KRONIKA_48^ 2000 izvirno znanstveno delo UDK 091:929.52 Obereigner J. (497.4 Loška dolina) 091:929.52 Schollmayer (497.4 Snežnik) prejeto: 7. 3. 2000 Angelika Hribar višja bibliotekarka v Knjižnici za germanske jezike in književnosti. Filozofska fakulteta v Ljubljani SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2 Gozdarski direktor posestva Snežnik Jožef Obereigner in njegova rodbina IZVLEČEK Jožef pl. Obereigner, doma iz češkili Podebradov, prevzame službo upravniJ lOOO Potomci te družine so se preseljevali v razne kraje nekdanje monarhije. Nastali sta dve družin- ski veji: 1. starejša in II. mlajša. Naši predniki izvirajo iz I. starejše veje. Josef von Obereigner, roj. 1807 v Lvovu (sedaj Ukrajina), se je poročil leta 1837 v Podebradih s Terezo, roj. Nosek. Rodilo se jima je 11 otrok, ne- kateri so umrli že kot otoci, tako da so v ro- ; dovniku našteti le še trije sinovi s potomci, to so: , Josef Leonard (1845-1903), Vojtech Vaclav (1853- \ 1928) in Vilem Jan (1855-1918). Prvi sin Jožef se 1872 preseli z družino na snežniško posestvo, kjer postane gozdarski direk- tor princa Jurija in po njegovi smrti (1900) princa Hermana Schönburg Waldenburga. Drugi sin Vojtech postane civilni geometer in posestnik v i Podebradih. Poroči se z Marijo (Marie) Pokorny in \ ima z njo pet otrok, od teh se poročijo le trije: ' Emil (padel 1915), Vojtech in Milada. ; Tretji sin Vilem Jan pa postane pivovarnar v ; Podebradih. S prvo ženo je imel dva otroka, z ; drugo pa tri. Vrnimo se sedaj k Jožefu in Pavlini Obereigner i in njunim otrokom, ki so odraščali na snežniškem i posestvu. O njihovem vsakdanjem življenju izvemo ! marsikaj iz dnevniških zapiskov gozdarja Henrika i SchoUmayerja, ki so deloma ohranjeni in se na- hajajo v Arhivu Slovenije. Jožef Obereigner sprej- me leta 1884 SchoUmayerja v službo na snežniško ■ posest. Ta v svoji zgoraj navedeni zgodovini piše: ' "20. 4. 1885 sem bil kot neporočen moški preme- i ščen na gozdarsko postajo na Mašun" in nastanek • te gozdarske naselbine opisuje takole: "Ko so bili v začetku sedemdesetih let (19. st., op. avtorice) i odpravljeni servituti sedmim vasem v Pivki in so i kmetje gosposke gozdove dobili v lastništvo, je bilo nujno, da se gozdovi na zahodni strani Snež- nika posebno zaščitijo in da se... postavi gozdarska hiša. Kot gradbišče 'mejne trdnjave' je bilo izbrano pobočje divje doline, kjer je mrazišče najhujše vrste, pokrito s skalami, pokvečeno bukovo goščo : in od mraza shirano jelko. Ta točka obvladuje dve i sedli in dohode do gozda. Omenjeno dolino in i gorsko sedlo je staro ljudsko izročilo poimenovalo i Mašun (zamašek)".^ Vendar v tem samotnem kraju ni ostal dolgo sam. 21. julija 1887 se je poročil z najstarejšo hčer- ko Jožefa Obereignerja Marijo (roj. 1869) in jo odpeljal na Mašun. Zal prav v tem času ni pisal dnevnika, kakor sam pravi, zaradi preobilice dela z gradnjo cest in zaradi poroke, vendar je po na- svetu svoje žene nadaljeval s pisanjem 19. sep- tembra 1888 in dnevnik vodil z nekaj prekinitvami: do svoje smrti leta 1930. Z Marijo sta imela štiri otroke: Franca, Etbina, Margareto in Heimarja. V ^ SchoUmayer-Lictitenberg, n. d. str. 43. usodnem letu 1903 pa ni umrl le Jožef Obereigner, star komaj 58 let, temveč komaj mesec dni pozneje tudi njegova hči, Schollmayerjeva žena Marija. Najsrečnejša, čeprav naporna leta svojega življenja, je torej Schollmayer preživljal na Mašunu. O tem pozneje. Tudi najstarejši sin Jožefa Obereignerja Emil (klicali so ga Miloš, (roj. 1871) je postal gozdar in oče ga je poslal na prakso kar k zetu SchoU- mayerju na Mašun. 26. oktobra 1899 se je poročil z Regino Balanč (hčerko Ivana Balanča in Frančiške, (roj. Baudel) s Proseka pri Trstu. Emil je tedaj služboval v Proseku kot gozdarski inšpektor. Z Re- gino sta imela tri otroke, to so bili: Milko (roj. 1900, umrl v 80-tih letih v Slavonskem Brodu); Stanislav (roj. 1901, umrl 1977 v Beljaku) in Nada (roj. 1906, poročila tovarnarja šivalnih strojev Jax-a na Du- naju, umrla v 80-tih letih). Nada Obereigner, hči Miloša Obereignerja in vnukinja Jožefa Obereignerja, je leta 1921 bivala na gradu Prosek pri Trstu, ko si je dopisovala s Srečkom Kosovelom (11,5 x 8 cm; last A. Hribar). Nada Obereigner je prišla v slovensko kulturno zgodovino, ker je prijateljevala s Srečkom Koso- velom, ki je bil doma v bližnjem Tomaju. Pisma, ki ji jih je pisal, je objavil Alfonz Gspan leta 1973.^ ^ Alfonz Gspan; Neznani Kosovel, Prostor in čas. Let. 5, 1973, št. 8/9. 46 12 KRONIKA 48 lOOO ANGELIKA HRIBAR: GOZDARSKI DIREKTOR POSESTVA SNEŽNIK JOŽEF OBEREIGNER IN NJEGOVA RODBINA, 42-56 Gspan navaja, da se je Nada rodila v Buzetu, verjetno je bil prehodno Emil Obereigner tam v službi, kmalu po njenem rojstvu pa se je družina preselila v Ljubljano. Tu je Nada obiskovala osnov- no šolo na Mladiki, nato realko, kjer je maturirala 1925. Med študijem na realki je pripadala Koso- velovemu literarnemu krožku Lepa Vida. Vmes je študirala na dramatični šoli, nato na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost, 1928 je diplomirala z odliko. Sprejela je angažma v Wroc- lawu (1928-30) in v Wilhelmhavenu-Rüstringenu (1930-32). Ker v Ljubljani ni dobila že napol ob- ljubljenega angažmaja in je zamudila obnovitev pogodbe v Wilhelmshavenu, se je odpovedala gle- dališki karieri, se poročila in posvetila družini. Kosovel je pisma naslavljal na Prosek št. 1, kar pomeni, da je družina poletne počitnice preživljala na materinem domu. Regina je umrla 7. decembra 1927, Emil Obereigner pa 18. novembra 1942. Zdenka Obereigner poročena Brettschneider s si- nom Aleksandrom v Ischlu leta 1908. Pes na sliki je morda tisti, ki ga je Schollmayer poslal Zdenki v dar leta 1901 (10,5 x 6,5 cm; last A. Hribar). Tretji otrok Jožefa Obereignerja je bila Zdenka (roj. 1872). Do poroke 1899 je bila vsej družini v veliko pomoč. Z Marijo sta bili zelo povezani in Zdenka je prihitela na Mašun ob vsaki priložnosti, zlasti ko so se SchoUmayerjevima začeli rojevati otroci. Znala je opravljati vsa gospodinjska dela, skrbela pa je tudi za razvedrilo in zabavo snežniške gos- pode. 17. aprila 1899 se je poročila z Aleksandrom (Alexander) Brettschneiderjem, ki je bil upravitelj rudnikov soli v Ischlu v Avstriji. Bil je sin Her- manna Brettschneiderja, ki je vodil na Dunaju "Urad za urejanje gozdov" in je prišel leta 1890 na snežniško posestvo, kjer je prevzel taksacijska in računska dela. Zdenka je pozneje živela na Du- naju, imela je sina Aleksandra. V poletnih počit- nicah se je rada vračala na svoj stari dom, pozneje pa k Schollmayerjevim v Kočo vas. Zdenkin mož Aleksander je umrl leta 1931, Zdenka pa nekaj let pozneje, vendar pred letom 1938. Drugemu sinu Jožefa Obereignerja je bilo prav tako ime Jožef (Josef, klicali so ga Pepo, roj. 1874). Postal je strojni inženir pri vojni mornarici. Poročil se je s Cehinjo Marico (Marizza) Machaček. Služ- boval je v Puli, kjer je družina nekaj časa tudi živela. Imela sta dva otroka: Magdaleno in Hansa. Pozneje pa je z družino odšel v Prago. Mati Pav- lina Obereigner se je leta 1903 po moževi smrti najprej preselila v Ljubljano (v Slomškovo ulico 13), po poroki najmlajšega sina Henrika pa se je preselila v Prago k sinu Jožefu. Sicer je pozneje obiskovala vse svoje otroke in vnuke, vendar je umrla v Pragi leta 1939. Najmlajši otrok in tretji sin Jožefa Obereignerja je bil Henrik (Heinrich, imenovan Heinz ali Heinček, roj. 1875). Maturiral je v Ljubljani 14. ju- lija 1894. Potem pa je odšel na Vojaško akademijo v Wiener Neustadt. Po tretjem letniku študija je 15. avgusta 1897 dobil naziv poročnika pri 56. pehotnem regimentu grofa Dauna. V letih 1901 do 1903 je nadaljeval vojaški študij in postal nadpo- ročnik. Iz teh let je ohranjena zbirka njegovih fotografij z vojaških pohodov po deželah, ki so bile tedaj pod Avstroogrsko. 56. regiment je bil stacioniran v Krakovu na Poljskem. Imel veliko domotožje po rodni Kranjski, kar dokazuje dej- stvo, da je leta 1908 zaprosil za premestitev v 17. regiment, ker bi bil tako bliže domu. 1. maja 1911 je postal stotnik pri tem regimentu in 2. decembra istega leta se je v Ljubljani poročil s slikarko EIzo Kasti von Traunstätt, katere oče Karel je bil prav tako avstrijski oficir iz Badna pri Dunaju, mati Frančiška pa slovenskega rodu, rojena Peterka.^ Henrik in Elza sta se preselila v Celovec, kjer ^ Vesna Bučič: Elza Obereigner-Kastl - naša poslednja mi- niaturistka. Razprave iz evropske umetnosti. Ljubljana 1999. 47 12 KRONIKA ANGELIKA HRIBAR: GOZDARSKI DIREKTOR POSESTVA SNEŽNIK JOŽEF OBEREIGNER IN NJEGOVA RODBINA, 42-56 2000 se je 21. aprila 1913 rodila hči Elizabeta Šarlota (imenovana do svoje poroke Lizelot, pozneje Liza i por. Hribar, kiparka, umrla 9. aprila 1996).'*' Ob izbruhu prve svetovne vojne mora Henrik j na fronto. Konec avgusta 1914 je lažje ranjen v i roko in pošljejo ga v dunajsko bolnišnico Rudolf- ^ inerhaus, kjer ga obišče sestra Zdenka, ki tedaj živi na Dunaju. V septembru dobi dopust in pride domov, najprej v Celovec, kjer sta ga čakali žena Elza in mati Pavlina Obereigner, ki je prišla varovat malo Lizelot, da sta lahko šla Elza in Heinz skupaj v Ljubljano. 30. septembra se sestane Kastlova družina v Prečni ulici; s fronte je prišel tudi mož Elzine sestre Pride, Zdenko Mulec, in se I poleg Heinza podpisal na barvno razglednico : Tivolija, ki so jo pisali Pavli Obereigner v Celovec. Tedaj niso vedeli, da so poslednjič vsi skupaj. Elza se vrne v Celovec, saj je bila tik pred porodom drugega otroka. Iz SchoUmayerjevega dnevnika iz- vemo, da je Heinz ostal v Ljubljani pri Kastlovih. Schollmayer pribiti 8. oktobra skupaj z Greto in Heimarjem s Snežnika, da bi ga videl in izvedel i kaj o svojem sinu Franciju, ki ga je stric Heinz srečal na bojišču. Kako formalistični so bili tedaj odnosi tudi med sorodniki, nam pove že zapis o \ poteku tistih dni. Naslednji dan dopoldne Scholl- \ mayer obišče Kastlove v Prečni ulici in zvečer s : Henrikom večerjata v hotelu "Slon". 11. oktobra : dopoldne ponovno obišče Kastlove. Popoldne mu \ polkovnik Kasti vrne obisk v hotelu, potem gredo | SchoUmayerjevi s Heinzem na sprehod čez Rožnik, j nazajgrede se ustavijo v kavarni Kazine, kjer se' ponovno snidejo s Kastlovimi in se dolgo pogo- varjajo. Zvečer pa Schollmayer in Heinz zopet skupaj večerjata v večji družbi drugih oficirjev v "Slonu". Da je pošta dobro delovala, je razvidno iz zapisa, da so prinesli okoli 9h naravnost k hotelski mizi telegram za Heinza, da mu je žena Elza v Celovcu dopoldne rodila krepkega dečka. To takoj : praznujejo s steklenico šampanjca. Heinz pripo- veduje, kako je srečal na fronti mladega zastavo- ; nošo Francija in ga fotografiral (fotografija v zasebni lasti A. H.). Franci pride pozneje v rusko ujetništvo, vendar ; se vsi trije SchoUmayerjevi sinovi po koncu vojne vrnejo domov. Heimar umre od izčrpanosti že 1918, Etbin umre 1921, Franc pozneje živi v : Avstriji in umre okoU leta 1958; Greta živi v Koča ; vasi do leta 1945, ko jo "ljudska oblast" izžene, nato živi pri plemiški družini v Angliji, umre v Kitzbühlu pri Francevi hčerki Jutti leta 1962.) Konec novembra 1914 je Elza izvedela, da Heinza pogrešajood 26. novembra. Ni mogla ver- jeti, da bi bil mtrev. Upala je, da je v ujetništvu in ga je še osem let iskala preko Rdečega križa. Že 8. decembra jo je doletela druga nesreča: zaradi srčne napake je mali Jurij (Georg) umrl. Elza se je še pred božičem leta 1914 s hčerko Lizelot vrmla k staršem v Ljubljano. Življenje v Snežniku in na Mašunu od 1885 do 1906 (po Schollmayerjevih dnevniških zapiskih) Po SchoUmayerjevi poroki 21. julija 1887 sta družini Obereigner in Schollmayer neločljivo pove- zani. Iz Schollmayerjevih dnevnikov izvemo mar- sikaj ne le o življenju na Mašunu, temveč tudi na Snežniku. SchoUmayerjevo izredno dejavno življe- nje bo potrebno obravnavati na drugem mestu, tu se bom omejila le na družinsko in družabno živ- ljenje na Snežniku in na Mašunu. Čeprav je bilo od gradu Snežnik do gozdarske kolonije Mašun sprva nekako tri do štiri ure vož- nje z vozom ali sanmi (kar je bilo odvisno od iz- bire cestne povezave in vremenskih pogojev), so se vsi člani obeh družin med seboj nenehno ob- iskovali; zlasti mlajši, gozdarski pomočniki, hlapci in dekle pa tudi schonburški princi so jo pogosto prehodUi peš vsaj v eno smer, saj so spotoma opazovali divjad in tudi kaj ustrelili. Pozneje (leta 1905) se SchoUmayer pohvali, da je potreboval le uro in pol z vozom v eno smer. Kadar so bili vsi moški zaposleni, sta kočijažili tudi Schollmayerjeva žena Marija in njena sestra Zdenka. Jožef Obereigner je prihajal na Mašun po službeni dolžnosti, da sta skupaj s SchoUmayerjem obhodila kakšen nov cestni odsek v gradnji, ali si ogledala nasade mladih dreves aH pa sta se v gozdarskem uradu pogovorila o tekočih zadevah. Pogosto ga je na teh vožnjah spremljala žena Pavla, seveda zaradi hčere in vnučkov. Največkrat pa je v prvih letih prihajala na Mašun Zdenka, da bi Mariji pomagala v gospodinjstvu, pa tudi zaradi lepih sprehodov po okolici in večernega razvedrila v družinskem krogu. Kot smo že omeniU, je bival na Mašunu v času svoje gozdarske prakse tudi Obereignerjev najsta- rejši sin Miloš (1889-1890), pa tudi Pepo in Heinz sta rada prihajala tja na lov v času počitnic ali dopusta. Prav tako sta se tudi Henrik in Marija SchoU- mayer z otroki nenehno vozUa na Snežnik; prav- zaprav so se otroci zaradi bližine zdravnika in bolj- še domače oskrbe tam rojevaU. SchoUmayer je mo- ral pogosto na Snežnik zaradi uradnih sestankov z direktorjem Obereignerjem in drugimi uradniki. V času, ko je bil Obereigner na dopustu, pa ga je SchoUmayer tudi nadomeščal. V februarju in marcu je bilo ponavadi največ ^'^ Cene Avguštin: Kiparka Liza Hribar. Razprave iz evrop- ske umetnosti. Ljubljana 1999. AS, GA Koča vas, Fasc. 10, Privata. Ohranjeni so dnevniki iz let 1885-1890 in 1895-1930. 48 48 12 KRONIKA lOOO ANGELIKA HRIBAR: GOZDARSKI DIREKTOR POSESTVA SNEŽNIK JOŽEF OBEREIGNER IN NJEGOVA RODBINA. 42-56 snega in le s težavo so se konji in ljudje prebijali skozenj. 3. marca 1895 napiše v dnevnik: "Zima 1894/95 je najbolj nenavadna, kar sem jih doživel v teh desetih letih na Mašunu. Ni tako mrzla, vendar ogromno snega, tako da sega preko oken v pri- tličju (ca. 3 m). O prometnih povezavah že dolgo ni govora. Tudi peš je nenavadno težko. 25. februarja sta šla Peter Tomšič in njegov sin iz Bača preko Mašuna v Leskovo dolino in tja sta še nekako prišla. Naslednje jutro sta se že ob petih napotila iz Kozarišč nazaj po isti poti, toda medtem je močno snežilo, tako da sta potrebovala do Strmega klanca (14 km) trinajst ur; tam ju je presenetila noč. Od Strmega klanca do Mašuna (4 km) sta potrebovala še dvanajst ur. Zjutraj ob pol šestih so nas zbudili klici na pomoč; uboga po- potnika sta srečno prišla do Mašunskega sedla, vendar sta bila tako otopela, da nista vedela, kje sta. Vsi smo jima hiteli pomagat in ju srečno spra- vili pod streho. Bila sta polnih 25 ur na poti in 36 ur nista ničesar pojedla, le popila sta skodelico kave. Pri nas sta si hitro opomogla, tako da sta že popoldne odšla domov. Neverjetno, koliko ti ljudje zdržijo."^^ Tudi konji s sanmi niso vedno mogli predreti poti, tako da so morali še delavci ročno kidati sneg. Tisto leto je moralo priti 22 delavcev s Snež- nika, da so "odkopali" Mašunce. Promet pa je mo- ral teči, saj so bili na Mašunu kljub lastnemu gos- podarstvu (pridelovali so svoj krompir, zelje, korenje in morda še kakšno drugo zelenjavo; imeli so krave in prašiče) odvisni od Snežnika. (Scholl- mayer omenja le, da je prišel "voz s hrano" s Snež- nika, vendar o vsebini nobenih podrobnosti, pač pa vsakič natančno navaja koliko zabojev piva in sodov vina so konji pripeljali s Knežaka). Ob večerih so na Mašunu in Snežniku radi "muzicirali". Peli so ob klavirski spremljavi. Scholl- mayer je imel pevske vaje z domačo učiteljico. Kadar je prišla Zdenka na Mašun ali pa ko so bili vsi skupaj na Snežniku, sta z Zdenko pela duete. Dokler Schollmayer ni izgubil levega očesa ob eksploziji dinamita (19. avgusta 1891), je rad pre- biral družini kakšne zanimive potopise. Omenja življenjepis danskega polarnega raziskovalca Frit- jofa Nansena, ki je tedaj, leta 1897, izšel. Z otroki so igrali tudi namizne igre, n.pr. domine, z učiteljico pa halmo. Posebno radi pa so vsi igrali tombolo, tudi na gradu. V januarju 1900 Scholl- mayer prvič omeni grafofon ("Graphophon"), 4. marca 1900 je priredil koncert za vse prebivalce Mašuna ("Graphophonconcert") in predstavo s senčnimi slikami ("Nebelbilder"). 29. julija 1900 omenja tudi, da je snemal glasove z grafofonom in dopiše: "Posnel Marijin glas". 26. junija 1904, ko je bil sam, pa pravi, "da si je naredil gramofonski koncert". Očitno je imel tedaj že gramofon. Prazniki in družabno življenje Dan ali dva pred božičem so se SchoUmayerjevi podali na Snežnik in v prvih letih tam ostajali do novoletnega dne, pozneje so tam ostajali le še otroci vse do Svetih treh kraljev, ker so SchoU- mayerja službene dolžnosti klicale na Mašun. 24. decembra je bil za moške v okolici snež- ruškega gradu tradicionalni "božični lov na zajce", medtem ko so ženske pripravljale večerno prazno- vanje z obdarovanjem pod božičnim drevesom. Na božični dan so ostajali na Snežniku, v naslednjih dneh pa so se peljali kam na obisk ali pa so jim sosedje obisk vrnili. Zlasti grofica Lichtenberg z bližnjega gradiča Koča vas je bila redni gost pri Obereignerjevih, tako da je bila že tedaj kakor član njihove družine. Na novoletni dan so se redno zbrali vsi urad- niki s posestva, da bi direktorju Obereignerju voščili. Zvečer se je družina ponovno zbrala pod božičnim drevesom in ga "oropala" vseh dobrot. Pozimi so bili "praznični dnevi" tudi takrat, kadar so na Snežniku ali na Mašunu klali. To je bilo ponavadi v decembru in januarju. Kadar so klali na Snežniku, je morala priti na pomoč Marija Schollmayer z Mašuna, če pa so klali na Mašunu, sta prišli pomagat mati Pavla in Zdenka. Kolin so bili deležni tudi sosedi in znanci. Sicer so pa na Snežniku in na Mašunu pozimi pripravili ledenice za tovrstno shranjevanje hrane. Led so vozili z Mašuna na Snežnik. Proti koncu januarja so se začeli pripravljali na pustne zabave. Na plese so hodili v Stari trg. Pa tudi Obereignerjevi so prirejali ples v maskah, na katerega so povabili tudi druge gozdarske urad- nike z družinami. 17. febuarja 1890 Schollmayer opiše, kako so bili oblečeni: "Mi trije Mašunci (Ma- rija, Miloš O. in jaz) smo bili kostumirani kot figure igralnih kart, Franci kot Romun, Zdenka kot kmetica; od povabljenih gospa sodnikova kot ci- ganka, Minka Vilhar (iz Prezida) kot rokoko dama" itd. V Starem trgu so bili plesi v gostilini ("Petsche" = Peče), kjer je bila tudi čitalnica. Še 1. februarja 1902 je Schollmayer sodeloval z domačini pri kra- šenju dvorane. Ker so starši že ob polnoči odšli domov, je moral biti "plesni oče" ("Ballvater") mlajših dam do zgodnjih jutranjih ur. Ko so bili otroci malo večji, je Schollmayer s pomočjo mizarja naredil "otroško gledališče". Za posebne priložnosti ga je odpeljal tudi na Snežnik, da so otroci tam igrali še drugemu občinstvu, npr. 12 AS, GA Koča vas, Fasc. 10, glej datum. Grafofon je vmesna stopnja "govorečih stojev" med fo- nografom in gramofonom. Frim.; Mayers Grosses Kon- versations-Lexikon, 6. Aufl., Leipzig, Wien, Bd. 8(1904). 49 12 KRONIKA ■j ANGELIKA HRIBAR: GOZDARSKI DIREKTOR POSESTVA SNEŽNIK JOŽEF OBEREIGNER IN NJEGOVA RODBINA, 42-56 2000 na godovni dan starega očeta Obereignerja 19. marca 1897. Tudi na ta dan pridejo vsi uradniki s posestva Obereignerju voščit, nato pa družno gre- do v Šmarato na kozarec piva, nakar so povabljeni še pri Obereignerjevih na kosilo. Naslednji cerkveni praznik v koledarskem letu je bila Velika noč. Tedaj se je ponovno zbrala vsa družina na Snežniku. Pogosto so se še za Veliko noč (v aprilu) morali peljati na Snežnik s sanmi. Tudi v Starem trgu zaradi snega niso mogli vedno imeti vstajenjske procesije zunaj cerkve. Sicer pa se je tam vedno kaj kulturnega dogajalo. 19. aprila 1889 omenja SchoUmayer, da je šel z Obereig- nerjevimi sinovi na velikonočno soboto zvečer v cerkev na koncert motetov. Pozneje, ko so bili otroci malo večji, so jim v grajskem parku nastavili pirhe, da so jih iskaU. Na to zabavo so bili po- vabljeni tudi oroci drugih družin. Gospodarji posestva (družina Schönburg Wal- denburg) so zimo preživljaU doma v Hermsdorfu blizu Dresdna. Mladi princi so prihajaU že zgodaj spomladi (v aprilu) zaradi lova na divjega petelina. Njihov oče princ Jurij in princesa mati pa šele junija ali julija in ostajala do novembra. Seboj so pripeljalitudi svojo služinčad, ki jim je stregla v gradu. Ob koncu sezone se je služinčad odpeljala kakšen dan pozneje kot gospoda, verjetno zato, ker so morali še vse pospraviti. ZačeU so se vrstiti medsebojni obiski. Za obiske so veljala dokaj stroga vljudnostna pravila. Najprej je šel gozdarski upravnik v grad pozdravit svoje gospodarje in njihove goste, nato so mu ti obisk" vrnUi in njega z družino povabili na kosilo, na čaj ali na večerjo. Upravnik posestva je moral v grad tudi na uradne pogovore z lastnikom in mu je moral biti takorekoč ves čas na razpolago. Če je bilo razvedrilo za moške zlasti lov, so si ženske izmišljale drugačne zabave in vpregle vanje tudi gospode. Princese so rade prirejale gledaUške igre v gradu. Besedila so si večinoma sami izmiš- ljali, sestavljale so jih princese in Zdenka Ober- eigner pa tudi Henrik SchoUmayer. Nastopali so skoraj vsi, tudi princi in direktor Obereigner. Na predstave pa so poleg gozdarskih uradnikov in njihovih žena povabiU še krajevne veljake in iz- obražence. Po predstavi je bUa večerja in ples do zgodnjih jutranjih ur. Zelo radi so hodiU tudi na tamburaške kon- certe, ki so bUi značilni za te kraje. Poleti jih je šla poslušat tudi grajska gospoda. Ponavadi je orkester vodil kateri od starotrških učiteljev. Posebno slovesno so praznovaU rojstni dan princa Jurija vsako leto 1. avgusta, poslednjič pa leta 1899. V gradu je bilo slavnostno kosUo, na katerega so bili običajno povabljeni vsi uslužbenci in seveda družini Obereigner in SchoUmayer. Včasih so imeU popoldne kegljaško tekmo. Zvečer pa so starotrški gasilci vsako leto pripravili princu Juriju svoj program: prišli so v sprevodu z bak- lami, zakurili kres pod gradom in mu zapeU podoknico. Pozneje so pripravili tudi ognjemet, ki se pa menda ni nikoli posrečil. Lov Skrb za divjad je bila ena izmed poklicnih dolž- nosti upravnikov in vseh gozdarjev na posestvu. Ti so morali imeti dovoljenje svojih gospodarjev, da so lahko ustrelUi n.pr. divjega peteUna ali jele- na. MoraU so pa vedeti, kje se živali nahajajo, da so vodiU prince in njihove goste na pravi kraj. SchoUmayerja je pri tem zalezovanju divjadi pogo- sto spremljala Marija, pozneje pa tudi kateri od otrok. OmeniU smo že "božični lov na zajce", seveda pa so zajce loviH tudi ob drugih letnih časih. Od januarja do marca je bU čas lova na vol- kove. HodUi so oponašat volkove, da bi jih pri- vabili, volkovi so se oglasili, pa so se rajši umaknUi, tako da so le redko katerega ustrelili. V ljubkem pisemcu piše mladi princ Herman Jožefu Ober- eignerju iz Nemčije, da se zelo čudi novici, "da sta si dva volka upala tako zelo približati gradu, kar sicer ni njihova navada" (Pismo v zasebni zbirki ni datirano, napisano pred letom 1891, ko je bil J. O. še "gozdarski mojster"). V aprilu so hodUi poslušat divje peteUne. V ju- niju pa je prišla na vrsto srnjad. Bratje Obereigner so tudi radi hodili na lov na race ob Cerkniškem jezeru. Knežja družina je gostila na gradu tudi vrsto uglednih gostov iz Nemčije, ki so prihajali zaradi lova aH tudi le na izlet k SchoUmayerjevim na Mašun. Tam so imeli knezi posebno lovsko sobo in sobe za prenočevanje teh gostov, ki so bUe v SchoUmayerjevi oskrbi. Najbolj se je SchoUmayerju priljubU vojvoda Meklenburški (Heinrich zu Mec- klenburg). 11. julija 1899 je prispel telegram iz Dresdna, da pride vojvoda 13. julija na lov na Mašun. Pripeljal se je z brzovlakom do Pivke, kjer ga je čakal SchoUmayer z vozom. Popoldne sta vadila streljanje v tarčo in šla na sprehod. Zvečer je šel vojvoda zalezovat divjad in v Ahčevem lazu ustrelil jelena, ki so ga našli šele naslednje jutro. Zarana 15. julija je vojvoda kar z okna svoje sobe na Mašunu ustreUl jelena, ki je prišel na krompirjevo njivo nad cisterno. Okoli 6 ure so se vojvoda, Marija in SchoUmayer odpeljaU v dveh vozeh v Ilirsko Bistrico in naprej z vlakom v Matulje, nato z izvoščkom v Opatijo. Ogledali so si kraj in se popoldne (ob 14h) odpeljali s parnikom na Reko, tam kosili, si ogledali Mornariško aka- demijo in se zvečer odpeljali z vlakom v Ilirsko Bistrico ter z vozmi nazaj na Mašun, kamor so 50 48 KRONIKA lOOO ANGELIKA HRIBAR: GOZDARSKI DIREKTOR POSESTVA SNEŽNIK JOŽEF OBEREIGNER IN NJEGOVA RODBINA, 42-56 zelo utrujeni prispeli okoli polnoči. 18. julija se vojvoda v družbi Schollmayerja in drugih goz- darjev povzpne na Snežnik. Do Pekla se peljejo z vozom, nato gredo peš in se vračajo na Grčovec, kjer nanje čakajo višji gozdar Nowak iz Gomanc z dvema pomočnikoma, nakar se z veliko naglico odpeljejo v Gomance, tako da so potrebovali od vrha Snežnika do Gomanc le dve uri in pol. 19. julija odpelje Schollmayer vojvodo na Snež- nik. Na poti si ogledata še jelenjo oboro v Leskovi dolini. Na Horvatovem hribu je vojvoda kar z voza ustrelil še enega jelena. V gradu sta vojvodo Meklenburškega pričakala princ Jurij in princesa Luisa ter grof in grofica Ysenburg (princesa Thekla). Naslednji dan so vsi povabljeni v grad na kosilo. Leta 1900 pride vojvoda Henrik Meklenburški preko Benetk in Trsta že 23. aprila na Mašun zaradi lova na divjega petelina. Imel je toliko prtljage, da so jo peljali v treh vozeh. 24. aprila gresta s SchoUmayerjem in nosačem v Stare ogen- ce, kjer vojvoda ustreli dva divja petelina. Pre- nočita v lovski koči v Starih ogencih. Zjutraj gresta na lov na Glinško reber, kjer vojvoda ustreli še enega petelina, Schollmayerju pa se to ne posreči. 26. aprila zjutraj se peljejo vojvoda, Scholl- mayer, gozdar Blažek in vojvodov komorni strežaj Gasow na Schollmayerjevem zelenem lojternem vozu v Leskovo dolino, tam si ogledata prignane jelene v obori in se nato odpeljeta naprej proti Snežniku, spotoma vojvoda ustreli še dva jelena. Na Snežniku sta pri Obereignerjevih na kosilu in se popoldne vrneta na Mašun. 27. aprila gre voj- voda na Sežgani klanec na divjega petelina, ven- dar nič ne zadene. Schollmayer medtem poskrbi za dostavo hrane v Stare ogence, kjer ponovno prenočita. Zaradi slabega vremena pa 29. aprila vojvoda odpotuje s tremi vozmi z Mašuna v Pivko. Scholl- mayer ga spremlja na vlaku v Postojno, kjer si ogledata Postojnsko jamo; po kosilu v "Postojn- skem dvoru" se peljeta v Prestranek na ogled cesarske žrebčarne. Ob lOh zvečer se vojvoda s svojim komornim strežajem Gasowom odpelje iz Postojne na Dunaj. Vendar se v tem letu še enkrat vrne na Mašun v času od 17. do 23. julija. 19. julija gre vojvoda zalezovat divjad preko Škorenj in Češnovca v Leskov grm, kjer je ustrelil mladega medveda, tedaj ga medvedka napade, vendar ga le prestraši, ker se boji za drugega mladiča, sicer bi se lahko slabo končalo. 20. julija Schollmayer zapiše: "Voj- voda letos strelja veliko slabše kot lani, ker je zelo razburjen in nemiren; vzrok temu pa je, da prav zdaj tečejo pogajanja zaradi njegove poroke z Wil- helmino, nizozemsko kraljico. Ker gredo vsa ta pisma skozi moje roke in ker skoraj ves dan - kakor hitro naju nihče ne moti - govoriva samo o tej temi, sem sedaj v tem zanj težkem času njegov edini svetovalec." 29. oktobra 1900 vojvoda Meklenburški pisme- no povabi Schollmayerja v Schwerin. Temu vabilu se je tudi odzval in konec novembra sta se z ženo odpravila na potovanje.^'^ Vojvoda Meklenburški in Schollmayer ostaneta v prijateljskih odnosih tudi po vojvodovi poroki (ki je bila 7. februarja 1901), ko dobi naslov princ Nizozemske. Po poroki pride na Mašun na lov 12. junija 1902; takoj po prihodu obišče bolno Marijo in Schollmayer pripomni da "je ostal najljubez- nivejši človek, kakršen je bil" (pred poroko s kra- ljico, op. avtorice), Schollmayerju pošilja darila (n. pr. lovsko puško) in še veliko let ostaneta v pis- menih stikih. Izleti Čeprav je Schollmayer zaradi službenih obvez- nosti vsak dan prevozil (z lojternim vozom) in prehodil veliko kilometrov, je v toplejših mesecih rad popeljal družino na izlet v katero od kraških jam (Pirčja jama. Križna jama. Ledena jama. Škocjanske jame). Zgodilo se je tudi, da niso prišli do cilja, ker jih je na poti presenetil dež. Tako je bilo 3. junija 1895, ko so se napotili "v dveh vozeh tast in tašča, Zdenka, grofica Lichtenberg, Marija, Franci, Etbin in jaz v Škocijan, a zaradi hudega naliva smo prišli le do Grahovega, kjer smo si ogledali kraj...". Več sreče so imeli naslednje leto, 29. junija 1896, ko sta Pavla in Zdenka Obereigner prenočili na Mašunu, naslednje jutro pa so se pe- ljali vsi skupaj z vozom do Pivke, nato z brzo- vlakom v Divačo. Tam so se sešli s Pepom Obereignerjem, ki je prišel iz Pule, in s Scholl- mayerjevo sorodnico Mici Urbas iz Trsta. Odšli so v Matavun. Ob Ih se je pripeljal iz Trsta omnibus poln turistov. Po kosilu pri Gombaču so si skupaj s tržaškimi turisti ogledali Škocijanske jame. Mici Urbas se je popoldne lahko odpeljala nazajv Trst z omnibusom. Ostali pa so se vračali po isti poti do- mov. Že blizu doma jih je ujela nevihta in do kože premočeni so se ob polnoči pripeljali na Mašun. Poseben praznik je bilo tudi jesensko spravilo krompirja na Mašunu, saj so se konji in delavci spomladi dovolj namučili, da so zorali njive in jih pognojili, ko je še v maju dostikrat snežilo. Tako so 5. oktobra 1898 namesto dopoldanske malice v hiši, z otroki pekli krompir zunaj na njivi. Pozneje so to počeli tudi na izletih in 23. septemra 1900 gre večja družba v Grdo drago, kjer ostanejo ves dan in imajo tam piknik, kjer pečejo krompir in se zelo dobro zabavajo. 14 AS, GA Koča vas, Fasc. 10, glej november 1900. 51 KRONIKA 48 ANGELIKA HRIBAR: GOZDARSKI DIREKTOR POSESTVA SNEŽNIK JOŽEF OBEREIGNER IN NJEGOVA RODBINA, 42-56 2000 Priljubljena izletniška točka je bila seveda gora Snežnik; tja so radi vodili tudi vse druge sorod- nike, ki so prihajali iz Češke na obisk k Obereig- nerjevim (7. junija 1897). Na Snežnik so hodili tudi mnogi domači in tuji turisti in se redno ustavljali tja in nazaj grede na Mašunu, kjer jih je SchoU- mayer pogosto "hočeš nočeš" sprejemal pod streho. PrihajaU so iz Ljubljane, Gradca, Dunaja in Trsta. Mnogi so se pripeljali kar s kolesi. 27. junija 1899 je prišel nemški generalni konzul dr. Dunius iz Trsta na Mašun, da bi se povzpel na Snežnik. Sicer so že leta 1890 postavili majhno gostilno ob cesti, ki jo je imel v zakupu krčmar iz Pivke, vendar so se razni turisti rajši zadržali pri SchoUmayerjevi družini. Pri tem so se pa držali vljudnostnih pra- vil, tako se npr. 27. avgusta 1899 pripelje ob 5h zjutraj pet "Ljubljančanov, ki so nam poslaU svoje vizitke v posteljo". V pismu 8. julija 1901 piše SchoUmayer princu Hermanu, da je pred dvema dnevoma prišel na Mašun "gospod gozdarski direktor" (t.j. J. Ober- eigner) med drugim tudi zato, da bi izbral prostor za planinsko kočo ("Touristenhaus"), ki jo žeU zgra- diti slovensko planinsko društvo iz Ljubljane na gosposkih tleh. Povsem "privatno" mu svetuje, naj pogodba vsebuje tudi določilo glede izobešanja za- stave, ker predvideva, da bodo slovenski planinci hoteU na tej koči izobesiti slovansko trobojnico, kar pa bi lahko povzročilo neljube pripombe pri šte- vilnih nemških obiskovalcih. Ta člen v pogodbi naj bi se glasil nekako takole: "Gospodarji Snežnika, ki omogočajo turistom vseh narodov povsem svobo- den dostop do alpskega sveta Kranjskega Snež- nika, si prav iz tega razloga pridržujejo pravico, da se na gosposkem ozemlju smejo izobešati samo barve lastnika posestva aU avstrijske cesarske hiše. Izobešanje drugih zastav ni dovoljeno."^^ Šport in igre na prostem SchoUmayer se je ukvarjal s smučmi in smu- čanjem tudi teoretično, saj je 1893 izdal v Celovcu knjižico z naslovom: "Auf Schneeschuhen: ein Handbuch für Forstleute, Jäger und Touristen." (Na smučeh: priročnik za gozdarje, lovce in tu- riste.)!^ Vso družino, z domačo učiteljico vred, je naučil smučanja. Navduševal je tudi družino svojega brata Etbina, ki je tedaj bivala v Radovljici, in jih skušal naučiti, vendar toži, da so pomehkuženi in se hitro naveUčajo. Včasih sta z Marijo smučala tudi zvečer ob luninem svitu; poseben užitek pa je bil tudi za ostale gozdarje, če so se privezah za AS, GR Koča vas, Fasc. 7, Korespondenca. Alenka Kačičnik-Gabrič: Henrik Schollmayer-Lichten- berg, upravnik Snežnika, Zgodovina za vse, Let. 6, 1999, št. 1, str. 11. sani in so jih konji vlekli na "službeno pot". Schollmayer je že leta 1897 nabavU "bicikel" za- se in za Marijo, da sta se ob večerih malo vozila po okolici. Pa ni šlo vselej gladko, večkrat omenja, da sta padla in se potolkla. Vendar nista odnehala. Pozneje ga je včasih uporabljal tudi za službene poti. Kmalu so vsi kolesarili, tudi snežniške prin- cese. Kako popularno je bilo kolesarjenje, kaže omemba, da se je SchoUmayer 7. junija 1899 v Trstu sestal s "Cyclist Club Triest" in da sta si 9. julija 1899, ko sta prišla v Ljubljano vpisat Francija na realko, popoldne ogledala "maščevalno tekmo slovenskega Ljubljanskega kolesarskega kluba na 'Narodnem dirkaUšču'". Verjetno je šlo za "po- vračUno tekmo" nemškemu klubu. Pri gradu je bilo že zgodaj urejeno "rusko kegljišče", pa tudi na Mašunu si ga je SchoUmayer naredil. Omenja tudi, da so igrali kriket. Pozneje (leta 1902) pripravi tudi za to igro igrišče na Ma- šunu. Lovci so se moraU vaditi v streljanju, zato je bilo streljanje v tarčo občasen šport, v katerem se vadita tudi Marija in Zdenka. Na gradu priredijo leta 1905 strelsko tekmovanje za vse snežniške uradnike. Posebne vrste igro so se otroci začeli igrati po- tem, ko so doživeli vojaške manevre na Mašunu. Konec avgusta 1898 zjutraj je korakal skozi Ma- šuna cel 27. regiment in del 97. regimenta, kar je bUa za otroke "zelo nova in zanimiva predstava". Potem se je pripeljala še baterija 17. regimenta in SchoUmayer je pogostU oficirje s pivom. Nekaj dni pozneje se je vsa družina na vse zgodaj zjutraj peljala proti Radohovi vasi in od blizu spremljala celotno bitko. SchoUmayer pravi, da so se po teh doživetjih otroci igrali le še vojake in on je moral igrati s svojo puško artilerijo. Pozneje jim je sam naredil za to igro tudi top. Za tenis so Schollmayerjeve otroke navdušili Lenarčičevi iz Vrhnike poleti 1903. Kmalu za tem so si otroci sami naredUi na Snežniku igrišče za tenis. Ohranjena je tudi risba tega igrišča. Poroke Poroke Obereignerjevih otrok Schollmayer zelo skopo opiše. Da je bilo pred njegovo lastno z Marijo Obereigner na predvečer 20. julija 1887 posebno praznovanje v gradu, izvemo iz progra- ma, ki se je ohraml.^^ S prozo in poezijo so sodelovaU: princesa Ana in princ Ulrich von Schönburg Waldenburg; gos- podična Ana von Rheden (vzgojiteljica princese Ane) soavtorica in recitatorka je prinesla v dar veliko vezeno pregrinjalo vinsko rdeče barve; 1^ AS, GR Koča vas, Fasc. 11, Privata. AS, GR Koča vas, Fasc. 11, Privata. 52 > 12 KRONIKA 2000 ANGELIKA HRIBAR: GOZDARSKI DIREKTOR POSESTVA SNEŽNIK JOŽEF OBEREIGNER IN NJEGOVA RODBINA, 42-56 recitirali so še Zdenka, Emil in Henrik Obereigner. Na koncu je nastopil tudi Pepo Obereigner ob- lečen v Čiča z velikim hlebom sira v roki in recitiral zaključne verze. Naslednja se je poročila Zdenka Obereigner. Kdaj je prvič prišel Aleksander Brettschneider obiskat očeta na Snežnik, ne izvemo, pač pa, da je bila zaročena že 1898 in tedaj so začeli prihajati na obiske tudi drugi člani družine Brettschneider, Zdenka pa se je odpeljala za daljši čas k njim na Dunaj. Obereignerjevi so bili s to poroko (ki je bila 17. aprila 1899 v Starem trgu) očitno zadovoljni. Najstarejši sin Emil Obereigner pa je imel s poroko velike težave. 13. julija 1898 Schollmayer omenja, da sta bila z Zdenko poslana v Prosek k Milošu, "da si ogledata njegovo nevesto" in ga pre- govorita, naj se z njo ne poroči. "Kočljivo in ne- hvaležno poslanstvo", dostavi Schollmayer. Ko so bili za novoletne praznike (2. januarja 1899) vsi zbrani na Snežniku in se je Zdenkin zaročenec že odpeljal, je Miloš naznanil svojo odločitev, da se bo poročil z Regino Balanč, kar mu je cela družina oporekala, češ da jim ni "prijetna" in da ni "pri- merna". Zakaj, lahko le ugibamo. Ali zato, ker ni bila dovolj visokega stanu, ali pa, ker je bila Slo- venka. Vsekakor je prišlo do poroke v Proseku 26. oktobra 1899, ki sta se je pa udeležila samo starša Obereigner in Schollmayerjeva. Tisto leto je Miloš pripeljal Regino za božične praznike na Snežnik, Schollmayer ju je 26. decembra peljal tudi v Kočo vas na obisk h grofici Lichtenberg, pozneje pa Schollmayer Regine skoraj ne omenja več, celo na Pepovo poroko je Miloš ni pripeljal. Pepo (Josef von Obereigner) je služboval kot mornariški oficir v Puli, kjer ga je njegov češki prijatelj Pavel Machaček (ki je bil ladijski častnik) seznanil s svojo sestro Marico, ki jo je Pepo pripeljal predstavit v Snežnik že 18. avgusta 1901. Kdaj in kako so se Machačkovi spoprijateljili z družino Kupelwieser, ki je imela tedaj v lasti Brione, ne vemo, očitno pa je bilo to veliko pri- jateljstvo, da so Kupelwieserjevi pripravili tako imenitno poroko na Brionih. Že priprave doma so bile velike, treba je bilo nabaviti primerne obleke in klobuke, ki so jih poslali po pošti naprej. 23. aprila so se peljali iz Pivke z vlakom v Pulo in prenočevali v Hotelu Central. 24. aprila so si ogledali Pulo in Pepovo bodoče stanovanje. 25. aprila jim je Pepo pokazal arzenal in mornariški muzej. Opoldne sta prispela še Miloš in Heinrich Obereigner in popoldne so se vsi odpeljali z jahto Karla Kupelwieserja, ki jo je vozil njegov brat Leopold, na Brione, kjer so jih že pričakovali Marica in vsi njeni sorodniki. Nato je lastnik otoka Kari Kupelwieser Jožefa Obereignerja in Scholl- mayerja peljal na krožno pot po vsem otoku. Zvečer je bila večerja s plesom v hotelu. 26. aprila je zjutraj Pavel Kupelwieser pokazal Schollmayerju najlepše točke otoka. Ob 12h je bila poroka in Schollmayer je bil Pepova poročna priča. Sledi veliko poročno kosilo. Ob petih se je mladi par odpeljal s Kupelwieserjevo jahto "Brioni" v Fažano; vsi svatje so ju spremljali na jahti in se nato odpeljali v Pulo, kjer se je izkrcala vojaška godba, ki jim je ves dan igrala. Potem so se svatje od- peljali nazaj na Brione, kjer so bili povabljeni na večerjo h gospe Kupelwieser. 27. aprila zjutraj so imeli mašo v mali poljski kapeli, nato so opravili poslovilne obiske pri Kupelwieserjevijh in v vilah ob južni obali; kosili so v hotelu in se odpeljali z malim čolnom (na petrolejski pogon) v Fažano, nato z vozom v Vodnjan in z vlakom do Divače (kjer je izstopil Miloš) in naprej do Pivke (kjer so se poslovili od Henrika). Zaradi močne burje in sneženja sta Schollmayerja ostala čez noč v Pivki, a kljub temu sta naslednji dan na vožnji na Mašun zelo zmrzovala. Tisto leto je še v maju hudo snežilo. 17. maja je Pepo pripeljal svojo ženo Ma- rico na Snežnik, kamor se pripeljeta tudi Scholl- mayerjeva pozdravit mladi par. Naslednji dan pelje Pepo vse dame v gradič Koča vas h grofici Lichtenberg na obisk. Poroka Henrika Obereignerja in Elze Kasti 2. decembra 1911 je bila v najožjem družinskem kro- gu. Iz Schollmayerjevega dnevnika in po podpisih na ohranjenih jedilnikih izvemo, da so se je od Obereignerjevih udeležili le Henrikova mati in brata: Emil, ki je bival v Ljubljani, ter Pepo, ki je prišel iz Prage. Henrik Schollmayer Lichtenberg mu je bil za poročno pričo. Takoj po poroki se je Pavlina Obereigner skupaj s sinom Pepom odpe- ljala v Prago. Elza in Heinz sta šla na poročno po- tovanje v Portorož v hotel Palace. Šolanje Obereignerjevi in SchoUmayerjevi otroci so imeli sprva domačega učitelja, oziroma učiteljico. Ob koncu šolskega leta so morali opravljati izpit. Ohranjena so skoraj vsa spriševala Henrika Ober- eignerja. Ko je odhajal na šolanje v Ljubljano, je potreboval tudi rojstni list. Izstavil ga je kaplan v Starem trgu in sicer v slovenščini. Prav tam je njegovo ime zapisano v slovenski obliki Henrik in tudi v prvem ohranjenem spričevalu za 4. razred ljudske šole v Starem trgu pri Ložu (za leto 1884), ki je v celoti napisano slovensko; nato je odšel v I. mestno petrazredno ljudsko deško šolo v Ljubljani, spričevalo je v dveh vzporednih stolpcih dvoje- zično (1885), kjer sta navedeni nemška in slo- venska različica imena. Pri učnih predmetih so navedeni le štirje:"Veroznanstvo, Slovenski in nemški učni jezik. Drugi deželni jezik (nemški) in Številjenje". Nato je odšel na državno gimnazijo v 53 12 KRONIKA > » ANGELIKA HRIBAR: GOZDARSKI DIREKTOR POSESTVA SNEŽNIK JOŽEF OBEREIGNER IN NJEGOVA RODBINA, 42-56 2000 Ljubljano ("Staatgymnasium zu Laibach"), kjer je bila slovenščina eden izmed prostovoljnih pred- metov. SchoUmayerjevi otroci so opravljali letne osnovnošolske izpite v Postojni. Na Mašunu sta se zamenjali vsaj dve domači učiteljici. Leta 1901 SchoUmayer odpove službo učiteljici Luisi Wey- mayer (ki je bila pri njih na Mašunu od septembra leta 1895 in so jo imeU radi, kar dokazujejo na- daljni stiki), ker sta se z ženo odločUa, da pošljeta Margareto v 4. razred osnovne šole v Gmunden v Avstrijo, da bi bUa skupaj s sestrično Nelly (hčerko SchoUmayerjevega brata Etbina) v internatu Ort; najmlajšega Heimarja pa sta poslala v šolo v Ljubljano, tako da so vsi trije fantje stanovaU sku- paj pri gospodični Gnjezda, pozneje pa pri SchoUmayerjevi materi Korneliji (roj. Gosta). Bolezni in nesreče Doslej smo naštevaU le sončne strani v življenju obeh snežniških upravnikov in njunih družin, žal pa bolezni, nesreč in trplenja tudi njim ni manj- kalo. SchoUmayer je imel pogosto hude zobobole, verjetno zato, ker je toliko prezebal na svojih po- hodih po revirju. Sprva je hodU k zobozdravniku v Trst, pozneje pa v Ljubljano; zelo zgodaj je dobU protezo. Seveda so bili pogosti prehladi, SchoU- mayer nekje pravi "oba z Marijo imava moderno bolezen, ki se imenuje influenca". 19. avgusta 1891 je SchoUmayer pri gradnji ceste ob eksploziji dinamita izgubU levo oko. Odtlej je imel težave z desnim očesom, ki je bilo preobremenjeno. Tudi njegovi otroci so bili pogosto bolni, aU pa so se jim pripetUe kakšne nesreče. 2. junija 1897 je Greta padla skozi kuhinjsko okno v prvem nad- stropju, a na srečo jo je odnesla le z modricami. 9. avgusta 1901 se je Etbinu sprožila flobert puška in šrapneli so mu raztrgali nogo. Treba ga je bUo peljati v ljubljansko bolnišnico, kjer ga je operiral dr. Slajmer. S težavo mu je rešU nogo. Šele konec septembra so pripeljali Etbina na Snežnik in ga vozili okoli v invalidskem vozičku. V začetku ok- tobra istega leta Franci v Ljubljani zboli za škrla- tinko in stara mati ga takoj spravi v bolnišnico. Tudi on visi na nitki. Oba sta si opomogla in v novembru sta se vrnila v šolo. V januarju leta 1902 sta se SchoUmayerja še udeležila velikega oficirskega plesa v ljubljanski Kazini, v februarju čitalniške plesne zabave v Starem trgu in v aprilu Pepove poroke na Brionih. Preden nadaljujemo z žalostnimi dogodki leta 1903, je treba povedati tudi nekaj o neljubih za- merah in napetostih med SchoUmayerjem in Ober- eignerjem. Najprej je SchoUmayer zameril Ober- eignerju že to, da ga je poslal na Mašun, kjer je dobesedno moral orati ledino. Čeprav je Ober- eigner nenehno pošiljal na Mašun vse, kar so po- trebovaU, je SchoUmayer zameril že, ko enkrat ni še isti dan poslal voza, da odpelje bolnega otroka na Snežnik. Tudi jubilejno proslavo ob 25-letnici Obereignerjevega službovanja je kajpak organiziral SchoUmayer in tudi to pot ni jasno, zakaj sta se nekaj dni prej zaradi tega hudo sporekla. Najbolj verjetno je, da se je Obereignerju zdelo kosilo v gostUni Petsche preveč razkošno. Vsekakor sta si bUa po značaju zelo različna: Obereigner je bil skromen in dobrodušen, SchoUmayer pa precej častihlepen, zato tudi s svojim gmotnim položajem ni bil nikoU zadovoljen. Od Obereignerja je pri- čakoval, da mu bo preskrbel napredovanje in zvišanje plače. Celo Marija je morala v tem smislu pisati 1898 očetu, a je dobila negativen odgovor. Obereignerju je bilo očitno takšno moledovanje pri princu pod častjo, medtem ko SchoUmayer neneh- no prosi princa za kakšen dodatek, za nabavo pohištva, za šolnino ali za povračUo bolniških stroškov. 12. junija 1902 pokliče princ Herman SchoU- mayerja in mu pove, da je povišan v gozdarskega mojstra in da naj se preseli na Snežnik, kar je SchoUmayer sprejel "z zelo mešanimi občutki". Toda sedaj je imel SchoUmayer druge skrbi. Najprej je moral spraviti Marijo na Snežnik, kjer je zdravnik ugotovil hudo vnetje slepiča in naročil strogo ležanje. Vnetje se je res polagoma pomirUo in tisto poletje so še lepo preživeU na Mašunu z družino SchoUmayerjeve sestre Mici Hromatka in ob pogostih medsebojnih obiskih s knežjo družino. Konec avgusta gre Jožef Obereigner na dopust in preda SchoUmayerju oskrbništvo. Ta piše 31. avgusta 1902 princu Hermanu, da je Obereigner to predajo opravU zelo površno in da si zanj sploh ni vzel časa. Toži, da nasprotuje vsakemu njegovemu predlogu in celo to, da Obereigner dela po svoje, in da ne predloži načrtov in predračunov najprej lastniku (t.j. princu), kar bi bila prva dolžnost upravnika posestva, itd.^^ Kaj je hotel SchoUmayer s tem doseči? Morda Obereignerjev službeni položaj? Vsekakor se je po eni strani življenje kaj kmalu tako obrnUo, kakor si je SchoUmayer želel, po drugi strani pa ga je tudi hudo udarilo. V septembru 1902 so se SchoUmayerjevi selili z Mašuna na Snežnik, pri čemer je Marija še veliko pomagala. Konec septembra je ponovno zbolela, vnetje se je razširilo na rodUa in v novembru je morala v ljubljansko bolnišnico, kjer je bUa večkrat operirana. Da bi bil čim več ob njej, je SchoUmayer stanoval kar v Leonišču in se tam tudi pre- hranjeval. Obiskovali so jo tudi starši in otroci. 19 AS, GR Koča vas, Fasc. 7, Korespondenca. 54 > > KRONIKA lOOO ANGELIKA HRIBAR: GOZDARSKI DIREKTOR POSESTVA SNEŽNIK JOŽEF OBEREIGNER IN NJEGOVA RODBINA, 42-56 V začetku februarja 1903 se je Jožef Obereigner močno prehladil in obležal. Sedaj je moral Scholl- mayer nadomeščati še njega in organizirati prevoz svoje žene iz Ljubljane na Snežnik, ker se je želela vrniti domov. Rezerviral je poseben kupe v vlaku in doma pripravil landaver, za vožnjo od Rakeka do gradu. Marija je vožnjo še kar dobro prestala, toda direktorjevo zdravstveno stanje se je naglo slabšalo. V noči 10. na 11. febuarja 1903 okoli Ih je Pavla Obereigner poklicala Schollmayerja, naj jo nadomesti pri bolniku, ker je zelo težko dihal. Schollmayer je ostal do 2h zjutraj pri njem; ko si je malo opomogel, je postal prav vedre volje. Očitno ni niti slutil, da bi mu bil Schollmayer kdaj kaj zameril. Celo prisilil ga je, naj z njim izpije kozarec vina na njegovo skorajšnje ozdravljenje. 14. februarja je domači zdravnik dr. Neuberger zahteval konzilij zaradi direktorja in tudi zaradi njegove hčerke Marije. 15. februarja je prišel iz Ljubljane dr. Slajmer in že petič operiral Marijo ter izjavil, da za Obereignerja ni pomoči. Tudi tisto noč je Schollmayer bdel pri bolniku. Nekaj minut pred pol deseto je prišel dr. Neuberger in vprašal bolnika, kako mu gre in ta je z mirnim glasom odgovoril: "Dobro!" Točno ob pol desetih je mirno izdihnil in Schollmayer mu je zatisnil oči. Ko to opisuje, je ves prevzet nad to lepo smrtjo. Žena Pavlina je zelo obvladano sprejela ta udarec, Ma- rijo pa je to zelo prizadelo. Schollmayer je takoj zbudil vse uradnike, sluge in kočijaže na Snež- niku. Pripravili so pokojnega in ga položili na mrt- vaški oder. Schollmayer in njegov pomočnik sta pisala telegrame do 4h zjutraj. Vzrok smrti je bil pljučni edem. Že 16. februarja 1903 je poslal princ Scholl- mayerju uradno navodilo, da naj takoj prevzame upravljanje posestva. 17. februarja pridejo žalujoči gostje, vsi Obereignerjevi otroci, Aleksander Brett- schneider, Ottokar Bouček in Vojtech Obereigner iz Podebradov. 18. februarja 1903 sledi slovesni po- greb. 22. februarja 1903 nesejo Marijo malo ven na sonce, vendar ji gre le na slabše. 3. marca dobi Schollmayer od princa sporočilo o zvišanju plače na 5200 kron letno in hkrati pride pokojninski dekret za vdovo Pavlino Obereigner. Zdenka osta- ne še do 11. marca pri materi in Mariji, potem se vrne v Ischl. Tedaj je začela grofica Lichtenberg ostajati v Snežniku, sprva pri vdoveli Pavli in bolni Mariji, a tudi potem ko se Pavla preseli v Lju- bljano. Vsem je v veliko pomoč, čeprav je Scholl- mayer večinoma sam z zdravnikovo pomočjo ne- goval Marijo in zelo požtrvovalno previjal njene gnojne rane, ki so povrhu še širile neznosen vonj. Morali so ji dajati opij in morfij. Čeprav sta jo uspavala, se je iz omotice prebujala in pretreslijo kričala od bolečin. 17. marca 1903 Schollmayer zapiše: "Obupujem, ko gledam to trpljenje; samo prosim Boga, naj jo kmalu odreši in to je strašno!" To se je izpolnilo 18. marca 1903 zjutraj, ko je mirno zaspala. Marija je bila pokopana v Ljubljani, kjer je imela družina Costa Schollmayer družinski grob. Po pogrebu se je Henrik Schollmayer najprej od- peljal v Gmunden k hčerki Greti, ki ni bila niti na materinem pogrebu, in jo obiskal v internatski šoli. Tam je ostala le do konca šolskega leta, naslednje šolsko leto pa jo je oče vpisal v ljubljanski dekliški inštitut "Huth". Po vrnitvi na Snežnik se je Schollmayer vrgel v delo na posestvu, v kar je bil tudi v danih raz- merah prisiljen. Razen tega se je še bolj posvečal otrokom, saj je imel s fanti v šoli nemalo preglavic. K sreči je zanje v Ljubljani skrbela zlasti njegova mati Kornelija, poleti na Snežniku pa tudi grofica Lichtenberg. Pavlina Obereigner se je odselila v Ljubljano 19. maja 1903. Na poletje se je vrnila v grad grajska gospoda in gospe so imele sedaj novo temo razgovora: kaj bo storil mladi vdovec? Ali se bo znova poročil in s katero? 5. julija 1903 Schollmayer zaupa dnev- niku, da je prišla grofica Lichtenberg po kosilu v gradu k njemu na kavo vsa razburjena, češ da sta jo gospa princesa in njena prijateljica gospa višja svetnica Kohl nagovarjali, naj Schollmayerja pre- govori, da naj se poroči s Karlino Vilhar iz Prezida. Nato se je odpeljala domov. Drugi dan se je Schollmayer podal v Kočo vas, da grofico pomiri, naj jo ne skrbi glede poroke s Karlino, ker ne bo nič iz tega. Grofica Viljemina Lichtenberg je bila zadnja svojega rodu in ni imela potomcev. Zato se je odločila, da Schollmayerja posvoji in mu preda svoje posestvo. Posvojilna pogodba je bila skle- njena 6. junija 1904 v Ložu, deželno sodišče v Lju- bljani jo je potrdilo 6. julija, vendar je trajalo še nekaj let, da je bila potrjena tudi na Dunaju, ko je Franz Jožef L, dne 16. decembra 1910 njega in njegove potomce povišal v plemiški stan. Henrik pl. Schollmayer Lichtenberg si je sicer želel postati grof, vendar tega cesar ni odobril. 31. januarja 1906 preda grofica z darilno pogodbo Schollmayerju tudi svojo posest, tako da s tem dnem postane edini lastnik. V dnevnik zapiše: "Od te posesti bom komaj kaj imel, zato pa sem pridobil za svoje otroke dom in majhno premoženje." Posestvo je bilo že tedaj zadolženo. Na srečo je prav leta 1906 umrla teta Margareta Nowak (sestra Schollmayer- jevega očeta) v Sibiu (tedaj Hermannstadt v Ro- muniji) in je podedoval nekaj denarja, da je takoj odplačal del dolgov. 55 KRONIKA ANGELIKA HRIBAR: GOZDARSKI DIREKTOR POSESTVA SNEŽNIK JOŽEF OBEREIGNER IN NJEGOVA RODBINA, 42-56 2000 ZUSAMMENFASSUNG Forstdirektor der Herrschaft Schneeberg Josef von Obereigner und seine Familie Josef von Obereigner aus Podebrad in Böhmen übersiedelte im Jahre 1872 mit seiner Frau Pauline geb. Bouček und seinen drei Kindern auf die Herrschaft Schneeberg (Snežnik), welche in der Mitte des 19. Jahrhunderts von der fürstlichen Familie Schönburg-Waldenburg aus Hermsdorf bei Dresden käuflich erworben worden war. Der kaum 27iährige Forstmeister übernahm die Lei- tung einer der größten Herrschaften im damaligen Krain. Die Familie zog in das Forst- und Ver- waltungshaus im Schloßpark ein. Hier wurden noch zwei Söhne geboren, so daß die Obereigners insgesamt fünf Kinder hatten: Marie (Marie), Emil (Milos), Zdenka, Josef und Heinrich. Der Beitrag berichtet auch über das spätere Schicksal der Kinder und Enkelkinder Obereigners. Josef von Obereigner nahm zuerst die bereits in Durchführung begriffene Ablösung der Wald- und Weideservituten in Angriff. Diese Ablösung ist ihm auch vollständig gelungen, wobei die Herr- schaft nicht zu viel Schaden erlitt und die zahl- reichen Berechtigten durch Abtretung von vielen tausend Hektar Wald dennoch gänzlich befriedigt wurden. Es blieb noch immer ein gut arrondierter und geschlossener Herrschaftsbesitz von 15.471 Hektar. Gleichzeitig mußte er für die Aufschließung der herrschaftlichen Wälder Vorsorge treffen, um einerseits durch die an den Rändern der Herr- schaft abgetretenen Wälder nicht vom Verkehr abschneiden zu lassen, andererseits auch, um einen entsprechenden Wirtschaftsbetrieb aufbauen zu können. Diese Aufgabe löste er durch den Bau vieler, trotz der großen Terrainschwierigkeiten musterhaft trassierter Straßen, die heute über 200 km messen. Josef von Obereigner bemühte sich auch, an Stelle des regellosen Durchpleterns der Waldun- gen einen geordneten Wirtschaftsbetrieb einzu- führen, vor allem um die schlecht verwertbare Buche durch wertvolle Nadelhölzer zu ersetzen, um dadurch eine Steigerung der Walderträge zu erreichen. Bereits im Jahre 1875 beteiligte er sich an der Gründung des Krainisch-küstenländischen Forst- vercins, dem er fortan als Ausschußmitglied ange- hörte. Später war er als Obmann des Bezirks- straßenausschusses und als Rat der Gemeinde Stari trg (Altenmarkt bei Laas) tätig. Er wurde wiederholt als Prüfungskommissar zu Staats- prüfungen für Forstwirte sowie für das Forst- schutz- und das technische Hilfspersonal berufen. Diese und andere ähnliche Tätigkeiten fanden die Anerkennung des Kaisers durch die Verleihung des Ritterkreuzes des Franz-Joseph-Ordens im Jahre 1891 und die der Regierung durch Berufung in den Industrie- und Landwirtschaftsrat im Jahre 1898. Im privaten Verkehr verstand er es, durch seine herzliche, gemüt- und humorvolle Weise die Herzen seiner Bekannnten zu gewinnen. Am 15. Februar 1903 wurde der rastlose Mann zu seinem 58. Lebensjahr nach kurzer, jedoch heftiger Lungenentzündung seiner Familie und seinem Leben entrissen. Im Jahre 1884 nahm Josef Obereigner den jungen Heinrich SchoUmayer als Förster an und beauftragte ihn mit dem entlegenen und einsamen Revier Mašun. SchoUmayer heiratete zwei Jahre später Obereigners älteste Tochter Marie. Weiterhin wird in diesem Beitrag zusammen- fassend über das aUtägliche Leben der beiden FamiUen berichtet, wie es aus den Tagebüchern von Heinrich SchoUmayer aus den Jahren 1888 bis 1903 ersichtlich ist, welcher nach Obereigners Tod die Verwaltung der ganzen Herrschaft Schneeberg übernahm. Die handgeschriebenen Tagebücher, welche er (in deutscher Sprache) bis zu seinem Tode im Jahre 1930 führte, befinden sich im Arhiv Republike Slovenije (Archiv der Republik Slo- wenien). 56