i i “Kavarna Andromeda 1” — 2010/8/17 — 10:09 — page 110 — #4 i i i i i i Nove knjige Gudrun Schury: WER NICHT SUCHT, DER FINDET – ZU- FALLSENTDECKUNGEN IN DER WISSENSCHAFT, Campus Verlag, Frankfurt/New York 2006, 200 strani. Avtorica Gudrun Schury jeˇ studirala no- vejˇ so nemˇ sko literarno znanost in umetno- stnozgodovinoterveˇ cletdelalazaBavarsko akademijo znanosti. Dandanes je svobodna umetnica, dobra poznavalka Goetheja, lek- torica in zunanja predavateljica na univerzi v Bambergu. Nedvomno se lahko zahvalimo za odkri- tja, izume, znanje in napredek ˇ cloveˇ stva ve- likim znanstvenikom, inˇ stitutom, ˇ solam in drugim ustanovam, toda ne smemo poza- biti, da sta vˇ casih pri tem igrala pomembno vlogo tudi sreˇ ca ali nakljuˇ cje. Kljub temu da niso vsa odkritja v znanosti in umetno- sti, opisana v knjigi Kdor ne iˇ sˇ ce, ta najde (Nakljuˇ cna odkritja v znanosti), povezana z matematiko, fiziko in astronomijo, si na kratko oglejmo vsako posebej. 1. Pripovedovanje se priˇ cne s potovanjem treh princev iz Serendipa. Be- seda Serendip je perzijska in je nastala iz sanskrtske besede za otok Cejlon, dandanes Srilanka. Kralj je poslal svoje tri sinove po svetu, da bi spoznali tuje deˇ zele, ljudi in njihove kulture. Na svoji poti so doˇ ziveli marsikaj pri- jetnega, pa tudi neprijetnega, toda s svojo modrostjo in znanjem ter zlasti zaradi ugodnih nakljuˇ cij so obvladali vse teˇ zave in nazadnje se je vse sreˇ cno konˇ calo. Iz te zgodbe je nastala angleˇ ska beseda serendipity, ki velja za eno najteˇ ze prevedljivih, pomeni pa lahko odkritje neˇ cesa po golem nakljuˇ cju, ko se to najmanj priˇ cakuje. 2. Rodoˇ ski kiparji so prizor smrti trojanskega sveˇ cenika Laokoonta in nje- govih dveh sinov upodobili v kamnu v prvem stoletju pred naˇ sim ˇ stetjem. Skulpturo, znano kot Laokoontova skupina, so Rimljani odpeljali v mesto na sedmerih griˇ cih, kjer jo je ˇ se videl in opisal Plinij Starejˇ si (23–79), nato pa se je za njo izgubila vsaka sled. V zaˇ cetku 16. stoletja pa so jo popol- noma sluˇ cajno naˇ sli v nekem vinogradu na rimskem griˇ cu Eskvilin. Knjiga natanˇ cno opisuje, kaj se je z najdbo dogajalo kasneje. 110 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 3 i i “Kavarna Andromeda 1” — 2010/8/17 — 10:09 — page 111 — #5 i i i i i i Wer nicht sucht, der findet 3. Sledi znana zgodba, kako je Isaac Newton (1643–1727) zaˇ cel razmiˇ sljati o teˇ znosti, potem ko je bilo padlo na tla jabolko z jablane, pod katero je poˇ cival. Rezultat njegovega razmiˇ sljanja o tem, zakaj jabolko pade z drevesa, je sploˇ sni gravitacijski zakon. 4. Najveˇ cji nemˇ ski pesnik Johann Wolfgang von Goethe (1749–1832) ni bil samo besedni umetnik, ampak se je med drugim zanimal tudi za anato- mijo. Na beneˇ skemˇ zidovskem pokopaliˇ sˇ cu muje popolnoma sluˇ cajno priˇ sla v roke ovˇ cja, v besedilu koˇ strunja lobanja. Na njej je opazil kost, ki ji pra- vimo medˇ celjustnica, Nemci pa pogosto kar Goetheknochen – Goethejeva kost,latinskoosincisivum. Medˇ celjustnicoimajovretenˇ carjimedzgornjima ˇ celjustma. Pri nekaterih, vkljuˇ cno s ˇ clovekom, se ˇ ze pred rojstvom popol- noma zraste z okolico, tako da ˇ sivi niso veˇ c vidni, pri preostalih pa ˇ sivi ostanejo vse ˇ zivljenje. 5. Napoleonova vojska, ki jo je spremljala tudi skupina znanstvenikov, je za kratek ˇ cas zasedla Egipt z namero, da bi od tam Francozi sˇ casoma osvo- jili Indijo, ki je bila takrat angleˇ ska kolonija. V pristaniˇ sˇ cu ElRaˇ sid, tudi Rosetta, v Nilovi delti so vojaki povsem po nakljuˇ cju odkrili kamen, na katerem je vklesano neko besedilo v demotski, hieroglifski in grˇ ski pisavi. Francoski jezikoslovec Jean-Fran¸ cois Champollion (1790–1832) je s svojim talentominznanjemorientalskihjezikovtersprimerjavozapisovbesedKle- opatra in Ptolemaj na nekem obelisku, kamna iz Rosette in drugih zapisov razvozlal hieroglifsko pisavo. 6. Znamenito k¨ olnsko gotsko katedralo, eno najveˇ cjih na svetu, so priˇ celi graditiˇ zev13.stoletju,todagradnjajenapredovalapoˇ casi,kersobilevmes vojne ter druge teˇ zave. Dogajalo se je, da je bila gradnja prekinjena za daljˇ si ˇ cas. Izgubljali pa so se celo naˇ crti. Pogreˇ sali so zlasti naˇ crt pogleda na fasado od tal do najviˇ sjih konic zvonikov. Spet se je treba zahvaliti zgolj nakljuˇ cju, da so ga naˇ sli, in to na pergamentu v dveh delih, vsakega v drugem kraju. Tako so leta 1880 lahko k¨ olnsko katedralo dokonˇ cali po srednjeveˇ skih naˇ crtih. 7. LouisDaguerre(1787–1851)jebilspoˇ cetkascenskislikar,kipajeizumil praktiˇ cnouporabenpostopekzaizdelavotrajnihfotografij. Nekegadneseje med fotografiranjem zaradi slabega vremena nenadoma tako zelo stemnilo, da je ekspozicijo, ki je bila takrat dolga do osem ur, bil prisiljen prekiniti. Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 3 111 i i “Kavarna Andromeda 1” — 2010/8/17 — 10:09 — page 112 — #6 i i i i i i Nove knjige Bakreno fotografsko ploˇ sˇ co pa je odloˇ zil v laboratorijsko omaro, v kateri je hranilraznekemikalije. ˇ Ceznekajˇ casajeDaguerreopazilnaploˇ sˇ cirazloˇ cno sliko, ˇ ceprav je bila ekspozicija kratka. Po daljˇ sem eksperimentiranju je ugotovil, da so za nastanek slike krive kapljiceˇ zivega srebra, ki so se najbrˇ z od kakega razbitega termometra poskrile v ˇ spranje omare. 8. Besedilo neke velikonoˇ cne odrske igre so v knjiˇ znici ˇ svicarskega samo- stana Muri naˇ sli v hrbtu Biblije, natisnjene leta 1466 v latinˇ sˇ cini. Potem ko igre niso veˇ c uprizarjali, so namreˇ c dragoceni pergament, na katerem je bilo napisano besedilo, razrezali in uporabili za ojaˇ cenje hrbta omenjene Biblije. Sredi 19. stoletja so sluˇ cajno odkrili, da je bilo v hrbtu Biblije skrito besedilo, ki je neprecenljive vrednosti za zgodovino nemˇ skega jezika. 9. Wilhelm C. R¨ ontgen (1845–1923) je nakljuˇ cno odkril po njem imeno- vane rentgenske ˇ zarke, katerih uporabnost nam je dobro znana. R¨ ontgen je eksperimentiral s katodno cevjo in katodnimi ˇ zarki. Nekega dne je ˇ cisto sluˇ cajno opazil, da se je na mizi, potem ko je bil vklopil aparaturo, zasvetil papir, ki je bil premazan z neko soljo. Po vseh zakonih optike bi se to ne smelo zgoditi, ker je bil vmesˇ crn zaslon. Priˇ sel je do sklepa, da katodna cev oddaja ˇ zarke, ki prodrejo skozi zaslon. Za svoje odkritje je leta 1901 prejel prvo Nobelovo nagrado za fiziko. 10. Britanski raziskovalec Hary H. Johnston (1858–1927) je ˇ zivel nekaj ˇ casa tudi med Pigmejci v Kongu. Opazil je, da so nekateri nosili oblaˇ cila, ki so bila narejena iz koˇ ze neke njemu neznane ˇ zivali. Ko so mu pokazali to bitje, je ugotovil, da gre za do takrat zadnjega neznanega sesalca, ki so mu domaˇ cini rekli okapi. Danes je okapi (Okapia johnstoni) ogroˇ zena ˇ zivalska vrsta. 11. Alexander Fleming (1881–1955) je delal na neki kliniki na bakteriolo- ˇ skem oddelku. Poleti leta 1928 je odˇ sel na dopust in pozabil na bakterije v neki petrijevki. Ko se je vrnil, je opazil, da se je v njej nabrala plast plesni, ki je izloˇ cala snov, zaradi katere so bakterije v bliˇ zini izginile. Tako je bil po golem nakljuˇ cju odkrit penicilin, prvi antibiotik. Fleming si je leta 1945 ˇ se z dvema farmakologoma delil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. 12. Ribiˇ ci so v bliˇ zini ustja reke Chalumna leta 1938 iz Indijskega oceana potegnili na suho neko nenavadno ribo, ki bi morala po mnenju znanstve- nikov izumreti ˇ ze pred veˇ c ko 60 milijoni let. V pristaniˇ sˇ cu East London 112 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 3 i i “Kavarna Andromeda 1” — 2010/8/17 — 10:09 — page 113 — #7 i i i i i i Wer nicht sucht, der findet v Juˇ zni Afriki so jo oddali Marjorie Courtenay–Latimer (1907–2004), skrb- nici tamkajˇ snjega muzeja. V resnici pa je riba ˇ zivi fosil, resoplavutarica (Latimeria chalumnae). 13. Stikljivost se vˇ casih izplaˇ ca. Tako so na primer nekega dne leta 1940 mladeniˇ ci v votlini Lascaux v francoskem departmaju Dordogne odkrili na stenah ˇ cudovite poslikave, ki jih je ustvaril jamski ˇ clovek v sivi davnini. Risbe zelo realistiˇ cno upodabljajo ˇ zivali v gibanju. Prav tako je neki beduin, ki je konec leta 1946 ali v zaˇ cetku leta 1947 iskal izgubljeno kozo, zaˇ sel v neko votlino ob Mrtvem morju. V njej je naˇ sel vrˇ ce, v njih pa zvitke z rokopisi, ki jim danes pravimo kumranski rokopisi. Zaˇ cela se je njihova burna novejˇ sa zgodovina: prekupˇ cevanje, preuˇ cevanje in prevajanje. 14. Arno A. Penzias in Robert W. Wilson sta v slovitih Bellovih labora- torijih v ZDA raziskovala ˇ sum, ki prihaja iz vesolja in naj bi motil sprejem radijskega signala z umetnih satelitov. Z veliko anteno v obliki roga sta nepriˇ cakovano odkrila sevanje valovne dolˇ zine 7,35 cm, ki prihaja iz vseh smeri vesolja enako. S tem sta si prisluˇ zila leta 1978 Nobelovo nagrado za fiziko. Pojav so kasneje razloˇ zili kot posledico prapoka (Big Bang). 15. Povsem po nakljuˇ cju so na Kitajskem leta 1974 odkrili ˇ se eno sve- tovno ˇ cudo: glineno armado kitajskega cesarja Qin Shi Huangdija (3. sto- letje pr. n. ˇ st.), vojake in njihove poveljnike, konje, bojno opremo z vsemi podrobnostmi v naravni velikosti. 16. V Alpah so na nekem ledeniku nakljuˇ cni planinci leta 1991 naˇ sli po- smrtne ostanke moˇ za. Dali so mu ime ¨ Otzi. Izkazalo se je, da je pokojni iz mlajˇ se kamene dobe. Pomembno je tudi to, da je njegovo truplo dobro ohranjeno, prav tako oblaˇ cila, obutev in lovska oprema. 17. Zadnja zgodba v knjigi pripoveduje o razvpitem romanu Lolita, ki ga jenapisalrusko-ameriˇ skipisateljVladimirV.Nabokov(1899–1977). Nekega dne je bil tik pred tem, da seˇ zge ˇ se nedokonˇ cani roman, toda namero mu je prepreˇ cila ˇ zena Vera, tako da je delo vendarle izˇ slo leta 1955. Nato sledi razprava o originalnosti romana, kajti nemˇ ski pisatelj Heinz von Lichberg (1890–1951) je leta 1916 tudi objavil podobno zgodbo z enakim naslovom. Ali je morda ˇ slo spet za nakljuˇ cje? Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 3 113 i i “Kavarna Andromeda 1” — 2010/8/17 — 10:09 — page 114 — #8 i i i i i i Nove knjige Vdodatkuknjigejeseznammanjznanihbesedzrazlago,seznamcitatov in ilustracij ter priporoˇ cena literatura za nadaljnje branje. Knjiga v lahko- tnem slogu, pa kljub temu izˇ crpno opisuje posamezne dogodke in bi morala pritegnititakoradovednemladekottudistarejˇ sebralce,kisomordaˇ zemalo pozabili, kaj so se nekoˇ c uˇ cili vˇ soli, in jim nuditi obilo umetniˇ skih in znan- stvenih uˇ zitkov. Navsezadnje opisani dogodki spadajo v sploˇ sno izobrazbo. Upajmo, da bomo knjigo kmalu dobili tudi v slovenskem prevodu. Marko Razpet Zbigniew Michalewicz in Matthew Michalewicz: PUZZLE-BA- SED LEARNING – AN INTRODUCTION TO CRITICAL THINKING, MATHEMATICS, AND PROBLEM SOLVING, Hybrid Publishers, Melbourne 2008, 328 strani. Ta simpatiˇ cna knjiga prinaˇ sa predvsem mnoˇ zico lepo urejenih in izvrstno komenti- ranih reˇ senih ugank. Veˇ cina knjige je ra- zumljiva tudi ljudem z minimalnim mate- matiˇ cnim znanjem. Na podroˇ cju verjetnosti in statistike pa pri nekaterih nalogah bralcu ne bi ˇ skodilo nekaj predznanja. Seveda so mnoge uganke klasiˇ cne: avtorja ne skrivata, kje sta si jih izposodila. Pisca na veˇ c me- stihpoudarjata, kakopomembnajeprecizna formulacija uganke. Upata, da bo ta knjiga pripomogla k boljˇ semu izraˇ zanju. Na koncu je tudi nekaj nalog brez reˇ sitve. Peter Legiˇ sa Loren Graham in Jean-Michel Kantor: NAMING INFINITY – A TRUE STORY OF RELIGIOUS MYSTICISM AND MATHE- MATICAL CREATIVITY, The Belknap Press of Harvard Uni- versity Press, Cambridge 2009, 239 strani. To nenavadno knjigo sta napisala ameriˇ ski zgodovinar znanosti L. Gra- haminfrancoskimatematikJ.-M.Kantor. Prvijezasluˇ zniprofesornaMIT in je ˇ studiral v Moskvi, drugi je tudi zgodovinar in esejist. Opisana doga- 114 Obzornik mat. fiz. 57 (2010) 3