sicer v novih oddelkih, ki so jili bili priredili v podzemskih prostorih pred petimi leti in dosedaj šc niso bili rabljeni. Truplo cesarja Franca Jožefa I. je torej našlo tu kot prvo večni počitek. Xe tedaj, ko so prirejali ta oddelek cesarske grobnice, so mislili na to, da najdejo ob cesarju svoj koiičnoveljavni prostor tudi ostali ožji Člani njegove družine. V doglednem času pi'ineso semkaj trupla cesarice Klizabete, pi'cstolo-naslednika Rudolfa, ki ležita sedaj drug poleg drugega v oddelku „Iz vladarske hiše Habsbui-sko-LotarinŠke", dalje ki-ste z zemskimi ostanki cesarjevih starišev: nadvojvode Franca Karla in nadvojvodinje Sofije, cesarjevih bratov: ccsaija Maksa in nadvojvode Karola Ludovika, kakor tudi cesarjeve zgodaj umrle prvorojenke nadvojvodinje Soiije. V ta novi oddelek grobnice vodijo doslej zaklenjena vi'ata na desni preko treh marmornih stopnic. To sta dve druga poleg dinge ležeči, čelverooglati, precej Stev. 38. prostoiiii, niajbiii dvoiaiii, ki iia Človeka nikakor ne iiaj)i'avljata riiračitegii vtisa. Da M (ioljili fii'itiieiiio višino, so morali prejo poglobiti tla. Stciic v obeh dvoiaiiali so obložene / blestećebuliiiii inai'nioniîitii Ijloščatiii, pod njimi [»a je niipi'avljeiio meter visoko obzidje v/, ćniega iiiaiiiiorja. Tudi strop je bel. V pi'veni ])i'ofitoi'u je sredi stropa Kristusova glava v reliefu; v žarkili^ ki obdajajo glavo, so luajiitie angelske glavice. Strop (iruge dvoiane krasi jiodoba Matere božje. Pripi'ost, a zelo okusno opretiiljeii oltai' v ospi'edju prvega prostora. Tod stroponi prve dvoi'ane so krog in krog iiaiiravljene v zi(iu uiajiino, štiriogiale z belim steklom pokrite vdolbine, v katcrib gori 88 električiiili žarnie, v diiigi dvorani ]ia nad okni 3ÍÍ svetilk. Prvi pro.Ht.or ima v podoižtii steni dve okni, drugi pro.<;tor pa samo na ielni strani eno okno. Stekla v vseh titsli oknih so svello[)lava, za njimi je elektrii'iiui luťí, ki j'azširja pi'eko obeli prostorov modi'ikast sij. Ta grobnica je staro pokopaliSielTabs-bui'žaiiov. Oćetje kapucini so nahajajo od leta IGOO v avstrijskem ccsaj'skem mestu, kamor jih je poklical in Ritiia nadvojvoda Matija, poznejši cesar. V zaietku so imeli kapucini samostan v preihnestju sv. UIrika iii sicej' tam, kjei- so sedaj Meliitaiisti. L. 1617 sklene, Ana, eesai-jeva soiu'oga, híi uadvojvoile Ferdinanda Tirolskega, jim sezidati tudi v mesUi cerkev in satnostan in obenem sezidati grobnico za cesarsko 1'odbino. Cesarica Aiui jc v ta namen darovala lij.000 cekinov za sezidavo cerkve in grobnice. Vendar je položil teineljtii kamen šele Fei'dinand II. 1. U>2'2, f(t3l! pa je bila cerkev dogotovljena. KJiiB svečano preneso tiupla Matije iu Atie iz kraljevskega samostana (kateiega .so 1782 podrli, a na njegovem mestu stoji poslopje grofa Patlavicini). Prvotna grobnica je tlolg, obokan prostor, skozi katei'ega vodi hodnik, a na ievi in desni stoje krste, ki so ograjene z železno ograjo. Cesai' Matija iu njtigova sopi'oga Ana sta bila tukaj pi'va pokopana in izvzemši cesai'ja Ferditianda 11., poiSivajo vsi sledeči vladarji i/, vladarske hiše. Dio-Itovje se je pa vendai' iu'anilo do 1. i88;j pi'i sv. Štefanu v knežji gi'obnici v bronastih ])osodali, srca iia v Lavi'etanski ka|»eli v avguštinski dvoi'ui cerkvi v srebrniii loneili. Pi vi itulič jo bil cesai'ica Ana sama (-{- lo. (iecembia ÍG18); nji je sledil njen soprog cesar Matija 20. niarca 1019). Cei'etnonijel jul pokopu trnpla iz cesarske liišc je sledeči : Truplo se takoj lialzamira in se z vsemi znamenji časti izpostavi v viteški dvorani ali v dvorni cerkvi v odprti, leseni ki'sti z ))ozlacenimi okovi. Ki'sta je za vse vladalce in njih sojii'oge i)reoldc-Čena s črnim baržiiuom, za nadvojvode in luulvojvodinje i)a z i'dećim bai'Žuuom. Iz kapucinste ceilivc odstranijo vse klečalnike, celo cerkcv pa okrase s čiTiino, z grbi in drugiu)! žalnimi znamenji. Ob določeni tni se zbero kapucini pi'i samostanskih vi'at.ih, odkodeí' spj'emijo trtiplo z bakljaiui v cei'kev, v katero spuste samo tiste, ki so bili i)o-vabljeiii k pogrebu. Tiuplo postavijo v sredi cerkve na vzvišen prostoi', knez nadškof pa blagoslovi truplo. Asistenti in kapucini pa pojo pi'edpisane psalme. Nato spremijo truplo kapucini z bakljami v grobnico. Čez par tednov pa postavijo leseno krsto v navzočnosti za to določenega dvornega uradnika po blagoslovitvi trnpla po očetu gvai'dijaiui v novo krsto, ki ostane za vedno v cesarski grobnici. ííelo pomenljivi so obredi v grobnici pri sprejemu krste. Višji dvorni obrednik l)otrka s svojo palico na zaklenjena grob-nična vrata in zahteva, da se mu odpi'o. „Kdo je m?" vpraša pater gvardjan, ne da bi odprl. „Njegovo Veličanstvo presvitli cesar Franc Jožef." „Tgnosco, tega no l)oznam!" „Cesar avsti'ijski in aj)ostolski ki'alj ogrski „Igtiosco, tega ne jtoznam !" V tretje poti'ka obrednik na zaklenjena vrata; „Kdo zahteva vstop!" „Giušeij človek, naš brat Fi'anc Jožef!" In vrata se odjjio. Prvikrat cez Grmado — sama. Xe gre mi iz spomina ta moja prva l)ot če/, Grtnado. Ne vetu, kaj to pomeni. Marsikaj sem že doživela, a dogodki, veseli in žalostni, so mi obledeli v spominti. Te poti pa ne morem pozabiti. Ali je mar to kaj posebnega, kaj izredniiga, kar vam bom jiopisala V Kila inijna zadeva me je klicala domov. Kako naj to izvršim! Tu sem prvikrat britko občutila, kaj se pravi, službovati daieč proč od žeieznice. Voznika nobenega, pot. docela nepoznana. Ali, ni drugače: poskusiti moram, ali bodo juoje noge kos težavni nalogi. Pot me je spočetka močno skrbela. Ti'ebalo bo iti čez Grmado, čez greben, čegai- ime samo meje že navdajalo s strahom. ICdo ve, po kakšnih .samotali, po kakih divjih krajih bom liodila. Slišala sem že, da vodijo čez greben le vijugaste steze, ki jih je pi'av lahko ingrešiti, zlasti, če kdo hoili prvikrat sam, biez vodnika, kakoi' je bilo to jul meni. Pa to Še ni bil cel strah. Na vrhu, so pripovedovali potniki, saituije sredi goščave križ, kjer je bil uiopaii iu iitiioi jen bogat popotnik. Sedaj doživljajo mimoidoči tu čudne pribore, časih celó ob bidem dnevu. Moj iiog, kaj bo, če mene napade ropar, kaj bo, Če me bo iJii ki ižu strašilo. Strah mi je še povečaval spomin na povesti, ki sem jili prebirala, še bolje, požirala v zadtijili časih. Pi av obžalovala sem, da setii se mudila pi'i knj"igali, kjer so bili popisani boji srednje-ve.škil( vitezov z ropai'skimi tolpami, ki so plenile po okolici, nadlegovale ljudi inugrab-Ijevali grajske gospodične. A sedaj je bilo kesanje prepozno. Iti moi'ani, na_i velja, kai* hoče. Sicei' pa zadnji čas ni bilo Čuti o luipadih. Najbrž se bo našel tudi spremljevalce. Saj ljudje tu hodijo prav pogosto. Zato sem dala bojazni slovo v svojcjii srcu in ae podala na pot. Znotraj mi je pa vendar nekaj rekalo, da me čaka na Grmadi izreden doživljaj. Dokler sem hodila po gladki cesti med polji in vasmi, setu bila zelo ugodno razpoložena. Veselo sem po.speševala korake. Ves čas tiii je bilela jk) glavi vesela zgodba o dveh zvezdicah na ponočnem nebu. Gori sla satiievale dve svetli zvezdici. Vsaka je živela, zamišljena v avoj položaj in [lošiljala na zemljo lope pramenčke iz .svoje svetle luči. Kar zagleda diuga diiigo. Veselo se ogIeduj(ijo nekaj časa, sjioznajo, da so si sorodne, se nasmehnejo, se pozdravijo iu se jamejo bližati. Kaj, ali bo našla tndi moja zvezdica na nebu kdaj sorodno dusoV Kdo ve! Nastopila sem stezo po strmini. Kar nič več se ni.sem bala. Soljice je sijalo tako prijazno; iiridne čebele so obletavale bujne poljske cvetice in brnele prijazno okrog mene. Tam Jia veji se je gugala mala seniea, je polel,ela iskat ČrviČa, se vrnila na zeleno vejo in lepo zagostolela. „O ti seničiea, kako si srečna", setii jo ogovoi'ila. „Kako živiš bi'ez skrbi. Malo zapoješ, malo poskakljaš, malo pozoblješ, pa zopet zapoješ. Kako se ti godi ! Zavidam te, ti nežna ptička, zavidam tvoje brezskrbno srčece, si'ečno srčece. Da bi bilo še moje srce enako tv(tjemu maletiiu srčecu !" Toda joj! Kam setn piišla! Mesto vedno višje grebena, sem zašla do samotne domačije sredi male planince na pobočju Grmade. Kje sem! Cisto nepoznana setn tu. Kdo mi bo pokazal pravo sled ! Kdo stanuje v tej samiji! Nevedé, kaj začeti in že precej ut rujena 0(1 dolge poti, se vsedem na deblo, ki je ležalo ()ri kozolcu in si jamem otirati potne kapljice po obrazu. Kakor bi zrastel iz tal, stojti pred-me mlad ťant. Lepo obleiíen me vljudno pozdravi. Očividno mora Itili kaj veČ, kakor prei)rost kmečki mladenič. Pi-emol.rim ga: ol)leka črna, beli ovrattiik se zdi, ga nekoliko tišči, lice nekako otožno. „Kako ste pa jirišli, dražestna gospodična, t.u sem v ta odljndeni kraj? Ste gotovo zašli." Pritrdilasetii, se predstavila po gosposki, in on je storil isto. „Naprej ne vetu, nazaj ne stitcm", pravi pesnik, „in to sle vi danes dočakali. Pa bodite brez skrbi. Daleč niste zašli, iliilo se oddahnite in potem vas spremim jaz, dokier ne boste prišli na pravo pot, če stitom biti toliko predrzen," „O, kaj še. Prosim, Če ste toliko |)ri-jazni itaprattt neznani vam osebi, livaležna Vatli botti za uslugo. Saj veste, človek v ne])oznancm kraju ,, ." Šla sva lepo počasi navkreber, on ob moji levici. Pojasnjeval mi je z zgovorno besedo to in ono; mi razodel svoj položaj, ki bo kmalu drugačen. In potem se je razvnel in jel delati načrte ter si naslikal rožnato bodočnost, da sem ga kar občudovala. Ta zanintivi fant! Le prehitio je mineval Čas. Že sva bila na poti iu žal mi je bilo, ko se bo treba ločiti. „Pa srečno, gospodična! Bodite brez vsake skrbi. Zaiti ne morete več, strašilo vas ne bo in zlega človeka ne boste si'cčali. Kolikokrat sem že premeril pot, ob vsaki nočni lili in ničesar liudega me ni doletelo. In če bi res kaj bilo, se kar vrnite, gospodična, in jaz vas spremim, kakor daleč vam ljubo, in če bi bilo treba tudi opolnoči." Lepo sem se zahvalila, prijazno ga pogledala in odšla sama dalje čez Gmiado. Nekaj veselega, sladkega, mamljivega, nedopovednega mi je leglo na srce. Samo o tem dogodku sem premišljevala celo pot. Nič ne vem, kje sem hodila in kaj je bilo na poti. Še onega križa niseiti opazila. Ko sem se predi'amila iz opojnih sanj, sem stala že na kolodvoru z vožnjitn listkom v roki. Pi'ccej Časa jo že minulo od tedaj. Pa vendar ne morem pozabiti tega dogodka. Vedno mi še uhaja misel na Grmado. Fanta ovratnik veČ ne tišči. Najbrž nosi sedaj vojaško suknjo, je gotovo veliko napredoval, znaluti celó do poi'očnika. „Varuj ga ti, nebeška Deva", večkrat vzdilitiem, „na vseh njegovih potili in ga vrni zdiavega in srečnega domači hiši in ljubečim srcetn!" Matica. Gospodarstvo. Pojasnilo gletie prometa s prašiči. Ker se razšiijajo različne napačne govorice, da .se bodo praSiČerejcem pobi'ali vsi prašiči ter se jim jih bo pustilo samo toHko, da bo vsak prašičerejec imel ti kg masti za vsakega člana svoje družine, pojasiuije se na podlagi informacije od merodajne strani, da se kaj takega ne nameiava, kakor sploli ne zasilna rekvizicija, dokler se dobi zadosti prašičev potom prostovoljnega nakupa, Vsled tega laliko vsak prašičerejec kolje svojo pi'ešiče za lastno uporabo. Preveč prašičev klati za lastno uporabo, pa bi itak ne bilo na meslu, in sicer glede na občno koi'ist, kakor titdi glede na lastno korist prašičerejca, ker se pi'ašiči zelo lahko drago prodajo ter mora ]>rašičercjcc vendar tudi imeti nekaj denarja za svoje druge potrebščine. PrašiČerejci naj gledajo v svojo in ljudsko koilst, da prašiče kolikor mogoče dobro zrede, da bo res kaj masti na razpolago. Loterijske številke. Gradec, 6. decembra (]3 83 G8 20 14 Prazne vreče kupuje vedtio in v vsaki množini ter plačuje najdražje trgovska firma ira-s-a J. K U š I a n, Kranj - Gorenjsko. Istotam 80 kupujejo po najviSjîli cenah : suhe gobe : Najbolj priporočljivi so: PFBFF-šiualnl stroji ki so najpopolnejši in najboljši tia svetovnem trgu. 10 letna pismena garancija. l'oiiotjiio [)ii]iiavili ř.a imict.iio vozoiijo tštikiinjo), krjiHiijc jiurilii, nogovie itd , o fctmir itiijiini brez-]i]ni;cii iioiik, I.iilnik ill liti krógiiícn tok ; Šivajo naiirej in tiaKaj. Solidne cene in ngodin» oilpliičevanje. IGN. VOK špecijalna trgovina s âivainiini sti'oji in Puch-koiesi, Ljubljana, Sodna ulica 7. liuuomliii zftíitoiiíiik ivriiko za Dolenjsko; JOS. KLEINDIENST, NOVOMESTO. Mestna hranilnica v Novem mestu. Knkor za četrto vojno posojilo, tako se bo tudi zii peto vojno posojilo zainoglo naročiti pri podpisani novomeški liraiiiliiiri. Podpisovulna cena je določena pii a) štiridesetletnem davka prostem 572^/0 amort. državnem posojilu 92-50% b) davka prostih 572% dne I. junija 1922 vračljivih državnih blag. nakaznicah 96'507o lli-anihiieii tem a, da hočo v.se kíoi-Uí, da Ijiulstv« oliijSa pridobitfiv t(di tako doJiro se oln-(*stiiJoť-iIi pa|iirjev. Svojim vložnikom ho v namen vojne^ni posojilii nemiidiio izplaěalii vsako vsoto lirsinjeneyii denai-ja. Nakup leli papirjiiv Im) brez vsega