. '■■■''it %fry v ' " #V : t- -•• ■ >% *£ : Tečaj HI. V GORICI, v petek 13. novembra 1874. ? . - * - • '•- . *%+■ s* ■. *e čBSS v p I _ & LM 48. t ^ !■ List izhaja vsak petek in relja s poštnino vred ' ▼ Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. • polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi sepro-dajajo po 6 sold. v tiskarni. GLAS m ; r‘M Naročnina in dopi m naj se blagovoljno pošiljajo opravnil v nunskih ulicah v tiskarno ling-ovo. Vse pošiljat ve naj se firankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se _# • _ Tki JL _ _ _ ____ _ -a? . A sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov. Skoro da je čas ! Priklatila se je vendar enkrat huda strina v deželo ; uže nam kaže svoje bele zobé. Prišla je zima z brezovo metlo. Mar-sikedo zdihuje, ko vidi to tovaršico: Da bi le spustila òd sebe svoje burne hčeri po širnem svetu, ter jim ostro zapovedala razpihniti morečo Vražno silo krivice ! In zlati se nekoliko za oblaki ; mogoče, da nas naš vzor, po katerem hrepenimo, odkar živimo, moti, da to pišemo ; pa nekaj mora vendar biti, saj priznavajo celò oni, ki nijso naši botri, da stopajo protivniki ustave korak za korakom naprej. Ta misel plaši celò med ustavoversko poslaniško družino. Državni voz noče naprej, noče nazaj. In Depretis pravi, da hrani v svojem Žaklju le še strohnele kosti onih znanih sedem suhih krav ! Raven tega pa še vse polno zmešnjav in nasprotovanja! Na uhozega državnika, naj uže bode minister, ali kak drugi mogočnež, vsipa se kar tropoma roj za rojem razdraženih sršenov in to — čuj! iz ustavover-skega ležišča celò. „Etiam tu Bruteu takò tarnata Depretis in Stremayer noč in dan sè solznim , očesom — proti nekedanjim prijateljskim tovarušem ! Mi pa, ki to gledame od daleč, kakor otroci, katerim neusmiljena mačeha mrvice kruha mrvi, in še teh včasih ne, — mi si manemo veselo roke, ter pravimo : Skoro, da je čas, da se zbriše krivica, in da zasveti tudi nam solnce pravice. In kedo bi nam to zameril ?! Pa nij čuda, da je tako ! Nek stari profesor je svojini učencem, ki nijso bili kar si bodi, vedno na uho zyal : „Alte Siinden®! Stara para centralistične državne oblike, ki v nesrečni Avstriji sè svojim absolutističnim, rekli bi skoro vojaškim „moraš" čez ostala ljudstva nadvlada, pa jasno zgodovinsko in naravno pravo navedenih ljudstev, ta dva faktorja stojita si nasproti; dokler se to vprašanje, se ve da slednjemu povoljno, ne reši, do tedaj ni pričakovati miru in sreče. Vlači se sicer državni voz naprej, ako-prav ne sodelujo pri tem poslu vse državne *EI m 1 m b m f IM moči, pa do kedaj-U bode to trajalo? Lo- m jalni Čehi do presvitlega cesarja, kakor so to odkritosrčno pokazali pri zadnjem cesarskem potovanji inesca septembra, možati, značajni Cehi, ki so tolikokrat uže izjavili se, kedar je prišel čas volitve, da stojé vedno na istem stalu svojega zgodovinskega prava, ki so tolikokrat uže uložili svoj železni »Jfon possumus!“ — njih nij pri državnem stroju, in to se nonchalatno ignorira ! Od kod izvira to ? Zna biti, mogoče, da se tak kolos državne prenapetosti, zruši prej ali slej v svojo ničevnost! Je-li mogoče mežati pri taki lojalnosti, pri taki ne-vstrašljivi vztrajnosti gledé borenja za svoje politično pravo?! Pa grešnik se navadno le takrat nekoliko pokesa, kedar vidi, da ne gre drugače. In kedar se prikaže na obzorji kaka politična gromonosna meglica, tedaj navadno v naši Avstriji stvari nekoliko drugače sučejo ; tak rat ne manjka mačkinih solz, ne manjka lisičjih repov, ki hinavski migljajo — za prijateljstvo! Pripoznava se takrat potreba porazumljenja v hiši sami ; pa na- vadno se obrača in obrača, in kedar je nevarnost pri kraji, tedaj jo pa^čudna, sleparska večina ustavo verna zaveje „ad be-neplacitum suum“. Bo-li v spomladi prihodnjega leta jasno nebó, mir na zemlji? Ali pak ^am žoga bodočnost z nemilo vojsko ? In te »©.slednje zgodi? Potem mora se prej zgoditi kakor-šna-koli politična sprememba, posebno pai ko dri Magjarom skominalo se po slovanskih tleh, kar nij nemogoče, kakor kažejo znamenja. Kajti Ogri so sklenili novo svežo a Hrvati, pouspešili so kolikor toliko napravo vseučilišča v Zagreba, in zdi se, da ne mar hajo toliko sè svojim „magyar-ov“ okolo sebe... Pa, ko bi se kaj pripetilo v naši državni ogrski polovici, tedaj bi gotovo vsaka sprememba uplivala na to, da se prej pogasi tleče oglje nezadovoljnosti, opravičene nezadovoljnosti. _____ & 51 L, m VjPj LISTEK TRENTA. (Dalje.) Zgodovinske črte o Trenti podajati ni prav lahko, ker nobeden Livij ni še zgode in nezgode bovškega okraja iz minolosti motal ; in arhivi Trentski ne hranijo druzih listin, izun davkarskih bukvic, starih pogodeb in uradnijških povabil. Treba se je opirati skoraj na sama ustna zročila. Napisana beseda čez osemdesetletnega „ starega Šiia“ in druzih očancev za gotovo fedi, da pred tremi sto leti po Trenti ni bilo še nobene stalne naselbine in javaljne tudi po Soči. Medved in volk sta obhajala po zaraščenih šumah zlati vek, divjo kozo ni še plašil grom smrtonosne cevi. V najstarejših časih so bojda laški pastirji poletne fcase svojo drobnico po vseh bovških planinah Poganjali. Vsaj splošna ljudska govorica tako trdi.— po strani omenim, da tudi po tominskih planinah o nekih Lahih prigovarjajo, ki so nekdaj tod čede pasli. — Pozneje so Bovčani Lahe Spodrinili ter so začeli planinske mesece po So- Dòpisi. V Gorici 9. nov. — Iz dobro podnčouh krogov prejeli snio sledeči dopis: Ker dindaii— vsak, kdor hoče veljati šolski strokovnjak, posnema pruske šolske naredbe, prišli smo do M-skega stanja, kakoršnega zdaj imamo. Tu 00-čem govoriti o tem, kaka naj bi bila ljudska šola, da svoj namen doseže, tudi nočem pretresovatš, kak napredek je zabilježen glede vednost in nravnosti mladine, hočem le omeniti nekega ukaza namestnijštva (ali šolskega nadzornika), ki se je neslišano natančno zvrševal, kakor morda nobena druga postava tako ne. Kakor znano, ima vsaka pripravljavnica s seboj združeno vadnico, v kteri imajo pripravniki vsled postave od 14. maja v - J ških in Trentarskih planinah širiti. Okoli srede 17.tega stoletja naletijo po gorenji Trenti na bogate lege železne rude. Nek gorišk grof Attems se loti rudokopja ter postavi ob gorenji Soči in njenih izvirih potrebne plavže, fužine in druga rudarska poslopja ; izdela na lastne stroške šest debelih ur dolgo vožnjo pot po celej dolini ter skliče od vseh vetrov oglarje, drvarje in rudo-kope. Kjer je popred samo orlov pisk plazov bobnenje in ovčarske pesmi spremljal, zbudi se čilo, ki peče življenje. Sekire z gora v dol pojejo, ogelnice se kadijo, kladiva mlatijo, cajna-rice cvilijo, plavži bruhajo, težki vozovi škrip-ljejo, pred zapuščena Trenta postane mali Manchester. Železne palice iz bovških gora so bile znane po vseh primorskih kovačijah. Blagodušni Attemsi poskrbijo pa kmalo tudi za dušni blagor svojih delalcev. Totreba je bila vsiljena, kajti po enej strani so bili najbližji du-hovniji Bovec in Kranjskagova, prva šest druga skoraj pet ur oddaljeni, po drugej strani so pa delalci bili sprva po večem vojaški beguni in sploh taki hrusti, ki so radi na kvar človeškej družbi mejne kole pete in sedme zapovedi svo- jevoljno prestavljali. Zategadelj da zidati g. Attemsova rodovina okoli 1. 1690. zraven graščinskega poslopja, ki je stalo na mestu sedanjega farovža, kapelico M. B. v čast. Ta kraj je bil takrat za cerkvico najbolj pripraven, ker je bil ravno v središči rudarskega delovala. L. 1694 vstanovi, mislim da Rudolf (?) Attems pri M. B. beneficij. Prepis ustanovnega lista se hrani v bovškem farnem arhivu. Vsled tega imel je be-neficijat ubobivati od grof Attemsove hiše vsako leto določeno število zlatov, nekaj orn vina in nekaj starjev pšenice in koruze, za to je pa moral vsak teden po štiri sv. maše za ranjke Attemsove opravljati. Stanoval je s prva v gradu, poslej mu je pa neka pobožna gospa Brankoviča hišico tik kapelice pripravila. Koj po tej ustanovitvi je začelo pobožno ljudstvo trumoma iz Ziljske, Rožke iu Kranjske doline, pa iz cele bovške fare k M. B. v Trento romati. Mnogo jih zadobi v raznih silah in potrebah čudežno pomoč in nova Božja pot zaslovi daleč na okrog. Posebno mogočno vabilo postane svetinja sv. trna iz Kristusove krone, po domače „sv. trnektt ali «KrišČev trnek® imenovana, Sprosil jo je bil bojda gro ; ' ■ jfgp'siv.. ^WPPl'fìV" . !•’ il r ■ £ »WW Uko vaditi se. Vsled navedene po-dragih doldčeb naj število enega vadnice ne sete čez 40. To število so letih mnogokrat prekoračili, in število favnalo se je po prostora, letos pa so po ukazu nadzornikovem to določbo do pičice ispeljati. Gospodje učitelji so bili nesli-inno vestni, revne dijake so odpravljali proč trdé, da je Število napoljujeno, imeli so pa prostor za bolj premožne. Učenec, ki je že vsaj dve leti 8Š*v«*#ko vadnico obiskoval, moral je iti v mestno šolo, drug učenec iz Kanala bi bil kmalo moral domu vuoiti se, ker so očetu po mestu pravili, da nič več učencev ne jemljejo. Na mestni šoli so učenca, ki je prišel za tretji razred, potisnili v prvi, ker italijanskega čisto nič zmožen ni. Ali so te reči slavnemu vodstvu znane, ali he, tega Vam nc vem povedati, le toliko TšS zagotovim, da bom do prihodnjikrat več in bolj natanko pozvedel, in tudi imena tistih priobčil, ki so se morali iz slovenske vadnice preseliti v italijansko šolo. (Določbo* so mènda zopet preklicali, ker učenec iz Kanala je v slovensko vadnico. Drugo nam bo všeč pr ■ K Hffpl m H? m *fr M b CriliC 10. novembra. Primoran sem, St David, s černiškimi Goljati bojevati se, le paČp da bi imel, trebalo bi si pojiskati gladkih amenčkov— ptuje pomoči. Ker pa «Gos", ki B jo starešina v 40. št. Soče ostriženo a ne oskubljeno vidi, kajti letavnice so ji ostale, še živi, si zamorem eno izpuliti in se v bran staviti, kalor te sami starešine opomnijo «črno na belo.* Kakor nedolžen popotnik, ki se s palico _ Sitnega ščeneta, ravno tako tudi jaz, ki se bo napadenega vidim. V yaši Poslanici 44. it Soče pritrjujete onemu starešini v 40. št. 8., obt enem tudi priznavate čast onemu, ki ga k sklepu vašega «estetičnega" Poslanega imenujete. , Oboje po mojem mnenji je kuhano v ravno tistem loncu, al vendar starešine ! glejte, da vam ne bode primanjkovalo in da se ne bode več v «kapici" skuhalo, ko v vašem isposoje-nem piskru. — Pozor! *! ■ Ir? ■ r • , v m- ; I.- I lit! Attems iz rok samega sv. očeta v Kirnu ter jo je podaril cerkvi v Trenti. Hrani se ta svetinja še dandanašnji pri M. B. v Trenti ter se daja ob vseh večjih praznikih ljudstvu poljubovati; ali avthentike nema nobene, izun nezanesljivega ustnega zračila. Njega dni je bil «sv. trnek" kar hipoma zginil ; iščejo, poprašujejo — vse zastonj. Tedaj pokličejo pobožnega o. kapucina iz Gorice, ki ga najde pod stopnjicami v gradu zazidanega. Drugikrat bi si bil rad imenitno svetinjo ranjki gospod dekan Rattich v Bovcu za farno cerkev prisvojil ; odnese jo skrivši v Bovec, pa po noči priplava sv. trnek sopet na staro mesto. Tako ljudska govorica. Prvi beneficijat v Trenti bil je nek redovnik, drugemu je bilo pa Perša ime, oba sta le malo časa Trentarski zrak dihala. Samo toliko sem zamogel od ljudstva o prvih dveh gospodih poizvedeti ; pisanega ne udobim o njima ni črkice. Tretji so se pa neizbrisljivo v spomin Trentarjev in Sočanov udolbli, bili so pravi Friderik Baraga ob gornji Soči ; celih šestdeset let (1721—1781) pasli so krščene in nekrščene ovce po Trenti. Ljudstvo še vedno spoštljivo izgovarja ime rajukega gospoda «Thmtarja", le pod tem imenom pozna ga ustno zročilo. Pravo njegovo ime se pa v bovških listinah bere Franc Vaclav Lucenperger. Ljudstvo pripoveduje, da Vi starešine se nc opravičujete glede stvari, ki so bile v «Glasu** v dveh dopisih omenjene, ampak imate ves drug namen, pa šdoda — da niste ruski carji) Ni mi skoro mar, s takimi starešini pričkati se, ki so res «možje na mestu", tudi mi ni mar vtikati se v njih pravične namene, vedite pa, da tudi jaz slišim stok nekaterih soses-čanov, da, ko bi hotel, lahko stavim «črno na belo". Kdo je živ, in ne sliši stoka nekaterih sosesčanov, o ovirah samogoltnih starešin, o delitvi našega pašnika, o pritožbah slabega delovanja, o zaroti? Kdo ne sliši o vaših nepostav-nih razsodbah, ki so tudi «črno na belem"? kdo ne vidi vaš vedno maščevalni namen: zaganjati se v nedolžnega, ki vam morda «zobe kaže" in v «žepu fige moli"? «Kapica" starešine! mar ne veste, ko sta volitev neveljavno spoznala, zarad «kapice" ki je pri volitvi «Štirne" pisala, Češ da je bila 6 mescev v zaporu; kaznovana sta bila! ravno taka se lahko, vam starešine, zgodi tudi, ako de-spotičnega župana na krmilu imate; ker «kapici« oponašate «preiskavni zapor" kaj soška voda ne napravi boljiši juhe, ako v nji ne kuhajo 24 al 28 let starih kosti?! Starešine ! kar zadeva «z dolgim nosom od-pravljen", vam le toliko rečem, da je le upanje vaše. Kaj vam je tudi c. k. glavarstvo itd? Vedite, da tretja sodnija se ne bode norčevala s pravično pritožbo ! torej vi starešine, lažete, županu sc le dobrikate, zakaj? • Gosko moram tudi nekoliko zagovarjati iz hvaležnosti, ker sem ji pristriženo pero izpulil — 40 1. S. 44. 1. S. — se vidi, da kdor časti nema, je tudi dati ne more, kakor je že v 40. 1. S. razvidno; starešina oponaša zrnje, ki gani on sijal, rajši naj misli na drugo gos «in naj ne gleda pezdiija v očesu brata" — ako bi se pa pripetilo, da bi v teh rečeh še kaj bilo, bom položil «črno na belo" in razjasnil, kje da je prav za prav «Gos". Starešina! zmed vas eden, ki pravi, «ko so bili g. Trentar rojeni doli nekje ob morju. Ko so se v Gorici izšolali in sv. mašnikovo posvečenje prijeli, sprejmejo ponujeni jim beneficij Attemsov v Trenti. Z brevirjem pod pazduho in s palico v rokah korakajo gospod Franc okoli 1. 1721 gori po Soški dolini. V Trento prišedših ga planinska divjost krajeva tako prestraši, da jo le kolovšči nazaj v Bovec mahnejo. Tu jim po noči neka prikazen gorjé zažuga, če se kar jutri nazaj v Trento ne napotijo. Vsi skrušeni pricapljajo g. Trentar k kapelici M. B., pobiti bližajo se altarju, onemogli se zgrudijo na kolena in goreče molijo. V molitev utopljenega mla-denča zbudi svetla prikazen M. D., ki ga v prijaznih besedah ugovori : «Ljubi moj Franc, osrči se, ostani tu pri meni in zagotovim ti obilnost let in srečno smrt". Gospoda Trentarja prešine nebeška slast, vsi prerojeni se čutijo, kakor Sa vel, potem ko je bil s konja zgrmel ; luski posvetnosti se jim iz očes odlupijo in odslej ne vidijo po Trenti več divjih puščav, temveč najsrečnejši raj ; sive stene so jim marmornate palače, hreščeči pesek biserji, črne smreke, košate palme. Z apostolsko gorečnostjo začnejo po zanemarjenem vinogradu Gospodovem koprive puliti, trnje klestiti. V kratkem času prerodijo surove de-lalce in zapuščene planšarje v bogoljubno čedo Kristusovo, (Dalje.) bi bil oče župan, sin pa tajnik, ne bi bilo kazni zarad polskega kvara." Lahko ti rečem, položi tvoj proces «črno na belo", da se bode razvidlo, kdo je tisti «studiraui" sin?! ki vam je vedno na mtelih, in trn v peti, ker-se bojite, kakor ste popred rekli, da bi bil «oče župan, sin pa tajnik." Starešine, mar ni dobro v srenji imeti študiranega sina, da se z njegovo pomočjo stavi «črno na belo", da si ni treba učenosti kupovati, kot lovec, ki si divjačine skrivaj nakupi, da se baha — mar ni dobro, da ni trebav «lanjati" krog tistih «zakotnih pisačev" ki so z 80 gl. več al manj kaznovaui? — al Cahcja rediti, ki se upa višje zrasti, pa figova veja strohni in — plosk! leži na tleh. Žugate mi k sklepu «Če ne bode miru". Tudi moj glas «če ne.bode mira" naj se odmeva, pa nočem se z vami po časnikih več pričkati, tudi, ako še tako sramotivno pišete, ampak tirjal bodem to, kar sliši vsa srenja. Kako vam je mir drag, vidi se v srenji. Od gorenja Sočo IO. novembra. Z vzvišenega stališča je začel nekdo z goriškik hribov pisariti «Slovencu" o goriških duhovnikih. Prosta mu pot ! «Clama !" Upij i drami zaspane bratel «Kadar so ljudje spali je prišel sovražniki med pšenico prisejalljulike". Tedaj še enkrat «dama!" Upij! da bratje ne pospe. m Ne zameri pa, prijatelj ! da še eno rečem. Ako bi bil Jona tam pod bučevino upi!*: «še 40 dni i Ninive bo konec", javaljne bi se bili Niuivljani spokorili ; zato je šel v mesto i tam po ulicah uprl. Dosti! razumeš me, prijatelj! Da pa ne boš sodil, da sem le «domačin", da nasprotujem vzajemnosti, opomnim, da dobra vojska mora pač na čelu imeti izvstnéga vojskovodjo, a tudi pri posameznih krdelih vrle vodje. Genij slovenske narodnosti «žaluje!" Pa kdo je temu kriv ? Ali ne naj več tisti, ki tožijo, ob ednem pa se za svoj hrib zakrivajo ? Ta se je ogrnil z lenobo, uni se kuja, treči, četrti doma tudi molči, a obira nas po vnanjih časopisih. Tako pač ne bo nikdar boljše. Ako pa to tebe, neznani prijatelj ! ne zadeva, ter si tudi priden sodelavec «Glasov", po tem na mojo roko! * Od gorenje Soče 14. novembra. Drevo se spozna iz sadu. Divja lesnika tudi lepo cvete, a iz sadu jo spoznaš, da ni prida. Tako i človeka ! Zato moramo dela naših nasprotnikov skrbno opazovati, da jih bomo prav sodili. Ako primerjamo človeška dela sadu, cvetju pa govorjenje, po tem lahko rečemo, da naši liberalci so pač kisle lesnike. Kako lepo govore! a kakošna so njih dela? Koliko govore o «luči", «svitlobi", a njih dela so temila! To je v novič dokazal Stremayr. Pogledi ga Stremayr-a, moža liberalca, moža luči, svitlobe — toda to je le v besedah v delih ne. Evo! naložil je vsim udom deželnih i okrajnih šolskih svetov strogo molčanje (gl. Vat. št. 303) ò tem, kar se obravnava v sejah, t. j. uradno tajnost. Ali ni to mračnjaško? Izrekel sem uže enkrat splošno željo da naj bi okr. šolski sveti razglašali vsaj račune i letne prevdarke, posebno tominski, da bi svet videl, kako premožnejše občine podpirajo revnejše. Pa možje molče. Zdajci jim je prišel pa še minister Stremayr na pomoč s svojo uradno tajnostjo. Tu zopet vidimo kolike vrednosti je lihe- ralno kričanje — pač nič več nego cvetje divjih lesnik. OgJLed. V pondelek zjutraj sta se podala prc-svitii cesar in cesarica v Kladrub na Oeš-kem in ostaneta tam šest dni. Ta izlet je namenjen lovu, kterega se bode udeležilo mnogo čeških velikašev, narodne in ustavo-vefne stranke. Češki narod bo zopet svojo udanost pokazal, če tudi potovanje nima političnega namena. Ustavoverni listi pa se boje, da bi zopet to potovanje cesarjevo že tako omahujoče ministerske stole še bolj ne o-màjalo ali celo prekucnilo. Vedno se namreč govori o ministerski krizi, in nekdanji pri-jatli ministrov postajajo njegovi nasprotniki, kar je gotovo znamenje časa. V državnem zboru je bila sprejeta postava o pokojnini za osebe vojaškega stanu. Listi yedò pa tudi pripovedovati, da ne bode brez besedovanja gledé verskih postav. Posebno civilnega zakona so lačni. Nek poslanec se je svojim volilcem hotel prikupiti s tem-le besedami : Nismo še pri kraji z verskimi postavami, kajti s postalo o civilnem zakonu se mora še le nekaj pomanjkljivega nadomestiti. Vendar pa ustavoverci sami sebe tolažijo trde, da zdaj ni še ugoden čas za civilni zakon. Saj ima menda Avstrija še kako drugo potrebo? Tudi delniška postava je zdaj v obravnavi, kaka da bode, razvidi se naj bolje iz tega, ker jo kuje zbor* v kterem ni nič manj, kot 163 opravilnih svetnikov, ki bodo gotovo za to skrbeli, da bo postava njim koristila. — Mladočehov ni v državni zbor, ustavoverci so se toraj zopet enkrat ogoljufali. — Na O g s k e m se od dne do dne mrači na finančnem obnebji. Odkar je minister Ghyczy svoje finančne predloge objavil, vidi se bolj in bolj, da denarja manjka in nihče ne ve, kje dobiti ga. Celili 28 milijonov primanjkuje za leto 1875. In der Noth itd. si misli minister, zakaj bi pa juz te sile ne porabil ? Toraj sklene nov davek vpeljati na vozne karte na železnici, na lovske karte, na puške in „Noviceu pravijo morda še na brk e. Minister govori o bankerotu, to je dovety znamnje, kako dobro je vse v magjarskem kraljestva. Zunanje države. V nemškem državnem zbortl so novo postavo za črno vojsko v prvem branji sprejeli. Minister, ki je postavo predlagal, je djal, da ni oznanovalka vojske, ampak le za to, da se bodo v sili lahko branili. —Na Francoskem so bile zopet nadomestilne volitve, ki so pa za konservativno stranko slabo se izšle. Izvoli 3n ni ne eden konservativec, ampak sami republikanci in bonapartisti. Predsednik republike Mac Malion nek pripravlja ogovor, s kterim bo skupščino odprl, listi trdijo, da bo omenil tudi to, da naj se v kratkem stalna, vlada okliče. — Iz Španjskega je pričakovati vsak dan sporočila o veliki bitki, od te bo marsikaj odvisno. Telegrami so poročali, da je Don Carlos ubežal na francosko zemljo, novejši zopet trdijo, da je svoje čete ogledoval, toliko je gotovo, da pri vsim tem, da pruski oficirji španj-skim republikancem pomagajo in imajo Krupp-ove kanone, se jim vendar prav slaba godi. Ako bodo v prej omenjeni bitki republikanci potolčeni in premagani, in ako Kartisti mesto Irun v roke dobé, stoji stvar Serrano-va prav slabo. — Na Laškem so nove volitve. Do sedaj so bili zopet voljeni vsi ministri, zgotovljenih volitev je 193 in staro ministerstvo ima gotovo večino. Ožja volitev bo v 182 volilnih okrajih in zmerni liberalci imajo upanje, da zmagajo. — Na Angležkem je minister Gladstone izdal brošuro proti sklepom vatikanskega cerkvenega zbora. Nadškof Manning pa oporeka podtikanju ministra, kakor da bi katoličani ne bili dobri državljani in svetni oblasti pokorni. Škof trdi, da je verska resnica, da se mora svetni oblasti pokornim biti, in kdor veruje v Boga in priznava nravno postavo, tudi daja pokorščino svetni vladi. Domaèe stvari* (Umor.) Pretečeni petek našli so mrtvo truplo mašnika A. Marcolini-a pri cesti med Korrainom in Bračanom. Ker je bil mrtvec na glavi ranjen, se misli, da je mil šiloma umorjen. v (Za pogorelce v Ccpovanu) daruje kuracija Ravna 3 gl. — Fara Šmarje z gosp. fajm. 6 gl. (Imenovanje). Janez vitez Vintschgau je imenovan okrajni glavar na Primorskem. (Vodstvo bratovščine rednega češčenja) prosi dotične gospode na deželi, naj blagovoljno poskrbijo, da pošljejo do konča tekočega meseca pole z denarji iti kdor ima kako prošnjo, naj jo pri tisti priliki izroči. Še enkrat se prosi, naj se ravna tako, kakor je bilo v povabilu, ob svojem času razposlanem, omenjeno, posebno naj se zaznamnja nove ude. Kdor želi brat. bukvic, naj naznani število in naj priloži za vsake 10 sold., če so pa udje revni pa po 5 sold. Omenimo še enkrat, da na prošnje po 30. novembru došle se ne bode ozir jemal. (Za spominek dr. Hrasta) darujejo: g. Janez Kodre, duh. pom. s Kanali gl. 2. — g. Jožef Tomšič duh. pom. v Kanali gl. 2. — g. Tomaž Čerin duh. pom. v Ročinji gl. 1. — g. Andrej Pahor vikar v Ročinji gl. 3. — g. Ferdo Tomažič vikar na Srednjem gl. 2. — g. Anton Ukmar vikar v Ligi gl. 2. — g. Marka Vales vikar v Štverjanu gl. 3. — g. Skočir; vikar v Čepov. gl. 3. — g. Jožef Pipan, vikar na Voj-ščici gl. 1. (Kratice Šolske novice). Dr. Zindler, vodja gimnazijski, je imenovan ud deželnemu šolskemu svetu. — Na dekliški šoli z nemškim učnim jezikom so imènovane: Gospodična Ana Rei-niscli, ravnateljca, gospodična Ida To masi ni, učiteljca in gospodična Albertina J agri č, začasna učiteljca. Prva je iz Dunaja, gospodična za to službo jako sposobna; tisti, ki jo poznajo, trdijo, da je vodstvo v dobrih rokah. Želeti je, da se izredijo deklice nove šole v takem duhu, kakoršnega je polna ravnateljca, potem že zdaj šoli srečo voščimo. (Neverjetno pa resnično). Te dni je pripeljal oče svojega sina na tukajšno vadnico, da ga zopet upiše, obiskoval jo je že menda tri leta. Vodja mu pa pove, da je število (40) že dopolnjeno, naj ga toraj odda v mestno italijansko šolo. Fant je slovenskih stansev okolice, bil je-že na slov. vadnici, slučaja, da 3e gre med lianjanei «oiSKe postave vrstne ! (Odborova seja bratovščine ved. čaščenja presv. R. T) V torek, 10. t. m. imel je odbor imenovane bratovščine svojo sejo. Vdeiežilo se je seje razun odbornikov tudi več drugih gospej in gospodičin. Dnevni red je bil : 1. Nagovor predsednikov ; 2. Tajnikovo sporočilo o stanju bratovščine od 8. junija t. 1. do 10. nov.; 3. Sporočilo o denarstvenem stanji društva v imenovani dobi; 4. Odboru se nalaga, da za bratov«* sko božjo službo napravi lep mašen plašč in skrbi zato, da se Najsvetejšemu, kadar se nese kot popotnica, dostojna čast skazuje ; 5. Nadomestilne volitve v odbor; 6. Nasvet zastran bratovske službe božje. Predsednik, visokočastiti gosp. župnik mons. J. Kumar začne sejo z lepim ogovorom, v kterem povdarja silno potrebo v današnjem časa združevati se in častiti Jezusa v mgsv. sakra-mentu. Omenja dalje visokorodne gospe (Mat. Coronini), ki si je za to bratovščino velike zasluge pridobila in nazadnje omenja še posebna blagoslova, kterega smejo upati tisti udje, ki s delom bratovščini pomagajo. Ko se preide* na dnevni red, berè tajnik Fr. Vidic sporočilo o stanji bratovščine. Iz tega poročila povzamemo sledeče črtice : 8. junija je bila zadnja številka opisanih udov 3375, danes 10. nov. je 3545 (in med poročilom je bilo omenjeno, da je zopet 50 novih udov napovedanih). Bratovščina je dala natisniti 1000 iztisov slov. bnkvic, je po svojem tajnika v zvezi z društvom za cerkveno umetnost v Grade! (kirchl. Kunstverein in Gratz) in opravlja se bratovska pobožnost prvo nedeljo in prvi četrtek zaporedoma, ktera pobožnost se pridno obiskuje. Poročilo omeni tudi prošnje, (11 št.) ki so do sedaj došle in stavi sledeči predlog: Prošnje naj se uslišijo, le tistim, ki prosijo cvetlice za altarje, se prošnja odrekuje, in bratovščina daja ob enem na znanje, da cvetic ne bo dajala. Sporočilo o denarstvenem stanji je jaké ugodno, vsih dohodkov do sedaj z ostalim denarjem leta 1872[73 in 1873[74 je 618 gl., in 61 sold. Stroški znašajo skupaj do sedaj 116 gl. 57 sold. Stavi se toraj predlog, da se že zdaj za omenjeni znesek blaga nakupi in delo prične. 4. točka dnevnega reda se reši s tem, da visokorodna gospa grof. Coronini pove, dahočeti dve knjeginji delati z lastnimi rokami bratovski mašui plašč, kar se z veseljem na znanje vzame. Sklene se dalje tudi, da podeli bratovščina vsim 4 mestnim in predmestnim faram vela za obhajila, da bo talco saj nekoliko poskrbljeno za dostojnost pri obhajilih bolnikov. Pri 5. točki se zastran nadomestilne volitve v odbor določi, mg drugo ostane vse pri starem, le grofinja Terezina Coronini prevzame zalogo blaga od bratovščine, in tako je storjen lep korak naprej. Pri zadnji točki dnevnega reda stavi gospod predsednik sam ta predlog : Ker se bratovske službe božje naj več Slovenci udeležujejo, ker je želeti, da se ta gorečnost še pospeši, naj bo od zdaj naprej mesto vsak drug mesec, prvo nedeljo vsakega meseca bratovska pobožnost v cerkvi sv. Ignacija, za italijanske ude pa, ostane, kakor do sedaj. Ker so bili vsi nazoči s tem zadovoljni, je predsednik sklep naznanil in ker ni bilo nobenega drugega nasveta, je sejo sklenil Odborove seje so se udeležile : Baronovka | pogledamo in vidimo Martinčeka --A— i - Il kanAiiaca Qnnnn rrvA. I Irvnmnia c nninAmSin bl'nviim KlAn Tacco, grofinja M. Coroniti, baronesa Spaun, grò fii^a Teresa Coroniti, gospé : Candido, Multò, Fomasari, gospodiči ne : Magrini, Mihelič, Zei, 4i :r ' , Cristofoletti, Petz, Fomasari. ■ (Poslano.) Vsled ukaza c. k. šolskega svetovalsrva se ima v prve III. razrede tukajšnje c. k. vadnice kot pripravljavnice za sreduje šole do 80 učencev sprejeti, kar se dotičnim st&rišem naznanja. v V imenu ravnateljstva: Ant Hribar 1. r. — Goriška lista italijanska »L’ Eco* in »honzo* sta si že lep čas v laseh. Tvarino za r* « '« peresno vojsko dqajo jima jezuiti. Naslovi, s kterimi se pitata, nijso najbolj izbrani, v boji pa tudi italijani niso zbirčni. Ali se bralci niso fifleniveličali? |ɧf; rSt&i'*. * % * ■»pV. » Razne vesti. É - ; ■ rW' :;.. ■ 'j. ■. — Cesarjevič Rudolf pri skušnji. V SchOn-bmnnu v pričo cesaija imel je te dni skušnjo cesarjevič Rudolf iz zgodovine in zemljepisja. V obeh predmetih pokazal je, da ima izvrstna profesorja, pa tudi da je doma tako v zgodovini kakor v zemljepisji. Težka in obširna vprašan* ja is obeh predmetov je sijajno razvozlal. • « — Zgorelo je 10. t m. popoldne devet t Kalu. Nesreča je obiskala same reveže. je začelo pri Blažu Erjavecu. Zgorela mu dva prešiča, sam se je pa močno osmo-(Od našega dopisnika „iz Kanala* pričakujemo natančnega sporočila. Ur.) — Kako se madjari. Kanoniki Vesprimski n« : >! - z 2 kravama s primernim kravjim bičem v roki grozečega in srditega. Voznik koj konje požene, jest pa jih povem Martinčeku, kar se gre, da ni z lepa poklical voznika, ter mn pot pokažem. To je vse. Martinček me imenuje v onem poslanem tudi — nekako rugovaje se — podžupana. — Zahvalujem se Občinarjem za to skazano mi zaupanje, da so me, mlajšega od Martinčeka v letih, enoglasno volili za podžupana, v kateri časti že 7 let poslujem. Bližajo se nove volitve. Martinček pomagaj si zdaj, da „saj kaj boš*, če ne drugače, saj s pomočjo laži, ker do zdaj pri nobeni volitvi še živi*krst se ni za-te zmenil* Glede italijanskega, že precej starega, napisa nad mojo gostilno, Ti povem, da koj ko bo novi most v Plaveh dovršen, hočem Tvojim željam ustreči ter napis nad mojo gostilnico spremeniti v „k novemu mostu*. —- Tebi pa, MartinČe, svetujem napraviti tudi nov napis nad Tvojo gostilno in sicer : „k odklenkanemu čolnu (barki).* da bi nekateri ne govorili več pri „čuku“. Ti si meni ono poslano podelil za prešec*, to pošlje pa Tebi za slavno 11. t. m. Tvoj prijatel ANTON KONJEDIC, veliki posestnik, gostilničar in podžupan v Plaveh. Borsni kurzi na Dunaji 13. novembra. sc dobili povabjjenje, naj bi svoja slovanska in Bernika imena spremenili v madjarska, na pr. Čačinovič v Kemenes, Pečla v Palotai, Štefan Gulden pa dekan Gulden v Forintov, in konečno profesor v semenišču Wùnsch v Fejevari. Ta* se množi narod madjarski, pristavlja „Našine štev. 125. — V palači sultanovi služi 6000 ljudi — možicih in ženskih, kteri potrebujejo vsaki dan 1200 ovac, 2000 kuret itd. Razen teh je na dvoru turškega cesaija tudi mnogo godcev, ples* cev, igračev itd. — h Ljubljane se nam poroča, da name ravnjo osnovati društvo, ki bo imelo vsakako te lavno nalogo spodriniti iz javnega življenja hudo nemškutarenje in domač slovensk jezik upeljati. Želeti bi bilo, „Slov.* pa pravi : D o b r o, č e bo kaj iz tega. Poslano. Iz Plavi 2. novembra. Opozovan od prijatelja, da me poslano iz Plavi v listu „Glas“ št. 44 nekaj zadeva, stopim k sosedu in berem ono poslano. Res ! to mene zadeva, pa skoraj ni vredno, da „štalirjur odgovarjam. Vender odgovorim toliko, da svet spozna lažnjivega Martinčeka. Zadeva, zarad katere me Martinče iz Plavi napada, je bila ta: Ko prihajam se svojega posestva domu, najdem pred svojo • hišo voz, kar pred gostilno ni nobena čuda, in v hiši dva fanta, katerih eden je bil voznik. Ponudita mi piti. Kar naenkrat zaslišimo mjoveči „hi.“ Skor prestrašeni Enotni drž dolg v papirju . 70 10 „ „ „ v srebru . . 74 55 Drz posojilo leta 1860 . . . 109 — Akcije narodne baoke . . . 992 — Kreditne akcije . . . . . 235 75 London ........ 110 40 Napoleon d'oro . . . '. . 8 89 Cekini — — Adžijo srebra 105 20 • r ## ■©< .v /Oi V založbi tiskalne družbe iO sv. SS o ££ Ant. Janežič-e v jg S slovensko-nemški slovar. § wx Drugi popravljeni in pomno- % vS ženi natis. ^ S! Mehko vezan 2 gl. 20 kr. Trdo vezan ^ s platenim hrbtom 2 gl. 50 kr. X3X >© /O /O :»«! s» * Oznanllttlk. HRANILNICA, združena s zastavljavnicp „ MONTE DI PIETÀ” y Gorici prejema vsak dan, razun hedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. gold. m plačuje obresti 5% Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6°/o* Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu. Zastavljavnica (Mont) izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek 10 gold. ne presega, plačuje se obresti 6°/°) od večih zneskov pa 8%- Odgovorni izdavatelj in urednik: ANTON VAL. TOMAN. *— Tiskar: MAILING v Gorici.