ASO (LETO) XXI. (15)
No- (štor.) 18
L_U k
Nevarni smo jim
f
___ Slovenski izseljenci po vseh državah
na svetu dobivajo v zadnjem, času veliko letalske pošte. Nekaj pisem je od svojcev v domovini, druga pa so od neznanega odpošiljatelja. V prvih je navadno zaključek takle: Pri nas je sedaj a.mnestii.a. Vsi se lahko vrnete domov. V drugih ¡pismih ni nobenega pisanja, pač pa samo izrezek iz tiste številke ljubljanskega komunističnega lista „Dele“, v katerem je bilo natisnjeno poročilo o novem zakonu o komunistični amnestiji. Torej vidimo, da je na delu ves komunistični aparat, za pridobitev izseljencev do tega, da bi se vrnili domov.
O tem komunističnem prizadevanju smo v Svobodni Soveniji že ponovno pisali. Ponovno smo prikazali vse Ran-kovičeve vabe politični emigraciji na vrnitev kot poizkus za razbitje in uničenje politične emigracije. Ta cilj komunistična diktatura zasleduje . cd tistega dne, ko so begunci narodov Jugoslavije zapustili v letih 1947, 1948 in 1849 evropske države ter odšli v izseljenstvo v razne prekomorske države, zlasti v Argentino, ZDA in Avstralijo. Tako je Rankovič že v začetku leta 1952 vabil „vseh 50.0.00 jugoslovanskih protikomunističnih beguncev domov. Vse razen nekaterih politikov in vojakov, češ da je vse pozabljeno in odpuščeno tistim, ki se hočejo vključiti v življenje nove, rdeče Jugoslavije“, kot smo zapisali v uvodniku našega lista z dne 3. jan. 1952. Že tedaj smo odkrito povedali, da svobodni in demokratsko usmerjeni slovenski izseljenci ne marajo svobode zamenjati za komunistično nasilje in bodo zato ostali še naprej zvesti načelom, ki določajo njihov odnos do nasilnega in zločinskega komunizma.
Kakor nj uspel Rankovič leta 1952, tako ni tud)! nikdar pozneje. Tudi ne z zadnjima dvema poizkusoma leta 1961 in letos is tkzv. amnestijo, po kateri da se večina političnih emigrantov lahko vme domov. Od tedaj naprej je vse prizadevanje komunističnega režima usmerjeno zlasti v to, da med' izseljence pošilja propagando za vrnitev domov. širijo jo iz Titovih diplomatskih predstavništev, pa tudi naravnost od doma prihaja med izseljence; kot smo že povedali. Glavno propagando za vrnitev v domovino je pa nase prevzela Slovenska izseljenska Matica v Ljubljani. Ni to taka izseljenska matica, kot jo je vodil pred vojno doma pok. zaslužni p. Zakrajšek, ki se je trudila samo za to, da je m.ed slovenskimi izseljenci v svetu ohranjala versko in narodno zavednost ter je zato med nje pošiljala slovenske izseljenske učitelje in duhovnike, nikjer pa ni pri tem delu zasledovala političnih ciljev. To je bilo potrjeno z' dejstvom, da se je njeno delo v gc-rnjem smislu lahko nemoteno vršilo pod vsak:m režimom. Sedanja Slov. izseljenska matic« je čisto politična ustanova, ki m.ed izseljenci zasleduje samo politične cilje in jih hoče samo pridobiti za sedanji komunistični režim ter med ¡njimi ubiti sleherne- delavnost • za zrušenje sedanje komunistične tiranije nad slovenskim narodom.
Da je temu tako, je’ najbolj potrdil zadnji —osmi— občni zbor Slov. izseljenske matice v . Ljubljani, . katerega' so se udeležile vidne osebnosti sedanjega komunističnega ¡režim« in komunističnih „množičnih“ organizacij. Tako med drugimi podpredsednik glavnega odbora Soc. zveze delovnega ljudstva Slovenije Franc Kimovec.
Cilje, ki bodo vodili. Slov. izseljensko matico v .bodoče, je predsednik te ustanove, stari partijec Ivan Regent označil takole:
le družbene organizacije., zlasti pa Socialistična zveza, ki je že doslej posvečala temu vprašanju veliko pažnjo, in pa Ljudska mladina.“
Ena najpomemnejših nalog Izseljenske matice bo v prihodnje prav navezovanje in krepitev stikov z mlado generacijo izseljencev, to je z otroki starejših izseljencev in pa z ljudmi, ki so zapustili domovino po vojni. Mnogo teh je namreč povsem izgubilo st k z domovino. To je razumljivo, kajti mnogi med njimi sc ¡se čutili krive ter se zato niso nit,: trudili, da bi se z rojaki ■v domovini tesneje povezali. Vendar pa je stališče naše. države, ki ga je pojasnil podpredsednik ZIS Aleksander Rankovič v svojem govoru na zboru bojevniških organizacij in pozneje v intervjuju z urednki „Politike“ tako, da vsem tem izseljencem na široko odpira vrata ter jim omogoča, da se vrnejo v domovino,, oziroma uredijo svoje odnose z našo državo.“
„Ena izmed zelo pomembnih nalog Izseljenske matice m.ora biti nadalje boljše obveščanje naših izseljencev o tem, kako je danes pri nas. Mnogi rojaki, ki žive v tujini, namreč ničesar ne vedo o napredku ¡našega gospodarstva ter sploh o našem družbenem razvoju po drugi svetovni vojni; temu je deloma zato, ker so pod vplivom reakcionarnih izseljeniških krogov, pa tudi zato, ker mi sami nismo dovoij poskrbeli, d’a bi j h z današnjim' življenjem pri nas .seznanili. Truditi se moramo, da bodo vsi rojaki spoznali dejanske -razmere -pri nag, se vključevali v napredne organizacije v deželah, kjer živijo- rn podprli politiko -naše države, t. i. -aktivno miroljubno koekistenco med narodi.“
„Tega se bo treba lotiti r-.a najrazličnejše načine; najuspešnejši -in- najprepričljivejši so vsekakor osebni st ki. Pr; tem je Izseljenska matica '.dosegla že lepe uspehe. Tabo je TfSfe&skim. obiskalo stari kraj 2400 rojakov, predvsem iz ZDA in zahodnoevropskih držav, ki so prišli v 19 skuninah; lani pa je domovino cdrskalo 2100 izseljencev v 20 skupinah. Slabše pa je z obiski naših državljanov na tujem. Vsako leto odhajajo na tuje razne naše delegacije, kultu ¡-neumetniške , skupine, športna ,-c$fars, itd. Pr:v gotovo, bi bilo- zelo-koristno, če bi ti ljudje obiskali tudi! naše izseljence v dtežeF, kamor gredo. Mimo tega bi bilo prav tako zelo dobro, če bi kdaj na kdaj c-biskaH izseljence kak naš kulturni detevec ali kn iževnik, ki bi lahko pc-sredoval rojakom dosežke naše r književnosti, obenem pa bi -s-e seznanil z rjiho-vim živ-ljsnjem. ki bi .ga lahko potem posredoval naši javnosti.“
„Sploh bo treba v pr:hodn‘e izseljence bolje seznaniti z nr.šo književnostjo; vsekakor bo treba pošiljati v tujino več naših knjig, zlast: mladinskih, in pa ostalih publikacij.. Po drugi strani bo moral tisk posvečati več paž-nje izseljenskim vprašanjem.“
Tako Regent o bodočih 'nalogah Sloven-ske izseljenske matice. Ali ni dovolj odkrito povedal vse to, kar sn.o mi vedno trdili? Da gre komunistom samo- za umčenje politične emigracije in za nič drugega. Ljudi bi radi dobili domov, ali jih pa vsaj pritegnili ra svoja diplomatska .predstavništva, da bi jih imeli pod svojim nadzorstvom in da bi bili slepo orodje za širjenje komunistične propagande, „ker predstavljajo močno poi-ititično .silo, ki lahko rviogo pripomore k ugledu naše države“. Zato jih je treba tudi pridobiti, da bi se „vključevali v napredne (komunistične, c-p. p.) organi-z"cije v deželah, kjer živijo in podprli pohtiko naše države, t. j. aktivno miroljubno koeksistenc:'o med narodi“. Ali r.i s tem jasno povedal, da so jim -sedanje kulturne, -prosvetne, verske in socialne ustanove ter politično predstavništvo slovenskih izseljencev napoti za dosego njihovih ciljev in jih jo zato Ireba razkrajati, razbijati, da se b-c-do njihovi c' n' „vključevali“ v komunistične „napredne organizacije“.
„Stike z našimi -rojaki bo 'treba še okrepiti. Ne memo pozabiti, da je v tujini preko 400.000 rojakov, kar je skoraj četrtina Slovencev, ki žive v Jugoslaviji. To se pravi, da je :zseljenska matica po številu članov zete m.očr.a organizacija. ki pa de'a v vsem drugačnih pogojih kot ostale družbene organizacije pri -ras. Natege'matice so veliko- težje spričo dejstva; da so njeni člani raztresen- po vsem svetu. Kot rečeno pa ¡n r odstavi jo j o maši izseljenci močno političr.-o silo, ki lahko mne-go prir-cm.ore k ugledu naše države v tujini-“
„Jasno pa je, da je to pc-dročje de'a tako široka, da presega ne'e i-~ možnosti same izseljenske matice, ki ji mo-, rajo preskočiti na pomoč tudi vso osta-
Prav tako je Regent potrdil vsa naše dosedanje trditve da vse,- kar sedanji komunistični režim pošilja v svet, -zasleduje sar.-.o kcc&i cilj komunističnega režima; propagando za -sedanji komunistični sistem v Jugoslaviji. Temu cilju mc-rajo služiti pevski zberi, fo-'k!crne skupin, posamezni opernj pevci, nogometna moštva in šahovski prvaki. Kajti jasno je, da politteno reza® e-sijivih Hudi komunisti ne bi mirno pošiljali v svet.
•Zn+o pa" tudi Regent - ponavlja slc-vcKs.km političnim izseljencem vse drugi'.— seznanjati jih hoče n -kulturnim,, ^¿brodarskim. in- tchc'enim napredkom v ’¡državi. — e: mo ene besedice ne ome-
r
IA LIBRE
Sestanek Kennedy - MacMillan
Pretekli ted'en je britanski mlinistr-¡ski predsednik Macmillan odletel na kratek posvet v Washington, kjer je s
Kennedyjem razpravljal o vprašdhju morebitne vrhunske konference s Hru-ščevorp., o berlinskem problemu ter o razorožitvi in novih ameriških atomskih poskusih v ozračju.
Po posvetih sta oba ¡predsednika izdala skupno izjavo, v kateri med drugim trdita, d'a „sta pripravljena proučevati nadalje vrhunski sestanek s I-Iruščevom, toda vselej le takrat, če se bi ¡izkazalo, da bi tak sestanek koristil interesom miru in medsebojnemu razumevanju“.
Glede berlinskega problema predsednika izjavljata, da „smatrata za važne nadaljnje stike z Vzhodom“, v zv-ezi z britanskimi poskusi včlanjenja v Skupni evropski trg pa menita, da se bo morala Anglija prej ali slej vključiti v to močno- zaenkrat trgovsko, toda y bodočnosti po vsej verjetnosti tudi politteno skupnost ter tozadevno spremenili svoje odnose do ZDA. ZDA v svojih odnosih z zahodno Evropo nastopajo že kot s celoto, kar se bo zgc-
dilo tudi z Anglijo, ko bo ta vključena v zahodnoevropsko skupnost-
V zvezi s problemom razorožitve in atomskih poskusov sta oba predsednika mnenja, da je treba z atomskimi poskusi zaradi varnosti Zahoda nadaljevat: vse dotlej, dokler „ZSSR 'ne bo pripravljena ¡podpisati pogodbo o učinkoviti kontroli nad -razorožitvijo in nad atomsko energijo“.
Prav tako sta se predsednika razgo-varjala o NATO, čigar zunanji ministri se bodo prihodnji teden sestal' na posvet v Atenah, dalje o položaju v jugovzhodni Aziji in predvsem v Laosu, za katerega sta „potrdila svojo pomoč za ohranitev neodvisnega in ¡nevtralnega Lao'sa“.
Na programu Sta imel-a tudi gospodarski p-o-lc-žaj v rdeči Kitajski, iz katere prihajajo v zadnjem času poročila o hudi lakoti. Nista se mogla zediniti iia vprašanju, ali naj bi ZDA in Anglija pomagali rdeči Kitajski, „kjer je skero popolnoma- zmanjkalo zalog hrane“.
V
Met*Mm ^ nerešljiv problem
Ameriški zunanji minister Rusk in -sovjetski veleposlanik v Wsshingtonu Bobryri'n sta imela pretekli teden več ¡sestankov glede Berlina. Rusk je po končanih sestankih izjavil, da sovjeti ne odstopajo od svojih zahtev glede Berlina in Vzhodne Nemčije, tako da se to vprašanje pravzaprav ni premaknite z mrtve točke.
Med razgovori med Ruskom in Do-bryninotB, - se je po vsej Zahodni Evropi:, zlasti pa v Zahodni Nemčiji pojavil strah pred amerišk;m popuščanjem pred -sovjeti. A-denauerjeva vlada je v. raznih oblikah dala vedeti Washingto-nu, da ji potek razgovorov med Ruskom in Dobryninom. ni po godu, zlas-ti, ko s-e je izvedelo-, da je imel Rusk baje v svojem načrtu tudi delno priznanje vzhodnonemškega' kmete ma tičnega režama s tem, da bi tem.u režimu dali
Amerikanci pravico kontrole nad dohodom v Zahodni Berlin.
Vznemirjenje je bilo tako veliko, da je bil Washington prisiljen uradno- objaviti, da vzhodnonemškega režim.a ne namerava priznati in da zahodnjaki ne bodo zapustili Zahodnega Berlina pod nobeno sovjetsko grožnjo. Moral se je oglasiti tudi Kennedyjev osebni delegat v Zahodnem Berlinu grab Lucius1 Clay in poudariti, d'a zavezniki ne bodo priznali vzhodnonemškega režima. Dejal je 'tudi, da ZDA ne morejo tvegati izgube prijateljtva in zavezništva z Zahodno Nemčijo in da zato v svojih pogajanjih z Moskvo- ne bodo popustile v škodo tej državi. Poudarili pa je, d'a „morajo zahodni Nemci uvideti, da imajo ZDA mnogo zavezmkov“ in da „morajo najti možnost cMminirati Berlin kot žarišče nove vojne“.
.Od Stalina nazaj k Irenin se
Prejšnji ponedeljek se je v Moskvi začelo letošnje zasedanje sovjetskega parlamenta, v katerem Sedi nad polovica novih poslancev. Zasedanja, ki je trajalo tri d'ni, se je udeleževalo tudi pet delegatov parlamenta iz afriške države Kenije.
. Kongres je imel na programu razpravo o razorožitvi, sestavo načrta za novo sovjetsko ustavo, ki ga izdelujejo že več let in formalno ponovno izvolitev Hruščeva za predsednika vlade.
Glavni govornik je bil seveda Hru-ščev, k; je izdavil, da je Stalinova stara, ustava iz leta 1936 že preživeta zadeva. Nova ustava mora ,/zžarevati ideološko dediščino Lenina“, d'a bodo tako zagotovljene „demokratske svoboščine in svoboda delovnega ljudstva“. ZSSR se je razvila, je trdil Hruščev,
„iz proletarske diktature v proletarsko demokracijo“. Nadalje je poudarjal, da bo treba „natančno izpolnjevati socialistično zakonitost“ in da je nova ustava potrebna, ker „je socializem v naši ■državi dosegel popolno zmago“ in sedaj ljudstvo- prehaja v dobo „vsesplošnega komunizma“.
Nova ustava je za ZSSR potrebna tudi z ozirom na njene odnose z ostalim svetem, ker ,se je ZSSR izmotala iz kapitalistične obkolitve“ ter „mora sedaj jemati v poštev problem.® mirnega sožitja z drugimi socialnimi sistemi v svetu in voditi odnose z mnogimi drugimi sicialis-tičnimi državami“.
Kongres je takoj odobri zahtevo Hruščeva po novi ustavi ter po-stavil za predsednika odbora za sestavo nove ustave.
V	V
Mesevanje argent* politične hrise
Po krizi v vojski
Po zadnji krizi v vojski so se razmere v njej že uredile. Vse se je lepo •izteklo, ne da bi bil padel en sam strel. Po dogovoru tudi z nobene strani ni bil mhče klican na zagovor zaradi upora. Novi votel minister general Loža je časnikarjem, izjavil, da so sedaj razmere v vojski normalne. „Im-am.o skupnega sovražnika in proti njemu smo vsi ed-tei.“ Kateri je skupni sovražnik ni povedal, vs: pa vedo, da so to komunisti. poleg njih pa tudi vsi ostali 'totalitaren
BEBBSnBBBBBBBBBBBnBnBBBBBnBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBOB»
•ni nikjer ne on in neben drug komunistični veljak: politične svobode. Te ko-munisti nikjer r.e omenjajo, ker je j— razen svo'im pristašem, nikomur ne dajejo in nimajo nobenega namena, da bi jo kdaj tudi dajal'.
Zato je naravnost sramotna in odvratna mihova ponudba, da bi slovensko politični emigranti za krpico materinih dobrin, za skledo leče, prodali sve-ia demokratska načela, svoje narodno in versko prepričanje ter opustil'' borbo za ovoboditev slovenskega naroda izpod komunistične tiranije iri sami prostovoljno postali' njeni.' sužnji!.
Razveljavitev peroni ds tiču ih poslanskih mandatov in razpis volitev
Prejšnji teden v sredo je vlada skle. ni!a razveljaviti mandate poslancev za zvezni parlament, ki so bili izvoljeni decembra leta 1961 in pri zadnjih volitvah 18. marca t. 1. V vsem je predsednik d'r. Guido po- „zakonu nujnosti fm potrebe“ razveljavil 94 poslanskih, mandatov za zvezni parlament. Od tega števila je izgubilo mandate 48 peroni-stičnih poslancev, 34 dr. Frondizijevih intransigentnih radikalov, 7 ljudskih radikalov in 5 liz Feder?c!je sredinskih strank. Dvema poslancema, ki sta bila v zadnjem, času izvoljena, je na zadnjem ¡sestanku poslanska zbornica potrdila mandata, ker sta bila izvoljena na mesto umrlih poslancev. V argentinski pos!ansk:. zbornici je od 192 poslancev, kolikor jih navadno ima, sedaj s?mo 98 poslancev. Da splch more poslanska zbornica veljavno zasedati, mora biti navzočih 97 poslancev. Zato je mate verjetno, da ho poslanska zbornica sploh dela ¡sposobna. Dne 26. aprila bj morali izvoliti n-ovo predsedstvo 'poslanske .zbornice, pa je b-:la seja po sporazumu med obem.n radikalnima kluboma odtečena dc 22. maja t. 1. tako, da letos, otvoritve rednega zasc-
BUENOS AIRES
3. maja (mayo) 1962
î: £'Ç.iç-£ *: c
Novi atomski poizkusi v ZDA
'/	'	;" ;•	- ;	■' ('¿o	■;	.	>.}$
ZDA iso pretekli torek, 24. aprila, objavile, da začenjajo z novo serijo atomskih poskusov v ozračju. Serija bo obsegala najmanj 36 atomskih eksplozij nad in okoli otočja Cristmas v Tihem oceanu. Otočje Cristmas je v angleški posesti. Vseh poskusov ZDA ne nameravajo objaviti za javnost.
V tej seriji b-odo preizkusili atomske naboje za vse vrste ameriških medcelinskih in pomorskih raket. Atomski naboji bodo imeli sile od pol megaton« do pet m.egatonov. En megaton je, kakor znane-, enak -sili enega milijona eksploziva TNT.
Preizkušali bodo atomske ¡naboje za medcelinske rakete Atlas, Titan in Mi-r.uteman. Raketo Polaiis bodo odstrelili z atomskim nabojem, iz podmornice.
Atomski naboji za rakete Atlas bodo imeli silo- 3 megatonov, za rakete Titan 4 megatomov in za rakete Minu-teman ok. pol megatona, podobno kakor za -raketo Polaris. ZDA ne nameravajo- razstreliti nobene superbombe, kakor so to storili sovjeti s svojo 58 ‘ megatonsko bombo. Sovjeti so v svbji seriji lansko jesen izvedli nad 40 poskusov v ozračju.
ZDA so navezale svojo sedanjo serijo atomskih poskusov v ozračju na ! pogoj sovjetskega pristanka na mednarodno pogodbo o kontroli atomskih poskusov'in razorožitve. Kennedy je pred začetkom sedanje ¡ženevske razorožit-vene konference zagrozil, da bo koncem aprila dal -ukaz za začetek atomskih poskusov v ozračju, če sovjet’ do takrat ne bodo pokazali volje za tako pogodbo. To grožnjo je sedaj izpolnil.
SZ TEP n A V T E D £ M
V	ZDA je -prišel delno na obisk delno pa na mednarodno konferenco 'o vsemirskih vprašanjih 27-latni sovjetski astronavt Herman Titov s svojo
24-letno žcir,o Tarmaro. V ZDA so ga povabi i na obisk v -Cape Canaveral, kjer pošiljajo Amerikanci v vsemirje svoje satelite. Prav tako ga je povabil na obisk v palačo Združenih narodov začasm tajnik te ustanove Thant. Sprejel ga je pa tudi predsednik ZDA Kennedy v spremstvu amer. astronavta Glenna.
Div, francoski general Raoul Salan je na prvem zaslišanju preizkoval-nemu sc-dniku odklonil odgovor na sleherno njegovo vprašanje. Dejal je samo (to, da na postavljena vprašanja ne bo odgovarjal tako dolgo, -dokler sodišč® are fciC- zaslišalo tudi številnih prič, ki jih je predložil. Med prvimi je sam predsednik -de Gaulle. Svojemu zastopniku je dejal, da je pripravljen umret1, toda pred tem . ima pa pravico do svoje obram.be.
Prvaka angleške laboristiične Stranke biv. predsednika vlade Attleeja so morali zno-va oper rali. Pravijo, da se mu je po ¡operaciji zdravje m.alo izboljšalo.
Tito je v nedeljo odprl v Surčinu pri Beogradu novo beograjsko letališče, ki je dolgo skoro tri kilometre in na njem lahko pristajajo najtežja^ letala na reakcijsk' pogon. * 4
'danja poslanske zbornice 1. maja ni bilo.
V	poslanski zbornici imajo sedaj dr. Bajbmovi radikali, ki so bili v opoziciji proti dr. Frondiziju, 50 poslancev, dr. Frcndizijevi radikali 40 poslancev,
4 poslanci pripadajo narodno radikalnemu gibanju, 2 Federaciji sredinskih strank, eden pa Beli zastavi iz Tucumana.
Razveljavitev po-slaniških mandatov in razpis voht-sv novega predsednika in podpredsednika dre 27. oktobra 1963 je .predsedm-k dr. Guido sporočil javnosti v radijskem in televizijskem govoru v sredo 25. aprila zvečer. :;o Preosnova vlade
Dr. Guido je v radijskem in televizijskem govoru, napovedal tudi pre-c-š-novo vlad’e. V času, ko- pišemo to poročilo, je že pridobil ing. Alvara Also-garaya, da je prevzel gospodarsko ministrstvo, za notranjega ministra je pa dobil dr. Jorge Walterja Pekirsa, prvaka dr. Balblnovih ljudskih radikalov, Id' 'so dostei v zvezi s peronisti zagovarjali stališče, da je troha „spoštovati voljo, nared-“. Minister za zunanje zadeve je d". Bonifacio del Osrr'1, za delo in socialno vsrn-st dr. Galileo Piten te, za javna dela in javno službo ing. Julio
VII. slovenski dan v Argentini
Sodbe o Slovencih
V velikonočni številki našega lista smo objavili' kratkoi pomočilo o celotni vsebini. „Kritične študije jugoslovanskega, jtomunizma“, ki jo je j za ameriški kongres napisal Slorem^ffr. Karel Zalar- Ob isti priliki smo objavili tudi nekatere odstavke iz te knjige, ki se nanašajo na razvoj zlasti v Sloveniji, deloma pa tudi v ostali Jugoslaviji, m.ed drugo svetovno vojno- Knjiga je tako zgoščeno pisana,- da bi bila potrebna podrobna študija, zlasti, ker je prepolnna pripomb pod črto, z navedbo posameznih podrobnosti iz bibliografije, ki jo je dr. Zalar uporabljal pri sestavi knjige.
Danes prinašamo nekatere take pripombe, ki se nanašajo na Slovence, ker so pač ozredno zanimive po svojih ugotovitvah, obenem pa nam morejo služiti za osvežitev spomina na dejstva, ki so nam zaradi časa in razmer, v katerih živimo, morda prešla v pozabo.
Naj kar citiramo:
Bil je na slovenski pristavi v Mo-ronu-Castelarju v nedeljo, 29. aprila t» 1. „'Slovenc Slovenca vabi“ je bilo (njegovo geslo, ki ga je po škofu Slomšku povzela Zedinjena Slovenija, z njo pa vsa ostala slovenska društva, Romovi ter organizacije, ki so delale na njegov: izvedbi v Slomškovem, letu. Udeležilo se ga je veliko število rojakov, ki so s svojo udeležbo hoteli pokazati, da so še živi udje organizirane slovenske skupnosti, in da izpričajo, da v njih še ni zamrla ljubezen do bližnjega, zlasti ne do tistih, ki so v stiski ter pomočj drugih potrebni. Prireditev je bila razdeljena v dva dela: v dopoldansko in popoldansko.
DOPOLDANSKA PRIREDITEV Maša za slovensko skupnost
Bila je dopoldne ob pol dvanajstih. Oltar je bil postavljen nasproti zidani stavbi sredi pr' stave, po zamisli podpredsednika Zedinjene Slovenije Roberta Petrička, ki je tudi letos skrbel Za vso organizacijo slovenskega dne ter jo je tudi dobro izvedel. Mašo je imel g. direktor Anton Orehar, med njo so pa pele pevke in pevci naslednjih slovenskih zborov: Gallusa, iz Ramos Me-jie, San Justa, Slovenske vasi in San Martina pod vodstvom pevovodje san-huškega pevskega zbora Št. Drenška.
G. diirektor Orehar je fmel po evangeliju lep nagovor o pomenu letošnjega slovenskega dne v Argentini, ki je zlasti važen zato, ker je prvi po sklenitvi dogovora m.ed osrednjim slovenskim društvom Zedinjena Slovenija in slovenskimi domovi na področju Vel. Bs. Airesa. Svoja izvajanja je navezal na besede pesnika Župančiča „ko je najvišji dan, mornar izmeri daljo in nebeško plan“. Te besede .se mu zde važne, ker ho treba sedaj dati osnovo za skupno delo, kajti samo prazna beseda o potrebi sloge ne zadošča. Zato g- Orehar navaja, da morajo slovenski izseljenci vedno imeti pred očmi dejstvo, da so domovino zapustili kot krščanski Slovenci. Ti dve osnovi si je postavilo za vodilo svojega dela Društvo Slovencev že ob ustanovitvi. Temu načelu morajo vs: ostati zvesti, če nočejo postati izdajalci samega sebe in slovenske izseljenske skupnosti. Rojake opozarja, naj se nihče ne vara, da bi se -bilo doma -v vseh zadnjih in najnovejših letih kaj spremenilo. Spremenila se je taktika, sistem pa je. ostal, in to je brezbožni ¡komunizem. Opozarjal je tudi na ne-! varnost, ki jo lahko povzročajo tisti, ki nekritično presojajo razmere in gospodarski razvoj doma ter se dajo zaslepljevati raznim videzom o tehničnem napredku, ki daleč zaostaja v primeru z napredkom v svobodnih državah. V tem, pogledu je mujna ohranitev enotnosti misli, vere in čistosti načel, ki so usmerjale in določajo še .sedaj odnos svobodnih in vernih slovenskih ljudi do brezbožnega in nasilnega komunizma. Kdor dela drugače in komunizem prikazuje v drugačni luči, je sovražnik Slovenca poedlnca in slovenske skupnosti.
V drugem, delu svojega govora je Inaglašal potrebo, naj hi vse Slovence pri skupnem delu vodila ljubezen. 'Spoštljiva ljubezen naj bi bila med Slovenci. Kot ostale slovenske dneve naj tudi tega vodi misel na tiste slovenske rojake, ki so v stiskah in navezani roa pomoč slovenske skupnosti.
Končno je sporočil, da je v soboto prišla od huenosaireške mestne občine odobritev načrtov za postavitev osred-nega slovenskega doma v Buenos Airesu. Dejal je, da je 'sedaj od vseh rojakov odvisno, da bo do postavitve skupnega dom.a čimprej prišlo, kajti kakor je potrebno osrednje slovensko društvo, tako je tudi potreben osrednji slovenski dom-
Pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije
Po končani maši je stopil na oder predsednik Zedinjene Slovenije prof. Lojze Horvat. Zbrane rojake je pozdravil z nagovorom, v katerem je med drugim naglašal: „Slovenski dan naj maro. bo opomin, da imamo dolžnosti do naroda, kateremu pripadamo, do slovenske skupnosti katere člani smo. Ta pripadnost nas obvezuje posebno še danes, ko naše sestre in bratje v domovini trpijo in jim je onemogočeno živeti in delati v smislu slovenskih tradicij. Sovražnik naroda se trudj z vsemi močmi, da bi uničil slovensko narodno katoliško in demokratično življenje in s tem verska in narodna izročila. Zato je dolžnost vsakega pripadnika slovenske skupnosti, da stori vse, kar je v njegovih močeh, da ohranimo dediščino naših prednikov in: še več, da jo obogatimo z vsem, kar je pozitivnega in dobrega. Kakor je bil Slomškov cilj „združiti Slovence in jih tako ohraniti“, naj bo tud' nam cilj
združiti vso slovensko skupnost 'tukaj, da se ohrani, da bo enotna, povezana in da bomo vsi z združenimi močmi, ne da bi pri tem gledali 'na žrtve, delali za njen napredek in dobrobit. Možnosti za to nam ne manjka. Imamo že šest domov in nov se poraja tukaj na pristavi, centralno in predstavniško organizacijo Zedinjeno Slovenijo, katere ime ni brez pomena in lepo število drugih organizacij. Tako se vsakdo lahko udejstvuje, kjer m.u najbolj prija. Stališče „držati se ob stran1':“ našega organiziranega življenja in dela, je egoistično in končno služi samo tistim, ki se trudijo, da med nami ne bi obstajala enotnost, povezanost jn delo za napredek, dobrobit in ohranitev naše skupnosti.“
V nadaljnjih izvajanjih je zlasti pozival mladino, naj se vključi v organizirano slovensko skupnost in „sodeluje pri delu in reševanju problemov naše skupnosti“.
POPOLDANSKA PRIREDITEV
Veliko rojakov je po maši in pozdravnem nagovoru plredsednika Zed!. Slovenije prof. Horvata ostalo na kosilu na pristavi, ostali rojaki so pa začeli prihajati tja itakoj v prvih popoldanskih urah, da so bili najprej na kulturnem delu, nato pa na družabni prireditvi.
Zborna recitacija
Bila je Šakjev „Spev rodni zemlji“. Zborno recitacijo je pripravil režiser Janez Špeh, izvajali so jo pa fantje in dekleta ter članice in člani pevskega zbora iz iSan Justa pod vodstvom pevovodje Štefana Drenška, ki so jo spremljali s petjfem. Kot solisti so nastopali gospodične Jožica Debeljak, Kristina Mikelj, Metka Erjavec, Alenka Jenko, Anka Savelli, Fani Grum ih Barbka Maček ter gg. France Hribovšek, Franc: Tomažin, Janez Perharič, Tine Kovačič, Stanko Novak, Miha Ga ser in Andrej Krivec.
Lepo podano zborno recitacijo' so rojak; sprejeli z velikim odobravanjem.
Beseda škofa Rožmana
Po zborni deklamaciji je kult. referent Zed. Slovenije dr. T. Debeljak napovedal drugo točko: besede umrlega škofa Rožm.ana — njegov božični govor iz leta 1953 v Clevelandu. Besede našega nepozabnega nadpastirja so globoko odjeknile med rojaki ter samo še utrdile spomin na njega in jih znova opozorile na nujnost ohranjanja verske in narodne zavesti med slovenskimi izseljenci ter povezanosti med seboj.
Nastop folklorne skupine
Lepa točka VII. slov. dne je bila nastop nove slov. folklorne skupine, ki jo je organiziral g. Jure Vcmbergar ter pripravil za nastop. Nastopili so na-slednjripari: Selan Ciril—Jenko Alenka, Jarc Franc—Lavrič Ježica, Poglajen Gustelj—Babnik Marija, Vivod Božo —Maček Barbka, Duh Tine—Hribar Milica, Petriček Boštjan—Hribar Marjanca, Benedičič Primož—Koš:r Martina, Vombergar Jože-—Debeljak Jožejka.
Plese, ki so jih plesali pari folklorne skupine je zbranim rojakom pojasnila ga. Danica Petriček, Povedala je, da je folklorna skupina za VII. slov. dan pripravila 4 arhaične ljudske prikaze, kot ji h plešejo slovenski gorjanci in hribovci. Na Gorenjskem je splošno razširjen hribovski ples Žaklje šivajo-Ta ples pa poznajo tudi v Beli krajini. Plešejo ga kot nekako zahvalnico po opravljenem delu na polju, dom.a ali v rokodelstvu, pa tudi na ohcetih. Slov. ljudski plesi so po večni peti plesi. V besedilu se kaže humor. Drugi ples je bil gorenjski ples Koutre vejejo, ostala plesa sta pa bila iz ženitovanjske skupine in sicer Potrkana polka in Svatbena polka.
• Nastope filklome skupine je spremljala s harmoniko gdč. Terezika Marn, občinstvo pa z v:d'no in napeto pozornostjo ter zanimanjem, ob koncu pa nastopajoče pare nagradilo z živahnim in • hvaležnim odobravanjem ter željo, da bi jih čimprej znova lahko videli nastopiti še z novimi plesi.
Družabna prireditev
Sledila je družabna prireditev, pri kateri je sodeloval orkester Triglav Jazz iz Castelarja. Poskočna glasba je dvignila stare in mlade, ostali so pa posedli okoli miz ter z znanci in prijatelji prebili čas v prijetnem pomenku. Za postrežbo so skrbela dekleta in fantje, članice in člani raznih društev in organizacij. Kot pri prejšnjih slovenskih dnevih so imeli svoj štant tudi letos planinci, elani bojevniške organizacije so prodajali razne žgane pijače. V njihovi skrbi je bila tudi priprava in prodaja okusnih pečenic, krvavic in če-vabčičev, Sanhuščani so organizirali bar, San Martinčani pa prevzeli vodstvo kuhinje.1
V večernih urah so se rojaki v zadovoljstvu razšli na svoje domove.
„Slovenci, najbolj zahoden slovanski narod, so stisnjeni med Alpe in Jadransko morje ter nanje pritiskajo z vzhoda Madžari, s severa Nemci in z zahoda Italijani. Edini prehod med Zahodom in Vzhodom južno od Alp, tkzv. Ljubljanska kotlina (Ljubljana Gap), leži v Sloveniji. Ta prehod so uporabljali narodi pri svojih preseljevanjih pred in v srednjem veku, prav tako pa tudi v m.odernem ‘Drang nach Süd’. V zadnjem času so Ljubljansko kotlino cesto omenjali kot važno za obrambo zahodne civilizacije proti vzhodnemu totalitarizmu. Ker je bilo to ozemlje skozi vso zgodovino tako važno križišče, so Slovenci zaradi svojega majhnega števila zelo zgodaj izgubili svojo samostojnost...
Toda Slovenci niso nikdar izgubili svojega demokratskega duha, ki je bil važno orožje v njihovi borbi proti raznarodovanju pod oblastjo ¡nemških fevdalnih gospodov.
Ker živijo na geopolitično tako važnem področju, na ozemlju, kjer se stikajo tri glavne evropske rase iri za katero se je borba med temi tremi'rasami' začela že tako zgodaj v zgodovini, in dalje, ker so stali nasproti sovražnikom, ki so mnogo močnejši in: številnejši, s'o se Slovencem skoro vsi poskusi za ponovno priboritev politične svobode že v kali izjalovili. Zato so se, morda nehote, poslužili drugega orožja v svoji borbi . proti raznarodovanju, orožja kulture in vzgoje.
Znani angleški pisec, Bernard Newman, pravi:
‘Nad Slovenijo so gospodarili tujci od Karla Velikega do Napoleona in naprej, toda narod se je trdovratno zagrabil za svojo kulturo in jezik. Slovenci so zraven Skandinavcev narod, ki največ čita na svetu, — v sorazmerju z Angleži jih prekašajo štirikrat. Bilo je povsem nemogoče tako majhnemu narodu pridobiti si in obdržati svobodo, ker so pač bili obkroženi' od grabežljivih sosedov, toda Slovenci' so si odločno priborili najvišjo možno stopnjo domače oblastj in se osredotočili raje na kulturno, namesto politično svobodo. So pravi čudež obstanka pri življenju, sko-ro brez primere v zgodovini. Meje Slovenije niso bile nikdar fizično zavarovane; ščiti jih moralna sila njenega naroda.’
... (že) v začetku stoletja je bil odstotek nepismenosti med Slovenci eden namanjših v Evropi, število publikacij na osebo pa eden največjih. ‘Pismenost slovenskega naroda je skoraj stoodstotna; splošna raven kulture dosega zahodni standard. Zaradi tega so Slor
Koroški' Slovenci so 14. aprila pripravili spominsko proslavo za dvajsetletnico nasilne izselitve. Te spominske proslave, ki jo je priredil poseben odbor, is e je udeležilo .nad 1000 rojakov iz Roža, Zilje in Podjune, ki so napolnili celovško stolnico in veliko dvorano Koncertnega doma.
Najprej so imeli v stolnic: sv. mašo, k; jo je daroval krški škof dr. Jožef Koestner ob asistenci prelata dr. R. Bluem.la in msgri J. Kandutha. Med mašo je škof dr. Koestner imel tudi v slovenščini nagovor na zbrane nekdanje pregnance in rojake. Dejal je, da je ta sveta maša posvečena najprej spominu rojakov, ki so umrli v pregnanstvu, je pa tudi daritev zahvale za to, da je prestan čas trpljenja za tiste, ki ¡so se p,o mnogih težavah mogli vrniti na svoje domove 'ter tudi prošnja daritev, da bi Bog vse obvaroval pred podobnim nasiljem-
Ob 11 je bila nato v dvorani Koncertnega doma slovesna akademija. Na prireditvi je nastopilo 300 ¿slovenskih pevcev, nagovore pa so imeli deželni glavar Wedenig, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in predsednik Zveze Slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter. Slavnost je otvoril Janko Ogris ist., ki je v imenu prirediteljev pozdravil rojake in vse navzoče goste: deželnega glavarja Wedeniga, prelata dr. Bluemla kot zastopnika krškega škofa, ravnatelja Slovenke gimnazije dr. Jožka Tischlerja, predstavnike slovenskih organizacij ter jugoslovanskega konzula Trampuža in
vence vedno smatrali za narod-’ (De Bray).
...V svojem narodnem gibanju za politični: reformo y avstrijskem imperiju, so Slovenci že 1. aprila 1848 naslovili na cesarja manifest z jasno določenim federalnim, programom, temelječem ne ‘na; zgodovinskih pravicah’, kakor- drugih Slovanov, ‘pač pa na narodnostnih dejstvih’- (Kann).
Čeprav so politično skozi stoletja živeli ‘na. robu človeštva’, so se Slovenci razvili v visoko industrijski, discipliniram in moralen narod.. ‘Na tem temelju literarnega, duhovno razvitega in -kulturna1 organiziranega naroda so dosegli skoro utopijo skupnega socialnega in gospodarskega življenja’ (John Le Farge, Mučeništvo Slovenije, New York: The Američan Press, 1942).
*
Jugoslovanski narodi pripadajo, v glavnem 'trem veroizpovedim: 48'odstotkov prebivalstva so pravoslavni, 38 odstotkov katoličani in 11 odstotkov muslimani. Ostalj 3 odstotki pripadajo drugim veroizpovedim».
Samostojna srbska pravoslavna cerkev, — ker je narodna cerkev —:, se istoveti s srbskim narodom. ‘Pravoslavje, kot verski sistem, je vedpo vsebovalo mnogo- večji element srbskega nacionalizma kakor pa verske pobožnosti’ (WiO-llf, Balkan v naših časih). Pred drugo svetovno vojno je bila (srbska pravoslavna cerkev) morda veliko bolj napadalna proti katoliški Cerkvi, kakor pa je bilo- potrebno ali pametno, toda ne smemo izgubiti' iz vid'ka tudi dejstva, da je hrvaško katolištvo tudi močno nacionalistično pobarvano. Bivši 'britanski' veleposlanik pri jugoslovanski vladi- v Londonu, Sir George 'Rendel, je o tej zadevi povedal tole: ‘Srbi ■so bili v slabih odnosih s svojimi hrvaškimi' sosedi, ki trdijo, da so katoličani (sum.im, da je njihovo katolištvo močno nacionalistično pobarvano), med tem ko so bili Srbi močno pravoslavni z vsem bizantinskim sovraštvom in nezadovoljstvom. proti Rimu in vsem sovraštvom nekatoliških Slovanov proti vsaki veri, ki jo je izpovedovala Avstrija.’ — ‘Ne- bi bilo krivično trditi, govorjeno na- splošno, da je katolištvo za Hrvate bolj tradicionalna civilizacija kakor pa veroizpoved’ (Dacius). — Glede Slovencev pa je Sir George Rendel dejal, da so ‘globoko in resnično krščanski, morda ena izmed redkih resnično katoliških narodnostnih skupnosti v Evropi.’ — Slovenci so si pridobili • glas, da so najbolj pobožen del vsega jugoslovanskega prebivalstva. Jemljejo svojo vero, kakor- vse drago,, popolnoma resno in praktično’ (Dacius).
francoskega honorarnega konzula Petra Grieb;chlerja.
Uvodoma so zapeli združeni pevski zbori žalostinko Žrtvam, nakar je iz Župančičeve Dume recitiral prolog uči-teljiščnik Urh Kassl. Po nagovoru deželnega glavarja Wederriga, ki je izjavil, da so b:li Slovenci izseljeni samo zato, ker so bili zavedni Slovenci, so spet zapeli moški in mešani zbori Zveze pevskih društev ter zbora Slovenske prosvetne zveze.
Predednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko je v lepem, spominskem govoru opisal upanje in moč tedanjih pregnancev, k'; so ju črpali iz vere v Boga ter .orisal prosvetno in kulturno delo po taboriščih.. 'Sledil je še -govor predsednika Zveze slovenskih organizacij, akademijo pa so zaključili s pevskim nastopom vseh zborov, moških in mešanih, ki -so ubrano zapeli umetne in narodne pesmi, tiste pesmi, ki so jih slovenski pregnanci pred 20 leti nesli s seboj v pregnanstvo in ki so jim lajšale teže izseljenstva.
V Rimu so včeraj volili novega predsednika italijanske republike. Trikrat so glasova)’, toda noben kandidat ni dobil predpisane dvetretjinske večine glasov. Največ glasov ja dobival sedanji zun. min. 'demokristjan Antonio Segni. Pri nadaljnjih volitvah, ki bodo danes, zadošča navadna večina.
KOROŠKA
SPOMINSKA PROSLAVA OB 20-LETNICI IZSEELITVE
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Cesar Crivelli, drž. sekretar za trgovina dr. Jorge Zaefferer Toro, drž. tajnik za finance dr. 'Rafael Ayala.
Svoje dosedanje resore so zadržali: min. za vzgojo in sodstvo dr. Miguel Susini, za socialno pomoč in javno zdravje dr. Tiburc o Padilla, drž. tajnik za mornarico kontraadmiral Gaston Clement, za letalstvo brigadir Jorge Rojas, za vojsko general Juan B. Loza, za poljedelstvo in živinorejo dr. César Urieri. Notr. minister dr. Perkins je začasno tudi min. za narodno obrambo. Novi ministri so prisegli v ponedeljek. Podtajnik v notr, min. je Federico Lands, Balbinov radikal, ki je izjavil, da akcija za združitev radikalov napreduje..
'Novi gospodarski minister v tem resoru ni novinec, ker ga je vodil že 22 mesecev pod dr- Frondizijem. Aprila leta 1961 je moral na Frondizijevo zahtev.o odstopiti. Po poklicu je vojaški in letalski inženir ter je bil več let profesor na visokih vojaških šolah za suhozemsko vojsko in letalstvo, nato predsednik raznih letalskih družb. Je tudi znan industrialec. Star je 49 let. Politično pripada Neodvisni državljanski stranki,, katero je sam pomagal ustanoviti.
Notranji' minister dr. Perkins je sedaj star 70 let.. Po poklicu je odvetnik. Ves čas se je politično udejstvoval v radikalni stranki. Znan je postal zlasti kot zagovornik brv. radikalnega pred-■ sednika Hipólita Irigoyena, ko iso ga poslali v zapor na otok Martín Garcia, kjer je sedaj dr. Frondizi. L. 1953 ga je dal Peron zapreti', po osvobodilni -revoluciji je zahteval sestavo novih volilnih imenikov, leta 1957 je bil poslanec
v.	ustavodajni skupščini v Sta. Fe, leta 1958 pa izvoljen za poslanca ljudskih radikalov za Bs. As-
Zun- minister dr. Bonifacio del Carril jé star 51 let- N^piIsa-1 je več razprav o političnem življenju v Argentini. Leta 1944 je bi podtajnik v notr. min., 1955 pa trgov. Ataše v Parizu.
Nov; min. za javna dela in javno službo ing. Julio César Crivelli se je rodil I. 1918. Po pokleu je civilni inženir. Je sodelavec ing. A-lsogaraya že od leta 1960. Lani je bil 'podtajnik v resoru, v katerem je sedaj minister; biv. min. za gospodarstvo dr. Aleman ga je pa imenoval za upravnika zvezne ustanove za graditev stanov, hiš.
Sodelavec ing. Alsogaraya je tudi dr; Galileo Puente, novi min. za delo in soc. varnost. Je tudi član neodvisne -državljanske stranke. Veliko se je bavil s socialnimi in- delavskimi' vprašanji ter deloval v soc. in delavskih ustanovah. Ko je bil Alsogaray m:n. za gospodarstvo ter za delo in soc. varnost, je bil dr. Galleo Puente podtajnik v zadnjem, min. Tudi dr. Jorge Zaefferer Toro, drž. tajnik za finance, je AlSogareyev sodelavec. Je star 42 let, po poklicu odvetnik in industrijalec. Pod' Alsogara-yeni je bil že podtajnik v min. za gospodarstvo; bil je tudi že- drž. tajnik -za finance; drž. tajnik za finance dr. Rafael Ayala je strokovnjak v svoji stroki ter je vso svojo delavnost razvijal v drž.; tajništvu za-finance. Bil je tudi že podtajnik v mirt. za gospodarstvo.
Prepoved prvomajskih proslav
Za ohranitev miru- in reda je vlada prepovedala vse prvomajske proslave. Prepoved proslav delavskega praznika se pa ni nanašal' samo na prvi maj, ampak na ves teden.	\
Za zavarovanje miru ih reda so policijske in vojaške oblasti podvzele stroge varnostne ukrepe. Prvi' maj je po vsej republiki potekel v miru.
Posledice politične krize v Argentini
Dober m.esec dni, odkar se je v Ar-, gentini začela politična kriza, se- je gospodarski položaj dežele zelo poslabšal. Negotovo stanje v državi' pač ni moglo ugodno vplivati nia gospodarstvo. V industriji se je začel čutiti zastoj. Cene so se- začele dvigati. Veletrgovine gotovih predmetov sploh niso dajale več v prodajo. Veliki buenosairešk: jutranjiki s polmilijonskimi nakladami in še več so zvišali ceno listom od 3 pesov na 5 pesov, kruh se je podražil za 4 pese in stane sedaj 1 kg 16 pesov, kava za 33 pesov in še več in stane sedaj 1 kg dobre kave od 160 do 165 pesov. Pralni stroji in hladilniki so se podražili do 3.000 pesov. Silno so poskočile cene cementu in železu. Nekaj časa ga je bilo sploh težko dobiti. Na splošno so vse cene skočile od 20—30%. Prejemki delavstvu in ostalih nameščencev so ostali isti.
Imenovanje Alsogaraya za gosp. min. je na gospodarstvo ugodno vplivalo. Kakor so ljudje prej proti njemu zabavljlalli — tako so ga sedaj spre-sprej-eli z upanjem, da bo gospodarski položaj le rešil in da se mu bo posrečilo ustaliti cene,
Umrli so. V Ljubljani: Tonček Mo-žek, študent pravne fakultete, Hugo Kramaršič, Ivan Javornik, upok., Janko Traven, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja, Ignac Rebov, žel. v pok., Ena Resner, roj. Trtain, Pavlo Zupančič, učiteljica v p., Alojz Oblak, uslužbenec podjetja Gradis, Karel Perkon, Jožica Štembov, roj. Haderbilec, Frančiška Kern, roj. Kalan, Marija Heberle, roj.. Jamar, magistratna uradnica, Josip Kraigher, Marija Možina, roj. Dien-ti, Anton Mihevc, preglednik din. kontrole v p., Anton Bahovec, pos., Franjo Pilih, šef računovodstva trg. podjetja Napredek, Franc Prešeren, pos., Ivan Ovsenik, grafičar, ing. Alojzij Zupančič, zdravstveni svetnik, Viktor Petek, Manca Gašperlin, Marija Danic, Ivan Pečnik, žel. v p., Ana Makovec, vdova organista, Ana Grintal, roj, Božjak, Jakob Bohinc, upok., Angela Trost, prof. Akademije za glasbo v p., Marija Chle-baum, roj. Koračin in Anton Černe, žel.
upok.,.. na .Jesenicah, Marija Hočevar, roj. Lavrič v Ganjicah, Marija Zrimšek, perica v Bizoviku, Lina Globočnik, roj. Boncelj v Železnikih, Jožefa Baraga, trg. pomočnica iz Pudoba, Anton Gaspari, šofer v p. v Novem mestu, Terezija Šketa v Braslovčah, Filip Kemperle v št. Vidu nad Ljubljano, Mihael il-ipič, kmetovalec, konjerejec v Križev-računovodstva Zdravstvenega doma v cih pri Ljutomeru, Drago Justin, šef. Slovenj gradcu, Marija Zorn-Zalar, učiteljica v p. v Podzemlju, Angel Lapanja, uslužbenec obmejnega Poverjeništva Jesenice, Marija Gornik, roj. Gazvoda v Brusnicah, Nada Jeraj, uslužbenka Komunalne banke v šoštenju, Ana Butara, roj. Dušak v Cerkljah, Martin Slapar, čevljarski m.ojster v Tržiču, rančiška' šamraj, roj. Zemljak v Bizoviku, Rudi Gašparin, šolski upravitelj v p. v Ložu, Marija Pilko, roj. Gerl v Celju, Terezija Pintar, upok. v Škofji LoW in Ivan Likar v Lendavi.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Prireditve v maju
Sobota 5.: I. kult. večer Slov. kult. akcije, Sarandi 41, Bs. As. Predavanje dr. Vinka Brumna o važnih novostih v sodobni pedagogiki.
V	Slov; domu v San Martinu ob 17. lutkovna predstava, zatem, zaključek turnirja namiznega tenisa in šahovska simultanka s prof. Geržiničem.
Nedelja, 6.: V Slovenski hiši po mladinski maši dekliški sestanek. Med drug:m na sporedu predavanje ge. Marnove. Istotam. po mladinski ■maši sestanek Slov. fantovske zveze. Prav tako ob isti uri v Slov. hiši občni zbor Zveze slovenskih srednješolcev.
V	Slovenskem domu v San Martinu proslava I. obletnice blagoslovitve doma. Začetek ob 10 dopoldne. Dviganje zastav, sv. maša, kosilo. Popoldne ob 15 akademija, nato prosta zabava.
Sobota, 12,: V Slomškovem domu, R. Mejia, ob 19,30 I. prosvetni večer. Predavanje g-. Juraka o potovanju po Evropi1.
V	Našem domu v San Justu ob
20,30	začetek šahovskega turnirja.
Nedelja, 13.: Vseslovensko romanje v Lujan.
Nedelja1, 20.: V Našem domu v San Ju-stu velika vinska trgatev na način, kakor je v navadi med Slovenci na Goriškem, in Tržaškem. •—- Študijski dan in občni zbor Slov. kat. akad. društva. — V Slovenski vasi v Lanusu jesenska veselica. Vseslovensko romanje v Lujan bo
v nedeljo, 13. maja. Pc prihodu romar.
ARGENTINI
jev bo cb 10 slovesna romarska maša g. direktorja Antona Oreharja za vse slovelnske Izseljence v Argentini s pridigo. Začetek pop. pobožnosti ob treh s pridigo g. Juraka, nato procesija in blagoslov z Najisvetejšim.
Osebne novice
Poročili so se: Nedo Lend;c, brat bivšega urednika Glasa sv. Antona I. Lendica, in Hedvika Jevšček. V soboto, 28. 4. pa v Hurlinghamu Tvrdko Vlaho, in gospodična Pavlina Troha; v cerkvi Srca Marijinega na Plaza Constitución, Buenos Aires, pa g. Jože Bajlec iri gdč. Herminija Kravic. Za priče so bili za, ženina dr. Franc Bajlec in ga. Zora Bajlec in .za nevesto dr. Ante Tu-rica in ga. Marija Kravic. Mlad'm parom ob vstopu v novo življenje naše Čestitke)
t Anton Gorjup. Iz Marolč pri Sv. Gregoriju na Dol. je prišlo sporočilo, da je dne 20. marca t. 1. umrl na posledicah težke operacije pos. Anton Gorjup. Ob veliki udeležbi faranov so ga položili k zadnjemu počitku na pokopališču pri Sv. Gregoriju dne 22. marca t. 1. Doma žaluje za, nj:m pokojnikova mati Frančiška, žena Anica s tremi nedoraslimi otroki, v Argentini na njegov brat Janez z ženo in sinom Tončkom.. Vsem ob težkem življenjskem udarcu iskreno sožalje, rajni pa naj v miru počiva V domač" zemlji.
t Bogdanu» Prefcoršek. V Celju je preminula ga. Bogdana Prekoršek, roj. Žižek. Pokopali so jo 3. aprila 1962 na tam. mestnem pokopališču. V domovini žalujejo zanjo njen mož Ivan, hčerka Alenka z možem Brankom., i?in Branko ž ženo Jožico, sestra Olga Chlcdek, brat dr. Ciril Žižek, v Argentini pa njen sin
Tugomer. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajni pa želimo večni mir in pokaj.
Družinska sreča. V družini Marijana Rudeža in njegove žene Nelke, roj. Zonjič se je rodila hčerka Flavija Rosana. V božjepotini cerkvi v Lourdesu jo je krstil g. Jože Jurak dne 29. aprila t. 1. Botra sta b;la: Nelly Golob, Branka Rudeža, župnika v Vrhpolju pri Vipavi pa je zastopal Savko Komac. — Hčerko so dobili tudi v družini Naceta Glinška in njegove žene ge. .Minke, roj. Merlak. Srečnim družinam naše čestitke.
SAN MARTIN
Drugi prosvetni večer sm.o imeli preteklo soboto zvečer v prostorih Slovenskega doma. G. Jurak je nadaljeval svoj opis potovanja po Evropi. Do-čim je v prvem predavanju orisal razmere na Primorskem in v Jugoslaviji, je v drugem delu popeljal poslušalce po raznih državah Evrope in jim, pokazal slike raznih mest in naravnih znamenitosti. Slike je predavatelj kazal s pomočjo novega aparata —- epi-diaskopa. Poslušalci so bili s predavanjem zadovoljni in so predavatelja nagradili s ploskanjem. Tudi tokrat se je pokazalo, da Slovenci v San Martinu nujno potrebujejo večjo dvorano. Ene-ko kot pri predavanju g. Zaletela tudi sedaj mnogi naši rojaki niso mogli prisostvovati predavanju zaradi premajhnega prostora.
CORDOBA
Letos smo s poročili iz Cordobe kar m.alo zaostali in se Vam oglašamo danes s naslednjim poročilom: Najprej nas je 14. januarja obiskal g. direktor Anton. Orehar. Ob tej priložnosti je imel tudi mašo za Slovence, popoldne je pa blagoslovil .hišo novoustanovljene družine hčerke g. Jožeta Jazbeca. Na domači družinski prireditvi se j'e zbralo veliko prijateljev mlade slovenske družine.
Omeniti moram tudi zanimivo predavanje s skioptičfJimi slikami iz Slovenije, ki ga je imel g. prof. Roman Pavlovčič. Rojaki so zanimivemu predavanju sledili z napeto pozornostjo. Na veliki petek smo imeli Slovenci v Cordobi križev pot, na veliko nedeljo je pa imel mašo. za Slovence g. p. Caser-man. Po maši Je bil tudi blagoslov velikonočnih jedil. Med mašo je lepo prepeval reorganizirani pevski zbor. ki je v zadnjem, času dobil tri nove pevce. Da imamo tako lepo petje, je pač za-, sluga požrtvovalnega g. Grdine, -orga-! nista Pavla Pangerca in seveda pevcev ter pevk, ki se tako požrtvovalno udeležujejo pevskih vaj. Upamo in želimo, d:a bi nas naši pevci še večkrat razveselili z lepo slovensko pesmijo. Kakor čujemo, bomo v kratkem dobili tudi mladinski pevskii zbor.	K. K.
v
HT<»i9« dafast, v slovenskem gorništvu v Argentini
Poletje 1961/62 pomen; izdaten pre-okret v našem planinstvu.
O delovanju bariloških skalašev že nekaj let n' posebnih novic. Edina izjema bi bil Bertoncelj, ki je n. pr. to spomlad pripeljal starega vodnika Mei_ Jinga, začetnika bariloškega plezalstva, na Slovenski zvonik. A tudj Dinko se zadržuje prilično malo v Bariločah (trenutno se mudi v USA) in se posveča predvsem svojemu poklicu smučarskega učitelja, tako, da mu za ture in odprave ne preostaja časa.
V	vrzel, ki se je za Bariločani odprla, je vstopila buenosaireška slovenska mladina, število izletnikov, ki sa oglašajo v tukajšnem Planinskem stanu trajno raste (km.alu bo stan premajhen), saj velikomestnim prebivalcem prija oddih v gorski naravi1.
Vse do letošnjega poletja ta pritok ni mogel docela nadomestiti bariloških plezalcev, kajti med izletništvom in gorništvom. je pač bistvena razlika. Seveda velja najprej neko osebno stališče. Za posameznika je morda sprehod na Cerro Otto, izlet do Freyeve koče ali vzpon na Pico Bara prav toliko vreden kot za plezalca kaka težja plezanja. Poleg takega subjektivnega ocenjevanja pa obstoja še objektivna vrednostna lestvica in z gorniškega stališča so zanimive predvsem ture, k: so tehnično zahtevne in nadpovprečno težavne.
V	množici taboriščnikov, ki se vsako poletje razkropijo po deželi jezer, je števlo gornikov razmeroma majhno. Naši ljudje nosijo v sebi po navadi več naravnega daru za gore kot drugi prebivalci Buenos Airesa, ki so pač sinovi ravnin. V mlajšem, rodu je razen tega še kar dovolj tiste zagnanosti, ki je svoje dni pomenila poglavitno gonilno silo slovenske plezalske skupine, z vsemi napakami in prednostmi, ki so se iz nje izcimile. Pr; mladini prevladuje športni moment, ki v bistvu n; tako napačen kot mnogi mislijo, a k; lahko
zavaja v pretiravanja in skrajnost:.
Prav zato takoj opozorim, da se priora vsak novinec zavedati neke osnovne resnice: tehničnega znanja, ki je potrebno za težje gorniške podvige, ni mogoče sneti iz zraka. Preziranje tega temeljnega načela lahko spravi planinca v resno nevarnost. Skala in led eta neizprosna.
Vendar povsem izgleda, da naš najboljši mladi plezalec, Peter Skvarča, že razpolaga z dozorelo in izbrušeno tehniko. Njegove prvorazredne ture v letošnjem poletju to jasno 'izpričujejo. 'Slovite'' smeri Fonrouge—Bertoncelj na Slovenskem zvoniku pač ni mogoče napraviti sam.o z zagonom in krčevito voljo. Tam je že potrebno temeljito tehnično znanje in pa tisti dar za ravnotežne akrobacije, ki ga narava ni vsakemu pokl-crila. Če dodam, da je Peter trikrat v petnajstih dneh stal na Slovenskem zvoniku, sem menda dovolj povedal in samo za dopolnilo navedem še druge opravljene ture: dva vzpona na mednarodni vrh Tronadorja, Torre Ca-tedral, Aguja Frey, La Veja, ter poznejše zahtevne smeri v cordob-skih hribih po stopinjah Bertonclja in Fon-rougea (D:edro Grande in Diretisima v Cruz del Eje). Fant je torej zrelostni plezalni izpit vsekakor z odliko opravil in se postavlja ob stran našim najpomembnejšim skalašem., kar pomeni dogodek pretekle sezone. Petru samo želim, da bi mu prilike omogočile večje planinsk in raziskovalne podvige. Ker je še jako mlad in "sna še vso bodočnost pred seboj, 'bo tudi takšne težnje še lahko ostvaril.
Ne morem za zdaj uporabljati iste mere za Petrovega brata Jurija, ki je letos prvič posetil patagonske gore> in si prav tako nabral zbirko težjih plezalnih tur. (Tronador: Pico Argentino in Principal, Torre Catedral, Lopez: Torre Principal, Stena nad Camp’n-gom). Za novinca so take plezarije
' preveč zahtevne in dasi jih človek občuduje, bi vendar želel, da bi se plezalec izvežbal najprej v lažjih rečeh n se tako izognil pretiranemu tveganju, ®aj se Peter tudi ni napravil v enem poletju.
Če predstavljata brata 'Skvarča vodilna plezalca mlade generacije, pa moram takoj povedati, da se je ¡izoblikovala v zadnjih letih še druga skupina buenosaireških slovensk h planincev, ki sicer ne segajo po najvišjih stopnjah plezalske lestvice, a so vsekakor pokazali sc-lidno tehnično znanje, odlično poznavanje gorskih problemov in vztrajno ljubezen do kord ljer-skega sveta. Ne mislim pri tem toliko na generacijo, ki je raistla še ob Bari-ločan h (Truden, Smersu, Martelanc), tem.več na tiste, ki so se prvič pokazali v letih 1957/59. Med njimi zavzemajo častno mesto trije Jožeti: Draksler, To-maževič in Mož: na. Stalna gosta naših gora sta tudi Tinček Debeljak in Ciril Markež. T; planinci sleherno leto vodijo novince p'o bariloških hribih in jim pojasnjujejo- osnovna načela gorništva. Kdor se zan:ma za plezanje, opra-v; navadno svoj pripravljalni izpit na Lopezovem stolpu (to je veljalo v začetkih SPD za Tončka in Davorina, v novejši dobi pa za Petra) in prva večja . preizkušnja je zanj argentinsk vrh Tronadorja. Marsikateri se potem, več ne vrne alj opusti plezarijo in se podaja samo na lažja pota. Črni rogelj v Lopezovem grebenu in bela vesina nad prostranimi tronadorskimi ledeniki mu bosta -ostala v spominu kot dve nepozabni doživetji iz mladih let. Drugi se znova podajajo na ista pota, poskušajo podobne ture, strem.ijo za težjimi. To dejstvo je zlasti razveseljivo, kajti | krepka skupina izvežbanih planincev ; je za razvoj gorništva prav tako po-1 trebna kc-t nekaj nadpovprečnih talen-i tov. Samo tako se ho slovensko p-la-j ninstvo v Argentin; izpopolnjevalo :n napredovalo, kot vsaka človeška delav-| nost, ki raste organsko iz najpristnejših j in najnaravnejših stremljenj.
VA
ZAPOZNELA ČESTITKA
Marijan Marolt je v izseljeni Sloveniji znano ime. Živi v Argentini, poznajo ga pa tudi po vseh drug-h državah, v

Marijan Marolt s svojim vnukom An. drejčkom in vnukinjo Lučko, sinom in hčerko Andreja Makeka in njegove žene ge. Polonce, roj. Marolt
katerih žive slovenski izseljenci, med katere zahajajo slovenski listi in knjige. Kajti v nj-:h je vedno kaka razprava, članek ali leposlovna' stvar z njegovim podpisom. Vsi radi berejo njegove stvari, ker so pisane v tako prijetno kramljajočem tonu, s tako ljubeznijo d'o stvari, o kateri piše ali jo obravnava, dri človeka zagrabi s tako silo, da stvarj ne odloži prej dokler je ne prebere do kraja. Najlepš1' dokaz za. to je njegova'povest „Zori noč vesela“, ki je ena redkih knjig, ki je ni mogoče več dobiti v prvi izdaji, ker je bila vsa razprodana-
Marijan Marolt je dalje priljubljen predavatelj, pa naj poroča iz svojega umetnostno zgodovinskega področja, ali o katerem kok slovenskem kulturnem ali političnem vprašanju ali o odlični slovenski .osebi iz -novejše slovenske p-cllitične dobe (dri. Korošec, dr. Natlačen), s katerimi je bil skoro z vsemi v osebnem prijateljskem, stfku. Da je pa v sleherni družbi zaželen zaradi svojih duhovitih domislic in vedro zdravega razpoloženja in humorja, ni treba še posebej omenjati.
Skratka: Marijan Marolt je med' nami človek, Id ga imamo vsi radi in smo mu hvaležni za njegovo veliko kulturno delo, ki ga vrši med nami in z njim pomaga' ohranjati strnjenost in organizato-rno povezanost slovenske izseljenske skupnosti in jačati njeno kulturno rast.
Je pa ta dobri :n plem.eniti mož ostal skromen in tih in čeprav kot mravlja marljiv, priden in delaven, bolj v ozadju, ker s svojim delom, ni maral in ne ro.ara kričeče opozarjati na svojo osebo-. Zato je šla tiho in neopaženo mimo nas tudi njegova šestdesetletnica, ki jo je praznoval 21. januarja t. 1. Če se je n:smo is-pomnili tedaj, ko bi se je bili morali, pa se je d'anes, ker čutimo to za svojo dolžnost, da mu te vrstice napišemo kot zapoznelo, toda nič manj iskreno in toplo ter prisrčno čestitko k temu njegovemu življenjskemu jubileju z veliko prošnjo Bogu, da bi nam ga ohranil še mnogo let!
Maroltov rojstni kraj je Cankarjeva Vrhrika z Verdom ob izviru Ljubljanice. Ponosna Maro-lto-vina je bil njegov rojstni dom, kjer je gospodaril, in se- javno udejstvoval njegov oče zdravnik in znani vrhniški veljak. Gimnazijo je študiral v Ljubljani in Št. Andražu na Koroškem., univerzo v Ljubljani. Na pravni fakulteti se je pripravljal za odvetniški poklic, na filozofski fakulteti pa poslušal predavanja iz umetnostne zgodovine pri pok. prof. dr. Izidorju Cenkarju ter arheologijo.
Ko je prevzel domačijo 'n si z gospo Fani ustvaril družinsko življenje, je njego-v dom pravzaprav postal bc-gat privatni muzaj, poln faznih starinskih um.etnin — kipov in slik slovenskih slikarjev, katerim je bila njegova hiša vedho odprta in je bil v pravem pomenu besede njihov mecen. Na Vrhriki je tudi Marijan Marolt postal vplivna osebnost. Poleg skrbi z veleposestvom, z žago in mlinom, ter vodstva odvetniške pisarne, je bil predsednik Občinske hranilnice, Gospodarske zadruge in vrhniškega Prosvetnega društva, v katerem je spravil na oder številne igre kot režiser in kot igralec, -koristi okraja je pa zastopal na listi
Vsak teden ena
SEJALEC
Cvetko Golar
Svetel znoj sejalcu kmetu v izorane brazde pada.
V zemlji se rodi, zaklije zlato klasje, zlata nada.
Znoj na čelu -— svetla rosa. > Kamor na zemljico kane, kot bi Bog jo blagoslovil, tam življenje novo vstane.
Slovenske ljudske stranke v banovinskem svetu v Ljubljani, kjer je bil tudi član Narodne galerije, tajnik Umetnostno-zgodovinskega društva in predsednik Pripravljalnega odbora za ustanovitev um.etnostne akademije.
V tistih letih je Marolt napisal tudi več del. Tako knjigi Dekanija Vrhnika in Dekanija Celje, dalje vrsto člankov in razprav za Zbornik za umetnost in zgodovino. Naj omenimo samo njegovo znano monografijo o slikarju Jožetu Petkovšku (1923) in dopolnitev Vurnikove monografije o Metzingerju (1933). Njegova obširna, monografija o slovenskem baročnem slikarju Fortunatu Bergantu pa je zahtevala deset let neutrudnega dela, iskanja in zbiranja potrebnega gradiva, žal v celoti ni bila -objavljena-
Leta 1945 je kot odločen pristaš demokracije in nasprotnik komunističnega totalitarizma zapustil domo-viino. Begunska leta je preživel v Italiji, kjer je v begunskih taboriščih stalno sodeloval pri begunskem, dnevniku „Zedinjena Slovenija“ in kot profesor na begunski gimnaziji. V taborišču Barletta je uredil tudi I. štev. revije „Zapad-West“.
Po prihodu v Argentino je Marolt prijel za težaško delo in postal mizar, toda ves čas se tudi kulturno udejstvoval. Za Svobodno Slovenijo je kulturno vrednotil vse kulturno in prosvetno življenje ter udejstvovanje slovenske demokratske izseljenske skupnosti v Argentini!. Prav tako pisal članke in razprave za Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije. Za njegove duhovito pisane podlistke v Svobodni Sloveniji (V kolektivu) so mu bili vsli bralci lista -zelo hvaležni. Kot . duhovito-šaljivl pisatelj v Zborniku-Koledarju je pa vzbudil splošno pozornost s svojim delom „Buhkando trabajo“.
Ko je postal tajnik Slovenske kulturne akcije, je svojo kulturno'in pisateljsko delavnost še povečal. Razen v publikadijah Slov. kult. akcije je še naprej sodeloval pri Sv. Sloveniji in Zbornikih, pa tudi pri verski reviji Duhovno življenje in Katoliških misijonih. Velika je njegova zasluga tudi za ustanovitev umetnostne šole pri Slov. kult. akciji, ki nam je -dala nekaj dobrih mladih slikarjev, ki ise krepko uveljavljajo med nami s svojimi! si-karskimi deli. V tem času je napisal tudi svoje veliko literarno delo „Zori noč vesela“, ki se je ljudem tako priljubilo, da so vso naklado pokupili ter je danes ta knnga velika redkost na slovenskem knjižnem, trgu v izseljenstvu. Sedaj končuje novo literarno umetnino. Nobenega dvoma nli, da bo tudi ta roman izredno branje, ki ga bodo dobili Slovenci v za-mejstvu. Ima Merijan Marolt je za to najboljši porok.
Ko sm.o se spominjali v Svobodni Sloveniji njegove petdeserietnice smo zapisali, da smo mu čestitke v d sto javno izrazili kot „skromno zahvalo za vse njegovo plodovito in nesebično delo za slovensko umetnost in kulturo ter za narod doma in za njegovo uveljavitev ter boljše poznavanje v svetu. Slovenska m.ladina pa ima v tako visoko in vsestransko izobraženem možu lahko prelep zgled kako je treba dati domovini na razpolago vse sposobnosti in ji po sv-ejdh močeh povsod sluziti požrtvovalno in ne iskati samo materialnih kori slii.“
Isto storimo danes, ko Marijanu Maroltu pošiljamo to zapoznelo voščilo k njegovi 60-letnici, kateri pridružujemo globoko prošnjo Bogu, naj bi dragemu in zvestemu prijatelju in sodelavcu Svobodne Slovenije naklonil še dolgo življenje v zdravju in moči, da bi lahko v polni meri izkoristil vse svoje velike sposobnosti ter s svojimi! umetnostnimi ustvaritvami samo še povečal kulturno bogastvo slovenskega naroda.
Dragii Marolt! Bog Te živi še mnogo, mnogo let! Daj Ti dočakati dan, ko si bo svobodni slovenski narod zopet lahko svobodno pisal postave in si postavljal nove- demokratske temelje za svoj nemoten razvoj na političnem, kulturnem, -gospodarskem in socialnem področju!
'Vse to Ti iskreno želi Svobodna Slovenija, z njo pa vsa p-oštena slovenska izseljenska skupnost.
SLOVENCI PO ÍVÉTU
ZDA
Med raznimi ustanovami, ki jih je ustanovil' sedanji predsednik ZDA za podpiranje tistih držav, ki so v gospodarskem ih kulturnem pogledu manj razvite je tudi znana ustanova „Peace corps — mirovna armada“, ki je organiziranj čisto po vojaškem zgledu. V to „armado miru“ je b'la nedavno sprejeta tudi slovenska rojakinja v ZDA ga. Ela Kern-Doran, hčerka znanega slovenskega zdravnika, javnega in kulturnega delavca v Clevelandu dr. Franka Kerna, ki je 18. marca t. 1. še v polnem zdravju praznoval 75-letnico svojega življenja. Ga. Ela Kern—Doran je bila več let pomočnica svojemu očetu v njegovi zdravniški ordinaciji, je poročena in njen sin je sedaj v vojaški službi v nemški zvezni republiki. Udejstvuje se tudi v slovenski skupno.
■ sti ter je članica raznih slovenskih društev v ZDA.
Ga. Ela Kern bo sedaj po sprejemu v „armado miru“ odšla najprej na enomesečni tečaj, nato bo pa- šla v zdravstveni komisiji na službovanje v Bolivijo,
VENEZUELA
Slovenci v venezuelski prestolnici bodo imeli slovensko radijsko uro. To veselo novico sporoča aprilska številka njihovega mesečnika „Življenje“, ko pravi: „Po zaslugi asistenta pri kat. emigrantski pisarni, msgr. Henriquez'k smo dobili na razpolago radijsko četrt v „La Voz de la Patria“. Vsako drugo nedeljo v mesecu bomo torej lahko poslušali slovensiri radijski prenos po zgoraj omenjenem radiu ob tri četrt na osem zvečer 7,45 zvečer). Radio „La Voz de la Patria“ oddaja na srednjih valovih: 710 ck. V notranjosti Venezuelo bo oddajo bolje slišati na kratkih valovih 3305 ck.
PO ŠPORTNEM SVETU
Nov svetovni rekord v plavanju nai 100 m v slogu metuljček je pretekli teden v Rio de Janeiro postavil Argentinec Luis Nicolao, s časom 57,0 s.
-Barcelona je v nogometni tekmi za pokal Velesejmskih mest premagala beograjsko. Rdečo, zvezdo s 4 :!• Rea^ul-tak,-^r ^ikatojhi.li;stpv,: ni . pravičen, ker je angleški sodnij?:.Aston sodil zelo . pristranski ijr, dosodil proti Rdeči zvezdi celejia.se je s to zmago uvrstila v fl-r,ale, .ker je že: v Beogradu premagala dve zelo dvomljivi .enajstmetrovki. Bar-Rdečo zvezdo z 2:1, drug finalist bo tudi verjetno špansko moštvo Valenci jsí,.:ki je premagala s 3:0 modžarsko moštvo M. T. K. iz Budimpešte-
Argentinska nogometna zveza je 4e dni spremenila svojo odločbo glede kazni kluboma NewelPs Oíd Boys iz Rosaría in Excursionistas iz Biienpis A:resa. V aferi zaradi podkupovanja igralcev Excursionistas,. da bi proti tekmecem Ne_ wnll’sa čim. bolje igrali, sta bila ta dva kluba kaznovana s suspendiranjem Ne. well’sa: za . dva meseca. Excursionistas pa ža enega. Sedaj so to kazen razveljavi.	;
V	Jugoslaviji sc sredi marca začeli s spomladanskim delom nogometnega tekmovanja. Prvi dve koli, 18. in 25. marca sta bili odigrani na težkih terenih, kajti posebno 25. marca je močno snežile po vsej Jugoslaviji, da so morali nekaj tekem celo prestaviti.
V	prvi ligi je Partizan iz BeOarada pridobil 4 točke naskoka pred Rdečo zvezdo in je vodil s 26 točkami. V drugi lig (zahodni del) je bila na 1. mestu Sloboda iz Tuzle s 23 točkam:. Slo- 1 venski predstavnik Marifc-or ,se kar dobro drži. V prvih dveh kolih je nabral tri točke in je s 16 točkami na 6. me-
V	Sv. Sloveniji beremo o pripravah Slovencev v Buenos Airesu za VII.
slovenski dan dne 29. aprila. Istega dne bomo caracaški Slovenci v duhu z vami. Zbrani bomo ob štirih popoldne v kraju Guigue. Najprej bomo imeli skupno mašo, nato pa prijateljski sestanek.
’ INVAZIJA
Minuli teden so ZDA, Anglija, Japonska lin ZSSR izvršile pravo invazijo v vesolje.
ZDA so pognale s Cabo Cañavérala z raketo proti Luni svoj satelit Ranger IV, Satelit bi moral med potjo oddajati na Zemljo televizijske slike Luninega površja z višine 40.000 km do višine 20 km. nad Luno. Nadalje bi se pred pristankom na Luni sprožiti! v sa-tektu zaviralne rakete, da bi Ranger IV padel na Luno samo s hitrostjo ak. 200 km n,a uro in tako „položil“ na tla vrsto instrumentov, kj naj bi merili morebitne potrese na Luni, ugotavljali isestav Luninega površja in šteli udarce meteoritov na Luno. Vse te podatke bi potem proučevali na Cabo Cañaveralu.
Toda že dve uri po odletu je prišlo v satelitu do okvare vodilnih instrumentov, tako da je letel takorekoč na slepo proti Luni. Ker je bil odstreljen povsem točno, se je srečal z Luno komaj 900 km oddaljen od nje, vsled česar ga je Luna nujno potegnila nase, tako da je zgrmel „okoli vogala“ na Lunino površino na tisti: strani, ki je vedno obrnjena proč od' Zemlje.
Amerika«! so s tem poskusom mogli samo ugotoviti, da znajo že sko-ro popolnoma tečno „m.eriti“ proti Luni, Naslednji Ranger bo odstreljen proti Luni še v tem letu.
V VESOLJE
ZDA in Anglijo sta skupaj odstrelili s Cabo Cañavérala na krožno pot okoli zemlje tkzv. „mednarodni“ satelit (Angleži so mu dali ime Ariel) ter bo letal okol: našega planeta vsaj eno leto. S satelitom, merijo zemeljsko magnetno. polje, proučujejo znane van Allenove pasove itd.
ZDA so poslale, okoli Zemlje pretekli četrtek še dva satelita in sicer z oporišča Point Arguello v Kaliforniji. Za prvega so uporabili raketo Blue Scout, za drugega pa kombinaero Atlas-Agena B, s katero so doslej že izstreljevali satelite Sainos in Midas-, Vse druge podatke o teh dveh satelitih so obdržali v tajnosti.
ZDA in Janonska ista z otoka Wallops v Virginiji nrav tako mriiuli četrtek skupno odstrel1! v vesolje neko raketo in tako zapisali novo poglav'o v knjigo mednarodnega sodelovanja v vesolju.
ZSSR pa ‘e c-dstrelka rn tridnevni polet okoli Zemlje satelit Cosm.o-s IV. Pred tem so sovjeti odstreriri že satelite Cosm.cs I 16. marca, Cosmos II 6. anrka in Cosmos IV 21. aprila. Cosm.os IV so pripeljali nazaj na Zemrio. Sovjeti o teh satelitih niso poročali drugega, kakor to, da ..nosijo znanstvene instrumente za nadaljevanje vesoljskega raziskovanja v skladu s programom, ki so ga začeli 16. marca t. 1.“
stu. V Slovenski !i|i je vodila ljubljanska Olimpija s 23 točkami v 12 tekmah in količnikom 42.7 v golih. V prvem delu tekmovanja se je Olimpija imenovala Triglav; še prej, ko je tekmovala v drugi zvezni ligi, iz katere je lani izpadla, pa Odred.
Prvo mesto v angleški nogometni Fgi je osvojil Ipswich, ki si je lani priboril vstop v prvo ligo.
OBVESTILA
Prvi letošnji kulturni večer SKA bo v soboto, 5. maja, ob 7 pri Bullnchu, Sarandi 41, Caprial. Predaval bo g. dr. Vinko Brumen o važnih novostih v sodobni pedagogiki.
Občni zbor Zveze slov. sredntješol-jev bp v nedeljo, 6. maja, po sv. maši. Osebnih vabil ne bo.
Dekle, lepo vabljena v nedeljo, 6. maja, na naš sestanek po mladinski maši. Zammivih in predvsem koristnih točk ne bo manjkalo. Med drugim referat ge. Marnove: Dekletov pojav v življenju. Več praktičnih nasvetov, petje in dobra volja. Pridi in pripelji še svojo prijateljico.
Sestanek Slovenske fantovske zveze
se bo vršil v nedeljo, 6, maja, po mladinski maši v Slovenski hiši na Ramón •Falconu.
V	Slomškovem domu bo v soboto,
12.	-mai? ob pol >~edmih nrvi prosvetni večer. Predaval bo g. Jože Jurak o potovanju po Evropi. S pomočjo srik na rdatnn ms bo povedel tudi na Primorsko in Koroško, V spored večera na so vkUnčene še druge, točke. Zaradi' ro-' men'a v Luján, bomo snored' večera nričeri ob napovedani uri. Vsi teplo vabl'enM
S’ov. kat, akademsko društvo bo r>ri-redTo v soboto 5. mam. obisk gledari-šča San Martin. Ob 17 bo uvodno nre-dpv.onie g. NJ Teločmka v Slovenski M*j. nato pknr.Ti; og’ed drame Čehove Tri sestre. Vse, ki se ženim? io. vabimo. da so vsaj do 4. mala url^si-e v (JuSnopastirsk1 pisarni T. F. 69-9503.
Vc-istvc TV. šahovskega turnima . Maš dom“ obvešča vse Ijubitek'e šaha. da ie 7,?r~di obíe^t’vuih raz'ovnv začetek turnir** preložen na choto-, 12. maia, ob 20.90 v .protorih Našega doma v San Justo.
Vse rojake, zksti Primorce, ono-1 zarianv> na virsko trgatev v Našem I domu v San .Tuših, ki bo v nedeljo. 20. ' meda po ob'čaju iz sončnih Brd pri Gorici.
študi'sk' dan ipL občni zbar Rio v. kat. akademskega dr’ftva ho v nedeljo. 20. nj-j. Podrobrostfev r-.slednlem tednu. VaMmni vsi ekapr-mllri. ahriurienti ni sredn'e.šolc: v zadnjem leth ku.
V	SMkmit domu v R. Mejii bo 20. maja ustanovni občni zbor odseka SFZ.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Ugledni Argentinska družina
IŠČE DVE OSEBI
za domača dela, stanovanje irt hrana v hiši (najraje dve sestri, ali mlater iti hSi)
Primera Junta 324, Haedo T. E. 658-6740
DENAR
doma naložen izgublja vrednost, naložen se potnnoži z obrestmi SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Alvaradh 350	Ramos Mejia
Uradne ure ob sobotah od 16—20 šest let rednega poslovanja s prihranki rojakov.
NAJNOVEJŠE HLADILNIKE
ter vse ostalo za hišo in dom Vam nudi vedno po najugodnej-1 šlh cenah
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milo« Stil« Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea,
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA c Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209 1	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
NNftlHHHIIItHIIIIIBHlit
OB VSAKEM VREMENU v soboto, 5. in v nedeljo, 6. maja bo
PROSLAVA
PRVE OBLETNICE OTVORITVE IN BLAGOSLOVITVE DOMA
v Slovenskem domu v San Martinu. Slovenke, Slovenci, pridite!
j Cerrito 2245 Lomas del Mirador
SVOBODNO SLOVENIJO NAROČAJTE IN ŠIRITE
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
Ali ni v Argentini pametno, da z denarjem gospodariš? Želiš obresti, sigurno Vse to Vam nudi slovenska garancijo, točno izplsčilo? trgovska družba, če pri njej naložiš svoje prihranke. Informacije: T. E. 750-1674,
. 750-5437
Umrla je naša ljubljena žena in zlata mamaN sestra, svakinja, tašča in teta, gospa
BOGDANA PREKORŠEK roj. ŽIŽEK
Pogreb je b,:l v Celju, na Mestnem pokopališču v torek, dne 3. apri:a 1962.
Žalujoči:
mož Ivan, hčerka Alenka z možem Brankom,
■sinovo Tugomer in Branko z žsno Jožico, sestra
Olga Chladek, brat dr. Ciril Žižek
ter ostalo sorodstvo.
*
Celje, Ljubljana, Kranj, Buenos Aires, Nova Gorica.
Vsem prijateljem in: znancem, sporočam žalostno nevico, da je dne 20. marca t. 1. umrl ha svojem domu v Marolčah pri Sv. Gregorju na Dolenjskem, na posledicah težke operacije moj dragi brat, gospod
ANTON GORJUP
K zadnjemu počitku sc ga pclož li dne 22. marca 1962 na farnem pokopališču pri Sv. Gregorju.
Vsem, ki so ga poznali, ga priporočam, v molitev in topel spomin.
Ezeiza, 26. aprila 1962.
Brat Janez Gorjup z družino za vse sorodstvo
Ivan Cankar
IV j e n
(Iz cikla „Ob
Jeseni smo mater pokopali. Več ne vem, ali je bil jasen dan, ali meglen, ali je deževalo. Šel sem. za pogrebci kakor v' sanjah in še sedaj se mi zdi, da so bile sanje vse, kar se je takrat godilo; in da je bila morda v resnici čisto drugače, nego se spominjam. Prišli smo na pokopališče, da nisem vedel kako in kaj, nato smo stali kraj globoke črne jame, iz ilovnate prsti izkopane. Pevci so zapeli; kakor iz daljave sem slišal zamolkle moške glasove, besede nisem razumel. Na debelih vrveh so spuščali rakev v jamo; oboje, rakev in jama, se mi je zdelo prevelike in pre-črno za mojo mater, ki je bila drobna kakor otrok. Ko je župnik odmolil — j ali pa morda še preje, ne vem več — so j vsi okrog mene pobirali rumeno prst ter jo metali na rakev; tudi jaz sem se sklonil, da bi pobral pest prsti kakor vsi drugi; ali skoraj mi je izpodrsnilo, da bi bil padel na kolena; nekdo me je zadaj prijel pod pazduho. Nato so j si pogrebci slekli črno suknje, zagra- j bili so za lopate in so metali v jamo prst v težkih, vel kih kopicah; spo-j četka je zamolklo bobnelo, kmalu je j bobnenje potihnilo,slišal sem le še pri- j tajeno vzdihovanje in ihtenje. Jama jej bila polna, grmadila se je gomila, zme. j rem višja in širj.a, ogromna, pretežka | sa mojo mater.	t
9jf «• © il
svetem grobu“)
Kako smo šli s pokopališča, tudi več ne vem. Nenr.dor-.a smo sedeli v krčmi in smo pili; nekateri so bili žalostni, drugi veseli; jr z sem jih gledal in sem jih komaj poznal, moje misli so bile kakor mrtve v črno jamo zakopane.
Teden dni pozneje sem se odpeljal v tujino. Ves tisti teden nisem stopil na pokopališče; prišel sem. do vrat, pa se vrnil. K:kor strah je bilo v meni — kakor tisti strah, ki obide vernega človeka, preden stori v samotno svetišče, pred Boga, sodnika svojega. Malodu-■šnn sem bil in slrb, nisem si upal, da bi cdprl težka vrata v blrgoslcvljeni hram, kjer je pod težko gomilo spala svetnica mučenica-
Pet let sem ostal v tujini. Čez pet let sem. se napotil, da bi moril ob njenem grobu. Odprl sem vrata in sem šel do srede pokopališča, do križa. Tam sem se prestrašen ozrl. Tuj kraj je bil okrog mene, kakor da še nikoli n:ssm' videl. Križi, križci, beri in črni kamerji, ob zidu vrbe in ciprese, gole, zelene, cvetoče gomi'e, peščene steze — vso m; je bilo tuje. Groza mi je segala v srpe: gleda' sem na levo in d-esr.o -— od nikoder ni bilo glasu, da bi me poklical, pozdravi’. Jaz pa sem mislil, kadar mi -'e fci’o hudo v tujini:
„Pridom do vrat in takrat bom slišal njen glas: Kod si hodil, da te ni
bilo tako dolgo? čakala sem te in nisem mogla spati, pet samotnih let!... Pa bi šel naravnost do njenega groba in bi pritisnil lice na rosno travo, da bi slišal natanko njen m.ehki glas in da bi občutil dih iz njenih ust. Pripovedovala bi si lepe zgodbe, polne upanja in daljne sreče, kakor vselej ko sva bila čisto'sama; in bila bi sestra in brat, obadva otroka, ohadva oči odprte proti vzhodu, da bi ugledala tisto nebeško zarjo, ki je bila njenemu in mojemu trpljenju obljubljena...“
Tako sem mislil.
Gls.su od nikoder. Pokliči me, o m.oti, samo zašepeči, zavzdihni pod gomilo, pa te bom slišal!
Hodil sem med' križi, kamenji, gomilami; vsi grobovi so mi bili tuji, mrtvi, nobeden me ni pozdravil, šel sem. k grobarju, da bi ga vprašal. Tisti grobar, k; je kopal jamo za mojo mater, je bil že davne mrtev. Napol gluhi starec, ki sem ga izpraševal, si je z zaspanimi očmi ogledoval mojo suknjo, povedal pa ni ničesar. Nato sem šel' k cerkovniku.
„Povejte mi, kje je materin grob? Sžj ste bili s pogrebom, še krono sem vam dal!“
Cerkovnik je pomislil.
„Rekel bi, da je v levem kotu... če ni morda v desnem... star sem...“
Kam. bi se napotil, kc-ga bi vprašal?
V krčmi je sedelo mnogo znancev; po obrazih so mi je zdelo, da sem jih videl pred petimi leti, da so b li morda celo pogrebci.
„Kje je grob, ki ga iščem?“
„Toliko je pogrebov zadnje čase, ljudje pcmirajo kakor ob kugi... kdo bi štel grobove, kdo se jih spominjal?“
Vrnil sem se na pokopališče, da bi iskal s treznim očesom, z mirnim, raza-rmom.
Treba je iskati med' sam.otnimi grobovi, med tistimi, ki se jih dolga leta ni dcteknila zvesta roka. Bog se usmili, koliko samotnih grobov! Polovica pokopališča same samotne gomile, brez spomina, brez križa in kamena, še križi so polomljeni, kameni stoje, pošev, besede so zabledeie. Kaj je bilo napisano na tem križu, ki leži izrvan in zarjavel na gom.ili ? „Svoji nepozabljeni, 'ni. vekomaj ljubljeni materi...“ Gomilo je bil prerastel visok plevel, križ leži v njem — kod hodiš, ti zvesti sin, Saj je šele pet kratkih let, ko si postavil ta bronasti križ, napisal nanj te goreče besede, prilival potočnicam s solzami, z uporno kletvijo zmerjal krivičnega Boga! O ljubezen, postala si beseda! Solza kane iz očesa, razpuhti se v prahu, vzdih dahne iz ust, izgubi se v vetru! Izrujte križe, prevrnite, ka-m.enje, gomile izgladite! Križi, kameni in gomile so mrtve besede, govore jezik, ki ga nihče več ne razume...
Ko sem šel s pokopališča me je zeblo, noge so bile težke. Kakor gre v cerkev grešnik, ki občuti, da Bog ni slišal njegove m.olitve; glavo sklonjeno, pogled v tla uprt. še tisti večer sem se vrnil v tujino.
Zgodi se, da se človek nenadoma zave samega sebe in svojega življenja; kakor da bi planil iz sanj — pomane si oči, ozre se plah ter spozna, da je vse, vse, zgrešeno, zapravljeno, izgubljeno, vse, kar je mislil, delal in živel. Tako se meni zgodilo, ko sem se nc-blagoslovljen vrnil v tujino.
Neživ živeti, ali ne bi bila skrunitev Boga, ki je življenje? Zaklenil sem se v izbo, zagrnil sem okno. V m.ojih žilah je tekla kri, moje oči so gledale, moji možgani sO mislili, v srcu mojem pa je bila smrt.
Takrat ko sem vzdignil nogo, da bi stopil v noč, se je roka dotaknila mojo rame; čisto' narahlo, komaj da sem jo čutil. Nisem jo videl, ali spoznal sem jo takoj; sladka in topla jo ležala drobna materina roka na moji rami. V tistem trenutku, v enem. samem, sem premeril pot, dolgo sedem dni hoda. Odprl sem železna vrata pokopališča, šel naravnost do križa, riato po peščeni cesti na levo, med tiste samotne, z visokim plevelom poraščene gomile. Druga je bila drugi enaka, toda ena sama. ms je vodila. Tam, ob samotnem domu ¡njenem., sem klečal pred njo, prosil sem jo tolažbe in blagoslova.
Zdaj hodim na to svojo sveto božjo pot, 'kadar mi je težko pri srcu. Tudi nocoj, o mati, ob tej uri, ko so se vso noči razgrnile nad menoj,, prihajam k •tebi: daj mi tolažbe in svoj bbgoslov, da r.ti kmalu zasije tista nebeška zarja,, ki svr. jo upala v trpljenju!