Strokovne razprave Struktura slovenskih spletnih strani Tomaž Dogša Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor tdogsa@uni-mb.si Izvleček V prispevku so prikazani rezultati raziskave, s katero smo analizirali strukturo in dinamiko slovenskih spletnih strani. Zanimala nas je predvsem struktura spletnih strani. Naključno smo izbrali 100 slovenskih spletnih strani leta 1998 in nato zopet leta 2000. Napravljena je bila tudi primerjava z ZDA in Nemčijo. Abstract In this paper the results of web analysis that was aimed to explore the structure and dynamics of web documents are presented. The research focused on the structure of web documents. 100 randomly chosen Slovenian web documents were analysed in the year 1998 and 2000. The results have been also compared with those of USA and Germany. Ključne besede: spletna stran, iskalnik, vzdrževanje spletnih strani, struktura spletne strani, html. L Uvod Svetovni splet (World Wide Web) je eden izmed najbolj razširjenih informacijskih sistemov. Z razvojem interneta in pocenitvijo računalnikov se je možnost predstavljanja in možnost dostopa do raznih informacij odprla vsakemu, ki se je lahko priključil na internet. Oblikovanje nekega dokumenta, ki ga želimo predstaviti na internetu, je zaradi enostavnih oblikovalskih pravil in dobre programske podpore postalo tako enostavno, da jo obvlada skoraj vsak povprečen računalnikar. Mnogi pogosto pozabljajo, da je postavitev spletne strani samo začetni korak. Podobno kot pri programski opremi, se tudi tukaj srečujemo s problemom vzdrževanja. Še tako umetelno oblikovana stran zgubi svojo vrednost, če vsebuje zastarele podatke in slepe povezave na druge spletne strani. V Sloveniji je več kot 450 000 spletnih strani - vsaj toliko jih opazuje iskalnik Alta Vista. Kakšna je struktura teh spletnih strani? Kako pogosto se spreminjajo? Kaj se na njih spreminja? Kateri dokumenti so najbolj popularni? Kaj je na njih najbolj zanimivo? To so vprašanja, ki so za mnoge zanimiva. Ker se trgovanje počasi seli tudi na internet, so tovrstne raziskave zanimive tudi za ekonomiste. Analize, ki so povezane z internetom, lahko razvrstimo v tri skupine: analiza obiskanosti, analiza uporabnikovih dejavnosti in analiza strukture spletnih dokumentov. Za marketing sta prvi dve zagotovo najzanimivejši. Verjetno se kar nekaj skupin ukvarja s to problematiko (npr. projekt RIS 15]). Obiskanost neke spletne strani lahko ugotavljamo z analizo raznih registracijskih zapisov (log file) ali pa z anketami. Zelo zanimiva in uporabna je analiza uporabnikovih dejavnosti, ki jih izvaja ob branju spletnega dokumenta [1|. Eden izmed glavnih ciljev te analize je ugotavljanje, kaj je uporabnika na spletni strani najbolj zanimalo. Je pomotoma odprl določeno spletno stran, ali pa jo je v resnici prebral? Je navigacija v spletnem dokumentu dovolj razumljiva? Na kateri strani se je najdlje zadrževal? Tovrstno analizo, ki jo nekateri izvajajo s pomočjo anket, je možno avtomatizirati. To omogočajo novejši brskalniki, ki lahko beležijo nekatere uporabnikove dejavnosti (clickstream analysis), medtem ko pregleduje neki splet ni dokument. Podatki se hranijo na datoteki, ki ji pravimo kolaček (cookie). Ob naslednjem pregledu istega spletnega dokumenta, brskalnik vrne strežniku kolaček. Z analizo kolačkov je mogoče dobiti odgovore na nekatera od prej zastavljenih vprašanj. V tem prispevku je opisana analiza strukture slovenskih spletnih strani. Zanimala nas je predvsem tehnična stran spletnih strani: Kako so zgrajene? Ali načrtovalci sledijo novejšim oblikovalskim trendom? Kako zanesljivi so spletni naslovi? Analiza spletnih dokumentov je relativno preprosta, saj obsega vzorčenje in analizo dokumentov, ki so napisani v jeziku HTMk. Turau [3] poroča o podobni raziskavi, s katero so analizirali 500 naključno izbranih spletnih strani. S to raziskavo so ugotavljali razlike med strukturo spletnih strani izobraževalnih ustanov in med strukturo poslovnih strani. 2000 - šlevilka 1 - letnik Vlit till Nf-OR M AT [KA Tomaž Dogša: Struktura slovenskih spletnih si rani Prvo analizo smo izvedli leta 1998 in jo ponovili v začetku leta 2(100. V drugem poglavju bo opisana uporabljena metoda, v naslednjih pa rezultati analize. V zadnjem poglavju smo napravili tudi primerjavo z ZDA in Nemčijo. 2. Opis metode Zaradi velikega števila spletnih strani smo se odločili za naključno vzorčenje. Ker ne obstaja seznam vseh spletnih strani, smo si pomagali z iskalnimi stroji ali na kratko iskalniki (angl. search engine). To so posebni programi, ki zbirajo podatke o spletnih straneh, jih analizirajo in rezultate spravljajo v svojo podatkovno bazo. S pomočjo preprostega povpraševalnega jezika lahko opišemo svoje iskalne zahteve in iskalnik nam izpiše seznam ustreznih dokumentov. Algoritem, po katerem išče iskalnik spletne strani, običajno ni poznan. V primeru, da uporabimo iskalnik kol orodje za naključni izbor spletnih strani, se moramo zavedati, da igra iskalni algoritem zelo pomembno vlogo. Metoda, ki smo jo uporabili, temelji na predpostavki, da uporabnik išče spletne strani z iskalnikom. Kolikšen je delež uporabnikov, ki iščejo določeno spletno stran s pomočjo iskalnika, ni znan. Lahko pa sklepamo, da je zelo visok, saj je zaradi velikega števila spletnih strani v večini primerov nujna uporaba iskalnika. Lahko bi rekli, da uporabnik vidi svetovni splet skozi optiko iskalnika. Iskalnike lahko razdelimo v tri skupine: v svetovne, regionalne in specializirane. Obstaja kar precej iskalnikov, ki zbirajo podatke s celotnega sveta (npr. Alta Vista, Yahoo, Lycos, Webcrawler itd.). Vsaka država ali druga regionalna enota lahko postavi svoj iskalnik, ki /birti podatke samo za določeno geografsko področje (npr. Mat'Kurja). Omeniti moramo še specializirane iskalnike, ki delujejo znotraj posameznih strokovnih področij ali pa ustanov. Žal spletni iskalniki ne opazujejo vseh spletnih strani. Določeno število strani, ki jiii iskalniki ne poznajo, so pogosto za povprečnega uporabnika, ki uporablja iskalnike, nevidni. Pri analizi v začetku leta 2000 smo uporabili dva iskalnika: Alta Visto in Slowvvwe-nia.com, leta 1998 pa samo Slowwweniai.com. Med spletnimi stranmi obstaja neke vrsie hierarhija. Večino spletenih strani, ki je tako oblikovanih, da so uporabne nedvisno od drugih spletnih strani, bomo poimenovali samostojne spletne struni. Glavna ali sprejem- na spletna sir« i j ima nalogo, da sprejme obiskovalca in ga usmerja na druge spletne strani. Nekatere spletne strani imajo smisel, le Če so prikazane skupaj z drugimi (npr. v okvirjih). Te bomo poimenovali odvisne- spletne strnili. Če izberemo naključno besedo kot iskalni parameter, običajno iskalnik izpiše seznam vseh spletnih dokumentov in ne upošteva nobene hierarhije. Izbor vzorca je prvi in zelo pomemben korak pri statistični analizi. Odločili smo se za opazovanje 100 naključno izbranih slovenskih spletnih strani. Za naključni izbor spletne strani obstaja več načinov. Opisana bosta samo tista dva, ki smo jo uporabili pri raziskavi. Najbolj enostavni naključni izbor lahko opravimo, če ima iskalnik to možnost že vgrajeno. "Skok v neznano", kakor so pri Slowwwenia.com poimenovali naključni izbor strani, upošteva hierarhijo, saj smo ugotovili, tla se ni nikoli pojavila kakšna nesamostojna spletna stran. Vedno so se pojavljale sprejemne ali pa samostojne strani. Ker iskalniki zelo redko ponujajo možnost naključnega izbora spletne strani, smo strani izbirali po naslednjem postopku. Najprej smo s programom za naključno tvorjenje števil tvorili neko naključno število, odprli slovar na tej strani ter poiskali prvi samostalnik na njej. Ta samostalnik smo uporabili kol besedo, ki smo jo vpisali v enega od iskalnikov ter sprožili iskanje. Pri nekaterih besedah zadetkov ni bilo. V takem primeru smo postopek tako dolgo ponavljali, dokler ni iskalnik sporočil enega ali več zadetkov. I/, niza najdenih dokumentov smo zopet pomočjo generatorja naključnih števil izbrali eno stran. Če je bila izbrana stran samo seznam povezav, smo naključno izbrali povezavo, ki nas je pripeljala do neke spletne strani. V nekaterih primerih seje ponovno odprla spletna stran z izbirami, zato smo postopek ponovili. Pri spletnih straneh, ki so bile razdeljene na več okvirjev, smo vse strani v okvirjih obravnavali kot celoto. Ta postopek smo ponavljali, dokler nismo imeli slo naključno izbranih spletnih strani. Na ta način smo dobili vzorec vseh spletnih (odvisnih, samostojnih in sprejemnih) strani. Ker je razlika v obravnavi naključne spletne strani zelo pomembna, bomo ob podatkih vsakič navedli, s katerim načinom smo dobili vzorec. Tabela 1 prikazuje uporabljene načine izbora spletnih strani. Vsak spletni dokument je opisan v jeziku HTML. S sintaktično analizo tega opisa je mogoče iskalnik začetek vzorčenja konec način izbora v vzorcu so Slowwwenia.com * januar, 1998 maj, 1998 naključna beseda vso strani Siowvwenia.com** januar. 2000 - "Skok v neznano" samostojne in sprejemne Alta Vista * januar, 2000 naključna beseda vse strani Tabela 1; Načini izbiranja naključnih spletnih slrani (z zvezdico * je označen način naključnega izbora) iifmnihuAN FORMATI K A 2000 ■ Številka l - letnih VIII Tomaž Dogša: Struktura slovenskih spletnih si rani izluščiti nekatere podatke, kot so npr. Število slik, ki jih vsebuje dokument. Manjši del podatkov smo morali določiti s pregledom strani (npr. uporabljeni jezik). 3. Namen spletne strani Spletne strani smo glede njihovega namena razdelili v tri skupine: ■ zasebne spletne strani - to so spletne strani, na katerih lastniki navajajo osebne podatke. ■ poslovne spletne struni so namenjene predvsem za oglaševanje, trženje in druge komercialne potrebe. To so spletne strani raznih podjetij, agencij, obrtnikov in drugih, na katerih se promovira njihova dejavnost. ■ dntge spletne strani - v to kategorijo smo uvrstili tiste spletne strani, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti med zasebne ali poslovne. To so predvsem spletne strani raznih državnih institucij, društev, univerz, opisi krajev. Ker v tej skupini prevladujejo javne ustanove, jo bomo imenovali skupina javnih strani. namen Slowwwenta.com Slowwwenia.com Alta Vista spletne strani januar 1998 * januar 2000" januar 2000 * poslovna 63% 41% 34% zasebna 5% 15% 7% ostale (javne) 32% 44% 59% Tabela 2: Spletne strani glede na namen Leta 199H so prevladovale poslovne strani, polovico manj je bilo javnih in le malo je zasebnih spletnih strani. Če dve leti se je vrstni red spremenil. Verjetno se je javni sektor intenzivneje vključil v svetovni splet Ker je bilo v vzorcu le 5% osebnih spletnih strani, so statistični podatki, ki se nanašajo na to kategorijo, le okvirni. Večjo zanesljivost bi lahko dosegli le z večjim vzorcem. 60% 30% 20% 10% o% na tnb m C r. 1 n u lik [k run-. ™„r ■ 1 OD 200 300 400 500 600 700 800 S00 1 000>1000D it« vil o besficJ / stian Slika 1: Porazdelitvena funkcija števila besed na spletnih straneh (a. Slowwwema.com |anuar 1998*. b. AltaVista 2000. c. slowwwenia.com 2000) Analiza vzorca je pokazala, da se del spletnih strani nahaja na tujih strežnikih ali pa so registrirani v domeni, ki nima oznake si. Takih je bilo leta 1998 12%, leta 2000 pa 18%. 4. Obširnost spletnih strani Obširnost spletne strani smo merili s številom besed, ki so se pojavile na zaslonu. Dober približek je tudi velikost datoteke v zlogih. Zelo opazna je velika razlika v porazdelitvi med vzorcem, ki smo ga dobili z AltaVisto oziroma Slowwwenia.com. Pri slednji prevladujejo krajše strani (povprečje 190 besed), l.eta 1998 je bilo povprečje 46(J besed. V vzorcu iz AltaViste jc bila februarja leta 2000 povprečna vrednost desetkrat večja. Prevladovali so obširni dokumenti, saj je 68% dokumentov imelo velikost do 2000 besed. Za primerjavo naj pomaga podatek, da povprečna stran (brez slik) v reviji Uporabna informatika vsebuje približno 800 besed. Velika odstopanja so posledica neenakih algoritmov iskalnikov in velikosti njihovih podatkovnih baz. Uporabnik, ki je raziskoval slovenske spletne strani s pomočjo Slowwwenia.com in iskalne besede, je lahko leta 1998 ugotovil, da je večina (53%) strani vsebovala 101) do 500 besed. Kratkih strani, ki so vsebovale do 100 besed, je bilo samo 25%. Povprečna stran je imela velikost 460 besed. Večina (70%) spletnih strani je imela manj kot 400 besed in le 6% spletnih s t ranih je bilo opisanih z več kol 1000 besedami. V začetku letošnjega leta je uporabnik, ki je iskal s pomočjo AltaViste, lahko opazil, da je več kot 47% strani daljših od 1000 besed. 5. Jezik Nekateri iskalniki z analizo ugotavljajo, v katerih jezikih je napisan spletni dokument. Ker je slovenščina v svetovnem merilu eden izmed redkih jezikov, ga iskalniki zaenkrat še ne prepoznajo. V naši raziskavi smo vrsto jezika ugotavljali s pregledom spletnega dokumenta. Večina strani je namenjenih izključno Slovencem, saj je več kakor tri četrtine spletnih strani v slovenščini (glej tabelo 3). Od tujih jezikov prevladuje angleški, nekaj malega ji' nemškega, italijanskega, hrvaškega in madžarskega. Drugih jezikov v vzorcu nismo zasledili. Od tujih jezikov prevladuje angleški, ki se tudi najpogosteje pojavlja v kombinaciji s slovenskim. V začetnem obdobju (Še pred našo raziskavo) je bil delež spletnih strani v slovenščini verjetno zelo nizek, saj so prevladovale strani na akademskih ustanovah, kjer je angleščina dokaj pogost komunikacijski jezik. Z masovnim prodorom v slovenski spletni prostor se je delež teh strani začel manjšati. Strani, ki so napisane samo v angleščini, je bilo leta 2000 manj kot 10 %. V obdobju 1998 ■ 2000 je še vedno opazno rahlo naraščanje deleža slovenskih 2000 Številka 1 - letnik Vili r Ifxnnbi iflt NFO Rt"1 ATIKA 39 Tomaž Dogša: Struktura slovenskih spletnih si rani strani. Domnevamo, da so miipga podjetja v začetnem zagonu ustvarila dvojezične spletne strani, a so kasneje ugotovila, da jih je zelo težko vzdrževati. 6. Slike in grafični simboli Večina strani vsebuje tudi kakšno sliko aii grafičen simbol. Leta 1998 je bilo povprečno število teh elementov 11. Opazen je rahel dvig, saj se podatki za leto 2000 gibljejo med 7 (AltaVista) in 13 (siowwwenia.com). Tako veliko število slik nas ne preseneča, saj večina od njih predstavlja pomanjšane grafične simbole (npr. razne bunke, zastavice, puščice itd.). Njihov namen je zgolj popestrili spletno sfran. V drugo skupino slik uvrščamo tiste, katerih odsotnost Lii bistveno ogrozila namen spletne strani (npr. zemljevid, načrt, osebna siika ipd.). Ker je zelo težko napisati algoritem, ki bi prepoznal namen slike, imamo samo podatke o skupnem številu slik oziroma grafičnih simbolov na spletni strani. Zelo velik delež strani (37%), ki jih je izbrala AltaVista, niso vsebovale nikakršne slike, ampak samo golo besedilo. Približna ocena vseh spletnih strani, ki ne vsebujejo nobenega slikovnega elementa, je 2% do 7%, 7. Vnosni obrazci Leta 1998 je pri 4% spletnih strani potekala komunikacija v obeh smereh. Tukaj je mišljena uporaba vnosnih obrazcev, s pomočjo katerih lahko strežnik sprejme bralcev odgovor. Ker trgovanje na internetu zahteva uporabo vnosnih obrazcev, je Lo zgornja meja spletnih strani, ki so namenjena trgovanju. Leta 2001) se je uporaba vnosnih obrazcev dvignila na 3% do 12% vseh spletnih strani. To je verjetno posledica večjega prodora poslovanja na internet. 8. Povezave z drugimi spletnimi stranmi Na vsaki strani naj bi bralec spletne strani imel vsaj en navigacijski element, ki mu omogoča skok na drug do- kument ali pa vrnitev na začetek. Kljub temu da vračanje omogoča tudi brskalnik, se je v množici predhodnih naslovov včasih zelo težko znajti. Eno izmed temeljnih lastnosti hiperbesedila so povezave (linki, reference) na druge dokumente. Približno 2% do 27% spletnih strani nt imelo nikakršnih povezav Preseneča zelo majhno število naslovov elektronske pošte: približno 35% vseh spletnih strani, ki jih najde Slowwwenia.com, ne vsebuje nobenega naslova. Tukaj ni bistvenih razlik med poslovnimi stranmi in javnimi spletnimi stranmi. Vsaka stran naj bi vsebovala vsaj naslov vzdrževalca le strani, na katerega se lahko bralec obrne, če želi dodatne informacije, ali pa če želi opozorili na kakšno napako. Strani, iskane z AltaVisto, so še slabše opremljene z naslovi za elektronsko poŠto, saj približno 80% strani ne vsebuje nobenega naslova. Razlika je zopet v vrsti spletnih Strani: Slowwwenia.com najde večinoma sprejemne in samostojne strani. Vzdrževalci večinoma podajo svoj naslov prav na teh straneh, na podrejene strani pa pozabljajo. Če neodvisna spletna stran ne vsebuje navigacijskih elementov, ki kažejo na sprejemno stran, uporabnik ne ve, kdo je vzdrževalec te strani. 9. Uporaba skriptnega jezika Nekateri dokumenti vsebujejo programski jezik (java seripl), ki se uporablja za razne animacije, avtomatsko odpiranje novih spletnih strani ipd, 46% sprejemnih oziroma samostojnih spletnih strani vsebuje skriptni jezik (Slowwwenia.conft). Ta delež je pri AltaVista Štirikrat manjši, saj favorizira predvsem dolge Strani. Naraščanje uporabe skriptnega jezika smo opazili že leta 1998 (glej sliko 2). Kompleksnost skriptnega jezika smo merili glede na število vidnih znakov in glede na število vrstic. Povprečna vrednost znakov (26(1) in vrstic (43) (71%) skriptni h programov je biia dolgih do 60 vrstic. Po 20 tednih opazovanja 100 spletnih strani seje delež strani, ki vsebujejo skriptni jezik, počasi povzpel na 31%. iskalnik jezik zasebne poslovne javne vse skupaj 1998 slovenski 80% 79% 72% 77% Siowwwenia.com* slovenski/ angleški 20% 10% 25% 15% ostalo 0% 6% 0% 3% _angleški _0% _5%__3%_5% 2000 slovenski 71% 91% 81% 84% AltaVista ** slovenski/ angleški 14% 3% 3% 4% ostaio 0% 3% 5% 4% angleški 14% 3% 10% 8% 2000 slovenski 80% 83% 84% 84% Slowwwenia.com ** slovenski/ angleški 7% 3% 11% 4% ostalo 6% 8% 3% 4% angleški 7% 6% 2% 8% i ijm mih i«! nfofi mat ika Tabela 3: Jezik (z zvezdico* je označen način naključnega izbora) 2000 Številka t letnik VIII Tomaž Dogša: Struktura slovenskih spletnih si rani icloi strani i salpom •10 30 20 10 0 „ M 33 » 24 W 28 30 31 31 31 31 31 3! 31 3! 31 31 31 31 1 i 3 4- 5 7 8 9 10 11 1? 13 H IS IS 17 Itt 19 20 21 tns v Ipd rim Slika 2: Naraščanje Števila spletnih strani, ki vsebujejo sknptnt jezik (leto 1993) Opazili smo tudi povečanje kompleksnosti skripbiih programov, saj je ta letos povprečje narastlo na 537 z rta kov. 10. Primerjava z drugimi državami Turau [3] je leta 1997 analizirat 500 spletnih strani, ki so se nahajale v ZDA in v Nemčiji. Zanimala ga je predvsem razlika med spletnimi stranmi, ki pripadajo izobraževalnim ustanovam, in stranmi, ki jih uvrščamo med poslovne. Ker je naša raziskava stekla dve leti kasneje, je zaradi tega direktna primerjava lahko sporna. Za slovenske spletne strani se navedeni podatki nanašajo na začetek leta 1998, ko smo začeli s sistematičnim opazovanjem. Glede na časovno zamaknjenost raziskav, bi lahko pričakovali rahlo "prehitevanje" Slovenije. Opremljenost s slikami je približno enaka. Preseneča pa majhno število povezav na druge spletne strani. To je lahko posledica manjšega števila vseh spletnih strani glede na ZDA in Nemčijo. Ameriške in nemške spletne strani so izrazito slabše opremljene z elektronskimi naslovi. Je vzrok mogoče v strahu pred zasipavanjem z reklamami (aogl. spairi)? Nekatere ustanove v ZDA so se specializirale na iskanje elektronskih naslovov, katere Slovenija 1998 ZDA in Nemčija 1997 Povprečno število slik na spletno stran 11.3 10,4 Povprečno število povezav 14,5 25,8 Delež strani, ki vsebujejo naslov elektronske pošte 65% 29.7% Delež poslovnih strani 63% 53% Delež strani, ki vsebujejo obrazce 4% 27,8% Delež strani, ki vsebujejo lavo 1% 0,86% Deiež strani, ki vsebujejo skriptni jezik 21% 9,10% Tabela 4: Primerjava med Slovenijo in ZDA ter Nemčijo nato prodajajo reklamnim agencijam, ki nato uporabnika zasipajo z reklamami. Ta pojav se počasi razširja tudi v Sloveniji in zato lahko predpostavljamo, da se bo opremljenost spletnih strani z elektronskimi naslovi v prihodnosti zmanjšala. Kljub približno enakemu deležu poslovnih strani zeio zaostajamo pri uporabi vnosnih obrazcev (fnrms). Verjetno je to posledica večje razširjenosti trgovanja na internetu, ki se je v ZDA že dobro uveljavilo. Očitno je večina slovenskih poslovnih strani usmerjena zgolj na predstavitev svoje dejavnosti, pri kateri pa v večini primerov ne potrebujejo nobenih vnosnih obrazcev. Velika prednost glede uporabe skript nega jezika je verjetno posledica časovne zamaknjenosti raziskav. 11. Sklep Uporabnost analize spletnega informacijskega sistema bo prišla do svoje prave veljave, ko se bo povečala intenzivnost oglaševanja in poslovanja na internetu. Z opisano raziskavo smo ugotovili, da je delež poslovnih Strani zelo podoben ameriškemu oziroma nemškemu. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da smo vsaj v letu 1998 bili v velikem zaostanku, kar se tiče elektronskega trgovanja. Sklepanje o povprečni slovenski spletni strani, ki jo vidi Slovenec, je zelo odvisno od iskalnika oziroma njegovega iskalnega algoritma. Analiza je pokazala trend v naraščanju obširnosti spletnih strani in uporabo novejših tehnologij (skriptni jezik). Raziskava je tudi pokazala, da je možno celoten postopek analize in vzorčenja skoraj popolnoma avtomatizirati. Kljub temu, da se nekateri podatki raziskave nanašajo na teto 1998, so tudi sedaj še vedno zanimivi. 12. Literatura [1| M. Monticino: "Web-Äna/ysis: Stripping Away [fie Hype", IEEE Computer, december, 1998, str. 130-132. [2| Aleš Velikonja; "Dinamika spletnih strani", diplomsko delo. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo m informatiko v Mariboru, oktober 1999. mentor; Tomaž Dogša. ¡3| V. Turau; "W/ia! Practices Are Being Adopted on the Web", IEEE Computer, maj. 1998, str. 106-108. [4] J. Carreira, J. G. Silva: "Computer Science and the Pygmalion Effect". IEEE Computer, februar, 1998, str, Hell?. [5] R Brereton, D. Budgen, G. Hamilton; "Hypertext; The Next Maintenance Mountain", IEEE Computer, dec. 1998, str. 49-55. [5] "Projekt RIS (Raba Interneta v Sloveniji!Fakulteta la družbene vede (FDV). Center za metodologijo in informatiko, URL: http://www.ris.org ♦ Dr. Tomaž Dogša je docent na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer predava na dodiplomski in podiplomski stopnji in vodi Center za verifikacijo in validacijo sistemov. Na raziskovalnem področju se ukvarja predvsem s tehnologijo za verifikacijo in validacijo. 2000 številka 1 - letnik Vlit ri/*jmi>> till Nf-O R M AT IKA ^ ^