5pomnlte se ženskih Juncev ^akim t kahomi AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 3, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVI11 ftlUNISTI FRANCIJI WADOVAL! 10,000 otrok so našli v Nemčiji Vse te so naciji naropali po Eyedrop t Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice i. k HEREFORD, Nemčija. — Posebni oddelki, ki jih je organizirala UNRRA in ki so bili na delu zadnjih pet mesecev, so našli po Nemčji do 10,000 otrok, jun. — Desničarska'katere so naciji nagrabili ob času voj-fepublikanska stran-; ne po okupiranih deželah ter jih posla- i domov v Rajh, da napravijo iz njih I" vodilno mesto v Fran-' dobre nacije. .)e stranka generala de; Danes je na delu šest takih oddel- . J1 se volitve nada-leJ° še danes ^ 3. s Jsla pri včerajšnjih vo-' lil ministra Bidaulta. . clJi» ne vštevši kolonij, Popularni republikan- Nida atov, komunisti 144, republikanska zve-desničarske stran- * % kov od UNRRA (relifna organizacija združenih narodov). Vsak teh oddelkov šteje do 15 oseb, ki govore najmanj 27 raznih jezikov. Ti oddelki so iskali ugrabljene otroke v ameriški, angleški in francoski okupacijski coni. Pri iskanju teh ugrabljenih otrok je zelo važno, da iskalci govore razne evropske jezike. Otroci, ki so ločeni od doma in starjev že več let, so v tem času pozabili svojo materinščino in so bili že popolnoma ponemčeni. Toda če nenadoma slišijo kako besedo iz svoje domače govorice, jim pride nazaj v spomin njih prva govorica in to da iskalcu priliko doznati, iz katere dežele prihaja otrok, iz katerega naroda je bil ugrabljen. Otroci, ki jim je še živo pred očmi, kako so bili ugrabljeni, pripovedujejo rešiteljem, da so prišli Nemci v unifor- mah in včasih odpeljali s seboj kar cel razred iz šole ter otroke naložili na pripravljen železniški voz. Ko so, na primer, Nemci porušili češko vas Lidice, so postrelili vse moške in odpeljali v ujetništvo vse ženske, posebej so pa odpeljali 97 otrok, da jih v Rajhu ponemčijo. UNRRA je dozdaj našla šele !) od teh otrok. Otroci pripovedujejo, kako so naciji z njimi delali razne poskuse, kadar ;;o iskali kako zdravilno sredstvo. Mali Peter Keol je povedal, na primer: "Položili so me v posteljo ter mi zmerili glavo. Potem so začeli zasajati šivanke Zaroka— v mojo roko, nakar sem bil zelo bolan." j Mr. in Mrs. John Dolenc iz Wili Nahlik, star 10 let, pri pove- r,7;5 E. 140. St. naznanjata, da duje, kako so njega in dva tovariša na-iSe zaročila njiju hčerka Jean ..... , ... , I z Williamom Olschafsky, sinom eiji kaznovali, ker so govorili med se- M . , / , ' , , . , Mr. m Mrs. David Olschafsky, boj poljsko. Zbadali so nas v roke in 926 E. 140. St. Miss Dolenc je hrbet, dokler smo postali zelo bolni, i pohajala na Purdue univerzo, Dva druga dečka sta zblaznela od bole-J Mr. Olschafsky je bil pa neda- zato so jima dali strupa, dasta'vn° častno odpuščen iz kora I marinov. ., , . , . ' Poroka— , Te najdene otroke zdaj vozijo v 20 UNRRA središč, kjer bodo toliko časa, da se zglasijo zanje starši, ali da jih zahteva vlada njih rojstne dežele. cm, umrla e volitve v Franciji porazile it#Vo uS° v k011110'-)1 napisa-' ^tero je pa francoski ^ - emm mesecem zavr-l^"0 se vršile v m (r s° se vršile v nedeljo JVe v skupščino. Ta bo j^'a novo ustavo. Taji. ] v Franciji konec ko- e,le vlade. * * * . "Mn. — Danes so se talij i volitve, ki naj bi narod kraljevino vrJ°- Po vsej Italiji so 1 p k volitvam, ki se bokale do pondeljka . volitve bodo tudi iz-„'aiice v narodno skup-0 spisala za Italijo no- m so pri teh volitvah Vlč volile in kot se po-6 te pravice tudi v ve-p°služile. Vlada poro-*>e bo moglo zvedeti ev pred 7. junijem. levičarske Papež je svaril pred rdečim absolutizmom Vatikan, 1. jun. — Papež Pij je govoril v soboto po radiu vsemu svetu. Govor je bil namenjen predvsem italijanskim in francoskim volivcem, katere je svaril, "da bodo odločevali z glasovnico med graditelji in uničevalci krščanske kulture." Apeliral je na zavedne volivce, naj zavržejo pri volitvah državni absolutizem. Papež je poudarjal, da je že minilo eno leto po zaključku svetovne vojne, pa da ni bil storjen niti en korak še za mir. Svaril je, da sedanja nestalnost v mednarodnem položaju lahko privede do strahovite eksplozije. Značilno je, da papež tekom vsega govora ni niti enkrat z besedo omenil komunizma. --o-- Nv 'cenih volivcev je v °00,000 ^ imajo pri nas } roj. Klemene, ali ^ n^eškin roj. Klemene; i^ia Klemene. \5ary ali Rojina Frank, / !')a Mežan. ■ r Albina ali Frances, P» ij'v^uPertu, piše Alojzij it iH'1 / ,b Vrank, doma iz vasi Ma-| J Piše Emil Kužnik. ,j <>Žefa rQj gpeh; pi§e v vlahar- 1 Tek Artton; h p i šle Lah % Alojzija roj. Koc- ^istina Kocjan. * * * \\ s v % h lsŽejo naslove od sle-John, doma iz okoli- ranc, doma iz Babne- 6ra, doma iz Čateža. H Jih, naj pošljejo svo- ,lfl>o e ^a Ameriško Domovi-bomo mi oddali Senat je Trumanov predlog sprejel, toda ga je olajšal Iz njega je odstranil rekrutiranje stavkarjev in druge točke Washington. — Senat je z 61 proti 20 glasovi sprejel Trumanov predlog, ki daje predsedniku Zed. držav gotovo oblast v slučaju stavk. Predlog je bil poslan v poslansko zbornico. Glasom predloga sme predsednik v imenu vlade zaseči razno industrijo v slučaju stavk ter sme določiti čas za obratovanje pod vladno kontrolo. Tudi sme določiti mezdo in delovne pogoje v tem času, ko vlada obratuje podjetje. Delodajalci in unije, ki bi ne hotele sodelovati z vlado, bi bile podvržene kazni, to se pravi vsaka osejba do $5,000 globe in eno leto zapora. Stav-karji, ki bi ne hoteli delati pod vladno kontrolo, bi izgubili pravico do dela. Ta postava naj bi bila v veljavi do 30. junij a 1947. . Senat je pa vzel iz predloga priporočilo predsednika Trumami, da sme v takem slučaju rekrutirati vse stavkarje. Ravno tako je vzel iz predloga priporočilo, da izgube stavkarji starostno pravico. RUSI SO SE OPROSTILI RADI ŽALITVE MR. TRUMANA Berlin. — Nemški časopis Vorwaertz, ki se tiska pod nadzorstvom ruske armade, je napadel predsednika Trumana, češ, da je stavkolomecc prvega reda. Ameriški general McClure se je pritožil in ruske oblasti so škofje so poslali odprt.o pismo: pisanje časopisa obžalovali z na Slovaški narodni koncil, naj obljubo da bodo "počistili" pri pomilosti dr. Jcnsipa Tiso, ki1 dotičnem uredništvu. je bil predsednik Slovaške ob' --o- času nemške okupacije. Hirohito je bil drugič FATHER BAZNIK JE POROČIL V GORICI SLOVENSKI PAR Father Baznik, ki je vo, kurat pri ameriški okupacijski armadi na Primorskem, nam pi še, da je 11. maja poročil slovenski par v Gorici, ženin je bil Sgt. Rudy Korošec, doma iz Pittsburgh a, Pa., nevesta pa Dragica Kangler, doma iz Slovenske Bistrice, ki je v Gorici kot begunka. Father Baznik pravi, da je bil ob tisti priliki deležen prave slovenske potice. Dalje piše, da je za nedeljo 18. maja povabil slovenski zbor pod vodstvom g. Mirkota Ren-nerja, da je pel na katoliški radijski uri, ki jo je vodil Father Baznik tekom maja za vojake na armadni oddajni postaji. -o-- Slovaški škofje prosijo milost za dr. Tisa Praga. — Slovaški katoliški BLIZU DETROIT A JE PADLA Z LADJE V JEZERO Detroit. — Mrs. Marian Ling iz Clevelanda se je vozila z ladjo iz Clevelanda v Detroit. Z njo je bil tudi njen mož. Mož pripoveduje, da sta sedela z ženo ob 2:30 zjutraj na krovu. Ko se je za trenutek odstranil in se ozrl nazaj, je ravno še videl ženo, ki je izginila čez ograjo v vodo. To se je zgodilo nekaj milj pred ustjem reke Detroit. Kapitan je ladjo obrnil in križani nad dotičnim krajem več kot- eno uro, tod*' trupla niso našli. NOVI GROBOVI Ivan Žlindra Včeraj dopoldne ob 11:45 je umrl, zadet od srčne kapi, Ivan žlindra, znan tudi pod imenom Spencer. Stanoval je na 1475 E. 66. St. Rojen je bil v Trstu in je prišel s starši v Ameriko leta 1908, ko je bil star 5 let. Družina je dolgo živela v Lau-schetovi hiši na St. Clair Ave. Bil je poslovodja Otto Moser Co. na 4. St. Zapušča moter Heleno, ki živi na Muskoka Ave., ženo Marion roj. Powers in hčer Dolores. Pogreb ima v oskrbi Grditiov pogrebni zavod, čas pogreba še ni določen. Charles Cividini V Lakeside bolnišnici je umrl Charles Cividini, samski, star 62 let. Rojen je bil v Brodu ob Kolpi in je bil v Ameriki od leta 1904. Več let je prebival v Ar- Slovaški komunisti revoltirajo, ker niso Zahtevajo, da se razpusti katoliška stranka, ki je zmagala Praga. — Po vsem Slovaškem so vprizorili komunisti velike demonstracije, ker niso zmagali pri zadnjih volitvah. V glavnem mestu Bratislavi je vlada radi tega prepovedala vse javne športne igre, kjer je največ prilike za demonstracije. Konzervativna demokratska stranka, ki je pri volitvah pred-zadanjo nedeljo dobila več kot 60 odstotkov vseh oddanih glasov, je trn v peti komunistom, ki zahtevajo, da se ta stranka zdaj razpusti. Komunistično časopisje zahteva, da naj bi imeli komunisti in demokrati v narodni skupščini enako število mandatov, čeprav so komunisti dobili pri volitvah mnogo ; manj glasov. Volitve so bile popolnoma svobodne, toda komunisti očivid-no ne marajo upoštevati volje naroda pri volitvah. -o- Mednarodna agencija, ki naj pomaga brezdomcem, iii edina London. — Posebni odbor U. N. ki je proučeval stanje beguncev priporoča, da se ustvari posebna mednarodna agencija, da pomaga dobiti streho 3,000,0000 beguncem v Evropi | Mr. in Mrs. Anton Bozeglav - iz Chardon Rd., Willoughby, O. naznanjata, da se je 25. maja poročila v cerkvi sv. Kristine hčerka Lillian z Mr. Lloyd V. Phillips iz Clevelanda. Vse najboljše jima želimo v novem stanu. Važna seja— Nocoj bo važna seja društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ in sicer ob 8. v šoli sv. Vida, soba št. 2. Na tej seji bo društvo katere potrdi senat. Ta komisi- vo,i,° delegatinje in namestnice ja bi imela v rokah vso pro- za 21 • konvencijo KSKJ. Dolž-dukcijo atomske sile. j vsake članice je, da se.ude- Clani te komisije bi služili! ezi te se-,e; ^Jmca bo pobira-k 1 pt ftfcW hi flnhiva 1 i nn ila "sesment od 6. naprej. Druga obletnica— Senat je dal vladi v ! roke oblast atomske sile j Washington.—-Senat je spre-| jel predlog, da ima vlada ab-l solutno kontrolo nad atomsko silo. Predlog govori, da pred-J sednik imenuje komisijo 5 oseb te komisije bi 1)0 5 let. Štirje bi dobivali po $15,000 na leto, predsednik pa $17,500. Ta komisija bi imela oblast zaseči ves material, ki služi pri izdelavi atomske sile. Predlog tudi določa kazen $20,000 globe in 20 let zapora", ali pa oboje, za osebe, ki bi izdale kako tajnost atomske sile kaki drugi državi. Predlog je bil poslan v poslansko zbornico v nadaljno akcijo. -o- go, 111., kjer je bil uslužben pri! V ... Corn Products Co. Tukaj za- 111 Azl]1- pušča sestro Mrs. Zoro Marold Toda glede bega bo še mno-na 732 E. 140. St. Pogreb bo iz j go debate-ker se odbor ni mo-Grdinovega pogrebnega zavoda gel zediniti v tem, če naj se po-v torek zjutraj ob 9:30 v cerkev maga tudi onim beguncem, ki sv. Pavla na 40. cesti in na Kal- se radi političnih vzrokov noče-varijo. 'jo vrniti v svojo domovino. Od Jovan Dracu odbora je bilo 14 članov, ki so fc^ec prosi, da bi dali Podgorja pri Kam- V pismu trdijo škofje, da je imel.dr. Tiso dobre namene, čeprav je morda napravil kako-napako Pomilostitev ibi zelo pomagala k boljšim odnošajem med Slovaško, Češko in Moravsko, zaključujejo škofje pismo. Generalna stavka je sklicana v Mehiki Mexico City. — Mehiška de-^aslov Ameriški Do-1 lavska federacija je sklicala za 17. j uhlja generalno stavko v protest proti dragim življen- ^ N evidni, kadar gre• \ °e8'e. Prekoračite ce-signalni luči! skim potrebščinam. Napovedan J je zastonj v prevozu, telefonu in v industriji. pri MacArthurju Tokio. — Japonski cesar Hirohito se je v petek zglasil pri generalu MacArtihurju že drugič. Prvič ga je obiskal lanskega septembra. Pri generalu je ostal eno uro in pol. Navzoč je bil samo še tolmač. -o- Japonsko jdelavstvo grej v unije Tokio. — Leta 1937 je japonska vlada prepovedala vsako unijo. Pod ameriško oblastjo je unioniziranje zopet dovoljeno, število članov šteje za 427,000. za to, da se tudi tem pomaga, 6 vzhodnih držav, na čelu jim Rusija so se izjavile pa proti PRISPEVKE ZA BEGUNCE Pogreb pokojnega Jovana Draca bo danes popoldne ob 1 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na rusko pokopališče. ZahtevTiidS^o strojev MATI JE RODILA V SPENJAČI, OČE za farme j JE PA OMEDLEL BREZ POTREBE Washington. — Delavski taj-j Chattanooga, Tenn. — Mr ink Schwellenbach je zagrozil,I-da bo vlada zasegla Allis-Chal- Antonescu, premier v času okupacije, usmrčen Bucharest 1. jun. — Danes je bil ustreljen na dvorišču jet-nišnice Jilava, Ion Antonescu, romunski premier za časa nemške okupacije. Bil j-e star 61 let. Z njim obenem so bili u-streljeni njegov pomožni premier, podtajnik v fcujezemskem yirad'u in bivši guverner Sed-mograške. Premier Peter Groza ni dovolil tujezemskim časnikarjem gledati usmrtitev. Navzoč je smel biti samo nek ruski foto-grafist. -o- Angleži branijo špansko armado pri U. N. New York. — Angleška vlada je poročala koncilu združenih narodov, da je španska ar mada preslabotna, da bi mogla!^mberku obi jih pri ogrožati svetovni mir. Dalje H®luB». 17801 Melve™ so poročali, da ni res, kar je t,r. | Cleveland, O. dila poljska delegacija, da; nemški znanstveniki delajo v Španiji na atomski bombi. -- AMERIŠKA DOMOVINA ZBIRA 1 Danes ob 7:15 je bila darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Kisovec ob priliki 2. obletnice njegove mrti. Vabilo -stm »<70— Klub skupnih društev Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave. ima nocoj ob 8 zelo važno sejo. Vsi zastopniki in zastopnice naj bodo gotovo navzoči. /it(junci iščejo naslove— Begunci bi radi zvedeli za naslove sledečih: Grkman John, doma v okolici Kamnika, Janež Franc iz Bab nega polja, Knez Vera iz Čateža, Strajnar Anton, doma Gor. Podšumberka občina Sela-Sumberk, za Medvedove z Podgorja pri Kamniku. Naj pošljejo svoje naslove na upravo našega lista. Ali kdo ve kje sof— Jože in Lojze Brie iz Gradi-ških Lazov pri Litiji; Jože in Janče Bric iz Ilotiča; Jože in Ernest Božič iz Male Kostrev-nice pri Litiji. Ce kdo ve, ali Če sami to čtajo, naj pošljejo naslove na upravo našega lista. Po pisma nuj pride— Anton Kuhel, ki je prej prebival v Maple Heights, zdaj pa v Madison, O., ima dvoje pisem od brata Ivana iz Dvora pri Žužemberku. Dobi jih pri Mrs. Ave., Darovi za begunce zagrozil,'in Mrs_ Aibert Baker.sta prišla _ v bolnišnico ker je Mrs. Baker mers Co. in J. I. Case Co., kjer j ičakovala otroka. Vse bo do-je stavka 35,000 delavcev, če ne< sQ ju tolažni kot je tQ na_ pride kmalu do sporazuma. ^ pa ^ nekoliko naro. Schwellenbach pravi, da vlada' . . . , j .4-i . ■ • be, vsa, nakai časa. ne sme mirno gledati zastoj v iz-1 >. , v.,. . „ . , ., , • J Zeno so položili na nosilnico delavi tarmarskih strojev. . . . . v , . _^__j m jo deli v spenjaco, da bi jo Vedite, da pri prehodu čez ce- potegnili v 6. nadstropje, kjer sto ne boste nikdar preveč pre- je bila tista ' soba." Strežnica vidni. Posebna previdnost pa j j e pritisnila na gumb in avto-je potrebna v mraku in pono-\matična spenjača se je ročno V našem uradu so bili izroče-| ni naslednji darovi za begumee: j John Potokar, lastnik Double i Eagle Bottling Co. je podaril j zopet $25; Frank Zadnik iz Nee-j lyville, Mo. $5, neimenovana pa pa mesto, da bi obstala, jo je, $1. udarila ročno nazaj v prvo' Iskrena hvala vsem skupaj in nadstropje. Komaj je tam pri-, priporočamo še drugim, da bi stala, se je zopet pognala kri-, darovali po svojih močeh za te šku. Tako je šlo par ducatov .reveže. potov gor in dol. -o-- Pri tem premikanju je žena Unija pomorščakov za- či. • dvignila do 6. nadstropja. Tam I porodila, ker ni mogla več čakati, kdaj se bo spenjači poljubilo ustaviti. Ko je končno spenjača sama obstala, se je njen mož in srečni oče otroka, se- hteva 30% več mezde New York. — Unija pomorščakov, CIO, je ponovno zagrozila, da bo šla z drugimi unijami pristaniških delavcev na sedel in omedlel od prestanega stavko 15. junija, če stirahu. 1 30% poviška v mezdi. ne dobi ameriška DOMOVINA, JUNE 3, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 8. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays Odpri srce, odpri roke.. NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti eetrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, čstrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. C. S. $4.00 for 8 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. D. S. $250 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 8 months, $2.50 for 3 months. Single copies 6 cents each. __ Entered as second-class matter January 6th 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 108 Mon., June 3, 1946 Rusija nas sili bližje k Angliji Pred nekaj dnevi je sovjetski zunanji komisar Molotov ostro Inapadel zapadne demokracije z izjavo, da sta se Amerika in Anglija zarotili proti Sovjetski Uniji ter da ji prav iz tega vzroka mečeta povsod polena pred noge. To je bil odgovor Moskve na poročilo ameriškega državnega tajnika Byrnesa, katerega, je na celi črti podprl tudi senator Vandenberg, da je bil ravno komisar Molotov tisti, ki je preprečil, da ni pariška konferenca ministrov dosegla zaželjenega uspeha, ali sploh kakega uspeha. Iz besed naših kongresnikov in iz pisanja ameriških časopisov je raz-videti, da stoji za Byrnesom tako kongres kot stoji ogromna večina ameršikega naroda. Ena izmed zaprek za dosego sporazuma v Parizu je bil predlog državnega tajnika Byrnesa, da se zagotovi razorožitev Nemčije na celi črti. Byrnes se je skliceval na Stalina, ki je lansko leto to idejo podprl v principu. Na konferenci je pa Molotov presenetil ministre s tem, da je bil absolutno proti temu. Iz govora tajnika Byrnesa lahko vsak razvidi, da je ameriška zunanja politika napram Sovjetski Uniji bolj trdna, bolj odločna in da ne misli več samo kimati in privoliti v vse, kar bi Moskva rada. Na drugi strani je pa opaziti. da ne namerava Moskva v ničemer popustiti, vsaj v svojih večjih in pomembnejših zahtevah ne. In iz tega pa lahko sklepamo, da če bosta ostali obe strani enako odločni, ali če hočete: trmasti, na svojih zahtevah, da mora končno priti do preloma med glavnimi in najmočnejšimi zavezniki. Rusija s svojim neomajanim stališčem naglo kruši koalicijo zaveznikov, ki je dobila drugo svetovno vojno in na katero je svet računal', da bo zagotovila trajen mir. Ako se glavni zavezniki ne morejo zediniti glede bodočnosti Evrope, ni potem drugega izhoda, kakor da se razcepijo v druge zveze in bloke, ki bodo začele zopet tekmovati za sfere političnega vpliva in z oboroževanjem. Državni tajnik Byrnes je sicer zagrozil, da če Rusija ne pristane na konferenco vseh držav, ki so pomagale dobiti to vojno, da bodo zapadni zavezniki sklenili separaten mir z Nemčijo in drugimi bivšimi sovražnimi deželami: Madžarsko, Romunsko in Bolgarijo. Toda to je bila menda samo grožnja, ki ne pomeni nič. Z Nemčijo danes ni mogoče skleniti pogodbe, ker ni nobene centralne in odgovorne vlade v Nemčiji, s katero bi se moglo tako pogodbo podpisati. Ravno tako se je ne bi moglo podpisati niti z Madžarsko, Romunsko in Bolgarijo, ker so te popolnoma pod ruskim vplivom in oblastjo. Zapadni zavezniki tudi ne morejo računati s tem, da bi vzeli svoje čete iz Evrope, ker bi to ne pomenilo drugega kot izročiti Evropo komunizmu, to se pravi — Moskvi. Druga pot bi bila ožje sodelovanje Zed. držav z Anglijo. Na to je menda mislil Churchill, ko je sugestiral ob času bivanja tukaj, da je edino upanje za vesoljni svet anglo-ameriška zveza. Seveda, to bi pa spravilo Rusijo na noge. To bi dalo komunistom v roke municijo za kričanje, da se je zapad zarotil proti Sovjetom. Motili se najbrže tudi ne bomo, če trdimo, da bi bila večina ameriškega naroda proti taki zvezi. Tukaj prevladuje namreč še vedno mnenje, da smo Ame-rikanci samo hlapci Anglije. Mnogi so odprto sovražni proti vsaki zvezi z Anglijo. To se je videlo tedaj, ko je narod slišal Churchillov govor in so protesti kar deševali v ameriške časopise. Toda naj reče že kdo tako ali tako, položaj bo morda nastal tak, da bodo Zed. države prisiljene stopiti v ožjo zvezo z Anglijo. Če že ne v odprto zvezo, pa vsaj v ožji in tihi sporazum za bodoče nastope. In če pride do tega bo Rusija sama kriva. Tudi če se izvrši, kar je zagrozil Byrnes, da bo sklical konferenco narodov, tudi če Rusija v to ne privoli, to ne bo položaja spremenilo. Roosevelt in Churchill sta namreč dala Rusiji pravico vetiranja, kar je potrdila tudi konferenca Združenih narodov v San Franciscu. To se pravi, da koncil združenih nardoov ne more storiti ničesar, ako se ena izmed članic ne strinja s kako akcijo. To se pravi, da ostane še ena in zadnja pot — vojna. Zato pa pravimo, da če bo šla Rusija s svojo trmo naprej, ne bo preostalo Zed. državam drugega kot zvezati se z Anglijo, se dobro oborožiti in potem čakati, kdo bo vojni ples prvi začel. Vsekakor so demokratske države pripravljene, da če treba tudi z orožjem v rokah ustavijo pohod komunizma preko zemeljske oble. Ako komunizem ne bo odnehal, je vojna gotova stvar. Vprašanje je samo, čez koliko let. Ali zdaj razumemo, zakaj Zed. države ne dajo iz rok tajnosti atomske bombe? 'Seveda, upanje je še vedno, da ne bo prišlo do tretje svetovne vojne. Upamo, da bodo zavezniki, ki so s takim upsehom in s tolikimi žrtvami zmagali v drugi svetovni vojni, svoje diference poravnali o pravem času. Bedarija je, kar trdi komisar Molotov, da si žele Zed. države več teritorija in da zato tako nastopajo. Amerika ne mara niti pedi druge zemlje, ampak kar defa je vse v svojo lastno obrambo pred — poplavo komunizma, ki ne more zatajiti, da hoče vladati svetu. S to taktiko ameriških državnikov se strija of.'.r:mna večina Amerikancev. Nak, tegale pa ne prodam ceneje kot za kvoder. Kdo da več? CHICAGO TIMEiS ima dopis iz Rima o Belgradu in Titu. Pise James Wellard, ki ima Titu-ša precej rad. Na lastne oči je gledal letošnjo parado za prvi maj v Belgradu. Med drugim pove o njej tudi tole: "Olb koncu parade pri'haja 'piece de resistance' (jedro u-porništva), nekako tisoič moških in ženskih atletov v rumenih in rdečih srajcah, v kratkih belih hlačah in s petami od kavčuka na čevljih. To je atletska skupina in Titu izkazuje čast, da poklekne pred njim na eno koleno in vpije: Zivio Tito! To me je spomnilo na gladiatorje v rimskem cirkusu." Mene pa spominja to na cirkus, ki ga nekateri Amerikanci — celo ''našinci!" — uganjajo s Titušom! Le na kolena, fantje in punce! Zdaj razumete, ,zakaj je pisala Katri ca Fajfarjeva iz Spodnjega Brnika: "Včasih smo hodili v cerkev, zdaj pa na mitinge. Je bolj koristno." Na kolena, fantje in punce! Pred Bogom tega ne delata več, vas je pač sram. Pred Titušom — to je moderno! * * * Ko sem že pri Katrici iz Spodnjega Brnika, pa se dajmo še za hip pomuditi pri njej. Tako "spodbudno" je povedala, kako se godi puncam, ki so ostale doma. Pove, kako se jim gocli, odkar so prišli iz gozdov fantlje partizani. Strahotno je to poglavje slovenske zgodovine! Strahotno že zidaj — kaj še bo! Nekaj punc je torej v Spodnjem Brniku ostalo doma. Nekaj "koz" je pa bežalo čez mejo in so danes — begunke. Ka-trica pravi, da ne razume, zakaj so bežale. Morda res niti same sprva niso vedele. Toda če za nič drugega niso bežala ko zato, da danes niso žrtve "na spolu" bolnih partizanov — tako namreč je pisala Katrica, saj ste menda brali — se je izkazal njihov beg za popolnoma upravičen. Pa tudi vaša podpora tem begunskim "kokain" se že samo ob tem spoznanju izkazuje za upravičeno. Ne pozabite, rojaki in rojakinje: LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV podpira -begunce in begunke, čeprav so vmes tudi Katiričine "koze." Vi pa še dalje podpirajte, velikodušno podpirajte — LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV! * * * Nekaj ameriških slovenskih listov dobivajo v starem kraju. Strašno radi jih berejo, vsaka številka roma od hiše do hiše, iz rok v roke, od oči do oči. Ko pride po dolgih ovinkih nazaj do naslovi j enca, je vsa razcapana in jo vrnejo lastniku le zato, ker je že nihče več brati ne more. Zakaj neki tako radi berejo ameriške liste? Eden je to povedal, ko ni bilo blizu Ozne: » "Kaj bi dal, če bi smel jaz vsaj med štirimi očmi eno desetino tega reči čez našo vlado, kar ameriški li'st žiher zapiše čez ameriško vlado in celo čez samega prezidenta! Oh, kje je naša svoboda, kje je naša demokracij a !y Tako je rekel in je še enkrat pogledal na vse štiri vetrove, če ne vleče kateri teh vetrov OZNI na uho . . . »is * * Pa se je zgodilo, da je tudi OZNAVEC pokukal v neki a-merišk.i slovenski list in je tam bral, da je Byrnes nezmožen za državnega tajnika. Pc kazal je tisto p i s a n j e enemu svojih "podložnikov" in je rekel: "Poglej, tovariš, kako gnila je Amerika! Take državnike i- ma, da se njej sami gravža." Tovariš je pomežiknil, požrl slino in rekel: "Dokler sme Amerika sama sebe kritizirati . . ." Potem se je spomnil, da je samo "tovariš" in da stoji pred vsemogočno OZNO, udri se je po zobeh, zardel in utihnil. OZNA — mož se je zamislil, pogledal tovariša na vso moč zeleno, potem je pa odšel v glavni stan OZNE in je tam povedal, kaj je slišal, ali skoraj slišal. Tam so mu naročili, da kaj takega ne sme nikoli več slišati, zakaj tak človek, ki samo MISLI kaj takega reči, bi moral biti'že davno v ječi. Tiste dni potem so ljubljanski listi pisali dolge članke o Ameriki in razlagali, kako ameriški listi sami dokazujejo, kako je v Ameriki vse na glavo postavljeno. Zdaj pa poglejte naše liste, kako so vsi ene misli in ene duše, kako vsi hyalijo Tita in njegove tovariše in ne najdejo nobene napake na njih. Tako je naročila OZNA urednikom, da je treba pisati. To se ji je zdelo — vsaj za poskuš-njo —bolj na mestu kot prihajanje ameriških listov v Slovenijo — prepovedati! Nekaj ljudi je seveda čitalo tudi tiste članke. In ko so či-tali, so škripali z zobmi in stiskali pesti. Toda tako na skrivnem, da OZNA tega ni videla. S: * * Newyorski tednik AMERICA poroča dne 18. maja 1946 pod naslovom: Volitve v Sloveniji: "Precejšen dvom se poraja, tako vedo povedati najnovejša poročila, glede takozvanih svobodnih volitev v Sloveniji. V vasi Stična je bila polna tista skrinjica, ki je pomenila opozicijo proti Titu, dočim je bila Titova skrinjica skoraj prazna. Vclilna komiscija je >pa izjavila, da je bilo 756 krogi j ie v skrinjici opozicije za Tita, o-pozicija pa da je dobila 179 glasov. Podobno postopanje so poročali iz drugih krajev. V vasi Velenje je dobila opozicija 80 odstotkov glasov, volilna komisija je pa zvečer izdala ravno nasprotno objavo. V kraju Jarenina blizu Maribora je bila volilna komisija dovolj poštena, da je objavila zmago o-pozicije. Drugi dan so vsi člani volilne komisije romali v ječo. Na Gorenjskem so vsi Titovi vojaki volili zoper Tita. Drugi dan so jim vzeli obleko in čevlje. . V zameno so dobili ponošeno in raztrgano obleko in ves dan nobene hrane. V Cerkljah so morali vojaki vež-bati bosi in lačni. Pred njihovimi očmi je bil nabit velik plakat z napisom: SVOBODA! Taki in podobno dogodki kažejo, kaj smemo pričakovati od mirovnih posvetovanj, ki se nam obetajo." * * * Tudi drugi angleško pisani listi in časopisi v Ameriki vedno več pišejo o "svobodi" pod Titom. Od časa do časa jih dobe v roke tudi Slovenci in Slovenke, ki v svojem časopisju najdejo samo proslavo Titovine ali pa golo slepomišenje. Potem se čudijo in sprašujejo druge, zakaj ameriško časopisje drugače piše o Titu kot slovensko. Nekateri slovenski starši zvedo šele iz ust svojih otrok, ki čitajo angleški tisk, kaj svetovno časopisje poroča o sedanji Sloveniji in Jugoslaviji. Zelo se čudijo . . . V Indianapolisu je nekdo slišal tale pogovor na cesti; "Ti, kaj praviš? Meni pripoveduje hčerka, da bere v' angleških caj-tengah zelo čudne reči o Jugoslaviji. Pravijo baje, da je tam cel komunizem. Kako pa da naši slovenski listi tega ne povedo?" "iSaj povedo, ampak ti ne be-reš pravih." "Kaj ?" "Pravim, da si moraš naročiti prave slovenske liste. Jaz sem bil ravno tako nevden, zmerom sem se prepiral s sinom, ki mi je pravil, da je Tito silen zatiralec svobode našega naroda v starem kraju. Sin je zmajeval z glavo nad menoj, jaz pa nad njim. Večkrat sva si bila že zelo navzkriž. Pa je prišel Jože Grdina in me pregovoril, da sem se naročil na AMERIŠKO DOM OVINO. Kmalu sem si bil na jasnem in sem uvidel, da ima moj sin prav, jaz sem pa imel mreno na očeh, ko sem bral samo take slovenske liste kot jih ti še vedno bereš." "Ameriško Domovino, praviš? Pa jo imaš? Ali bi mi jo včasih posodil?" "Trikrat po vrsti ti jo posodim, potem si jo boš sam naročil . . ." * * * THE DAILY WORKER je najbolj znan ameriški komunistični list, dnevnik. Nedavno tega se je spravil nad ameriško ustanovo, ki je znana pod črkami FBI. Ker je Edgar Hoover načelnik FBI, je zapisal Daily Worker, da je Hoover u-čenec nekdanjega Himmlerja. V zagovor komunistične stranka, kateri je Edgar Hcover pridno za petami, je zapisal Daily Worker, da komunisti niso "agentje tuje države," kakor jim očita Edgar Hoover, ampak da so samo organizatorji ameriškega ljudstva za neko "višjo obliko socialnega sistema" in se bore za vsako svoboščino in vsak gospodarski u-krep, ki je ljudstvu v korist . . . Kaj je "ljudstvu v korist" po mnenju komunistov, nam pa kaže današnja naša stara domovina, zasužnjena Slovenija! * * £ Znani George Sokolsky pa pravi: "Komunisti sovražijo FBI, ker je to edina ameriška obveščevalna ustanova, ki je skozi vso vojno ostala komunistom za petami. Komunisti so se znali vtihotapiti v službe pri našem državnem oddelku in tudi v vojsko. Nekateri teh so tajili svojo pripadnost, drugi je niso tajili in njihovi predstojniki so jih ščitili. Ustanova FBI ni jemala v službo komunistov. Ce komunistom uspe, da bodo zatrli FBI, potem lahko rečemo, da je Sovjetija zmagala nad Ameriko." — Zaplot. Zanimivo pismo iz domovine Prejel sem iz stare domovine pismo, ki bo mogoče zanimalo vse, ki so poznali Franka Rožnika, ki se je nahajal tukaj med nami več let.- Imel je nekaj časa tukaj "studio" za slikanje, bil je potem tudi v Washingtonu pri ambasadorju kot šofer in je bil drugače vsestransko aktiven, študii-al je in si pomagal sam sebe dvigniti. Vedno ga je pa nekaj vleklo do cilja, katerega je dosegel, kakor sam piše, ko je 25. febr. pel novo mašo kot kar-tuzijanski redovnik v Pleterjih na Dolenjskem. Piše sledeče: Dragi ... Mogoče se Vam bo zdelo, kakor da bi slišali iz drugega sveta, ko po tolikih letih zopet enkrat čujete glas od mene. Leta 1935 sem se od Vas poslavljal, kakor se spominjate; a takrat še nisem bil na jasnem, ali se vrnem še nazaj v Ameriko ali ne; imel sem neke skrivne namene in želje, a nisem vedel, kako bo izpadlo, zato sem rajši delal bolj poti-hem. To željo sem sicer imel že davno poprej, a nisem je mogel izvesti; saj Vam je bila znana vsa moja zgodovina. Pa vzemimo vse to za dobro. Saj Bog vodi vsakega človeka po njegovih potih. Zakaj so včasih božja pota skrivnostna, tega ne vemo; moramo se pa vdati v božjo voljo, kadar ču-, jemo ta skrivnostni glas, in ga J poslušati. Bog da svojo mi-j lost, vse drugo moramo storiti sami, ker drugače tudi božja milost ne more imeti svojega učinka. Prav tako je bilo s sv. apostolom Pavlom "Kdo si, Gospod?" . . . Odgovor je bil: ". . . pojdi v mesto in povedalo se ti bo, kaj ti je treba storiti." Hvala Bogu, moje želje so se mi izpolnile in prišel sem do cilja. Zakaj tega nisem dosegel v mladosti, kar sem srčno želel in nisem prišel na to pot, kar je bilo že skoro določeno, to ve sam Bog, ki vodi usodo vsakega človeka. Torej skrivnostnega nauka naj bo dovolj in preidimo k stvarnosti. To ste gotovo že poprej ču-li, da sem kmalu p zabolelo prav do ^ljala je zavest, vsa Je zasukala okoli f^, kaj delaš z me-"olno dahnila. strastno govoril v Franca! O, ti franca! Kaj naj Samo tu bodi, ]e izgubljala zavest, '"točah ni bilo nebesne volje, nobene- 41" ■ ' je zaslisala zu-tol LBil je Blaž. "Moč- pla|Mta se, Franca je J (fVlšku. Težko sopeč K lase. 0ltlaj začel vreti!" s Prisiljeno mirno®-' až jo je pomeni j i-, pogledal ter de-mirno in s pou- ,a J'e začel!" f vzkipelo moko nag- Ivt j* il v žerjavico ter mu ti#Ia ■asi l!10 v oči. vrata ,za seboj, lil« 4 ptj $ V! plaho proti Ti-°imal v zadregi po Je pokazal skozi %!» ?Cas!" je ponovil Ti- stoPil k vratom, po-Zaprta, in se nato reSi obrnil k Tine & !ji bo kdo slišal f"9 i" lil Tin e, ki so mu od n j.. Se me nisi nadelo dejal Blaž. S Bol«. je rezk() od. Se vedno trepeta- te (ij; ■ SPOMIN K: !ce veliko pre- 'i naše xskre- jlif^^E IN NEPOZAB-.j IN MATERE .jI 1 ^S-Ci K.ea.« ®9 »Se iS 1 Bittenc J, .stisnila svoje blage oči ^ja 1938. Wt « i odvzela J mamico? i.JS «JB smo imeli v Jamico. Bog poplača " n skrbi, iCu \ Has'imeli, Vam podeli. "In sem te le prišel pogledat. Zdi se mi, da v pravi čas," je spet Blaž povlekel. "Kako, v pravi? Zdrav sem že!" "Tudi to vidim!'" Tine je vstal in šepal proti njemu. "Kaj pravzaprav hočeš?" "Prišel sem, da ti povem, da ne delaš prav. Enega človeka | si umoril," je siknil pritajeno, "drugega nameravaš; in ta je Franca!" Oči so se mu skrivnostno svetlikale v poltemi. "Vsaj France se usmili! Kaj sta imela?" "Nič! In tudi če bi kaj imela, tebi nič mar! Rekel sem, da jo zasnubim in jo bom!" "In boš človeka umoril. Moža si ji v naglici, njo boš pa počasi, kapljo za kapljo krvi. Ali misliš, da ne zve? Če soln. ce ve, bodo tudi ljudje zvedeli. In jaz vem." "Če res kaj veš, pa me ovadi! Le govori! Rekli bomo, da bledeš. Priče so videle, da je bil udarjen po hlodu. Ali ni imel zmečkanih prsi, kaj ?" se je nasmejal Tine. "Jaz ga nisem." Njegov smeh je bil prisiljen in čudna plašnost je zvenela v njem. Glas se mu je tresel. ® "Jaz te ne bom ovadil. Zapomni si, da boš sam povedal. Čas je že. Obletnica je že minila. Sam stopi pred sodnika!" je pritajeno šepetal Blaž in ves trepetal od čudne boli. "Za velik greh mora biti velika pokora, zato si ne tvori drugega, tako velikega, na dušo. Kako boš opravil velikonočno spoved?" "Kaj tebe briga??" je Tine stopil naprej. "Kaj tebi mar? Kaj si mi?" "Mene skrbi tvoja duša! Meni je iza Kristusovo ovčko, Tine. Kaj bo, če jo pogubiš? In pogubiš jo, če boš tako delal." "Nehaj s svojo ovčko!" ga je navidez Ibrefzbrižno zavrnil Tine, ki ga je tresla groza ob čudnem pritajenem glasu, šepetaj očem v mraku pred njim. Blaževa postava se je skrivnostno meglila iz temnega obrisa; kakor tajinstvena prikazen je stal berač v čumnati ter dvigal roko. Njegov glas ni grozil, temveč molil in prosil. "Nehaj z ovčko, za svojega kosmatega koštruna skrbi!" si je Tine delal pogum, ker je čutil, kako ga vse prevzema. "'Skrbi me! Toda zdaj vidim, da hudič grabi z vso silo po tebi, in sem dejal, da mu vržem poleno! Zmerom bolj te bo imel. Otreši se ga da ne bo zagospodaril. Ti si dober fa-nt, samo vrglo te je v strugo in ne moreš h kraju. Ne sili v vrtinec!" "Meni je že vsega dovolj! S kakšno pravico siliš vame? Ali si mi mati? Ali si mi oče?" Blaž je strepetal ob teh besedah po vsem telesu. Kakor da ga je udaril po glavi. "S kakšno pravico? Ker ti hočem dobro. Ker vem za tvojo skrivnost. Ker hočem Franci dobro, Matijcu dobro, vsem dobro. Ne segaj po tujem blagu. Ta grunt je Mohorjev. On ga je spravil skupaj. Zdaj pa segaš po njem, ki si hlapec na njem. Ta grunt naj reši Mohorjevo ime, nihče drug nima pravice in še najmanj ti, ti ki se te drži še na rokah sveža Mohorjeva kri." "Molči!" je planil Tine besen proti njemu ter ga zagrabil za grlo. "Molči, če ne, mi ne boš več črnil besede!" (Dalje prihodnjič) Andaluzijske binkošti \ ^Ttenc, prog; in HČERE. • Junija, 1946. Nemara da ni lepšega in bolj mičnega obhajan j a binkoštnih praznikov, kakor je binkošt/no romanje Andaluzijcev k Mado-ni del Rocio. Že več stoletij so ljudje v Triani pri Sevilji na četrtek pred binkoštmi priča tisočgla-vi, vesel; množici ljudstva. Vsi zro na pročelje stare baročne cerkve San Hyacintho, kjer čaka godba v pražnjih uniformah. Na tisoče glasov zaori tedaj, ko se cidpro vrata in se koj oglasi godba. Iz cerkve se počasi pripelje dvokolesni voiz, ki sta vanj vprežena dva mogočna bika, ki sta jima jarma bogato okrašena. Pod srebrnim nebom voza je več stoletij staro, svetlomodro, svil eno bandero v obliki svetinje z Mu-rillovo sliko Matere božje plavajoče na oblakih. Procesija se začne razvijati. Na čelu je moški v sivi platneni obleki, na glavi pa ima črn, širok andaluzijski klobuk. Nosi velik boben ki z desnico udarja nanj, a z levico drži flavto in piska vanjo nežno melo^ dijo. Pred vozom z Madono sate -1' jezdijo številni mladeniči in možje. Razoglayi so in visoki, črni klobuk jim vsisi na roki. Čeprav sonce že močno pripeka, vendarle niso pokriti s klobukom, saj je zadaj Marija ki jo morajo razoglavi počastiti. Prekrasni konji so arabske pa sme. Jahalna noša s kratkim jopičem kroja bolero i n rdečim svilenim pasom je ja-ko lepa. Žena in hčere teh ja-halcev pa sedijo na mogočnih, okornih tovornih vozovih, ki sicer dan na dan prevažajo tovore iz pritanišča do carinarnice. Dasi so ti vozovi j ako nerodni in nelepi, so zdaj vsi okrašeni z venci, prti in čipkami. Tudi te vozove vlečejo biki, ki so jim lepo oskrbovana dlaka svffti na soncu. Njihova miroljubna, nekam častitljiva hoja ni kar nič ipodobna njihovim sorodnikom, bikom h arene. V rokah žena šklopotajo kas-tanjete, ki so izrezljane iz lesa oljik in spremljajo vesele andaluzijske pesmi v čast Marije. Vse sedijo na zabojih in skrinjah, ki je v njih posteljnina za prenočišče, ko bodo šest dni na romanju; s seboj imajo pa tudi kuhinj-sko posodo, pribore in živila. Neskončno počasi se ta procesija pomika proti jugozahodu. Zdaj pa zdaj se ustavi v oljčnhi gajih, da si ljudje pri-vežejo dušo. — Tisto popoldne pred binkoštmi pridejo na cilj, k stari romafski kapeli sredi gora — blizu Atlantskega oceana. Na binkoštno nedeljo zjutraj je v kapeli slovesna služba božja, so molitve in češčenje podobe Matere božje v romarski kapeli. Poplodnc je ljudska zabava, saj na Španskem ni cerkvenega praznika, ki bi ne bil združen z veselico, in je ni veselice, ki bi ne bila hkrati tudi cerkven praznik. — Za-rana zjutraj na binkoštni pone- deljek pa se procesija odpravi nazaj, kar traja spet tri dni in dve noči. Pravi značaj romarske poti pa se najbolj izraža s skupino žena in deklet, ki so oblečene v črno obleko in jih do tal zakriva dolg črn pajčolan. Ta skupina hodi za vozom z Marijino podobo in se z roko dotika voza. Te ženske so se kaj zaobljubile ali pa so si to hojo naložile za pokoro ali pa v zahvalo za uslišano molitev. In kar šest dni hodijo tako peš za vozom! Tu je spet vidno, kako sta si v Španiji živahna ve-selost in pobožna resnost blizu. -o- če delata dva . . . Neki znani filmski pisatelj je dobil naročilo, naj napiše rokopis za nov velik film. "Koliko časa boste potrebovali za to dejo?" ga vpraša ravnatelj filmske produkcije. "Tri mesece," odgovori pisatelj. "Hm, to je malo predolgo, Morda bi vam pomagal režiser. Koliko časa bo potem treba, da bo delo narejeno?" šest mesecev," odgovori pi- Kupujte Victory bonde! MALI OGLASI Ugoden nakup Na 64. cesti je naprodaj hiša za 3 družine; 3 sobe so prazne in ako kupite, se lahko takoj vselite. Cena je samo $5,500. Hiša na Arguss Ave. in 140. cesta za 2 družini, 5 in 5 sob, furnez in garaža. Cena je $8,-500. Imam še več drugih hiš naprodaj. Za informacije pokličite George Kasunic HE 8056 _(109) Furnez naprodaj Naprodaj je furnez, cena zmerna. Vprašajte na 1019 E. 66. Place, (.117) V BLAG SPOMIN četrte obletnice kar nas je za vedno zapustila naša ljubljena in nikdar po-abljena soproga in draga mati MARY JERSAN ki se je ločila od svojih dragih in zaspala večno spanje dne 3. junija 1942. Štiri leta v hladnem grobu soproga in mati že počivaš, na Tvoj grob sladko solnce sije, v srcih živi pa blag spomin, Večni Bog Ti daj plačilo, Spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: frank jersan, soprog; edward, anthony in henry, sinovi; sophie in mildred poročena mostar, hčere; laddie in margiie, sinahe; anthony, zet. Cleveland, o. 3. junija 1946. Moški in ženske ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah, Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 8:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. DELO DOBIJO Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 zj. 5 večerov -v tednu $34 na teden v mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (x) £HIIIIHIIIIIIHIUIUIIIIIIMIIHIIU!IIIIIIHUHniMIIIIIIIIII!lllllIIIIIIIlllllH!ltUI!llllltlll|£ Formalna Otvoritev Urada SŽC MALI OGLASI Delo išče Iščem lahko hišno delo, za varstvo otrok in druga opravila pri hiši. Vprašajte za Helen Cot-man, 6205 Whittier Ave. tel. HE 1095. (109) Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko (x) SPENCER KORZETI Narejeni za vsak slučaj pose-be za take ki jih boli križ na nosečnost, za po operacijah, za podporo ledic in hrbta. Spencer podpora za prsa je tudi napravljena za prsne probleme, za doječe matere, tekom spanja in za drugo uporabo. Izdelujemo jih točno po zdravniških predpisih, ter vam jih pomerimo na vašem domu, bolnišnici ali pri zdravni ku. Pokličite Mrs. Madeline M. Krell 975 E. 131. St. MU 5310 PR 2020 (Mo.- x) WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej. Nahaja se na 732 E. 200. St. Za podrobnosti se obrnite na Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 IV 0678 (x) Stanovanje iščeta Mati in sin bi rada stanovanje 2 ali 3 sobe s kuhinjo. Najraje v Collinwoodu blilzm cerkve. Če ima kdo kaj primernega, naj pokliče MU 0032 po 4 uri popoldne. (108) Šivalne stroje popravljamo KE 5557 Tudi kupimo stare šivalne stroje ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 ARCADE AVE. Kot je bilo že objavljeno v časopisih, smo prodali našo grocerijsko trgovino na 7403 St. Clair Ave., in sedaj smo se preselili na 6516 St". Clair Ave. V novih prostorih bomo javnosti v poslugo za notarske zadeve, S. S. Agencijo, pošiljanje denarnih naročil itd. Pri nsa lahko plačate vse obveznosti kot plin, elektriko, telefon vodo in drugo ker bomo obratovali samo urad in vršili prekomorske zadeve kot smo uradovali pred zadnjo svetovno vojno. Formalna otvoritev urada je v ponedeljek 3. junija, 1946 in se rojakom toplo priporočamo za obisk v vseh zadevah združenih z uradom. STEVE F. PSRNAT (0. Bi radi stanovanje Veteran s soprogo in 3 letno hčerko želijo dobiti stanovanje 3 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 9413. (109) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid' Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th i t H i Spomenik za pokojnega Franklin D. IiQpsveelta. — V Londonu bodo postavili po-lcojnemu ameriškemu predsedniku Roosfiveltu spomenik i%i sicer na tako zvrnem Governors Square. Gornja slika mm kaže okolico tega trga, kjer bo stal spomenik in kjer je tudi palača ameriškega poslaništva in kjer je bilo nastanjeno tudi vojaško poveljstvo ameriških čet v I. svetovni vojni. 6516 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3, OHIO = Ft i ■ 11111111111111 ■ 111...............................miiiiiiiiiimiiim..................urnimi AUGUST HOLLANDER V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3,0. HEnderson 4148 NAZNANJA: DA pošilja denar v vse kraje stare domovine potom navadne ali zračne pošte (AIR MAIL) in potom ka-belna. Vsaka pošiljatev je jamčena; DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj; DA opravlja notarske posle. Postrežba pri Kollanderju je vedno točna. Obrnite se nanj v vseh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog. SEDAJ V ZALOGI za takojšnjo inštalacijo SONNER CAS CONVERTORS ZA REZIDENCE IN INDUSTRIJO POPOLNA ZALOGA VELIKOSTI ZA VSAKO GRELNO ZAHTEVO. spremenja furneze za premog in boilerje v avtomatično gretje Kompletno z vsemi Minneapolis - Honeywell Kontrolami POKLIČITE ZA PREGLED IN PRERAČUN KANU 15505 EUCLID. ME. il H II 11 At Taylor MU 4200 . Wiffifihg A Plumbing Supplies ® ' ' Sine* 'l!$f: ■vjmmmmm ŠTfeFAN M. KOBASH, ZASTOPNIK 4 AMERIŠKA DOMOVINA,..JUNE 3, 1946 Poslednji dnevi Pompejev ROMAN "Bolna, Nidija? Saj so tvoja lica rdeča od lani?" "Večkrat mi ni dobro," je žalostno odgovorila slepa deklica, "in vsako leto me bolj boli, da sem slepa. Zdaj pa k mojim cvetlicam!" Priklonila se je nalahko z glavo in odšla v vi-vidarij, kjer je začela prilivati cvetlicam. "Uboga Nidija," je govoril Grk, gledaje za njo, "usoda tvoja je trda. Ne vidiš zemlje — ne solnca — pred vsem pa ne moreš videti Jone." Tako premišljevaje se je zopet spomnil prejšnjega večera, toda zopet ga je nekdo zmotil v sanjarijah; kajti vstopil je Klodij. Bilo je čudno in je dokazovalo, kako zelo je prejšnji večer narasla njegova ljubezen, da zdaj ni mogel sam Jone niti imenovati, dasi je popreje Klodij u že odkril skrivnost svojega prvega sestanka ž njo in vtisa, ki ga je napravil j la, potem pa poiskala svojo pot z dolgo palico, ki se je je jako spretno posluževala. Kmalu je krenila iz živahne ulice v del mesta, kamor so zahajali pijanci in izprejenci. Toda njena prirojena nesreča jo je varovala surovosti in pregrehe, ki jo je obkrožala. Tačas so bile one ulice že prazne in tihe, a njenega ušesa niso zalili glasovi, ki so prodirali iz temnih brlogov, mimo katerih je šla. Potrkala je na zadnja vrata majhne krčme. Odprla so se in surov glas je zahteval račun o sprejetih sestercijah. Še p redno je mogla odgovoriti, se je oglasil manj oduren glas: "Ne brigaj se za take norčarije. Burbon moj. Na veselicah našega bogatega prijatelja bodo zopet potrebovali gla.s deklice. Kakor veš, plačuje on dosti drago svoje slavčje jezike." "O, upam da — mislim da je jecljala Nidija. "ra- nanj prvi pogled. Našel je Jo-i je hočem beračiti cd jutra do no zopet čisto in nedolžno sre-1 večera, toda ne pošiljajte me di najbolj razuzdanih in pokvarjenih gizdalinov pompej-skih. Pridobivala je spoštovanje nabolj drznih, bolj z milino nego z odbijajočo hladnostjo pretvarjala narav največjih pohotnežev, ki so bili za ideale sprejemljivi — in tako je s svojim duševnim čarom, spremili jeva je živali v ljudi, vplivala ravno nasprotno nego pravlji-ška Kirka. Kdor ni razumel njenega duha, ga je povzdignil vsaj čar njene lepote nad niz-kotnosti; kdor ni imel smisla za lepoto poezije, je imel vsaj ušesa za blagozvočriosti njenega glasu. Glavk je skoro takoj občutil, ko je vedel o njeni navzočnosti vse o brezmadežni čistosti, neprimerno dostojnost svoje narave; čutil je, da njegova tovaršija in njegovo početje nikakor nista vredna boginje njegovih sanj; navdušilo ga je pa čuvstvo poguma, da si je upal stremiti po pridobitvi Jone. In občutil je v sebi zapoved, da se mora posvetiti višjemu poklicu. Ni več mogel i spregovorili pred nevrednimi ušesi njenega imena; ki je bilo njegovi goreči domišljiji sveto in božansko. Ni mu bila več le deklica, ki jo je engrat videl in nui je ostala v spominu—marveč že zapovednica, božanstvo njegove duše. Kdo se ni še nikoli zavedal takega čuvstva?" Kdor se ga ni, ni še nikdar resnično ljubil!" Ko je govoril Klodij s hinavskim zanosom o Jonini lepoti, je bil Glavk nejevoljen in razdražen, da se drznejo take ustnice hvaliti njo. Odgovarjal je kratko in mrzlo, in Rimljan je menil, da se njegova strast ni že bolj razvnela, marveč se še pohladila. Ali to Klodij u ni bilo neljubo, kajti voščil je Glav-ku, da bi se oženil še z bogatejšo dedinjo — namreč z Julijo, hčerjo Dijomeda, katere zlato bi utegnil igralec morebiti priigrati v svoj žep. Razgovarja-la se nista več tako živo in prisrčno, kakor po navadi, in ko je Klodij odšel, se je Glavk takoj napotil proti hiši Jone. Na hišnem pragu je srečal zopet Nidi j o, ki je dokončala svoje prijetno opravilo. Spoznala ga je takoj po hoji. "Tako zgodaj že greš z doma?" ga je vprašala. "Da, kampanjsko jutro kaznuje lenuha, ki ga zamudi." "Ah, da bi se ga mogla na-veseliti tudi jaz!" je zašepeta-la slepa deklica, toda le tako glasno, da Glavku ni mogla niti ta njena tož/ba. Tesalka je še nekpliko posta. več tje." "In zakaj ne?" je vprašal isti glas. "Ker — ker sem mlada, in dobro vzgojena, in ker deklice, ki jih tam srečujem, niso primerna družba meni, ki — ki _ "— je zužnja v Burbonovi hiši," je dopolnil isti glas ironi-ški in z zagrljenim smehom. Tesalka je položila cvetlični košek na tla, zakrila si obraz z rokama in jokala. * * Medtem ko se je to godilo, je stopil Glavk v hišo lepe Na-politanke. Našel je Jono med ženskim služabništvom, ki je opravljalo ročna dela. Ob strani je slonela njena harfa, kajti Joni se tiega dne ni prav nič ljubilo; bila je nenavadno zamišljena. Zdela se mu je še celo lepša v jutranjem svitu in v preprosti obleki nego v bliščečem siju svetiljk in odiče-na z dragim kamenjem, kakor prejšno noč; — in toliko bolj, ker je bledo barvo njenega prosojnega obraza zalila žareča rdečica, ko se je približal on. Navajen laskanju, mu je isto zamrlo v ustih, ko je nagovoril Jono. Smatral je pod njeno častjo, izrekati ji spoštovanje, ki ga je izražal vsak njegov pogled. Pogovarjala sta se o Grški. O tem predmetu .je Jone raje poslušala nego samt) o njem govorila; to pa je bil predmet, v katreim je bil Grk neizčrpen. Opisoval jej je senčnate gaje, ki se še danes raztiezajo ob bregovih II iz a, svojih zakladov že napol oropana svetišča — vendar kako lepa še vedno v dobi svojega propada! Govoril je o zdaj osamelem mestu Harsuodiju in o Perikleju in pojasnjeval ono dobo z neke višine, ki omilju-je vse temne sence. Gledal je deželo poezije večinoma le v po-ettični dobi prejšnje mladine in spomini domoviske ljubez ni so bili prepojeni z onimi pr vega svežega veselja do živi je nja. Jono pa je požirala njegove besede in te popise je ce nila bolj nego vse laskanje svojih častilcev. Slovensko-ameriška Kuharica se sedaj dobi v Clevelandu Dobite jo v pisarni August Kollander, 6419 St. Clair Ave. ter pri Jožetu Grdini, 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla roj akin j aim, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. (Mon.Wed-x) 1869 1946 flcLznanilo in 2L,ah%)ala Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegi® v našo družino in izgubili smo našega iskreno ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in dobrega očeta John Gornik po domače Nevertnikov, ki ga je po dolgi mučni bolezni Bog poklical k sebi in spreviden s svetimi zakramenti je v božjo voljo vdan n»rn° Bogu zaspal večno spanje dne 23. aprila 1946 v starosti 76 let. Doma je bil iz Sodražice. Po opravljeni slovesni sveti maši v cerkvi sv. V sm0 ga spremili na Calvary pokopališče dne 26. aprila 1946, kjer je bil s častnim spremstvom svcjih sinov položen v naročje matere zemlje večnemu počitku. Globoko hvaležni se želimo tem potom prav prisrčno zahvaliti Rev. Francis Baragi za podeljene svete zakramente, za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Ravno tako tudi prisrčna zahvala Rev. Francis Ga-brovšku in Rev. Charles A. Patricku za asistenco pri sveti maši. Enako naj sprejmejo našo prisrčno zahvalo vsi trije omenjeni duhovniki za obiske in tolažbo v bolezni. Našo prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki so se ga spomnili in ga obiskovali v bolezni in vsem, ki ste nam bili v tolažbo in pomoč ter nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj težkih in žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so prišli blagopokoj-nega pokropit, vsem, ki so z nami čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in zadnjega sprevoda. V globoki hvaležnosti želimo izreči našo najprisrčnejšoi zahvalo vsem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili' krsto s krasnimi venci cvetja in sicer: Mr. in Mrs. John Vidmar in Lillian, Mr. in Mrs. Walter Prishmont in družlHH, Mt*. in Mrs. William Zenzel, Mr. in Mrs. Frank Pucelj, Thames Ave., Peterlin družina - Louis - Joseph - Anthony - Frank -Mrs. Agnes Trebar - Mrs. Josephine Morel in Mrs. Rose Torosky, Mr. in Mrs. Frank Launch, Mr. in Mrs. Stanley Kayser, Mr. in Mrs. Joe Bednar, Mr in Mrs. Frank Boje, E. 61 St., Mr. in Mrs. Louis Erste, Schade Ave., Mr. Anton Vidtervol družina, E. 43 St., Mr. in Mrs. Louis Ladiha, E. 55 St., Mr. in Mrs Lawrence Burgar, Giddings Rd., društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, Councilman in Mrs. Edward Ko-vacic, Hecker Ave., Richman Bros. Boys and Girls Cutting Room, Johnny Ivas, Anton Co-laric družina, E. 55 St. in St. Clair Ave., Bowling Team - Joe Turk - John Hlad - Eddie Peck - John Blaskovich in Milan Merhar, Mr. Barsic in družina, Alvena Phillippe, 1-A of M. Cletrac Div., Mr. Henry J. Medved, Cherokee Ave., Bill Taylor Hat Co., Ohio State Highway Patrol - Mr. L. E. Glendenning -Mr. A. Turške - Mr. W. Baciak - Mr. G. Deitz, Lake Shore Post No. 273 American Legion, Anthony Lascoe, Pete Blaskovic, Joe Crnak, Jim in Elsie Kotnik, Pap Goodyear, George Blaskovich, Walter Lascoe, John Misny, Sam Polo, Louis in Goldie Pavlic, Ted Cvar, Andy's Tavern, Kunstel's Tavern, Fred Holbal. V naši globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti tudi vsem, ki so v spomin pokojnemu v tako obilnem številu darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mrs. Julia Prelesnik, Denver, Colo., Mr. in Mrs. John Vidmar, Mrs. Pauline Zenzel, Mr. in Mrs. Frank Pucelj, Thames Ave., Mr. in Mrs. Frank Kosmerl, E. 64 St., Mr. Anton Vidervol družina, E. 43 St, Gliha bratje, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Tom Legat, Hecker Ave., Mrs. Pauline Steffner, 10720 Carnegie Ave., Mr. in Mr«. R. Koesel, E. 47 St., Mr. in Mrs. John Tutin, Luther Ave., Mr. John Brinsek, Addison Rd., Mrs. Frances Knaus družina, E. 62 St., Mr. in Mr«. Fran- ces Krall, E 67 St., Celesnik družina, E. 61 St., Mrs.. Ivana Champa, Edna Ave., Mr. in Mrs. Joseph Turk, Addison Rd., Mr. in Mrs. Louis Trebar, E. 55 St., Mrs. Caroline Boitz, Iowa Ave., Mr. in Mrs. John Brodnik, Giddings Rd., Mrs. Ursula Lushin, E. 85 St., Mrs. Frances Jerman, 3840 St. Clair Ave., Mrs. Johanna Hlad in družina, E. 64 St., Mrs. Mary Rigler, E. 64 St., Mr. in Mrs. John Sterk, E. 73 St., Mr. in Mrs. Joseph Hočevar, E 43 St., Mrs. Mary Bradač, E. 167 St., Mrs. Mary Tanko, Varian Ave., Mr. in Mrs. Julius Bo-kar, Kempton Ave., Mrs. Margaret Krai, Thames Ave., Mr. in Mrs. Louis Arko, E. 76 St., Mr. John Hrovat, Edna Ave., Albina Mi-lavec, Cherokee Ave., Mrs. Josephine Klun, Wheelock Rd., Mr. in Mrs. Anton Kresse, Addison Rd., Josephine Hobart, Wheelock Rd., Mr. in Mrs. James Kotnik, E. 70 St. in St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Wm. Katcher, Edna Ave., SWU No. 50 Bowling Team, Lake Shore Post No 273 Ladies Auxiliary, American Legion, Mr. in Mrs. Bob Smakaly E. 63 St., Mr. in Mrs. Anthony Lushin, E. 85 St., Mr. in Mrs. Michael Zlate, E. 139 St., Mr. in Mrs. Rudy Champa, E. 63 St., Mr. Matt Yu-ratovec, E. 63 St., Mr. in Mrs. Ray Borsani, E. Ill St., Mr. in Mrs. John Prijatel. School Ave., Mr. in Mrs. Frank Ambrosic in družina, E. 71 St., Mr. in Mrs. John Lube, Addison Rd., Mrs. Frances Korisec, Addison Rd., Ambrosic družina, E. 71 St., Mrs. Margaret Ahlin in družina, E. 66 St., Mr. in Mrs. Louis Krajc, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Joseph Repar, E. 66 St., Mr. in Mrs. Wm. Turk, E. 210 St., Chas. in Wm. Straser, Mrs. Mary Toleni, Neilsville, Wis., Mrs. Johanna Novak, Edna Ave., Mr. in Mrs. Anton Strniša, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Joseph Mrhar, Wheelock Rd., Congressman Michael A. Feighan, Branisel in Wenzel družine, Kempton Ave., Mrs. Hočevar, Prosser Ave., Estelle Roitz, Bonna Ave., Mrs. Frances Zu-lich, Neff Rd., Mrs. Mary Pisek, E. 64 St., James Vidervol, E. 43 St., Mr. in Mrs. John Jalovec, Giddings Rd., Mrs. Mary Andolek, E. 148 St., Mrs. Frances Petrich in sin, E. 71 St., Mr. in Mrs. Lawrence Burgar, Giddings Rd., Marty Svete in Frank Grdina družina, Addison Rd., Mr. in Mrs. Frank Miklavcic, E. 71 St., Frances Zlatorepec, E. 170 St., Mr. in Mrs. Frank Rozingar, Russell Rd., Miss Rosalia Jerman, E. 66 St., Mr. in Mrs. J. Ge-deon, Urban Zakrajsek, E. 63 St., Mr. in Mrs. Matthew Skerbec, E. 61 St., Miss Mary Ka-sic, E. 68 St., Mrs. Frances Modic, E. 64 St., Mr. Frank Arko, E. 77 St., Mr. in Mrs. Mickey Herron, W. 14 St., Mr. in Mr«. M. Zupančič, Bennington Ave., Josephine Benovic, E. 70 St., Mr. in Mr«. Jack Cernilogar, E. 61 St., Mr«. Jennie Strumbley, E. 71 St., Mr. in Mr«. Frank Skulj, Addison Rd., Mr. in Mrs. Anthony Sternisa, E. 73 St., Mr. in Mrs. Joseph Mrhar, Grovewood Ave., Mr. in Mrs. John Mele, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Anton Zbas-nik, Schaeffer Ave., Mr. in Mrs. Corley, W^ite Ave., Mr. Anton Prijatelj, E. 68 St., Mrs. Frank Matoh, Holmes Ave., Mr. in John Burdelick, Addison Rd., Mr. Marko W' har, E. 66 St., Mr. in Mrs. Louis Slapnik, * 61 St. in St, Clair Ave., Mrs. Rose Dolsek, 71 St., Mr. in Mrs. Joe Zupančič, E 77 5 •> Mrs. Frances Skully in družina, E. 64 Miss Ann Budan, E. 74 St., Mrs. Frances To««' sic, Whitcomb Rd., Mr. John Ferkul, E. * St., Anton Vidervol družina, E. 43 St., Oliver Corps Dept. 13 and 31, Mrs. J- pancic, Peterlin družina, Frank Bavec, E- St., Anton Grdina in družina, Mr. in " p' Ronyetz, E. 85 St., Mrs. Mary Tekaucic, 65 St., Joseph W. Mramor Jr., Schaeffer Ave-' Mr. in Mrs. Joseph Sterle, Russell Rd., in Mrs. Peter Sterk, E. 77 St. in St. Clair Ave" Mr. in Mrs. John Ogrin, Hecker Ave.,. 1 Mrs. Edward Turk, Euclid, O., Mr. in M«"*1 Anthony J. Fortuna, E. 64 St., Mrs. Johan"8 Levstik, E. 62 St., Anton Strah, E. 62 St., St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Al Maver, £• 5 v • C a*-' St., Mrs. Frances Orazem in družina, Ave., Mr. in Mrs. Michael Kolar, E. 71 Mrs. Mary Prijatel, E. 66 St., Mr. Mark I*®*' E. 67 St., Mr. in Mrs. Frank Zobec in drUf na, Glass Ave., Mr. in Mrs. Edw. J. Hecker Ave., Mr. in Mrs. J. Godnick, Ave., Pucel družina, 4620 St. Clair Ave., in Mrs. Matt Krizman, Norwood Rd., Frances Klun in Jennie Batich, E. 159 Mr. in Mrs. Frank Perko, E. 174 St., Mr. ,0 Mrs. Anton Loncar, Norwood Rd., Mrs. R0*® Allton, Ansel Rd., Mrs. Mary Milavec, E- Sjt., Mr. Joseph Perusek, Haie Ave., M«"5' Mary Sterk, Kirtland, O., Margaret E. 67 St., Mr. in Mrs. Gnidica, E. 70 St., in Mrs. Frank Mervar, E. 53 St. in St. Cl®' Ave., Ludwig Perusek, Willard, Wis., Mr-Mrs. Edward Jerman, 1513 E. 55 St., Mahaulic, E. 76 St., Mr. in Mrs. Joseph Br° ' nick, E. 177 St., društvo sv. Antona Padov*^ skega št. 138 C. K. of O., Mr. Karl Boje, W wood Rd. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo di vsi, ki so dali svoje avtomobile na ra^P0 J ril" Iago ob priliki pogreba, in sicer: Zobec 0 žina, Glass Ave, Prishmont družina, Kotnik, E. 70 St. in St. Clair Ave., Dave K»' tusha, E. 90 St. in Superior Ave. v Ravno tako naj velja naša prisrčna hvala članom društva sv. Vida št. 25 in društva sv. Antona Padovanskega Št. C. K. of O. za udeležbo pri sveti maši ,n spremstvo do groba. Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem, so poslali sožalne karte, pisma in telegraf in nam na ta način izrazili svoje sočutje Našo prisrčno zahvalo želimo izreči tu pogrebnemu zavodu Anton Grdina in za vso prijazno vsestransko naklonjenost za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreb® Če smo pa slučajno katero ime pomo*0* ma izpustili, vas prosimo, da nam oprosti^ ker naš namen je izreči vsem našo najtoP^ lejšo prisrčno zahvalo, ker vaši različni xt razi sočutja so nam bili v veliko tolažbo v 1 najtežjih in žalostnih dnevih. k« d« Mr. in Mrs. Joseph Sterk, E. 141 St., Mr. in Preljubljeni in nikdar pozabljeni »oprog in oče, ni Te več med nami in bridka žalost se je naselila med nas, ker smo morali izgubiti Te^ ki si nam bil vedno zvest soprog ter dober in skrben oče. Ljubeznivo Te bomo ohranili v sladkem spominu in se Te vedno spominjali v litvi. Božja volja je bila, da se je končalo Tvoje mučno trpljenje in poklical Te je k sebi, da sedaj mirno počivaš v zasluženem počitku-ja duša blaga naj pa veselje uživa v srečni večnosti. Žalujoči ostali: MARY GORNIK, soproga JOHN, ANDREW, JOSEPH, ANTHONY, EDWARD, FRANK in WILLIAM, sinovi FRANCES poročena Vidmar, PAULINE poročena Zenzel, in MARIE GORNIK, hčere FRANCES poročena Prishmont, LILLIAN VIDMAR in PAULA LYNN ZENZEL, vnukinje JOHN VIDMAR in WILLIAM ZENZEL zeta in en pravnuk in ena pravnukinja Cleveland, Ohio, 3. junija 1946.