C. kr. zavod za višjo vzgojo duhovnikov na Dnnaji. IV. Kaezoškof dr. JakobMaksimilijaa Stepi8caaegg. (D.idatek k temu odstavku.) (Dalje.) Pre6aatiti ka. šk. stolai kapitol Lavautski BazBanil je av. Ocetu v Rim Bevarao oboleaje aašega prevzv. kaezoakofa. Po brzojavu ali telegrafu dali so sv. Oče Leoa XIII.. v aredo, dae 26. juaija odgovoriti, kako zelo da jih je vžalilo to tužao porotilo, zato prav iz srca podeljujejo bolaemu kaezoškofu av. ,,apoatolski blagoalov' za srečao zadnjo uro. Ta izraz prisrčaega sočutja aameetaika Kristuaovega aašel je, žal! aašega premil. vladiko že aezavedaega ali v amrtai težavi V četrtek bila sta dvakrat aaatala poaebao britka treaotka, ko se je meailo, da bode zdaj ia zdaj predragega življeaja konec, a kmalu jim je bilo zopet odlegailo. V petek, dae 28. juaija, aa biljo pred Šeatpetrovim. obhajal se je 1. 1889 še god presv. Srca Jezusovega Proti 11. uri predpoldaem smrtae težave zdatao popuatijo iu četrtiako ure črez edaajst prevzvišeai kaezoškof — v pričo svojega zvestega spoveduika iB aekaterih drugib 66. duhovaikov, aekoliko 66. redovaic iavaavzočaosti še večih drugib oseb — vzdihnejo prav rahlo ia mirao svojo blago dušo v roke svojega Stvaraika. Mestu Mariborskemu ia ajegovi okolici aazaaail je velikega zvoaa stolae cerkve tužai glaa prežalostao bovico, da je očetovske srce drugega kaezoškofa Mariborskega aehalo biti, da je cerkev Lavaatska udova, da je stolica škofija izprazajeaa. V par urah razaesla so telegranVao pisaaa ia tiakaua aazaaaila to prežalostao _poro6ilo po vsej škofiji in še daleč črez ajeae meje. Kmalu došla so pregialjiva aaznaaila najpriariaejšega sožalja ali omilovaaja pri tej prebritki izgubi od avetlega ceaarja, od prevzv. kaezoaadškofa ia metropolita iz Solaograda, blizo da od vaeh avstrijakih kardiaalov, aadškofov ia škofov, tudi od maogib stolaih kapitolov ter od drugih aajveljavaejših družb ia oseb, avetovaega kakor duboveaskega staau. Truplo zvečaelega kaezoškofa opravilo ae je v viŠBJevo akofljo obleko ter se je položilo v dvojao krato ali trugo od koviae. Ta postavila ae je poteai. popolaoma odprta. aa krasea mrtvaški oder, ki se je bil priredil v oai veliki dvoraai, v katerej ae je aa dea BJihove zlate sv. meše vršil toliko aijajea alavaostai obed. Kolika sprememba! Nad milim obrazom zamrlega kaezoškofa razpelo se je mrtvaško Bebo, okoli odra prižgala ae je sveča pri aveči, ob steaah obeailo ae je 24 krasaib veacev, izmed katerih se je odlikoval oaiv oairotelega ka. šk. dijaškega Hariborskega. Čaatao stražo pri aartvaškem odru opravljali so čč. gg. bogoslovci, med tem ko je tudi drugib pobožaih obiskovalcev vedao maogo dobajalo preljubljeaega kaezoškofa ,,škropit". Čast. šolake sestre ao se tako lepo razvrstile, da si jih aekoliko vsaki čaa aašel pri aogab preraao jim umrlega prevzvišeaega uataaovaika v solzah vtopljeae moliti. Maribor oblekel je oblačilo žalovaaja, ravao tako tudi Celje, pokojaega kaezoškofa rojstao mesto. Iz zvoBikov, izaad škofljih ia javaih pa tudi izaad zaaebaih biš videl si plapolati dolgih zastav žalostink. Vse se je pripravljalo, toliko priljubljeaemu kaezoškofu tudi dostojea pogreb pripraviti. Kdor je le mogel, hitel je v Maribor! Čeravao je bil pogreb aaatavljea še le aa poaedeljek, dae 1. julija ob pol desetib dopoldae, došli so prevzvi.šeai kaezoaadškof dr. Fr. Albert Eder iz Soluograda že v aedeljo, prav zgodaj zjutraj v Maribor, Tudi drugi odlični gostje ao se podvizali priti v takšaem čaau, da bi še za slovo pogledali preblagemu kaezoškofu v premilo obličje. Zal, da so zavolj aude vročiae morali že v Bedeljo popoldae zakriti rartvaško škriajo ter pokrov aotraaje krate dobro zaciaati, da troliaoba, katerej smo sicer vai podvržeai, nikogar ai mogla aadlegovati. Vršilo ae je to zatvorjeaje v aavzočaosti Njih ekaceleacije, premilostlj. goap. metropolita ia v pričo še drugih 66. mešaikov ia svetovajakov. Da bi se red pri pogrebu ae kalil, izprazaila ae je v poaedeljek zjutraj stolaa cerkev, kakor stolai trg priproatega Ijudstva ter je pot do škoflje palace bil le odličaim goatom — pogrebaikom odprt. Točao ob določeai uri blagoslovili so kaezoaadškof v veži škofljega dvora pozemeljske oataake rajaega kaezoškofa v aavzočaosti dveh prevzvišeaili knezoškofov: Ljubljaaskega ia Celovškega, aad 200 prelatov, korarjev, dekanov, župaikov, kapelaaov ia drugih 66. mešaikov svetovajakov Lavaatskc, kakor sosedajih škoflj, potem v prioo vet aego 120 bogoalovcev, klerikov ia redovaikov iz vseh samo- stanov aaše vladikoviae ia bliŽBJib. škofovia. 03em krepkih bogoslovcev vzdigae zdaj krsto, okiačaao z aajkraaBejaimi venci, ua avoje rame ter jo v tužaem sprevodu preaeae v stolao cerkev, ki se je bila med tem aapolaila z najodličaejaimi gosti ali pogrebaiki. Ko aoaci poatavijo krsto aredi cerkve, stopijo premili kaezoŠkof Krški g. dr. Jožef Kaha aa leco, da bi spregovorili aagrobaico aam pogrebaikom ia pokojnemu kaezoakofu v slovo. Za rek izbrali so si besede sv. apostola Pavla: ,,Bojeval aem lepi boj, dopolail tek, ohraail vero; že mi ]e pripravljeaa kroaa pravice, katero mi podeli Gospod tiati dea, pravični sodaik". (II. Tim. 4 7 — 8.) Teaea prostor ,,Cerkv. pril." aam ae pripušča bolj aa drobno pripovedovati, kako da da so premil. pridigar iiam Bašega pok. kaezoškofa pred oči stavili: 1. kot gorečega ozaanovalca ali uoitelja sv. vere, 2. kot požrtvovalnega višjeduhovaa ia 3. kot aiodrega višjepastirja. Vae to dopričali so z razaimi dogodki iz trudapolaega življeaja ae vse preraao zvečnelega uašega kflezoškofa. Po pridigi peli so prevzvišeni g. metropolit Eder s čudovito krep kim glasom mrtvaako sv. mešo, pri katerej so jim stregli mil. gg. korarji zapuščeae atolue cerkve. Premil. kaezoškofa Ljubljaaaki ia CeIovški prisostovala ata tudi tej sv. meai, kakor lani zlatej sv. meši, a aedaj aiata imela oblačila radosti, ampak škofljo opravo mrtvaške barve. Po sv. meši opravljali ao prevzv. kuezonadškof, kakor tudi ravno kar oaieBJeaa kaezoškofa ia v imeau preč stolaega kapitolaLavantskega še ajegov iafulovaai dekaa mil. g. Ignacij Orožea po rimskem obredaiku predpisaue molitve pri mrtvaškem odru sredi atolue cerkve, okoli katerega je migljalo aa stotiae lučic. (Dalje prib.)