Zbornik gozdarstva in lesarstva 77, s. 5 - 42 GDK: 114+116:148.2 Tetrao urogallus L.:(497.12)(046) Prispelo / Recived: 18. 05. 2005 Izvirni znanstveni članek Sprejeto / Accepted: 12. 10. 2005 Original scientific paper OHRANJENOST GOZDNIH TAL IN VEGETACIJE V HABITATU DIVJEGA PETELINA V VZHODNIH KARAVANKAH IN VZHODNIH KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPAH Lado KUTNAR1, Mihej URBANCIC2, Miran CAS3 Izvleček V študiji smo preučevali talne in vegetacijske razmere na devetih reprezentativnih ploskvah v habitatu divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v visokogorju vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Raziskave so potekale na ploskvah v različnih gozdovih na rastiščih divjega petelina, ki so bile sistematično izbrane glede na geološko podlago, ekspozicijo in stopnjo ohranjenosti gozdov. V drugotnih smrekovjih, ki so nastali na zaraščenih pašnikih in poraščajo distrična rjava tla na andezitnih grohih in na gnajsih, smo v primerjavi talnih lastnosti z dobro ohranjenim bukovimi gozdovi na podobnih rastiščih zasledili znake degradacijskih procesov. V gozdovih na apnencih in dolomitih je bila rastlinska vrstna pestrost mnogo večja kot v gozdovih na nekarbonatnih kamninah. Floristična sestava in struktura vegetacije sta jasno nakazala stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni matični podlagi. Ključne besede: karbonatne in nekarbonatne kamnine, drugotni gozd, lastnosti tal, vegetacija, divji petelin, visokogorski gozd, Slovenija PRESERVATION OF FOREST SOIL AND VEGETATION IN THE CAPERCAILLIE (Tetrao urogallus L.) HABITAT WITHIN THE EASTERN KARAVANKE RANGE AND THE EASTERN KAMNIK-SAVINJA ALPS IN SLOVENIA Abstract In the high-montane zone of the eastern Karavanke range and the eastern Kamnik-Savinja Alps of Slovenia, the soil and vegetation conditions on nine representative plots in the Capercaillie (Tetrao urogallus L.) habitat were studied. The research was carried out on plots in different forest types within the Capercaillie leks, selected with regard to the different bedrock, exposure and level of forest degradation. By contrast to the well preserved beech forest, degradation processes in dystric soil on andesite tuff and gneiss of secondary spruce forest in the abandoned pastures were detected. In the forests on limestone and dolomite, the plant species diversity is much higher than in the forests on non-carbonate bedrock. On carbonate and non-carbonate bedrock, too, the level of preservation of forests (secondary forest in pastures vs. co-natural forests on permanent forest land) is significantly reflected in the floristic composition and vegetation structure. Key words: carbonate and non-carbonate bedrock, secondary forest, soil cha- racteristics, vegetation, Tetrao urogallus L., high-montane forest, Slovenia dr. L. K, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO M. U., univ. dipl. ing. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO mag. M. C., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 6 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 VSEBINA CONTENTS 1 UVOD..................................................................................................7 INTRODUCTION 2 OPIS RAZISKOVANIH OBJEKTOV.............................................7 DESCRIPTION OFRESEARCH PLOTS 3 METODE DELA..............................................................................11 METHODS 4 REZULTATI IN RAZPRAVA........................................................14 RESULTS AND DISCUSSION 5 ZAKLJUČKI....................................................................................28 CONCLUSIONS 6 POVZETEK......................................................................................29 SUMMARY 7 ZAHVALA........................................................................................32 ACKNOWLEDGMENT 8 VIRI...................................................................................................32 REFERENCES 7 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … 1 UVOD INTRODUCTION V raziskavi so obravnavana gozdna tla in vegetacija v reprezentativnih gozdnih sestojih na rastiščih divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v jugovzhodnih Alpah v severni Sloveniji. Raziskave pretekle rabe tal in razvoja gozdov so pokazale, da so na tem območju v zadnjih 220 letih nastale velike spremembe. Gozdnatost se je od druge polovice 18. stoletja (stanje iz let 1784-1787) do konca 20. stoletja bistveno spremenila, povečala se je kar za 53 % območja. Zaradi opuščanja in zaraščanja višinskih pašnikov se je gozdna površina povečala na 80 % (CAS 1996, 2001, CAS / ADAMIČ 1998). Zaraščanje in spreminjanje gozdov je bilo v Alpah intenzivno predvsem zaradi pospeševanja smreke v 19. stoletju (MLINŠEK 1954, WRABER 1959, MEDVED 1967, VALENCIC 1970, ŽUMER 1976, CAS 1979, 1988, 2001, JOHANN 1998). Do danes so se razvili drugotni gozdovi smreke ali macesna s smreko, med njimi pa so še ohranjene zaplate nekdanjih mešanih bukovih gozdov s primesjo jelke in smreke (CAS 1996, 2001). Raziskave aktivnosti sub-populacij divjega petelina v tem gorskem gozdnem prostoru so pokazale, da je razporeditev rastišč divjega petelina izrazito vezana na odrasle gozdove, ki se pojavljajo na trajnih gozdnih površinah (CAS 1996, CAS /ADAMIČ 1998). Namen raziskave, je bila analiza talnih in vegetacijskih razmer na izbranih ploskvah v habitatu divjega petelina v vzhodnih Karavankah in v vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah. Z raziskavo na izbranih reprezentativnih rastiščih divjega petelina smo poskušali analizirati stopnjo ohranjenosti oziroma spremenjenosti gozdnih tal in sestave vegetacije ter ugotoviti primernost obravnavanih gozdov (prehrana, kritje) za življenje divjega petelina. 2 OPIS RAZISKOVANIH OBJEKTOV DESCRIPTION OF RESEARCH PLOTS Raziskovano območje leži v alpskem fitogeografskem območju (WRABER 1960), v vzhodnih Karavankah (Peca /2126 m/, Olševa /1929 m/) in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah (Smrekovec /1684 m/, Bela peč /1549 m). Raziskovano območje predstavlja alpski visokogorski višinski pas (ROBIČ 1998) v območju jedra stabilnega 8 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 habitata divjega petelina v Sloveniji (CAS 1996, 1999). Na vseh izbranih rastiščih divjega petelina v raziskovanem območju so habitatno primerni odrasli in stari gozdovi (WEGGE 1985, ROLSTAD / WEGGE 1987, 1989, ADAMIČ 1987, CAS 1996, ŽNIDARŠIČ / CAS 1999, STORCH 1994, 1999), ki ležijo v optimumu habitata pri okoli 1400 m nadmorske višine (CAS 1999). Na reprezentativnih rastiščih divjega petelina v raziskovanem območju je bilo na osnovi predhodnih raziskav v prvi fazi izbranih 81 raziskovanih objektov (CAS 1982a, 1982b, 1988, 1996, ADAMIČ 1986, ČAS / ADAMIČ 1998). Med njimi je bilo glede na ekološke spremenljivke (geološka podlaga: karbonatna - nekarbonatna, ekspozicijska orientiranost: osojna - prisojna) ter glede na zgodovino rabe tal in razvoj gozdov (trajen gozd - gozd na zaraščenem pašniku) na sistematičen način izbranih (ČAS 2000) devet ploskev (slika 1). Prostorska in ekološka oznaka ploskev (preglednica 1) ter fitocenološka opredelitev (preglednica 2) nakazujeta razmeroma širok razpon izbranih gozdnih sestojev v habitatu divjega petelina na tem območju. Raziskovana ploskev Sleme je bila izbrana na metamorfni kamnini (gnajsu) na Smrekovškem pogorju, tri ploskve ležijo na vulkanskem tufu (andezitni groh) na Smrekovškem pogorju, dve ploskvi na dolomitnih pobočjih Pece, ena na apnencih Olševe v Karavankah, dve ploskvi pa na apnenčasti Beli peči v Savinjskih Alpah (slika 1). Matične podlage na rastiščih divjega petelina so bile določene na terenu in preverjene na geološki karti (MIOČ 1980). 9 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Legenda/Legend: 1 - Podrta bajta, 2 - Sleme, 3 - Kolarica, 4 - Ramšak, 5 - Javorje-Peca, 6 -Najbrževo, 7 - Bela peč-sever/north, 8 - Olševa, 9 - Bela peč-jug/south Slika 1: Položaj raziskovanih ploskev (objektov) na izbranih rastiščih divjega petelina (povzeto po CAS 2000) Figure 1: Position of research plots on the selected Capercaillie leks (according to CAS 2000) Preglednica 1: Prostorska in ekološka opredelitev raziskovanih ploskev na izbranih rastiščih divjega petelina (Tetrao urogallus L.) Table 1: Geographical and ecological characterisation of research plots on the selected Capercaillie leks zap. št. No. of plot ime ploskve plot name 1 Podrta bajta 2 Sleme 3 Kolarica 4 Ramšak 5 Javorje - Peca 6 Najbrževo 7 Bela peč-sever 8 Olševa 9 Bela peč-jug nadmorska višina (m) height above sea level (m) geološka podlaga ekspozicija bedrock exposition izvor gozda origin of forest 1350 1100 1480 1350 1320 1400 1410 1400 1420 andezitni groh osojna trajen gozd gnajs osojna zaraščen pašnik andezitni groh prisojna trajen gozd andezitni groh prisojna zaraščen pašnik dolomit prisojna trajen gozd dolomit prisojna zaraščen pašnik apnenec osojna trajen gozd apnenec osojna zaraščen pašnik apnenec prisojna trajen gozd 10 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Preglednica 2: Fitocenološka opredelitev raziskovanih ploskev na izbranih rastiščih divjega petelina (imena povzeta po ROBIC / ACCETTO 1999) Table 2: Phytosociological characterisation of research plots on the selected Capercaillie leks (names according to ROBIC / ACCETTO 1999) Ime ploskve Name of plot Slovensko ime združbe Slovenian name of plant association Latinsko ime združbe Latin (scientific) name of plant association Podrta bajta (visokogorski) zmerno acidofilni bukov gozd, geografska varianta s trilistno penušo Luzulo-Fagetum Meusel 1937 var. geogr. Cardamine trifolia (Marinček 1983) Marinček & Zupančič 1995 (staro ime Polygonato verticillati-Luzulo-Fagetum s. lat. posebej ločuje visokogorske od drugih zmerno acidofilnih bukovih gozdov) Sleme drugotni smrekov gozd z vijugasto masnico, geografska varianta s svinjsko laknico Avenello flexuosae-Piceetum M. Wraber ex Hadač et al. 1969 corr. Zupančič 1999 var. geogr. Aposeris foetida Zupančič 1999 Kolarica (visokogorski) zmerno acidofilni bukov gozd, geografska varianta s trilistno penušo Luzulo-Fagetum Meusel 1937 var. geogr. Cardamine trifolia (Marinček 1983) Marinček & Zupančič 1995 (staro ime: Polygonato verticillati-Luzulo-Fagetum s. lat.). Ramšak drugotni smrekov gozd z vijugasto masnico, geografska varianta s svinjsko laknico Avenello flexuosae-Piceetum M. Wraber ex Hadač et al. 1969 corr. Zupančič 1999 var. geogr. Aposeris foetida Zupančič 1999 Javorje - Peca (alpski) bukov gozd s trilistno vetrnico, geografska varianta s črnim telohom Anemone trifoliae-Fagetum Tregubov 1962 var. geogr. Helleborus niger subsp. niger Marinček, Poldini & Zupančič 1989 Najbrževo drugotni smrekovi gozdov s svinjsko laknico, geografska varianta s črnim telohom Aposeri-Piceetum Zupančič (1978) 1999 var. geogr. Helleborus niger subsp. niger Zupančič (1995) 1999 Bela peč-sever (predalpski visokogorski) bukov gozd s platanolistno zlatico, geografska varianta z navadnim jetrnikom Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1993 var. geogr. Hepatica nobilis Marinček 1993 (sin.: Adenostylo glabrae-Fagetum prealpinum Smole 1971) Olševa drugotni smrekovi gozd s svinjsko laknico, geografska varianta s črnim telohom Aposeri-Piceetum Zupančič (1978) 1999 var. geogr. Helleborus niger subsp. niger Zupančič (1995) 1999 Bela peč-jug (predalpski visokogorski) bukov gozd s platanolistno zlatico, geografska varianta z navadnim jetrnikom Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1993 var. geogr. Hepatica nobilis Marinček 1993 (sin.: Adenostylo glabrae-Fagetum prealpinum Smole 1971) 11 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … 3 METODE DELA METHODS 3.1 ANALIZE TAL SOIL ANALYSIS Jeseni leta 1999 in 2000 smo s pedološko sondo preiskali talne razmere na devetih raziskovanih ploskvah, izbranih v območjih rastišč divjih petelinov. V bližini središča vsakega preiskanega rastišča smo izkopali reprezentančni talni profil, opisali njegove morfološke lastnosti ter iz njegovih horizontov in podhorizontov odvzeli talne vzorce za laboratorijske analize kemičnih in fizikalnih parametrov tal. V pedološkem laboratoriju Gozdarskega inštituta Slovenije smo združene vzorce tal posušili na zraku, jim odstranili korenine, jih zmleli in presejali skozi 0,2 mm sito. V vzorcih smo ugotovili naslednje lastnosti: vrednosti pH v deionizirani vodi (H2O) in v kalcijevem kloridu (0,01 M raztopina CaCl2) elektrometrično, s stekleno elektrodo; vsebnosti celokupnega dušika (Ntot) po modificirani Kjeldahlovi metodi z aparaturo Gerhardt; vsebnosti celokupnega ogljika (Ctot) s suhim sežigom z aparaturo Charmomath - ADG 8; vsebnosti karbonata (CaCO3) s Scheiblerjevim kalcimetrom; vsebnosti rastlinam dostopnih kalijevih (AL-K2O), fosforjevih (AL-P2O5) spojin in magnezija (AL-Mg) v talnih vzorcih, določene so po metodi AL; vsebnosti izmenljivih kalcijevih, magnezijevih, kalijevih, aluminijevih, železovih in manganovih kationov (Ca +, Mg +, K+, Al +, Fe +, Mn +) z atomsko absorpcijsko spektroskopijo po ekstrakciji talnih vzorcev z 0,1 M BaCl2. Izmenljivega natrija nismo ugotavljali. Koncentracijo izmenljivega H+ ugotovimo iz pH vrednosti ekstrakta vzorca z 0,1 M BaCl2; sestave tal po velikosti delcev. Vzorci so bili pripravljeni z natrijevim pirofosfatom in analizirani s pipetiranjem po Kohnu. Teksturni razredi so bili določeni z ameriškim teksturnim trikotnikom in poimenovani po navodilih v Ur. l. SRS 36/1984. Po teh navodilih smo tudi označevali genetske talne plasti, opisovali oblike organske snovi, strukturo in konsistenco tal, vrednotili reakcije tal in lastnosti drugih parametrov; - barve talnih plasti smo ugotavljali z Munsellovim barvnim atlasom. 12 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Računsko smo ugotovili še: vsebnosti organskega ogljika (Corg = Ctot - Cmineralni = Ctot - (CaCO3 x 0.12)); - količine organske snovi (org. snov = Corg x 1,724); - razmerja med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (C/N); vsote izmenljivih bazičnih kationov (S_B = vsota Ca + + Mg + + K); vsote izmenljivih kislih kationov (S_A = vsota Al3+ + Fe3+ + Mn2+); vrednosti kationske izmenjalne kapacitete (KIK = vsota vseh izmenljivih kationov), stopnje nasičenosti tal z izmenljivimi bazami (V = (S_B/KIK) x 100%); 3.2 POPIS IN ANALIZA VEGETACIJE VEGETATION SURVEY AND ANALYSIS Vegetacijsko sliko raziskovanih ploskev na izbranih rastiščih divjega petelina smo dobili na osnovi dveh ali treh ponovitev fitocenoloških popisov. Popis vegetacije smo opravili spomladi, sredi poletja in v jesenskem času leta 2003. Na razmeroma homogenih raziskovanih ploskvah s površino 400 m2 smo popisali vrstno sestavo in ocenili stopnjo zastiranja posameznih vertikalnih plasti vegetacije (drevesna, grmovna, zeliščna in mahovna). Vrstno sestavo in oceno stopnje zastiranja posamezne vrste smo ugotavljali ločeno po 7 vertikalnih plasteh: mahovna (M), spodnja zeliščna (Z2) in zgornja zeliščna (Z1), spodnja grmovna (G2) in zgornja grmovna (G1), spodnja drevesna (D2) in zgornja drevesna (D1). Vertikalne plasti smo opredelili po naslednjih kriterijih: V mahovno plast (M) smo uvrstili samo mahovne vrste. V spodnjo zeliščno plast (Z2) smo uvrstili vrste z višino osebkov do 30 centimetrov. V zgornjo zeliščno plast (Z1) smo uvrstili vrste, katerih osebki dosegajo višino od 30 do 50 centimetrov. Osebke rastlinskih vrst, ki so med 50 in 100 centimetri, smo zajeli v spodnji grmovni plasti (G2). Tiste osebke, ki presegajo višino 100 centimetrov in še ne dosegajo višine 5 metrov ali prsnega premera 10 centimetrov, smo uvrstili v zgornjo grmovno plast (G1). Grmovne ali drevesne vrste, ki presegajo eno ali drugo omejitev, smo uvrstili v spodnjo drevesno plast (D2). V to plast uvrščamo osebke, ki še niso dosegle t. i. strehe sestoja in so podstojni. 13 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … V zgornjo drevesno plast (D1) smo uvrstili drevesa, ki oblikujejo streho sestoja (sorasla in nadrasla drevesa). Razmejitev med spodnjo in zgornjo drevesno plastjo je relativna, odvisna od rastiščnih razmer in tipa gozda. Oceno zastiranja (pokrovnost) vrst smo izdelali po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN-BLANQUET 1964). Za nadaljnje analize smo skalo modificirali po van der MAAREL-u (1979). Pri določanju praprotnic in semenk smo uporabili predvsem rastlinski ključ Mala flora Slovenije (MARTINCIC et al. 1999), poleg tega pa različne druge rastlinske ključe in pregledna dela (HESS / LANDOLT / HIRZEL 1976, 1977, 1980, FITTER / FITTER / FARRER 1984, PHILLIPS 1985, LANDOLT / URBANSKA 1989, ROSE 1989, ADLER / OSWALD / FISCHER 1994, TRPIN / VREŠ 1995, LAUBER / WAGNER 1996). Za določanje listnatih mahov smo uporabili predvsem ključ po NYHOLM (1986, 1989, 1993, 1998). Kot nomenklaturni vir smo uporabil seznam mahov v Sloveniji (MARTINCIC 2003). Za določanje jetrnjakov in rogovnjakov smo uporabili ključ po SCHUMACKER in V ÁNA (2000). Mahove je določil prof. dr. Andrej Martinčič. Za analizo biotske pestrosti po ploskvah smo poleg enostavnega ugotavljanja števila (bogastva) vrst uporabili tudi Shannonov indeks pestrosti H' (SHANNON / WEAVER 1949) iz paketa PC-ORD (McCUNE / MEFFORD 1999). Izračun indeksa poteka po naslednji formuli: h' = -/, i_ (pi ln (pi)) …(1) kjer je: H'...Shannonov indeks pestrosti; pi....relativni delež i - te vrste; E...vsota izračunov za vse obstoječe (S) vrste na posamezni ploskvi. S pomočjo programskega računalniškega paketa PC-ORD (McCUNE / MEFFORD 1999) smo z ordinacijo DCA (Detrended Correspondence Analysis) nakazali skupine podobnih ploskev na osnovi floristične sestave, stopnje zastiranja posameznih vrst in vertikalne členitve vegetacije (struktura). 14 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 4 REZULTATI IN RAZPRAVA RESULTS AND DISCUSSION 4.1 LASTNOSTI TAL SOIL CHARACTERISTICS Na osnovi podobnih talnih razmer lahko obravnavane raziskovane ploskve razdelimo v tri skupine: - rastišča z dobro razvitimi (distričnimi rjavimi) tlemi na nekarbonatnih matičnih podlagah; - rastišča z nerazvitimi in slabo razvitimi tlemi (kamnišča, rendzine) na apnencih in dolomitih; - rastišča z dobro razvitimi tlemi (rjave rendzine, rjava pokarbonatna tla) na apnencih in dolomitih. V prvo skupino so uvrščene štiri raziskovane ploskve (Podrta bajta, Sleme, Kolarica, Ramšak) s srednje globokimi do zelo globokimi distričnimi rjavimi tlemi (oz. distričnimi kambisoli), ki so se razvila na nekarbonatni matični podlagi (andezitnem grohu, gnajsu). Ta tla imajo v zgornjem delu zelo kislo in v spodnjem delu srednje kislo reakcijo, če upoštevamo razrede talnih reakcij v pravilniku za ocenjevanje tal (Pravilnik za ... 1984). Zanje so značilne zelo nizke stopnje nasičenosti z bazičnimi kationi, v kationskih izmenjavah imajo največje deleže aluminijevi ioni. Kljub temu so zaradi velike globine tal in ugodnih vlažnostnih razmer za gozdno drevje razmeroma dobro rodovitne. Reprezentančna talna profila, izkopana na ploskvah Sleme in Ramšak v drugotnih smrekovih gozdovih, imata v primerjavi z reprezentančnima talnima profiloma ploskev Podrta bajta in Kolarica, ki sta izkopana v pretežno ohranjenih bukovjih, primerljive plasti organskega horizonta O praviloma bolj kisle in s širšimi (večjimi) C/N razmerji. Te razlike pripisujemo predvsem težji razgradljivosti smrekovega opada od bukovega. Poleg tega sta humusna horizonta A plitvejša (15 do 23 cm proti 30 do 35 cm), z rastlinam dostopnimi K, P in Mg hranili praviloma slabše oskrbljena in z izmenljivimi bazami slabše nasičena (preglednice 4, 5, 6, 7). Podobne degradacijske procese v smrekovih nasadih na bukovih rastiščih z distričnim rjavimi tlemi na tonalitih in peščenjakih so že ugotovili Čas (1976, 1979), Sušin in Kalan (1983) ter drugi. 15 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … V drugo skupino so uvrščene tri raziskovane ploskve (Najbrževo, Javorje, Olševa), ki ležijo na kompaktni do razdrobljeni karbonatni (dolomitni, apnenčasti) matični podlagi, na kateri se pretežno prhninaste rendzine prepletajo z zelo plitvimi, nerazvitimi organogenimi tlemi (kamnišči oz. litosoli). Za obravnavane prhninaste rendzine je značilno, da imajo površinske organske plasti srednje do slabo kisle reakcije, spodnja humusnoakumulativna plast pa je močno skeletna, slabo kisla do alkalna, karbonatna in visoko nasičena z izmenljivimi bazičnimi kationi. V kationskih izmenjavah imajo največje deleže kalcijevi ioni. Zaradi svoje slabše razvitosti in skeletnosti vsebujejo tla teh rastišč razmeroma malo rastlinskih hranil, so slabše biološko aktivna, slabo vododržna in slabše rodovitnosti. Reprezentančni talni profil ploskve Najbrževo (prhninasta rendzina na dolomitu v drugotnem smrekovju) ima v primerjavi z reprezentančnim talnim profilom ploskve Javorje (prhninasta rendzina na dolomitu v ohranjenem bukovju) plasti organskega horizonta O tanj še in bolj kisle, humusni horizont A pa globlji, nekoliko manj alkalen in manj karbonaten, z rastlinam dostopnim Mg opazno manj bogato oskrbljen, toda s podobno visoko kationsko izmenjalno kapaciteto in zelo visoko stopnjo nasičenosti z izmenljivimi bazami. V tretjo skupino sta uvrščeni raziskovani ploskvi na Beli peči. Obe sta osnovani v ohranjenem bukovju. Tu so se na apnenčasti matični podlagi razvila rjava pokarbonatna tla, ki tu in tam prehajajo v rjavo rendzino. Obravnavana rjava (kambična) pokarbonatna tla so tipična do humozna, srednje skeletna. Njihove organske in humusno akumulacijske plasti imajo srednje do slabo kisle reakcije, spodnje mineralne (oz. kambične) plasti pa so slabo kisle do alkalne. So zelo visoko nasičena z izmenljivimi bazičnimi kationi. V kationskih izmenjavah imajo daleč največje deleže kalcijevi ioni. Tla na teh rastiščih so biološko zelo aktivna, imajo ugoden vodni režim in so zelo rodovitna. Objekt Bela peč-sever je v primerjavi s ploskvijo Bela peč-jug veliko bolj skalnat, bolj strm in osojne lege. Njegov reprezentančni talni profil ima v primerjavi s profilom iz prisojne lege debelejše in bolj kisle organske podhorizonte, toda precej plitvejši (8 do 10 cm proti 25 do 30 cm) in bolj kisel humusni horizont A ter manj alkalen in manj karbonaten, toda bolj glinast kambični horizont (B)rz, z višjo kationsko izmenjalno kapaciteto, vendar s podobno zelo visoko stopnjo nasičenosti z izmenljivimi bazami. 16 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Preglednica 3: Talni tipi in druge pedosistematske značilnosti tal reprezentančnih talnih profilov raziskovanih ploskev Table 3: Soil types and other pedosystematic characteristics of representative soil profiles on research plots Ime ploskve Name of plot Talni tip Soil type Pedosistematske značilnosti Pedo systematic characteristics Podrta bajta Distrična rjava tla Dystric Cambisols Humusna, srednje globoka, srednje globoko humozna Sleme Distrična rjava tla Dystric Cambisols Tipična, globoka, plitvo humozna Kolarica Distrična rjava tla Dystric Cambisols Humusna, zelo globoka, srednje globoko do globoko humozna Ramšak Distrična rjava tla Dystric Cambisols Tipična, zelo globoka, plitvo humozna Javorje - Peca Rendzina Rendzinas Prhninasta, karbonatna, globoka, srednje skeletna Najbrževo Rendzina Rendzinas Prhninasta, karbonatna, srednje globoka do globoka, srednje skeletna Bela peč-sever Rjava pokarbonatna tla Eutric Cambisols Tipična, srednje globoka, ilovnata Olševa Rendzina Rendzinas Prhninasta, karbonatna, srednje globoka do globoka, močno skeletna Bela peč-jug Rjava pokarbonatna tla Eutric Cambisols Tipična, srednje globoka do globoka, glinasta 17 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Preglednica 4: Povprečne debeline talnih plasti reprezentančnih talnih profilov raziskovanih ploskev Table 4: Average thicknesses of soil layers of representative soil profiles on research plots Raziskovane ploskve na nekarbonatnih kamninah Research plots on non-carbonate rocks Sleme Podrta bajta Plast Layer Ol Of Of,h Oh Ah Oh Ah(B)v (B)v/C C(B)v Debelina Thickness (cm) 3,5 Plast Layer 1,5 2,5 7,5 22,5 30 10 Ol Of AhOh Ah (B)v (B)v/C C(B)v Debelina Thickness (cm) 1,5 Plast Layer Kolarica 2 11,5 31,5 15 40 Ol Of Oh Ah Ah(B)v (B)v (B)v/C C(B)v Raziskovane ploskve na karbonatnih kamninah Research plots on carbonate rocks Javorje Najbrževo Debelina Thickness (cm) 1 Plast Layer Ramšak 1 24,5 10,5 25 30 30 Ol Of Oh AhOh Ah (B)v1 (B)v2/C (B)v3/C C(B)v Debelina Thickness (cm) 2,5 1,5 2,5 10 10,5 29,5 40 30 40 Plast Layer Ol Of Of,h Oh Ah/C CAh Debelina Thickness (cm) 4 Plast Layer 1,5 3,5 12 16 19 Ol,f Of,h Oh Ah /C CAh Debelina Thickness (cm) 1 Bela peč-sever Plast Layer 2 33 22 C(B) rz Oznake plasti: Ol = organski podhorizont, ki ga sestavlja rastlinski Ol Ol,f Of Oh OhAh Ah (B)rz /C Debelina Thickness (cm) 3 Plast Layer Olševa 1,5 2,5 10 11 32,5 Ol Of Oh /C CAh Debelina Thickness (cm) 1,5 Bela peč-jug Plast Layer 3 20 40 opad; Of = Ol Ol, f Oh Oh Ah Ah1 /C Ah2 /C (B)rz /C Debelina Thickness (cm) 1,5 2,5 10 17,5 17,5 C(B) rz 20 iz delno razkrojenih (f = fermentiranih) rastlinskih ostankov; Oh = organski podhorizont iz humificirane organske snovi; Ah = s huminskimi snovmi temno obarvan mineralni humusnoakumulativni talni horizont (h = humus); (B)v = kambični horizont, ki je nastal iz preperine silikatnih ali silikatno-karbonatnih matičnih podlag (v izhaja iz nem. Verwitterung = preperevanje); (B)rz = kambični horizont, ki je nastal pretežno iz netopljivega ostanka, ki nastane pri preperevanju trdih, zelo čistih apnencev in dolomitov (rz izhaja iz lat. residuum = ostanek); C = zdrobljena matična podlaga, ki ne kaže nobenih genetskih procesov, značilnih za druge horizonte tal 18 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Preglednica 5: Povprečne debeline (v cm) talnih horizontov (O = organski; A = humusnoakumultivni; B = kambični horizont) reprezentančnih talnih profilov raziskovanih ploskev Table 5: Average thicknesses (cm) of soil horizons (O = organic; A = humic; B = cambic horizon) of representative soil profiles on research plots Horizont Podrta bajta Sleme Kolarica Ramšak Javorje Najbrževo Bela peč-sever Olševa 24,5 40 0 40 64,5 0,61 Bela peč- jug O 8,5 3,5 5 6,5 21 7 22 10 A 30 18,5 35 20,5 35 55 9 27,5 B 40 86,5 85 139,5 0 0 43,5 37,5 A+B 70 105 120 160 35 55 52,5 65 O+A+B 78,5 108,5 125 166,5 56 62 74,5 75 O/(A+B) 0,12 0,03 0,04 0,04 0,60 0,13 0,42 0,15 Preglednica 6: Aktivna (pH(H2O) in potencialna (pH(CaCl2)) kislost tal, vsebnosti karbonatov (CaCO3), organske snovi (Org. s.), celokupnega ogljika (C) in celokupnega dušika (N), razmerja med organskim ogljikom in celokupnim dušikom (Corg/N) ter vsebnosti rastlinam dostopnih kalijevih (AL-K2O), fosforjevih (AL-P2O5) spojin in magnezija (AL-Mg), določene talnim vzorcem reprezentančnih talnih profilov Table 6: Active (pH(H2O) and potential (pH(CaCl2)) acidity of soil, contents of carbon- ates (CaCO3), organic matter (Org. s), total carbon (C), and total nitrogen (N), ratio between organic carbon and total nitrogen (Corg/ Ntot) and contents of plant available potassium(AL-K2O), phosphorus (AL-P2O5) and magnesium (AL-Mg), determined to soil samples of representative soil profiles Profil: Podrta bajta Plast Layer Ol Of Of,h Oh Ah Oh Ah(B)v (B)v/C C(B)v Globina Depth (cm) pH (H2O) 5,01 4,46 4,10 4,14 4,22 4,50 4,75 5,00 pH (CaCl2) CaCO3 (%) Org. s. (%) C (%) N (%) Corg/N AL-K2O (mg/kg) AL-P2O5 (mg/kg) AL-Mg (mg/kg) 7/10-5 4,39 0 75,86 44,00 1,62 27 117,1 34,7 30,8 5-3/4 3,87 0 69,82 40,50 1,95 21 101,3 31,4 21,5 3/4-2/3 3,41 0 67,24 39,00 1,94 20 62,1 20,9 19,8 2/3-0 3,42 0 42,24 24,50 1,36 18 22,0 10,7 11,8 0-7/8 3,55 0 31,20 18,10 1,07 17 12,3 7,0 8,5 7/8-30 4,03 0 27,41 15,90 0,70 23 2,7 2,0 2,4 30-60 4,21 0 22,76 13,20 0,47 28 0,1 1,8 0,7 60+70 4,40 0 8,28 4,80 0,49 10 0,3 2,3 0,2 Profil: Sleme Ol Of AhOh Ah (B)v (B)v/C C(B)v 4/3-1/3 4,04 3,60 4,15 4,39 4,45 4,34 4,89 3,19 0 79,48 46,10 1,30 36 53,9 33,5 15,2 1/3-0 3,01 0 68,87 39,95 1,51 27 53,4 25,6 15,9 0-6/8 3,47 0 30,77 17,85 1,03 17 13,2 4,0 19,2 6/8-15/22 3,90 0 17,23 10,00 0,47 22 3,6 3,6 2,6 15/22-50 4,15 0 5,95 3,45 0,17 21 0,5 2,3 0,8 50-60/70 4,14 0 4,97 2,88 0,15 20 0,6 1,4 0,5 /70+105 4,51 0 4,55 2,64 0,09 28 0,8 1,8 0,9 19 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Profil: Kolarica Plast Layer Ol Of Oh Ah Ah(B)v (B)v (B)v/C C(B)v Globina Depth (cm) pH (H2O) 4,24 4,51 4,54 3,99 4,80 4,84 5,08 4,97 pH (CaCl2) CaCO3 Org. s. (%) (%) C (%) N (%) Corg/N AL-K2O AL-P2O5 AL-Mg (mg/kg) (mg/kg) (mg/kg) 6/4-4 4,18 0 75,25 43,65 1,74 25 103,2 61,6 24,3 4-3 4,07 0 63,87 37,05 1,83 20 56,0 24,9 10,5 3-0 3,83 0 39,31 22,80 1,28 18 3,2 4,5 1,8 0-22/27 3,53 0 24,91 14,45 0,80 18 16,0 8,3 5,5 /27-31/39 4,27 0 12,42 7,21 0,36 20 0,0 2,2 0,0 31/39-60 4,42 0 3,10 1,80 0,20 9 0,3 2,3 0,0 60-90 4,52 0 1,21 0,70 0,04 16 0,7 3,0 0,0 90+120 4,59 0 0,87 0,50 0,05 10 0,9 3,5 0,1 Profil: Ramšak Ol Of Oh AhOh Ah (B)v1 (B)v2/C (B)v3/C C(B)v 8/5-4 4,38 4,01 3,62 3,74 4,20 4,46 4,48 4,59 4,85 4,15 0 80,08 46,45 1,40 33 55,3 45,3 31,2 4-2/3 3,35 0 63,27 36,70 1,38 27 21,1 19,2 22,1 2/3-0 3,00 0 51,55 29,90 1,36 22 21,3 12,1 19,1 0-10 3,14 0 30,69 17,80 0,96 19 9,1 4,5 5,9 10-18/23 3,84 0 16,44 9,54 0,57 17 2,9 2,3 1,4 18/23-50 4,21 0 7,46 4,33 0,33 13 0,8 1,3 0,4 50-90 4,33 0 5,18 3,01 0,21 15 1,0 1,5 0,4 90-120 4,48 0 3,84 2,23 0,22 10 0,6 7,3 0,1 120+160 4,54 0 1,15 0,67 0,08 9 2,1 2,1 0,2 Profil: J avorje Ol Of Of,h Oh Ah/C CAh 21-17 5,33 5,20 4,88 6,03 7,45 7,65 4,95 79,30 46,00 1,02 45 132,9 16,1 63,1 17-16/15 4,77 76,72 44,50 1,32 34 90,2 26,6 48,4 16/15-12 4,10 48,27 28,00 1,48 19 72,2 24,4 50,5 12-0 5,32 39,65 23,00 0,95 24 15,2 5,9 89,8 0-16 7,11 31,58 23,03 17,15 0,59 23 2,4 1,4 76,1 15+35 7,24 50,62 11,08 12,50 0,41 16 2,4 0,7 59,4 Profil: Najbrževo Ol, f Of,h Oh Ah /C CAh 7-6 4,80 4,63 4,88 7,15 7,53 4,14 81,03 47,00 1,48 32 127,3 47,3 45,1 6-4 4,07 74,99 43,50 1,66 26 65,3 24,1 33,2 4-0 4,29 63,79 37,00 1,61 23 47,5 18,3 28,6 0-33 6,75 3,29 34,32 20,30 1,06 19 6,7 3,8 10,9 33+55 7,16 16,31 10,68 8,15 0,35 18 2,8 0,5 4,8 Profil: Bela peč-sev er Ol Ol, f Of Oh OhAh Ah (B)rz /C C(B) rz 23/21-19 4,89 6,25 5,85 5,27 4,85 5,94 6,65 7,88 4,48 78,96 45,80 0,75 61 131,5 20,4 46,2 19-17/18 5,65 66,47 39,15 0,88 44 47,7 18,3 44,4 17/18-15 4,78 43,88 25,45 0,91 28 34,2 14,3 40,3 15-10 4,76 41,12 23,85 0,94 25 10,3 8,5 42,4 10-0 4,33 39,13 22,70 1,03 22 10,2 9,3 39,5 0-8/10 5,14 0,21 20,04 11,65 0,52 22 3,4 3,3 27,8 8/10-20 6,09 0,20 10,16 5,92 0,36 16 2,6 1,6 28,3 20-45/60 7,31 46,18 1,83 6,61 0,12 9 2,1 1,7 22,4 20 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Profil: Olševa Plast Layer Ol Of Oh /C CAh Globina Depth (cm) pH (H2O) 5,49 5,92 6,75 7,43 pH (CaCl2) CaCO3 Org. s. (%) (%) C (%) N (%) Corg/N AL-K2O AL-P2O5 AL-Mg (mg/kg) (mg/kg) (mg/kg) 26/23-22/ 5,22 75,08 43,55 0,92 48 62,6 34,4 31,8 22/24-20 5,67 0,00 63,18 36,65 1,09 34 57,9 27,0 25,5 20-0 6,51 0,22 51,93 30,15 1,25 24 10,1 10,0 8,8 0+40 7,03 2,16 28,34 16,70 0,85 19 1,3 2,4 3,7 Profil: Bela peč-jug Ol Ol,f Oh Oh Ah Ah1 /C Ah2 /C (B)rz /C C(B) rz Plast Layer 13/7-7/10 5,74 6,12 6,05 6,04 6,50 7,23 8,09 8,08 pH (H2O) 5,22 80,60 46,75 0,90 52 136,1 27,1 65,0 7/10-6 5,66 0,00 70,86 41,10 1,29 32 55,7 24,1 61,0 6-5 5,74 0,00 44,22 25,65 1,21 22 25,7 10,6 70,3 5-0 5,76 0,00 37,32 21,65 1,08 20 16,0 7,6 77,0 0-10 6,28 0,00 23,27 13,50 0,77 18 3,8 2,8 83,2 10-25/30 6,94 5,84 15,39 9,63 0,62 14 1,9 1,8 81,2 30/25-45 7,47 56,36 2,12 7,99 0,10 12 1,7 1,6 29,1 45+60/65 7,55 79,77 0,41 9,81 0,02 13 1,9 1,6 21,0 Globina Depth (cm) pH (CaCl2) CaCO3 (%) Org. s. (%) C (%) N (%) Corg/N AL-K2O AL-P2O5 AL-Mg (mg/kg) (mg/kg) (mg/kg) Preglednica 7: Vsebnosti izmenljivih kalcijevih (Ca 2+), magnezijevih (Mg 2+), kalijevih (K+), aluminijevih (Al ), železovih (Fe ), manganovih (Mn ) in vodikovih (H ) kationov, vsote izmenljivih bazičnih (SumB) in kislih (SumA) kationov, kationske izmenjalne kapacitete (KIK) - izražene v cmol+/ kg tal - in stopnje nasičenosti tal z izmenljivimi bazami (V) - izražene v odstotkih - v talnih vzorcih reprezentančnih profilov: Contents of exchangeable (Ca , Mg , K , Al3 , Fe , Mn , H ) cations, sums of exchangeable base cations (SumB), sums of exchangeable acid cations (SumA), cation exchange capacity (KIK) - shown in cmol+/ kg of soil, and exchangeable base saturations (V) in soil samples of representative soil profiles Table 7: Profil: Podrta bajta Plast Layer Oh Ah Oh Ah(B)v (B)v/C C(B)v Ca 3,14 1,28 0,88 0,91 0,64 Profil: Sleme Mg 0,99 0,71 0,20 0,09 0,06 K 0,65 0,46 0,12 0,02 0,02 Al 13,18 13,07 9,10 5,62 2,85 Fe 1,63 0,91 0,08 0,06 0,08 Mn 0,06 0,04 0,01 0,01 0,01 H 9,46 5,43 0,46 0,00 0,00 SumB 4,78 2,45 1,20 1,02 0,71 SumA 24,33 19,45 9,66 5,69 2,94 KIK 29,10 21,90 10,85 6,71 3,65 V (%) 16,41 11,18 11,02 15,25 19,44 AhOh Ah (B)v (B)v/C C(B)v 2,56 0,22 0,00 0,29 0,00 1,92 0,21 0,06 0,06 0,10 0,37 0,12 0,04 0,04 0,04 12,96 7,61 4,29 4,62 2,23 1,48 0,22 0,10 0,04 0,14 0,01 0,01 0,02 0,02 0,01 8,16 0,56 0,00 0,13 0,00 4,85 0,56 0,10 0,39 0,14 22,60 8,41 4,41 4,81 2,38 27,45 8,96 4,51 5,20 2,52 17,67 6,21 2,19 7,56 5,45 21 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Profil: Kolarica I. Plast Layer Oh Ah Ah(B)v (B)v (B)v/C C(B)v Ca 2,22 0,29 0,00 0,00 0,09 0,00 Mg 0,51 0,22 0,03 0,02 0,01 0,03 K 0,46 0,09 0,01 0,01 0,02 0,02 Al 10,14 7,91 2,68 1,42 1,10 0,73 Fe 0,11 0,03 0,02 0,04 0,02 0,05 Mn 0,21 0,02 0,01 0,00 0,01 0,01 H 3,69 0,52 0,00 0,00 0,00 0,00 SumB 3,19 0,59 0,04 0,04 0,12 0,05 SumA 14,16 8,47 2,71 1,46 1,13 0,78 KIK 17,35 9,07 2,75 1,50 1,25 0,83 V (%) 18,39 6,53 1,45 2,37 9,58 5,45 Profil: Ramšak AhOh Ah (B)v1 (B)v2/C (B)v3/C C(B)v 1,52 0,00 0,00 0,06 0,07 0,00 0,64 0,15 0,04 0,01 0,01 0,03 0,27 0,11 0,05 0,04 0,03 0,08 15,09 8,80 2,83 2,42 2,15 1,31 0,08 0,04 0,01 0,00 0,01 0,00 0,05 0,04 0,01 0,01 0,02 0,02 10,14 0,30 0,00 0,00 0,00 0,10 2,43 0,26 0,09 0,11 0,11 0,11 25,37 9,19 2,86 2,44 2,17 1,43 27,80 9,45 2,95 2,55 2,29 1,54 8,73 2,75 3,10 4,32 4,97 7,09 Profil: Javorje Of,h Oh Ah/C CAh 40,35 78,92 92,83 68,46 6,58 19,02 16,36 9,43 1,70 0,36 0,07 0,09 0,19 0,04 0,04 0,02 0,02 0,00 0,00 0,00 0,13 0,19 0,01 0,00 4,91 0,00 0,00 0,00 48,63 98,30 109,26 77,98 5,25 0,22 0,05 0,02 53,88 98,52 109,31 78,01 90,25 99,77 99,96 99,97 Profil: Najbrževo Of,h Oh Ah /C CAh 53,23 79,54 123,6 79,29 4,31 4,11 2,11 0,70 1,51 1,08 0,16 0,11 0,10 0,09 0,00 0,03 0,04 0,03 0,00 0,00 0,76 0,69 0,03 0,01 4,86 1,77 0,00 0,00 59,05 84,73 125,87 80,10 5,76 2,58 0,03 0,04 64,81 87,32 125,90 80,14 91,11 97,04 99,98 99,95 Profil: Bela peč-sever OhAh Ah (B)rz /C C(B) rz 45,8 54,2 58,2 32,0 7,0 5,7 5,9 3,5 0,4 0,2 0,2 0,2 0,8 0,1 0,1 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,2 0,2 0,1 0,0 1,5 0,0 0,0 0,0 53,1 60,0 64,3 35,7 2,6 0,4 0,2 0,0 55,7 60,4 64,5 35,7 95,3 99,4 99,8 100,0 Profil: Olševa CAh 116,2 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 117,0 0,1 117,1 100,0 Profil: Bela peč-jug Oh Ah Ah1 /C Ah2 /C (B)rz /C C(B) rz Plast 58,9 57,2 52,7 8,5 18,8 Ca 14,7 16,4 16,3 3,7 2,6 Mg 0,4 0,2 0,1 0,1 0,1 K 0,1 0,1 0,1 0,0 0,1 Al 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Fe 0,5 0,1 0,0 0,0 0,0 Mn 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 H 74,0 73,8 69,0 12,3 21,4 SumB 0,6 0,2 0,1 0,1 0,1 SumA 74,5 74,0 69,1 12,4 21,5 KIK 99,3 99,7 99,9 99,5 99,7 V 22 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Preglednica 8: Tekstura talnih vzorcev Table 8: Texture of soil samples Plast Layer Glina Clay % Drobni melj Fine silt % Grobi melj Coarse silt % Pesek Sand % Teksturni razred Texture class Profil: Po drta bajta 3,9 me C(B)v 14,4 11,2 70,5 Peščena ilovica - sandy loam Profil: Sle (B)v 17,3 27,5 21,5 33,7 Meljasta ilovica - silty loam (B)v/C 18,3 28,2 16,8 36,6 Meljasta ilovica- silty loam C(B)v 16,6 3,4 35,3 44,6 Ilovica – loam Profil: Kolarica I. (B)v 15,3 19,8 7,7 57,2 Peščena ilovica - sandy loam (B)v/C 3,6 22,4 13,7 60,2 Peščena ilovica - sandy loam C(B)v 5,9 7,0 11,9 75,3 Peščena ilovica - sandy loam Profil: Ramšak (B)v1 21,4 35,2 0,1 43,2 Ilovica – loam (B)v2/C 24,5 31,7 0,1 43,8 Ilovica – loam (B)v3/C 14,5 23,0 8,7 53,7 Peščena ilovica - sandy loam C(B)v 18,8 0,6 19,8 60,7 Peščena ilovica - sandy loam Profil: Bela peč-jug (B)rz /C 20,2 14,0 32,0 33,8 Ilovica – loam C(B) rz 9,6 20,1 26,7 43,5 Ilovica – loam Profil: Bela peč-sever (B)rz /C 22,6 30,9 17,9 28,6 Ilovica - loam C(B) rz 58,3 36,6 0,3 4,8 Glina - clay 4.2 ZNAČILNOSTI VEGETACIJE VEGETATIONAL CHARACTERISTICS Analizirali smo vertikalno zgradbo vegetacije na izbranih ploskvah na rastiščih divjega petelina. Pri tem nas je zanimala stopnja zastiranja štirih vertikalnih plasti; drevesne, grmovne, zeliščne in mahovne (preglednica 9). Drevesna plast je najbolj ohranjena na ploskvah Podrta bajta, Bela peč-jug in Javorje, kjer so ploskve v celoti zastrte z drevesnimi krošnjami. V drevesni plasti teh ploskev prevladuje bukev. Sklep krošenj je najbolj pretrgan na ploskvi Najbrževo, kjer drevesa zastirajo le še približno 50 % površine. 23 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Na izbranih ploskvah je grmovna plast razmeroma slabo razvita, kar je značilna zgradba gozdov, primerna za habitat divjega petelina (ADAMIČ 1987, STORCH 1999, CAS 2000). Grmovna plast zastira nekoliko večji delež površine le na ploskvah Javorje in Bela peč-jug. Na ploskvi Podrta bajta smo le izjemoma ugotovili grme ali mlada drevesa v grmovni plasti. Preglednica 9: Zastiranje vertikalnih plasti vegetacije Table 9: Cover of the vertical layers of vegetation Podrta bajta Sleme Kolarica Ramšak Bela peč-jug Bela peč- Olševa Javorje Najbrževo sever Zastiranje pl asti (%) / Cover of layers Drevesna plast / Tree layer 100 1 35 0,5 80 10 95 1 60 60 100 90 70 5 80 30 100 50 Grmovna plast / Shrub layer 20 15 25 10 35 7 Zeliščna plast / Herb layer 95 60 25 35 20 95 Mahovna plast / Moss layer 0,5 0,5 1 20 2 1 Zeliščna plast skoraj v celoti pokriva ploskve Sleme, Kolarica in Najbrževo. Zeliščno plast ploskve Sleme gradi predvsem vijugasta masnica (Avenella flexuosa). Zeliščno plast ploskve Kolarica v največji meri sestavljajo vrste iz družine trav (Poaceae), kot so šašulice (Calamagrostis sp.) in rušnata masnica (Deschampsia cespitosa). Za Najbrževo pa je značilno, da se v zeliščni plasti pojavlja veliko število vrst, med katerimi pa ima nekoliko večji delež navadna smrdljivka (Aposeris foetida). Zeliščna plast zastira razmeroma majhen del ploskev Javorje in Bela peč-jug. Bogata, od 20-50 cm visoka zeliščna plast je habitatno pomembna za razvoj naraščaja in talno življenje divjega petelina (hrana, kritje) (STORCH 1999). Mahovi na splošno ne zastirajo večje površine raziskovanih ploskev, izjema sta ploskvi Bela peč-sever in Olševa (preglednica 9). Na teh ploskvah najdemo mahove na skalah in grušču, pogosto pa tudi na plitvih, skeletnih tleh. 24 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Analiza floristične sestave je pokazala, da je z 98 različnih rastlinskih vrst najbolj pestra raziskovana ploskev Bela peč-sever (preglednica 10). Zelo vrstno pestri sta tudi ploskvi Olševa in Najbrževo (86 vrst). To pa so tudi ploskve z najvišjimi vrednostmi Shannonovega indeksa pestrosti. Najbolj vrstno revna ploskev je Sleme (25 vrst), za katero smo izračunali tudi najnižjo vrednost indeksa pestrosti. Pri analizi števila drevesnih vrst smo upoštevali vse osebke posamezne vrste, ne glede na plast pojavljanja. V številu so zajete vse drevesne vrste, ki smo jih ugotovili v drevesni, grmovni in zeliščni plasti. Število drevesnih vrst je največje (6) na ploskvah Podrta bajta, Javorje in Najbrževo (preglednica 10, priloga 1). Na ploskvi Najbrževo smo od drevesnih vrst v drevesni plasti našli le smreko in macesen, na ploskvi Podrta bajta pa poleg prevladujoče bukve še smreko in brezo. Od šestih drevesnih vrst, popisanih na ploskvi Javorje, jih pet dosega drevesno plast (bukev, smreka, jelka, macesen in rdeči bor). V povprečju smo našli majhno število grmovnih vrst (večinoma manj kot 3), izjemi sta ploskvi Bela peč-sever in Najbrževo s petimi grmovnimi vrstami. Največ zeliščnih vrst smo ugotovili na ploskvah Bela peč-sever, Najbrževo in Olševa; najmanj pa na ploskvi Sleme (preglednica 10, priloga 1). Analize so pokazale značilno razliko med številom zeliščnih vrst na ploskvah na karbonatni in nekarbonatni matični podlagi (preglednica 1). Na ploskvah z nekarbonatno matično podlago smo v povprečju evidentirali le 21 zeliščnih vrst, medtem ko je bilo povprečno število zeliščnih vrst na ploskvah s karbonatno podlago kar 56 (preglednica 10). Največ mahovnih vrst se pojavlja na ploskvah Bela peč-sever in Olševa. Zanju je značilna karbonatna matična podlaga in severna ekspozicija, ki posredno prispeva k večji stopnji talne in zračne vlažnosti ploskev. Manjše število mahov smo popisali na ploskvah Ramšak in Kolarica. Povprečno število mahov na karbonatni matični podlagi je 17, na nekarbonatni pa 9,8 (preglednica 10). 25 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Preglednica 10: Število rastlinskih vrst in indeks pestrosti po raziskovanih ploskvah Table 10: Number of plant species and diversity index on resarch plots Podrta Sleme Kolarica Ramšak bajta Bela peč-jug 4 2 48 15 69 4,00 Bela peč-sever Olševa 3 3 60 20 86 4,27 Javorje Najbrževo Št. drevesnih vrst / No. of tree species 6 4 3 5 5 6 6 Št. grmovnih vrst / No. of shrub species 2 1 1 3 5 2 5 Št. zeliščnih vrst / No. of herb species 26 9 23 26 65 47 62 Št. mahovnih vrst / No. of moss species 12 11 9 7 23 14 13 Vsota vseh rastlinskih vrst / Total No. of plant species 46 25 36 41 98 69 86 Shannon H' 3,51 2,98 3,50 3,45 4,36 4,15 4,23 DCA ordinacija nakazuje specifična strukturno-vegetacijska razmerja med raziskovanimi ploskvami (grafikon 1). Ob upoštevanju vseh rastlinskih vrst pri analizi so se ponovno pokazale očitne razlike med ploskvami na karbonatni in ploskvami na nekarbonatni matični podlagi. Pri nižjih vrednostih osi 1 so razporejene ploskve na karbonatni matični podlagi, pri višjih vrednostih te osi pa ploskve na nekarbonatni matični podlagi. Znotraj teh dveh večjih skupin pa so nakazane tudi podobnosti med posameznimi ploskvami. Za razvrščanje raziskovanih ploskev v dvorazsežnem prostoru (grafikon 1) je značilno, da se z odmikom od koordinatnega izhodišča v povprečju zmanjšuje stopnja ohranjenosti gozdov oz. se povečuje stopnja spremenjenosti gozdov. Na karbonatni podlagi so najbolj spremenjeni gozdovi na ploskvi Najbrževo in Olševa. Za obe ploskvi, ki ležita pri visokih vrednostih osi 2 (grafikon 1), je značilno, da ju porašča drugotni smrekov gozd z večjim deležem macesna. Te gozdove na nekdanjih pašnikih (preglednica 1) smo uvrstili v skupino drugotnih smrekovih gozdov s svinjsko laknico. Ploskev Olševa lahko uvrstimo v subasociacijo -adenostyletosum, za katero je značilno, da raste na svežih do vlažnih zakisanih rastiščih, kjer se dalj časa zadržuje sneg (ZUPANČIČ 1999). Poleg značilnice asociacije vrste Aposeris foetida tu raste tudi večina značilnic subasociacije, ki jih omenja ZUPANČIČ (1999). Med njimi so npr. Huperzia 26 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 selago, Viola biflora, Adenostyles glabra, Dryopoteris expansa (=D. assimilis), Saxifraga rotundifolia in Rhytidiadelphus loreus. karbonatne kamnine os 1 Grafikon 1: DCA ordinacija raziskovanih ploskev (os 1 : os 2) Graph 1: DCA ordination of research plot (axis 1 vs axis 2) Na ploskvi Najbrževo pa lahko opredelimo subasociacijo z macesnom (–laricetosum), ki je bolj višinska, bolj inicialna varianta in se pojavlja na odprtih rastiščih, kjer je bil opravljen večji posek dreves (ZUPANČIČ 1999). Na Peci je nastala kot posledica zaraščanja opuščenih pašnikov (ODERLAP 1983, ČAS 1988, 2001). Med značilnicami subasociacije se z večjim deležem pojavlja predvsem macesen. Značilno je, da je pri zaraščanju nekdanjih pašnikov v višjih legah poleg smreke imel pomembno pionirsko vlogo predvsem macesen, kar se kaže tudi v njegovi izraziti razširjenosti na tem območju (WRABER 1959, ČAS 1988). Na nekarbonatni podlagi sta najbolj spremenjeni ploskvi Sleme in Ramšak, ki ju prav tako porašča drugotni smrekov gozd na nekdanjih pašniških površinah (preglednica 1). Vegetacijo ploskev smo uvrstili v asociacijo smrekovih gozdov z vijugasto masnico. Na teh dveh ploskvah je od značilnic asociacije v veliki meri zastopana predvsem vijugasta masnica (Avenella flexuosa), ki zastira več kot 75 % ploskve Sleme in več kot 25 % ploskve Ramšak. os 2 27 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Kot ugotavlja Wraber (1959), je degradacija gozdov posledica več negativnih procesov. Očitna denaturalizacija prvotne gozdne vegetacije, degradacije gozdnih tal in uniformnost gozdnih sestojev na velikih površinah, kljub razmeroma pestrim ekološkim razmeram, so v prvi vrsti posledica dolgotrajnega pašnega gospodarstva. Poleg tega pa so na tem območju prakticirali tudi poseben način kmečkega gospodarjenja z gozdnim prostorom, t.i. novinarjenje. Zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin so gozd posekali in sečno površino s sečnimi ostanki požgali. Zatem so to površino nekaj let uporabljali za pridelavo različnih poljedeljskih kultur, kot so rž, oves, ajda ali krompir. Dokler se tla na teh »novinskih« površinah niso povsem izčrpala in povsem zarasla z grmovjem, so jih uporabljali za pašo. Po sukcesiji so tu nastali bolj ali manj čisti smrekovi sestoji (MLINŠEK 1954, WRABER 1959). Tretji način, ki je prav tako pripeljal do močno spremenjenih monokultur, je bil šablonski sistem sečnje na golo, t.i. fratarjenje. Tudi te golosečne površine so lahko krajši čas izkoriščali za poljedeljske namene, nato pa so jih zasadili s smreko in macesnom ter mlade kulture še dolgo uporabljali za pašo (MLINŠEK 1954, WRABER 1959, CAS 1976, 1979). Glede na nadmorsko višino ploskev Podrta bajta in Kolarica ter njihovo floristično sestavo jih uvrščamo med visokogorske zmerno acidofilne bukove gozdove (staro ime Polygonato verticillati-Luzulo-Fagetum s. lat.). Marinček (1987) tipološko deli tovrstne gozdove na dve subasociaciji. Prva je oblika s praprotmi (-dryopteridetosum), ki jo lahko prepoznamo na ploskvi Podrta bajta. Druga je oblika z gozdno šašulico (-calamagrostidetosum arundinaceae), ki je značilna za ploskev Kolarico. Ploskev Podrta bajta je bolj ohranjena, z nekoliko večjim številom vrst. Ploskev Kolarica pa je bila že izpostavljena večjim pritiskom in intenzivnejši degradaciji, kar se kaže v večji zasmrečenosti, presvetljenosti sestoja in posledično veliki stopnji zatravljenosti. Večja spremenjenost te ploskve v primerjavi s Podrto bajto je nakazana tudi z relativno večjo odmaknjenostjo od koordinatnega izhodišča (grafikon 1). Ploskev Podrta bajta je vrstno najbogatejša med izbranimi ploskvami na Smrekovcu, čeprav grmovna in zeliščna plast na tej ploskvi zastira daleč najmanjši delež površine teh 28 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 štirih ploskev. Večja pestrost na tej ploskvi v primerjavi z drugimi na nekarbonatu je deloma tudi posledica povirja ob ploskvi. Na karbonatni matični podlagi so razmeroma dobro ohranjeni gozdni sestoji, v katerih so locirane ploskve Bela peč-sever, Bela peč-jug in Javorje. To so tudi ploskve, ki so najbližje koordinatnemu izhodišču v ordinaciji ploskev med prvima dvema osema (grafikon 1). DCA ordinacija med prvima osema (grafikon 1) kaže razmeroma veliko floristično in strukturno podobnost med temi ploskvami. 5 ZAKLJUČKI CONCLUSIONS Preučevanja potrjujejo, da obravnavani habitat divjega petelina obsega širok spekter rastiščnih dejavnikov, tako s karbonatno kot z nekarbonatno matično podlago, različno razvita tla, tako evtričnih kot distričnih lastnosti, ohranjeno in spremenjeno vegetacijo ter pestre floristične razmere. Štiri raziskovane ploskve so bile izbrane na nekarbonatni matični podlagi, na kateri so se razvila srednje globoka do zelo globoka distrična rjava tla. Tla ploskev, izbranih v drugotnih smrekovih gozdovih, so imela v povprečju skoraj še enkrat tanjši z rastlinskimi hranili bogat humusno akumulacijski horizont A kot tla v ohranjenih bukovjih. Menimo, da je vzrok teh razlik v pretekli rabi tal, saj imajo gozdovi na zaraščenih pašnikih to plast praviloma precej tanjšo kot ohranjeni gozdovi na primerljivih rastiščih in da je za njeno popolno regeneracijo potrebno več časa. Poleg tega so bile primerljive plasti organskega horizonta O praviloma bolj kisle in s širšimi (večjimi) C/N razmerji, kar pripisujemo degradacij skim procesom, poznanim za smrekove monokulture na distričnih tleh. Pet raziskovanih ploskev leži na karbonatni (dolomitni, apnenčasti) matični podlagi. Na treh raziskovanih ploskvah prevladujejo slabše razvita, plitvejša tla (kamnišča, rendzine) slabše rodovitnosti, na dveh pa razvita, srednje globoka do globoka tla (rjave rendzine, rjava pokarbonatna tla) zelo dobre rodovitnosti. 29 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Floristično-vegetacijska analiza raziskovanih ploskev na izbranih rastiščih divjega petelina je v prvi vrsti pokazala značilne razlike med ploskvami na karbonatni in ploskvami na nekarbonatni matični podlagi. Na ploskvah na karbonatni matični podlagi smo popisali od 69 do 98 rastlinskih vrst (povprečno 82), na nekarbonatni matični podlagi pa le 25 do 46 rastlinskih vrst (povprečno 37). Da so razmere za različne rastlinske vrste ugodnejše na karbonatni matični podlagi kot na nekarbonatni, potrjuje tudi Shannonov indeks pestrosti. V prvem primeru znaša povprečna vrednost indeksa 4,2, medtem ko je ta vrednost na ploskvah na nekarbonatnem Smrekovcu 3,4. Skupna značilnost bolj ohranjenih gozdov (sestojev) na izbranih rastiščih divjega petelina je večji delež bukve v drevesni plasti. V drugotnih gozdovih na nekdanjih pašnikih pa smo v drevesni plasti ugotovili višji delež smreke kot v ohranjenih. Še posebej na nekarbonatni matični podlagi naraščajoči delež smreke nakazuje večjo stopnjo spremenjenosti gozdov. V gozdovih na karbonatni podlagi pa spremenjenost izraziteje nakazuje večji delež macesna. Predvsem za drugotne gozdove na nekdanjih pašnikih in tudi za razmeroma odprte gozdove je značilna večja razvitost zeliščne plasti. Floristična sestava in struktura vegetacije jasno nakazujeta stopnjo ohranjenosti oz. spremenjenosti gozdov tako na karbonatni kot tudi nekarbonatni podlagi. Preučevani gozdovi v jugovzhodnih Alpah v Sloveniji omogočajo in nudijo divjemu petelinu različno primerne življenjske razmere. 6 POVZETEK SUMMARY A pilot study of soil and vegetation conditions in the Capercaillie (Tetrao urogallus L.) habitat was conducted within forest landscape in high-altitude mountains of the eastern Karavanke range and the eastern Kamnik-Savinja Alps in Slovenia. At an elevation 1100 to 1500 m a.s.l., nine research plots were established in nine Capercaillie leks, selected on the basis of the underlying bedrock, exposure and forest type. 30 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 On each research plot, soil conditions were examined by sounding, one representative soil profile was dug out and then samples for analyses taken from its genetic layers. Soil properties were determined by lab analyses of soil samples. The latter were tested in the laboratory of the Slovenian Forestry Institute in order to obtain the following chemical characteristics: pH in H2O and in 0,01 mol/l CaCl2, the amounts of plant available potassium, phosphors and magnesium, the amounts of total nitrogen and total carbon, amounts of carbonate, quantity of exchangeable cations (Ca2+, Mg2+, K+, Al3+, Fe3+, Mn2+, H+). On the basis of these measurements, we also calculated the amount of organic matter, the C/N ratio, the cation exchange capacity and the base saturation level. Soil texture classes were defined according to the American texture triangle. On the basis of two or three repeated phytosociological relevés, we conducted a vegetation survey for the nine studied plots (400 m2). On each plot we recorded the vegetation separately according to the following vertical layers: moss layer; lower and upper herb layer; lower and upper shrub layer and the lower and upper tree layer. For each species, a combined cover-abundance estimation following the standard Central European method (BRAUN-BLANQUET 1964) was conducted. For the following analyses we modified the cover-abundance estimation (MAAREL 1979). For biodiversity analysis, the Shannon index H' (SHANNON / WEAVER 1949) was used. For the analysis of structural and ecological gradients of the vegetation we also used Detrended Correspondence Analysis (DCA) with the PC-ORD software package (McCUNE/ MEFFORD 1999). Four research plots were established on non-carbonate bedrock (andesite tuff and gneiss) covered by moderate to very deep dystric cambisols. Soils of two plots placed on the secondary spruce forest had humic horizon A, on average, almost once as many as soils of two plots located in primary beech forest. The cause of these differences can probably be ascribed to the use of currently spruced land for pasture in the past. Besides, soils covered by spruce forest had their organic layers more acid and with wider C/N ratios as comparable organic layers of soils under beech forest. The reason is probably in degradation processes known for spruce monocultures on dystric soils. 31 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … The five research plots were situated on carbonate bedrock (limestones and dolomites). On three plots, less developed, shallow and less fertile soils (lithosols, moulder rendzinas) prevail, while on the remaining two plots well developed, deep and well fertile soils (brown rendzinas, eutric cambisols) are prevalent. Furthermore, the analysis of species diversity with regard to forest vegetation on the studied plots of the Capercaillie leks, selected with regard to environment conditions and forest origin (permanent or afforested), give higher values for forest sites on carbonate bedrock (from 69 to 86 species) than on non-carbonate bedrock (from 25 to 46 species). On average, the Shannon diversity index is significantly higher on carbonate bedrock (4,2) than on non-carbonate bedrock (3,4). Based on the floristic composition, plant cover and vertical vegetation structure, the DCA ordination was performed. A significant difference between plots on carbonate bedrock and plots non-carbonate bedrock was shown. The method clearly differentiates between the plots in secondary forest on abandoned high-altitude pastures and the plots in permanent forest areas. In well-preserved forests of Capercaillie habitat, the beech has significant higher share than in secondary forests. In secondary forests, situated in abandoned pastures, the spruce predominates significantly. In secondary forests, lying on non-carbonate bedrock, the share of spruce is much higher than that in preserved forests, while on carbonate bedrock the larch predominates. The herb layer covers the greater part of plot-surface of secondary forests and more open forests. The floristic composition and vertical structure of vegetation prove to be valuable indicators of the site conditions and of land-use and forest management in the past as well. The analysis of forest soils, plant diversity and vegetation structure of the Capercaillie habitat showed characteristic differences between forest types at the sites on the underlying carbonate and non-carbonate bedrock, and further with regard to permanent and afforested forest land. The study has shown that the Capercaillie habitat in the southeastern Alps is characterised by relative wide range of site conditions, such as carbonate and non- 32 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 carbonate bedrock; different types of dystric and eutric soils; well preserved forest vegetation on permanent forest land and secondary spruce monoculture forest on former pasture land; and high biodiversity. 7 ZAHVALA ACKNOWLEDGMENT Mahove je določil prof. dr. Andrej Martinčič, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Analize talnih vzorcev so opravili sodelavci Laboratorija za gozdno ekologijo GIS: Mateja Meško, Zvone Stermšek, Magda Špenko in Daniel Žlindra. Zahvaljujemo se akademiku dr. Mitji Zupančiču in dr. Primožu Simončiču za korektno recenzijo prispevka. Raziskava je nastala v okviru naloge »Uveljavljanje habitatske vloge v gozdnogospodarskem načrtovanju v gozdni krajini« (šifra V4-0435) in deloma v okviru naloge »Pestrost posebnih gozdnih ekosistemov kot kazalnik rastiščnih razmer in gospodarjenja« (šifra V4-0438), ki sta ju financirali Ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Raziskava je bila opravljena kot segment v sklopu doktorske disertacije mag. Mirana Časa, ki jo financira Gozdarski inštitut Slovenije. 8 VIRI REFERENCES ADAMIČ, M., 1986. Ekologija divjega petelina v Sloveniji. Opisi in situacija inventariziranih rastišč.- Ljubljana, IGLG, 443 s. ADAMIČ, M., 1987. Ekologija divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji.- Strokovna in znanstvena dela 93, 93 s. ADLER, W. / OSWALD, K. / FISCHER, R., 1994. Exkursionsflora von Österreich.- Stuttgart, Wien, Verlag Eugen Ulmer, 1182 s. BRAUN-BLANQUET, J., 1964. Pflanzensoziologie.- Grundzüge der Vegetations Kunde, Wien, New York, Springer Verlag, 865 s. 33 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … CAS M. 1976. Imigracije listavcev v smrekove monokulture mislinjskega Pohorja: raziskovalna naloga Prešernovega študentskega sklada.- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 67 s. CAS, M., 1979. Zakonitosti in pomen vračanja listavcev v smrekove monokulture Mislinjskega Pohorja.- Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, dipl. delo, 92 s. CAS, M., 1982a. Gozdarji in lovci skupaj za ohranitev divjega petelina na Koroškem.- Viharnik 15, 6: 6-8. CAS, M., 1982b. Gozdarji in lovci v koroškem kotu za ohranitev divjega petelina.- Lovec 45, 9, s. 289. CAS, M., 1988. Spreminjanje kulturne krajine in nastanek današnjih gozdov macesna in smreke na Peci.- Ljubljana, IGLG, LESNA, Občinska raziskovalna skupnost Ravne na Koroškem (neobjavljeno), 89 s. CAS, M., 1996. Vpliv spreminjanja gozda v alpski krajini na primernost habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.).- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, mag. delo, 144 s. CAS, M. / ADAMIČ, M., 1998. Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih Alpah.- ZbGL 57: 5-57. CAS, M., 1999. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998.- ZbGL 60: 5-52. CAS, M., 2000. Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih - gozdne kure - divji petelin : zaključni elaborat. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za ekologijo gozdne favne in lovstvo, 109 s. CAS, M., 2001. Divji petelin v Sloveniji - indikator devastacij, rabe, razvoja in biodiverzitete gorskih gozdnih ekosistemov.- GozdV 59, 10: 411-428. FITTER, R. / FITTER, A. / FARRER, A., 1984. Collins guide to the grasses, sedges, rushes and ferns of Britain and northern Europe.- Hong Kong, Harperr Collins Publishers, 256 s. HESS, H.E. / LANDOLT, E. / HIRZEL, R., 1976. Flora der Schweiz und angrezender Gebiete, Band I.- Basel, Stuttgart, Birkhäuser Verlag, 858 s. HESS, H.E. / LANDOLT, E. / HIRZEL, R., 1977. Flora der Schweiz und angrezender Gebiete, Band II.- Basel, Stuttgart, Birkhäuser Verlag, 956 s. HESS, H.E. / LANDOLT, E. / HIRZEL, R., 1980. Flora der Schweiz und angrezender Gebiete, Band III.- Basel, Boston, Stuttgart, Birkhäuser Verlag, 876 s. 34 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 JOHANN, E. 1998. Vpliv industrije na gorske gozdove skozi zgodovino vzhodnih Alp v času pred 1. svetovno vojno.- V: Gorski gozd : Gozdarski študijski dnevi, Logarska dolina, 26.-27. mar. 1998. DIACI J. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozd. in obnovljive gozdne vire: 81 -94 LANDOLT, E. / URBANSKA, K. M., 1989. Our Alpine Flora.- Zürich, SAC Publications, 303 s. LAUBER, K. / WAGNER, G., 1996. Flora Helvetica (Flora der Schweiz).- Bern, Stuttgar, Wien, Verlag Paul Haupt, 1613 s. MAAREL, van der, E., 1979. Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity.- Vegetatio 39, 2: 97-114. MLINŠEK, D. 1954. Gozdno gospodarski načrt za gospodarsko enoto (GE) Mislinja. Slovenj Gradec, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec. MARINCEK, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem.- Ljubljana, Delavska enotnost, 153 s. MARINCEK, L. / ZUPANČIČ, M., 1995. Nomenklaturna revizija acidofilnih bukovih in gradnovih gozdov zahodnega območja ilirske florne province.- Hladnikia 4: 29-35. MARTINČIČ, A. / WRABER, T. / JOGAN, N. / RAVNIK, V. / PODOBNIK, A. / TURK, B. / VREŠ, B., 1999. Mala flora Slovenije, Ključ za določevanje praprotnic in semenk.- Tretja, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 845 s. MARTINČIČ, A., 2003. Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije.- Hacquetia 2, 1: 91-166. MIOČ, P., 1980. Tolmač za list Ravne na Koroškem L 33-54. Osnovna geološka karta 1 : 100 000.- Ljubljana, Geološki zavod, 69 s. McCUNE, B. / MEFFORD, M. J., 1999. PC-ORD : Multivariate Analysis of Ecological Data, Version 3.0.- Glenden Beach, Oregon, USA, MjM Software Design, 237 s. MEDVED, J., 1967. Mežiška dolina, Socialnogeografski razvoj zadnjih 100 let.- Ljubljana, MK, 186 s. NYHOLM, E., 1986. Illustrated Flora of Nordic Mosses, Fasc. 1.- Copenhagen, Lund, Nordic Bryological Society: 1-72. NYHOLM, E., 1989. Illustrated Flora of Nordic Mosses, Fasc. 2.- Copenhagen, Lund, Nordic Bryological Society: 73-141. NYHOLM, E., 1993. Illustrated Flora of Nordic Mosses, Fasc. 3.- Copenhagen, Lund, Nordic Bryological Society: 142-244. 35 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … NYHOLM, E., 1998. Illustrated Flora of Nordic Mosses, Fasc. 4.- Copenhagen, Lund, Nordic Bryological Society: 245-405. ODERLAP, I., 1983. Visokogorski gozd na Peci : diplomska naloga. Ljubljana, samozaložba: 89 s. PHILLIPS, R., 1985. Das Kosmosbuch der Gräser, Farne, Moose, Flechten.- Stuttgart, Kosmos, 191 s. PRAVILNIK, 1984. Pravilnik za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel. Pravilnik je bil objavljen v uradnem listu SRS, št. 36/84. Obvezno navodilo za izvajanje pravilnika za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel. - Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 62 s. ROBIC, D., 1998. Gorski gozd v Sloveniji, poiskus opredelitve in nekatere posebnosti ravnanja z njim.- V: Gorski gozd. Zb. referatov (DIACI, J.-ur.). - Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obn.vire, s. 1-16. ROBIC, D. / ACCETTO, M., 1999. Pregled sintaksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije.- Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, tipkopis, 18 s. ROLSTAD, J. / WEGGE, P., 1987. Distribution and size of capercaillie leks in relation to old forest fragmentation.- Oecologia 72, 3: 389-394. ROLSTAD, J. / WEGGE, P., 1989. Capercaillie Tetrao urogallus populations and modern forestry - a case for landscape ecological studies.- Finnish Game Res. 46: 43-46. ROSE, F., 1989. Colour identification guide to the grasses, sedges, rushes and ferns of the British Isles and nort-western Europe.- London, Viking, Penguin Books, 240 s. SCHUMACKER, R. / VÁNA, J., 2000. Identification keys to the liverworts and hornworts of Europe and Macaronesia (Distribution and status).- Documents de la Station scientifique des Hautes-Fagnes 31, 160 s. SHANNON, C. E. / WEAVER, W., 1949. The mathematical theory of communication.- Urbana, University of Illinois Press, 117 s. SMOLE, I., 1988. Katalog gozdnih združb Slovenije.- Ljubljana, IGLG, 154 s. STORCH, I., 1994. Auerhuhn-Schutz: Aber wie?- Munchen, Media Druck und Verlag, 25 s. STORCH, I., 1999. Auerhuhn-Schutz: Aber wie?- Munchen, RieS Druck- und Verlags GmbH, 43 s. 36 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 SUŠIN, J. / KALAN, J., 1982. Degradirana gozdna tla in vegetacija - II. del. Nekatere kemične lastnosti tal pod smrekovimi nasadi.- Ljubljana, Pedološki elaborat IGLG, 27 s. TRPIN, D. / VREŠ, B., 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice.- Ljubljana, ZRC SAZU, Biološki inštitut, 143 s. VALENCIC, V. 1970. Gozdarstvo. V: Zgodovina agrarnih panog I. in II.: gospodarska in družbena zgodovina Slovencev.- Ljubljana, SAZU: 417-467 ZORN, M., 1975. Gozdno vegetacij ska karta Slovenije. Opis gozdnih združb.- Ljubljana, Biro za gozdarsko načrtovanje, 150 s. ZUPANČIČ, M., 1999. Smrekovi gozdovi Slovenije.- SAZU, Razred za naravoslovne vede, IV, dela 36, 222 s. ŽNIDARŠIČ, M. / ČAS, M., 1999. Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Kamniško-Savinjskih Alpah. - GozdV 57, 3: 127-140. ŽUMER, L., 1976. Delež gozdov v Slovenskem prostoru.- Strokovna in znanstvena dela 50, 259 s. WEGGE, P., 1985. The Sociobiology, Reproduction, and Habitat of Capercaillie, Tetrao urogallus L. in southern Norway.- Montana, University of Montana, 145 s. WRABER, M., 1959. Tipološka razčlenitev gozdne vegetacije v gornji Mežiški dolini.- tipkopis, 56 s. WRABER, M., 1960. Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji.- Ad annum horti botanici Labacensis solemmem, Ljubljana, s. 49-96. 37 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … Priloga 1: Fitocenološki popisi na raziskovanih ploskvah na izbranih rastiščih divjega petelina v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah Appendix 1: Phytosociological surveys on research plots in selected Capercaillie leks in the eastern Karavanke range and the eastern Kamnik-Savinja Alps PLOSKEV / PLOT OBMOČJE / REGION NADMORSKA VIŠINA (m) / HEIGHT ABOVE SEA LEVEL (m) 1350 1100 1480 1350 1420 1410 1400 1320 1400 EKSPOZICIJA (°) / EXPOSITION (°) 350 0 180 180 110 15 10 290 160 NAGIB (°) / SLOPE (°) 27 25 22 18 23 35 35 35 30 SKALNATOST (%) / ROCKINESS(%) 2 0 0 0.5 1 40 20 30 1 LESNI OSTANKI NA TLEH (%) / DEAD WOOD ON FLOOR (%) 8 15 0,5 20 5 10 2 15 15 št plast / layer rastlinska vrsta / plant species 1 D1 Abies alba Mill. 1 1 2 D2 Abies alba Mill. 2 + 3 G1 Abies alba Mill. + 4 G2 Abies alba Mill. r 5 Z1 Abies alba Mill. r 6 Z2 Abies alba Mill. r 7 D1 Fagus sylvatica L. 5 2 5 4 3 8 D2 Fagus sylvatica L. 2 1 2 2 + 2 9 G1 Fagus sylvatica L. + + 1 10 G2 Fagus sylvatica L. + 1 + 11 Z1 Fagus sylvatica L. 1 r + 12 Z2 Fagus sylvatica L. + r 13 D1 Picea abies (L.) Karsten 1 4 3 4 1 2 2 1 14 D2 Picea abies (L.) Karsten 2 1 2 1 3 2 2 15 G1 Picea abies (L.) Karsten + 2 2 2 + 2 + 16 G2 Picea abies (L.) Karsten 1 1 1 1 1 + 1 1 + 17 Z1 Picea abies (L.) Karsten 1 1 r r + + + 38 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 18 Z2 Picea abies (L.) Karsten + 1 + + r r 19 D1 Pinus sylvestris L. + 20 D1 Larix decidua Mill. 1 2 1 3 21 D2 Larix decidua Mill. + 1 + 22 D2 Betula pendula Roth + + 23 Z1 Betula pendula Roth r 24 D2 Sorbus aucuparia L. subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Hayek 1 25 G1 Sorbus aucuparia L. subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Hayek + 26 G2 Sorbus aucuparia L. subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Hayek r 1 1 2 27 Z1 Sorbus aucuparia L. subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Hayek + 28 Z2 Sorbus aucuparia L. subsp. glabrata (Wimm. & Grab.) Hayek r r 29 G1 Alnus viridis (Chaix) DC 2 30 G2 Acer pseudoplatanus L. + + 31 Z2 Acer pseudoplatanus L. + r r r 32 G2 Clematis alpina (L.) Mill. + 33 Z1 Clematis alpina (L.) Mill. + + + 34 G2 Daphne mezereum L. r + 1 + 35 G2 Lonicera alpigena L. + r r 36 G2 Lonicera xylosteum L. r 37 G2 Ribes petraeum Wulfen r 38 G2 Rubus hirtus W. & K. r 39 G2 Rubus idaeus L. 2 r 2 2 r 3 40 G2 Sambucus racemosa L. r 41 Z1 Aconitum degenii Gáyer subsp. paniculatum r + 42 Z1 Actaea spicata L. r r r 43 Z1 Adenostyles glabra (Mill.) DC. 2 1 2 2 44 Z1 Agrostis stolonifera L. r 45 Z1 Athyrium filix-femina (L.) Roth 2 + r + r r 1 + 46 Z1 Brachypodium sylvaticum (Huds.) P.Beauv. r 47 Z1 Calamagrostis arundinacea (L.) Roth r r 2 2 + + 48 Z1 Calamagrostis villosa (Chaix ex Vill.) J.F.Gmelin 2 r + 1 + 49 Z1 Carex leporina L. r 50 Z1 Carex pilulifera L. + 51 Z1 Chaerophyllum villarsii W.D.J.Koch + + r 52 Z1 Cirsium erisithales (Jacq.) Scop. r 53 Z1 Deschampsia cespitosa (L.) P.Beauv. r 3 + + r 54 Z1 Digitalis grandiflora Mill. + 55 Z1 Doronicum austriacum Jacq. + 56 Z1 Dryopteris dilatata (Hoffm.) A.Gray 1 2 1 r r 57 Z1 Dryopteris expansa (C.Presl) Fraser-Jenk. & Jermy r 58 Z1 Dryopteris filix-mas (L.) Schott r + r r r r + 59 Z1 Gentiana asclepiadea L. 2 r r 60 Z1 Heracleum montanum Schleich. ex Gaudin r r r 61 Z1 Hypericum montanum L. + r + 62 Z1 Lilium martagon L. r r 63 Z1 Luzula luzuloides (Lam.) Dandy & Wilm. + 2 1 2 + 1 r 1 2 64 Z1 Milium effusum L. r 2 65 Z1 Mycelis muralis (L.) Dumort. r + + r + 39 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … 66 Z1 Polystichum aculeatum (L.) Roth + r 67 Z1 Polystichum lonchitis (L.) Roth r r + r 68 Z1 Polystichum x illyricum (Borbás) Hahne r r 69 Z1 Prenanthes purpurea L. r 1 r r + 70 Z1 Pteridium aquilinum (L.) Kuhn + 71 Z1 Ranunculus platanifolius L. r 72 Z1 Senecio fuchsii C.C.Gmelin r 2 + + + r 2 73 Z1 Solidago virgaurea L. r 74 Z1 Thalictrum aquilegiifolium L. r + + 75 Z1 Thelypteris limbosperma (All.) H.P.Fuchs r r 76 Z1 Urtica dioica L. r r + 77 Z1 Vaccinium myrtillus L. 1 + 2 + r + 78 Z1 Veratrum album L. subsp. album + r 2 79 Z2 Adoxa moschatellina L. r r r + 80 Z2 Ajuga reptans L. r 81 Z2 Anemone nemorosa L. r + 1 2 r 1 2 82 Z2 Anemone ranunculoides L. + 83 Z2 Aposeris foetida (L.) Less. 2 1 2 + 3 84 Z2 Aremonia agrimonoides (L.) DC. r 85 Z2 Asarum europaeum L. r 86 Z2 Asplenium ruta-muraria L. r 87 Z2 Asplenium trichomanes L. r 88 Z2 Asplenium viride Huds. r r r r 89 Z2 Astrantia bavarica F.W.Schultz r 90 Z2 Avenella flexuosa (L.) Parl. 5 + 3 r r r 91 Z2 Blechnum spicant (L.) Roth + 92 Z2 Campanula inconcessa Schott, Nyman & Kotschy + 93 Z2 Cardamine amara L. r 94 Z2 Cardamine bulbifera (L.) Crantz + 95 Z2 Cardamine enneaphyllos (L.) Crantz 2 2 r + 96 Z2 Cardamine trifolia L. + 1 1 1 97 Z2 Carex alba Scop. 1 98 Z2 Carex digitata L. r + r + r 99 Z2 Carex echinata Murray r 100 Z2 Cerastium sp. r 101 Z2 Cerastium strictum Haenke r 102 Z2 Convallaria majalis L. r 103 Z2 Corydalis cava (L.) Schweigger & Koerte r 104 Z2 Crepis pyrenaica (L.) Greuter r 2 105 Z2 Crocus vernus (L.) Hill subsp. albiflorus + 106 Z2 Cruciata glabra (L.) Ehrend. r + 107 Z2 Cyclamen purpurascens Mill. 1 1 108 Z2 Cystopteris fragilis (L.) Bernh. + + 109 Z2 Cystopteris montana (Lam.) Desv. r 1 110 Z2 Dactylorhiza maculata (L.) Soó r 111 Z2 Dryopteris carthusiana (Vill.) H.P.Fuchs + + + + r r + 112 Z2 Epilobium montanum L. r r 113 Z2 Epipactis helleborine (L.) Crantz r 114 Z2 Erica carnea L. 1 115 Z2 Euphorbia amygdaloides L. 1 + r + 1 116 Z2 Festuca heterophylla Lam. r + + 117 Z2 Fragaria vesca L. r 1 118 Z2 Fraxinus ornus L. r 40 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 119 Z2 Galeobdolon flavidum (F.Herm.) Holub + + + r + 120 Z2 Galeopsis pubescens Besser r 121 Z2 Galium sylvaticum L. r + r 122 Z2 Geranium robertianum L. r 123 Z2 Geranium sylvaticum L. r 124 Z2 Gymnocarpium dryopteris (L.) Newm. 1 r + r 1 + 125 Z2 Gymnocarpium robertianum (Hoffm.) Newman r r 1 126 Z2 Helleborus niger L. subsp. niger 2 1 + 1 + 127 Z2 Hepatica nobilis Schreb. + + + 1 128 Z2 Hieracium murorum L. r r r + 1 + + 129 Z2 Homogyne alpina (L.) Cass. r + r 130 Z2 Homogyne sylvestris Cass. r 1 1 131 Z2 Huperzia selago (L.) Bernh. ex Schrank & Mart. r 132 Z2 Knautia drymeia Heuff. subsp. intermedia r 133 Z2 Lathyrus sp. r 134 Z2 Listera ovata (L.) R.Br. r 135 Z2 Luzula luzulina (Vill.) Dalla Torre & Sarnth. r r r r r + r r r 136 Z2 Luzula pilosa (L.) Willd. r + r + r r + + 137 Z2 Luzula sylvatica (Huds.) Gaudin r r + + + r + 138 Z2 Lycopodium annotinum L. + 139 Z2 Maianthemum bifolium (L.) F.W.Schmidt r r + 140 Z2 Melampyrum pratense L. r r + r 141 Z2 Melampyrum sylvaticum L. + r + 142 Z2 Melica nutans L. + 2 2 143 Z2 Mercurialis perennis L. + 1 2 144 Z2 Moehringia muscosa L. r r + 145 Z2 Moehringia trinervia (L.) Clairv. r 146 Z2 Oxalis acetosella L. 1 r 1 r + + + + + 147 Z2 Paederota lutea Scop. + + + 148 Z2 Paris quadrifolia L. r r + + r + 149 Z2 Phegopteris connectilis (Michx.) Watt r + + 150 Z2 Phyteuma spicatum L. r 1 + 151 Z2 Platanthera bifolia (L.) Rich. r 152 Z2 Poa sp. r 153 Z2 Polygala chamaebuxus L. r r 154 Z2 Polygonatum verticillatum (L.) All. r r + + r r r r 155 Z2 Polypodium vulgare L. r r 156 Z2 Rosa arvensis Huds. r 157 Z2 Rosa pendulina L. r 158 Z2 Salix caprea L. r 159 Z2 Salix alpina Scop. r 160 Z2 Saxifraga cuneifolia L. + + r + 161 Z2 Saxifraga rotundifolia L. r r + r 162 Z2 Silene dioica (L.) Clairv. r 163 Z2 Stellaria montana Pierrat + 164 Z2 Symphytum tuberosum L. r r r r r 165 Z2 Valeriana tripteris L. r r r 166 Z2 Veronica officinalis L. r 167 Z2 Viola biflora L. r r 168 Z2 Viola reichenbachiana Jord. ex Boreau r 169 Z2 Viola riviniana Rchb. r 170 M Apometzgeria pubescens (Schrank.) Kuwah. r 171 M Bazzania trilobata (l.) Gray var. trilobata + 41 Kutnar, L., Urbančič, M., Čas, M.: Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v … 172 M Blepharostoma trichophyllum (L.) Dumort. var. trichophyllum r r r 173 M Brachythecium sp. r r r 174 M Brachythecium velutinum (Hedw.) B., S. & G. r r r + 175 M Bryum sp. + 176 M Calypogeia muelleriana (Schiffn.) Müll. Frib. r r r 177 M Cephaloziella sp. r 178 M Chiloscyphus pallescens (Ehrh. ex Hoffm.) Dumort. var. pallescens r 179 M Conocephalum conicum (L.) Dumort. r 180 M Ctenidium molluscum (Hedw.) Mitt. + 2 r + + 181 M Dicranella heteromalla (Hedw.) Schimp. r 182 M Dicranella sp. r 183 M Dicranum montanum Hedw. r r 184 M Dicranum scoparium Hedw. 1 r r r + r + + 185 M Diplophyllum albicans (L.) Dumort. r 186 M Distichium capillaceum (Hedw.) B., S. & G. r 187 M Eurhynchium angustirete (Broth.) T. Kop. r r r 188 M Fissidens dubius P. Beauv. var. dubius r r 189 M Fissidens dubius P. Beauv. var. mucronatus r r r 190 M Herzogiella seligeri (Brid.) Iwats. r r r 191 M Heterocladium dimorohum (Brid.) B., S. & G. r r 192 M Homalothecium philippeanum (Spruce) B., S. & G. r 193 M Homalothecium sericeum (Hedw.) B., S. & G. r 194 M Hylocomium splendens (Hedw.) B., S. & G. + 195 M Hypnum cupressiforme Hedw. r + + 196 M Isothecium alopecuroides (Dubois) Isov. r + 197 M Lepidozia reptans (L.) Dumort. r r r 198 M Leucobryum glaucum (Hedw.) Aongstr. r 199 M Lophocolea heterophylla (Schrad.) Dumort. r r r r r 200 M Mnium marginatum (Dicks.) P. Beauv. r r 201 M Neckera complanata (Hedw.) Hüb. r 202 M Neckera crispa Hedw. r + 203 M Plagiochila asplenioides (L. em. Tayl.) Dumort r 204 M Plagiochila porelloides (Torrey ex Nees) Lindenb. r r r r 205 M Plagiopus oederiana (Sw.) Crum & Anders. r 206 M Plagiothecium curvifolium Schlieph. ex Limpr. r r 207 M Plagiothecium laetum B., S. & G. r r r r 208 M Plagiothecium undulatum (Hedw.) B., S. & G. r r 209 M Polytrichum formosum Hedw. r r + r r 210 M Preissia quadrata (Scop.) Nees r 211 M Pseudoleskea incurvata (Hedw.) Loeske r 212 M Pseudoleskeella catenulata (Schrad.) Kindb. r 213 M Pseudoleskeella nervosa (Brid.) Nyh. r 214 M Pterigynandrum filiforme Hedw. r r r 215 M Ptilidium pulcherrimum (Web.) Vanio r 216 M Radula complanata (L.) Dumort. r 217 M Radula sp. r r 218 M Rhizomnium punctatum (Hedw.) Loeske r r 219 M Rhytidiadelphus loreus (Hedw.) Warnst. 2 220 M Rhytidiadelphus triquetrus (Hedw.) Warnst. + + 221 M Ricardia palmata (Hedw.) Carruth. r 222 M Sanionia uncinata (Hedw.) Loeske r r 42 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 223 M Scapania sp. r r 224 M Schistidium sp. r r r 225 M Tetraphis pellucida Hedw. r r r 226 M Tortella tortuosa (Hedw.) Limpr. r r r + r