URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 16	Ljubljana, četrtek 28. julija 1978	Cena 10 dinarjev	Leto XXXV
1152.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. čl^na zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojencev
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Kazen zapora se zniža:
Krajnc Sonji se kazen 6 let zapora zniža za 1 leto.
2.	člen
Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo:
Ličenu Ivanu se izrečena kazen 6 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 3 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
Svetličiču Slavku se izrečena kazen 1 leta in 4 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo tako, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 2 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja.
St. 25-1/78
Ljubljana, dne 20. julija 1978 Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
1153.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije 3e v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 125. člena, 138. člena, 139. člena, 3. odstavka 149. člena, 2. odstavka in 2. točke 3. odstavka 198. člena, 199. člena, 2. odstavka 201. člena in 202. člena statuta Skup-nosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 11. 7. 1978
odločilo:
Ugotovi se, da določbe 125. člena, 138. člena, 139. Člena, 3. odstavka 149. člena, 2. odstavka in 2. točke 3. odstavka 198. člena, 199. člena, 2. odstavka 201. člena 'n 202. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS.
1/73) niso bile v skladu z ustavo SR Slovenije in republiškim zakonom o pokojninskem in invalidskem Zavarovanju in so bile v nasprotju z zveznim zakonom 0 temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Obrazložitev
1)	Vrhovno sodišče SR Slovenije je s predlogom po 4. točki 2. odstavka 411. člena ustave SR Slovenije začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 139.' člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: statut). V zvezi s tem postopkom je ustavno sodišče s sklepom z dne 9. 3. 1978 po 3. odstavku 411. člena ustave SR Slovenije začelo tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 125. člena, 138. člena, 3. odstavka 149. člena, 2. odstavka in 2. točke 3. odstavka 198. člena, 199. člena, 2. odstavka 201. člena in 202. člena statuta.
V	139. členu in v 3. odstavku 149. člena statuta je bilo določeno, da delovnemu invalidu oziroma zavarovancu preneha pravica do zaposlitve, ko izpolni pogoje za starostno pokojnino.
V	2. odstavku in v 2. točki 3. odstavka 198. člena statuta je bilo določeno, da delovni invalid oziroma zavarovanec izgubi pravico do oskrbnine v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije, če ne nastopi rehabilitacije v določenem roku, razen če je ni nastopil iz vzrokov, ki so bili izven njegove volje.
V	199. členu statuta je bilo določeno, da delovni invalid oziroma zavarovanec izgubi pravico do poklicne rehabilitacije, če je ne izkoristi v določenem roku in ga pri tem niso zadrževali vzroki, ki so bili izven njegove volje, če prekine začeto poklicno rehabilitacijo ali če onemogoča svojo usposobitev za delo s tem, da ne izvršuje dolžnosti, ki so zvezane z rehabilitacijo.
V	125. členu statuta je bilo določeno, da delovni invalid, ki je iz teh razlogov izgubil pravico do poklicne rehabilitacije, ne more na osnovi iste invalidnosti ali njenega poznejšega poslabšanja znova pridobiti pravice do rehabilitacije.
V	2. odstavku 201. člena statuta je bilo določeno, da delovni invalid oziroma zavarovanec izgubi pravico do začasnega nadomestila v zvezi s pravico do zaposlitve, če se ne priglasi za zaposlitev v določenem roku, razen če tega ni mogel storiti iz vzrokov, ki so bili izven njegove volje.
V	202. členu statuta je bilo določeno, da delovni invalid oziroma zavarovanec izgubi pravico do zaposlitve in pravico do nadomestil v zvezi s pravico do zaposlitve, če je ne izkoristi v določenem roku In ga pri tem niso zadržali vzroki, ki so bili izven njegove volje, ali če brez opravičenega vzroka prekine delovno razmerje na ustreznem delu, ki mu je bilo preskrbljeno.
V	1. odstavku 138. člena statuta je bilo določeno, da delovni invalid, ki je izgubil pravico do zaposlitve, ker je ni izkoristil v določenem roku, ne more na osnovi iste invalidnosti ali njenega poznejšega poslabšanja znova pridobiti pravice do zaposlitve in pravice do nadomestil v zvezi s pravico do zaposlitve. V 2. odstavku tega člena pa je bilo določeno, da se delovnemu invalidu, ki je izgubil pravico do zaposlitve, ker je po svoji volji prekinil zaposlitev na ustreznem delu,
na podlagi iste invalidnosti ali njenega poznejšega poslabšanja znova prizna pravica do zaposlitve in pravica do nadomestil v zvezi s pravico do zaposlitve le pod pogojem, če po prekinitvi preskrbljene zaposlitve dopolni zavarovalno dobo, ki je predpisana za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja.
2)	Ustavno sodišče je ugotovilo, da navedene določbe statuta niso bile v skladu z 205. členom in 256. členom ustave SR Slovenije ter z 2. in 31. členom republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 19/77; v nadaljnjem besedilu: republiški zakon) in so bile v nasprotju s 1. in 3. odstavkom 61. čler^a zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 35/72, 18/76, 58/76 in 22/78; v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon).
Ustava SR Slovenije določa v 205. členu, da si delovni ljudje v samoupravni interesni skupnosti zagotavljajo pravice za primer zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti in pravice do drugih oblik socialnega zavarovanja v skladu z zakonom. V 256. členu določa, da morajo biti samoupravni splošni akti v skladu z ustavo in zakonom.
Pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do zaposlitve in pravica do denarnih nadomestil v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije in pravico do zaposlitve so določene z zveznim zakonom kot temeljne pravice za primer invalidnosti. Po 3. odstavku 61. člena zveznega zakona je uživanje pravic, pridobljenih po tem zakonu, lahko omejeno, prenehati pa morejo te pravice le v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon,
-Po 156. členu statuta se te pravice pridobijo razen v primeru invalidnosti tudi v primeru neposredne nevarnosti za invalidnost, ki jo opredeljuje 29. člen statuta. Na tej osnovi pridobljene pravice nimajo značaja temeljnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in lahko prenehajo tudi v primerih in ob pogojih, ki jih določa statut v skladu z ustavo in zakonom.
Navedene določbe statuta se niso nanašale samo na pravice, pridobljene na osnovi neposredne nevarnosti za invalidnost po statutu, temveč tudi na teme j-ne pravice, pridobljene na osnovi invalidnosti po zveznem zakonu.
Republiški zakon določa v 31. členu, da na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti in preostale delovne zmožnosti, po katerem je bila pravica priznana. Kolikor so se navedene določbe statuta nanašale na pravice, pridobljene na podlagi invalidnosti, niso bile v skladu z 31. členom republiškega zakona in so bile v nasprotju s 3. odstavkom 61. člena zveznega zakona.
Tiste od navedenih določb statuta, ki so določale, da delovni invalid oziroma zavarovanec izgubi pravico, če je ne izkoristi v določenem roku, tudi niso bile v skladu z 2. členom republiškega zakona, ki določa, da pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne morejo zastarati. Ta določba republiškega zakona se nanaša na vse pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tudi na tiste, ki se pridobijo na osnovi neposredne nevarnosti za invalidnost po statutu. Kolikor pa so se navedene določbe statuta nanašale na temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, določene z zveznim zakonom, so
bile tudi v nasprotju s 1. odstavkom 61. člena zveznega zakona, ki določa, da te pravice ne morejo zastarati.
3)	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je med postopkom pred ustavnim sodiščem s statutarnim sklepom o spremembah in dopolnitvah statuta (Uradni list SRS, št. 11/78) spremenila 2. in 3. odstavek 198. člena in 2. odstavek 201. člena statuta, vse ostale navedene določbe statuta pa je črtala. Glede na to je predlagala, da ustavno sodišče ustavi postopek.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je skupnost med postopkom sicer odpravila neustavnost in nezakonitost navedenih določb statuta, niso pa bile odpravljene tudi posledice njihove neustavnosti in nezakonitosti. Zato ni pogojev za ustavitev postopka po 22. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76). Ustavno sodišče je zato odločilo po 422. členu ustave SR Slovenije, s čimer je delovnim invalidom oziroma zavarovancem, ki so po navedenih določbah statuta izgubili pravice, omogočeno, da znova uveljavijo svoje pravice po 415. členu ustave SR Slovenije.
To odločbo je ustavno sodišče sprejelo na seji po 2. alinei 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in dr. Majda Strobl.
St. U I 116/77-13
Ljubljana, dne 11. julija 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
1154.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, na seji dne H-7. 1978
sklenilo
Skupščini Zdravstvene skupnosti Slovenije In vsem skupščinam občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji se določi rok do 31. decembra 1978, v katerem lahko same odpravijo neustavnost in nezakonitost določbe tretjega odstavka 2. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16' 77) in Nomenklature zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja, ki jo je dne 19. 7. 1977 sprejel iz' vršni odbor skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije.
Obrazložitev
Na pobudo osnovne organizacije sindikata TOZD Zdravstveni dom Kranj je ustavno sodišče s sklepom št. U I 1(15/77-5. z dne 11. 5. 1978- začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku sklepa navedene določbe samoupravnega sporazuma. S to določbo so občinske zdravstvene skupnosti v SR SlovenU1

pooblastile izvršni odbor skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, da na predlog komisije Zdravstvene skupnosti Slovenije za normative in standarde v zdravstvu sprejme časovne in delovne oziroma faktorske normative. Na tej podlagi je izvršni odbor skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije sprejel Nomenklaturo zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja dne 19. 7. 1977, za kar po mnenju pobudnice ni bil pristojen.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da določba tretjega odstavka 2. člena obravnavanega samoupravnega sporazuma in Nomenklature zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja, ki je podlaga za oblikovanje cen zdravstvenih storitev v svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, nista v skladu z ustavo in zakonom.
Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti kot člani interesne skupnosti volijo in odpokličejo. Skupščina se organizira tako, da je v njej zagotovljeno enakopravno odločanje delovnih ljudi ter njihovih organizacij in skupnosti ter delavcev organizacij združenega dela. ki opravljajo dejavnosti na tem področju, za katero se ustanavlja interesna skupnost. Skupščina lahko poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni (136. člen ustave SRS)
Tudi zakon o združenem delu ima vsebinsko enake določbe o svobodni menjavi dela. Tako med drugim določa, da uporabniki in dajalci storitev v samoupravni interesni skupnosti tudi sporazumno odločajo o vrstah, kakovosti in obsegu storitev ter o merilih za ugotavljanje sredstev, ki so potrebna za njihovo opravljanje (390. člen ZZD). S samoupravnim sporazumom se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi, zlasti pa se med drugim združujejo delo in sredstva v samoupravnih interesnih skupnostih in urejajo odnosi v svobodni menjavi dela (1. odstavek 586. člena ZZD).
Zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74, 1/75 in 31/76) določa, da je zdravstvena storitev temeljno merilo za opravljeno delo, ki jo opredeljuje opis delovnega postopka, kadrovski normativ, delovni normativ, časovni normativ, materialni normativ in normativ tehnične opremljenosti ter strokovne usposobljenosti zdravstvene organizacije. Skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije določi kadrovske, delovne, časovne in materialne normative zdravstvenih storitev, republiški upravni organ za zdravstvo pa predpiše minimalne pogoje tehnične opremljenosti in strokovne usposobljenosti (161. člen).
V obravnavanem samoupravnem sporazumu ni izrečno določeno, da je Nomenklatura zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja sestavni del sporazuma. Nomenklatura je samoupravni splošni akt, s katerim se dodatno podrobneje razčlenjujejo časovni, delovni in faktorski normativi zdravstvenih storitev.
Sprejemanje samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se urejajo osnove in merila za uresrpčevanje svobodne menjave dela, je po navedenih določbah Ustave SRS, zakona o združenem delu ter zakona o zdravstvenem varstvu v pristojnosti skupščin zdravstvenih skupnosti t. j. zborov uporabnikov in zborov izvajalcev. Skupščine zdravstvenih skupnosti pa po določbah 136. člena ustave SRS lahko poverijo svojim izvršilnim organom le določene izvršilne funkcije, med
katere pa ne sodi podrobnejše določanje osnov in meril za svobodno menjavo dela.
Po navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče sklenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
Ta sklep je sprejet na podlagi 21. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76). Po poteku roka, ki je določen v izreku tega sklepa, bo ustavno sodišče ob uporabi 22. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem odločilo o ustavitvi oziroma nadaljevanju postopka.
St. U I 105/77-12
Ljubljana, dne 11. julija 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1155.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb
3.	člena odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 111/2 in zazidalnega otoka BS 111/4 — Črnuče in 3. člena odloka o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 112/1, BS 112/2 in BS 111/1, zazidalnega 'načrta za del zazidalnega otoka BS 111/5 ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 111/2 in BS 111/4 — Gmajna, Črnuče, na seji dne 11. 7. 1978
odločilo:
Razveljavi se:	,
a)	3. člen odloka o sprejemu zazidalnega načrta za uomočje zazidalnega otoka BS 111/2 in zazidalnega otoka BS 111/4 — Črnuče (Uradni list SRS, št. 26/74) in
b)	3. člen odloka o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 112/1, BS 112/2 in BS 111/1, zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 111/5 ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov BS 111/2 in BS 111/4 — Gmajna, Črnuče (Uradni list SRS, št. 4/76).
Obrazložitev
1)	Ustavno sodišče je s sklepom št. U I 66/76 z dne i7. 5. 1978 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih določb odlokov Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Z navedenima odlokoma je občinska skupščina sprejela zazidalno načrte ter v izpodbijanih 3. členih določila, da lokacijska dovoljenja na podlagi teh zazidalnih načrtov se lahko izdajajo tistim investitorjem, ki zahtevi za lokacijsko dovoljenje priložijo dokazilo, da je s podjetjem za urejanje stavbnih zemljišč »Soseska« Ljubljana urejeno vprašanje plačila prispevka k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča.
2)	Skupščina SR Slovenije v okviru pravic in dolžnosti republike z zakonom ureja razmerja, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in občane, med ta spadajo tudi razmerja na področju graditve objektov (321.
i člen ustave). Pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja so predpisani v 22. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78). Po
tej določbi mora biti zahtevi za lokacijsko dovoljenje priložena lokacijska dokumentacija in dokazilo, da je investitor upravičen razpolagati z zemljiščem. Lokacijska dokumentacija vsebuje podatke za lego, funkcijo, višino in oblikovanje gradbenega objekta, med drugim tudi soglasje pristojnih organov in organizacij, ki se nanašajo na navedene podatke. Med naštete podatke oziroma soglasje pristojnih organov in organizacij ni možno prištevati pogodbe s katero investitor in podjetje za urejanje stavbnih zemljišč »Soseska« Ljubljana uredita vprašanja plačila prispevka k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča. Navedeno izhaja tudi iz določbe 41. d) člena zakona o urbanističnem planiranju, v kateri je določeno, da je investitor, ki je zgradil objekt brez lokacijskega dovoljenja in mu je bilo to dovoljenje izdano naknadno, dolžan izpolniti vse pogoje iz lokacijskega dovoljenja ter plačati stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča.
Področje urejanja stavbnih zemljišč je bilo urejeno z zakonom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71). Ta zakon je prenehal veljati z uveljavitvijo zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78). Zakon o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča je v 8. členu določal stroške urejanja stavbnega zemljišča, ki jih je moral nositi investitor. Tudi sedaj veljavni zakon v 26. členu predpisuje, da je investitor dolžan povrniti stroške za pripravo stavbnega zemljišča ter sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča z omrežjem komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena. Na podlagi navedenih zakonskih do- , ločb so investitorji dolžni prispevati k stroškom za ureditev stavbnega zemljišča.
Področje urejanja in uporabe stavbnih zemljišč samostojno urejajo delovni ljudje in občani v občini, v krajevnih skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih ter v organizacijah združenega dela (324. člen ustave). Določba občinskega odloka, po kateri je izdaja lokacijske- odločbe pogojena s predhodno ureditvijo plačila stroškov za ureditev stavbnega zemljišča, pa ureja razmerja na področju graditve objektov. Po določbi navedenega 321. člena ustave je urejanje teh razmerij v pristojnosti Skupščine SR Slovenije. Zakon sicer lahko določi, da občine s svojim predpisom uredijo posamezna vprašanja, ali pa jih uredijo drugače, kot so urejene z zakonom (323. člen ustave). Vendar občinska skupščina nima z zakonom podlage, da to področje uredi s svojim predpisom. Izpodbijane določbe občinskih odlokov zaradi navedenih razlogov niso v skladu z ustavo in zakonom.
Na podlagi navedenega je ustavno sodišče po 2. allnei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji odločilo, kot je navedeno v izreku odločbe.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in dr. Majda Strobl.
St. U I 66/76-16
Ljubljana, dne 11 . julija 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
1156.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti statusne in samoupravne organiziranosti Jugoslovanske avtorske agencije, TOZD Avtorske agencije za Slovenijo na seji dne 13. 7. 1978
odločilo:
Ugotovi se, da samoupravni sporazum o združevanju v Jugoslovansko avtorsko agencijo z dne 23. 6. 1972 v delu, ki opredeljuje Avtorsko agencijo za SR Slovenijo kot temeljno organizacijo združenega dela v sestavi J A A, ni v nasprotju z zakonom.
Obrazložitev
1)	Na predlog Zveze organizacij umstvenih ustvarjalcev Slovenije je bil začet postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku odločbe navedenega samoupravnega sporazuma. Predlagatelj navaja, da je bila JAA TOZD avtorska agencija za Slovenijo pred sprejetjem zakona o združenem delu (v nadaljnjem: ZZD) organizirana na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju v JAA z dne 23. 6. 1972 in da po sprejetju ZZD ni prešla na reorganizacijo temeljne organizacije združenega dela v delovno skupnost v skladu z 22. in drugimi členi ZZD, niti ni temu prilagodila svojega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.
2)	Temeljne organizacije združenega dela — avtorske agencije za posamezne republike ter delovna skupnost skupnih služb so dne 23. 6. 1972 sklenile samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo v Jugoslovansko avtorsko agencijo. Poslovni predmet združenih temeljnih organizacij je uveljavljanje avtorskih pravic z avtorsko pravnim zastopanjem in posredovanjem z organiziranjem dela pri ustvarjanju avtorskih del, kot tudi opravljanje drugih uslug, ki 50 povezane z ustvarjanjem in izkoriščanjem avtorskih del (4. člen).
Varstvo avtorskih pravic je poslovna storitev in spada v gospodarsko dejavnost (odlok o enotni klasifikaciji dejavnosti — Uradni list SFRJ, št. 34/76 — in odlok o določitvi gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, Uradni list SFRJ, št. 14/77).
Po ustavi lahko tudi delovni ljudje oziroma civilu® pravne osebe ustanovijo organizacijo združenega dela, zakon pa lahko predpiše, da ti ne morejo ustanavlja^ delovnih organizacij za opravljanje določenih dejavnosti (37. člen ustave). Ni zakonskega predpisa, po katerem delovni ljudje oziroma civilne pravne osebe ne bi mogli ustanavljati delovnih organizacij za varstvo avtorskih pravic (350. člen ZZD).
Zakon o avtorski pravici (Uradni list SFRJ, štl 19/78) določa, da lahko uveljavljajo avtorske pravice, poleg avtorja osebno in njegovega zastopnika (90. člen), s pooblastilom avtorjev tudi organizacije avtorjev, kakor tudi organizacije združenega dela, če je njihova dejavnost varstva avtorskih pravic registrirana v skladu z zakonom (1. odstavek 91. člena). S tem navedeni zakon izrečno dopušča možnost, da se organi' zacija združenega dela ukvarja z varstvom avtors c pravic kot s svojo poslovno dejavnostjo ter s povrae -lom za opravljene storitve ustvarja dohodek, o katerem odločajo le delavci v temeljni organizaciji zdru ženega dela. Obenem zakon omogoča avtorjem, da ko avtorske pravice uveljavljajo tudi po svojih org
nizacijah avtorjev in se v ta namen ustrezno organizirajo.
Glede na to, da za izvrševanje zakona o avtorski pravici niso neposredno odgovorni zvezni organi, je ustavno sodišče po 3. alinei 408. člen in na podlagi 7. točke 2. odstavka 411. člena ustave SR Slovenije ob uporabi 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št, 39/74 in 28/76) na seji odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globcvnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rcmškar in dr. Majda Strobl.
St. U I 10/78-13
Ljubljana, dne 13. julija 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1157.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je na seji dne 11. 7. 1978 obravnavalo pobudo Meha Saldiča iz Bleda, Ljubljanska 43, ter
sklenilo:
Pobuda se ne sprejme in sc ne začne postopek za °ceno ustavnosti in zakonitosti 5. alinee 7. člena, 3. 'očke 8. člena, 4. alinee 9. člena, 4: alinee 10. člena, 1. 'očke 12. in 15. člena, 3. točke 17. in 18. člena pravil-n>ka o pogojih in merilih za dodelitev stanovanj, pridobljenih iz sredstev samoupravne enote za družbeno bomoč v stanovanjskem gospodarstvu, samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica z dne 17. 6. 1977 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/77).
Obrazložitev
Podana je pobuda za oceno ustavnosti in zakonito-sn pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev stano-an3, pridobljenih iz sredstev za družbeno pomoč. ravilnik je sprejel zbor samoupravne enote za druž-iQ7° porn°č v stanovanjskem gospodarstvu dne 17. 6. 77. Pobudnik meni, da niso v skladu z zakonom in s'ayo tiste določbe pravilnika, po katerih lahko za-ros'jo za stanovanjc, pridobljeno Iz sredstev družbe-i Pomoči le tisti prosilci, ki imajo stalno bivališče na močju občine Radovljica, kot tudi določbe, ki pose-v 1 Vrednotijo čas bivanja na območju te občine. Na-do r da delavec, ki dela na območju občine Rada JICa daIi ^asa ln stanuje v samskem domu, kjer, k se ne more prijaviti kot stalni prebivalec, ni v ena-ho K?Vnem Položaju z drugimi delavci, ki imajo stal-'vališče na območju te občine.
da Ustavno sodišče je ob preizkusu pobude ugotovilo, ni P°Rojev za začetek postopka.
SosiwianOVan^s^0 8raditev ter njeno financiranje in obča - r^en^e s s'onovanji urejajo delovni ljudje in Up n samostojno v občini, krajevni skupnosti, samo-Vni interesni skupnosti in organizacijah združe-
nega dela, republika določa na tem področju le temeljna načela (65., 314. in 324. člen ustave).
Temeljna načela o financiranju in oddajanju stanovanj, ki so zgrajena s sredstvi za družbeno pomoč, so opredeljena v zakonu o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77) ter v zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76). V 10. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj je določeno, da delovni ljudje v organizacijah izločijo del sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo za stanovanjsko graditev, rekonstrukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Z delom tako izločenih sredstev delavci sami gospodarijo v okviru delovne organizacije. Pobudnik lahko enakopravno z drugimi delavci uveljavlja pravico do stanovanja, pridobljenega iz sredstev za stanovanjsko graditev v temeljni organizaciji združenega dela pod pogoji, ki so določeni v njenem splošnem aktu. Del izločenih sredstev za stanovanjsko graditev so delavci na podlagi 11. in 12. člena navedenega zakona dolžni združevati za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu sc po določbi 17. člena navedenega za-kpna zbirajo v občini, na območju katere ima delavec oz. občan stalno prebivališče.
Po določbi 17. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76) je stanovanjska skupnost stanodajalec za stanovanja, ki so zgrajena s pomočjo sredstev družbene pomoči za potrebe družin in občanov z nižjimi osebnimi dohodki, mladih družin, invalidov in starih ljudi. Stanovanjsko pravico na takem stanovanju lahko pridobi le tisti, ki izpolnjuje pogoje iz splošnega akta stanovanjske skupnosti. Določanje teh pogojev je torej predmet samoupravnega odločanja v okviru stanovanjske skupnosti. V tem splošnem samoupravnem aktu po 37. členu istega zakona, stanodajalec določi tudi merila za prednostni red, po katerih se oddaja stanovanja, upoštevajoč stanovanjske potrebe, število družinskih članov ter drugo socialno in premoženjsko stanje prosilcev in podobno. Po določbi 9. člena zakona o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74 in 17/75), ki je bila v veljavi v času sprejemanja izpodbijanega pravilnika je zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu stanovanjske skupnosti sprejel tak splošni akt. Izpodbijani pravilnik je sprejel zbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica. Po sedaj veljavnem zakonu o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 z dne 8.
4.	1978), zbor uporabnikov samostojno sklepa o zadevah družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in sprejema tudi splošni akt o dodeljevanju stanovanj.
Glede na vse navedeno izpodbijane določbe pravilnika, po katerih lahko zaprosijo za stanovanje, pridobljeno iz sredstev za družbeno pomoč le tisti prosilci, ki imajo stalno bivališče na območju občine Radovljica, kot tudi določbe o prednostnem redu, niso v neskladju z ustavo in zakonom. Z ustavo je občanom zajamčena svoboda gibanja in nastanitve (prvi odstavek 244. člena ustave). Zakon o evidenci nastanitve občanov in registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 4/74) v .3. členu določa, da je stalno prebivališče kraj, v katerem se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi. Iz navedenega zakona in zakona o evidenci vo-
lilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74) izhaja, da občan pridobi vse pravice, ki mu pripadajo kot občanu z dnem, ko se naseli v določenem kraju z namenom, da v njem stalno živi. To izkaže s tem, da prijavi stalno prebivališče pristojnemu upravnemu organu za notranje zadeve in ob tem predloži potrdilo o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča. Izvajanje določil navedenega zakona se zagotavlja v upravnem postopku.
Ustavno sodišče je zato na podlagi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je navedeno v izreku sklepa.
St. U I 13/78-16
Ljubljana, dne 11. julija 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Jože Brilej 1. r.
1158.
Na podlagi 2. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o prepovedi klanja določenih vrst goveda na območjih, prizadetih od neurij
- 1
Da se zagotovi stalež osnovne črede goveje živine, se na območju občin Gornja Radgona, Murska Sobota in Lendava, ki ga je prizadela škoda zaradi neurja, prepove klanje telet za nadaljnjo rejo.
2
Promet telet za nadaljnjo rejo na območjih iz prejšnje točke lahko opravljajo le organizacije združenega dela, ki na teh območjih redijo živino same ali, ki organizirajo rejo v sodelovanju z individualnimi proizvajalci.
3
Organizacije iz prejšnje točke so dolžne nuditi pomoč prizadetim rejcem živine, ki nimajo možnosti dalje rediti živino.
4
Izvajanje tega odloka nadzirajo pristojne veterinarske in kmetijske inšpekcije v okviru svoje pristojnosti, transport telet glede upoštevanja določbe 2. točke tega odloka pa pristojni organi za notranje zadeve.
5
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se do 30. aprila 1979.
St. 320-4/78
Ljubljana, dne 25. julija 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
1159.
Na podlagi drugega odstavka 13. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) izdaja republiška sekretarka za urbanizem
NAVODILO
o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za sekundarno,
primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav
1
Za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav po prvem odstavku
13.	člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) se štejejo:
a)	pri vodovodnem omrežju in napravah
za sekundarno omrežje in naprave:
—	omrežje za oskrbovanje sosesk, de'ov sosesk in
manjših naselij za neposredno priključevanje porabnikov;	*
—	omrežje za preprečevanje požara (hidrantna mreža);
—	omrežje za vzdrževanje javnih površin;
—	črpališča in hidroforske naprave;
—	naprave za kondicioniranje vode;
za primarno omrežje in naprave:
—	vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
—	naprave za predelavo in kondicioniranje;
—	vodohrani;
—	transportni cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov;
—	tranzitni cevovodi med več soseskami;
za magistralno omrežje in naprave:
—	objekti za akumuliranje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni z^ oskrbo več občin ali regije;
—	tranzitni cevovodi od črpališč ali zajetij do mesta ali naselja;
—	vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice, ki služijo več občinam ali regiji;
b)	pri kanalizacijskem omrežju
za sekundarno omrežje in naprave:
—	kanalski vodi mešanega in ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje porabnikov;
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode na omrežju sekundarnega sistema-
—	naprave za čiščenje odpadne vode;
—	objekti za razdelitev prečiščene ali neprečiščene odpadne in meteorne vode, ki služijo soseski, delu soseske ali manjšemu naselju;
za primarno omrežje in naprave:
—	kanalski vodi za tranzit odpadne in meteorne vode;
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode za več sosesk ali manjših naselij;
—	naprave za čiščenje odpadne vode, za več sosesk ali manjših naselij;
—	objekti in naprave za razdelitev odpadne in meteorne vode za več sosesk ali manjših naselij;
za magistralno omrežje in naprave, se štejejo naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena in
sicer:
—	kanalski vodi za tranzit odpadne in meteorne vode;
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode;
—	centralne čistilne naprave;
—	objekti in naprave za dispozicijo odpadne in ■ meteorne vode;
c)	pri plinskem omrežju
za sekundarno omrežje in naprave:
—	razdelilno omrežje, na katerp se neposredno priključujejo odjemalci oziroma porabniki;
—	merno regulacijske postaje na tem omrežju;
za primarno omrežje in naprave:
—	naprave za proizvodnjo plina (plinarne) v mestu, soseski ali naselju;
—	plinohrami;
—	omrežje, ki oskrbuje več sosesk ali naselij;
—	merno regulacijske postaje na tem omrežju;
za magistralno omrežje in naprave:
—	plinovodi med mesti;
—	merno regulacijske postaje na tem omrežju;
č) pri elektroenergetskem omrežju, omrežju javne razsvetljave in napravah signalizacije
za sekundarno omrežje in naprave:
—	nadzemni in kabelski vodi ter naprave visoke napetosti do 20 kV;
—	nizkonapetostni nadzemni in kabelski vodi ter naprave do 10 kV;
—	transformatorske postaje in omrežje (do 20 kV),
—	nadzemni vodi in kabli za priključevanje objektov, vključno s priključnimi omaricami;
—	omrežje in naprave javne razsvetljave,
—	postroji in naprave za proizvodnjo električne energije do 10MVA, ki se vključujejo v omrežje do 20 kV;
—	nadzemni In kabelski vodi, vključno s prižlga-Ušči in napravami pri omrežju javne razsvetljave;
za primarno omrežje in naprave:
—	vse razdelilne transformatorske postaje in transformatorske postaje nad 20 kV;
—	povezovalni nadzemni in kabelski vodi visoke napetosti med posameznimi in razdelilnimi transformatorskimi postajami in transformatorskimi postajami nad 20 kV;
t
—	postroji in naprave za proizvodnjo električne energije z močjo nad 10MVA in ostale elektrarne, ki se vključujejo v omrežje napetosti nad 20 kV;
za magistralno omrežje:
—	visokonapetostni vodi za povezovanje elektra-ren in razdelilnih transformatorskih postaj;
—	visokonapetostni vodi, ki povezujejo elektroenergetske sisteme;
d)	pri telefonskem in telegrafskem omrežju
za sekundarno omrežje in naprave:
—	telefonske razdelilne omarice;
—	telefonski kabli za povezavo med razdelilnimi omaricami do porabnikov;
—	javne telefonske govorilnice in vodi do njih;
za primarno omrežje in naprave:
—	rajonska telefonska centrala, za okoliš mesta, naselja ali občine;
—	telefonski kabli za povezavo RTC za več sosesk ali naselij;
za magistralno omrežje in naprave;
—	medmestni telefonski kabli, vodi in naprave;
—	tranzitne telefonske linije in naprave;
—	avtomatske telefonske centrale in naprave;
c)	pri vročevodnem in parovodnem omrežju in napravah
za sekundarno omrežje (do vključno 0 200 mm) in naprave:
—	razdelilno omrežje, ki služi za dovod tople In vroče vode ter pare iz toplotnih virov do priključkov porabnikov;
—	priključne postaje z regulacijskimi merilnimi napravami in drugimi napravami (toplotne postaje);
za primarno omrežje (od 0 200 mm do 0 500nun) in naprave:
—	tranzitni vodi, ki povezujejo magistralne vode z razdelilnim omrežjem in ustrezne naprave, ki služijo za razdelitev in regulacijo na teh vodih (kotlarne in črpališča);
za magistralno omrežje in naprave:
—	povezovalni toplovodi in parovodi za daljinski prenos med večjimi proizvodnimi viri in porabniki;
Hine pravice (Uradni list SRS, st. 7/74) izhaja, da občan pridobi vse pravice, ki mu pripadajo kot občanu z dnem, ko se naseli v določenem kraju z namenom, da v njem stalno živi. To izkaže s tem, da prijavi stalno prebivališče pristojnemu upravnemu organu za notranje zadeve in ob tem predloži potrdilo o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča. Izvajanje določil navedenega zakona se zagotavlja v upravnem postopku.
Ustavno sodišče je zato na podlagi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, kot je navedeno v izreku sklepa.
St. U I 13/78-16
Ljubljana, dne 11. julija 1978.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1158.
Na podlagi 2. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67), izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o prepovedi klanja določenih vrst goveda na območjih, prizadetih od neurij
- 1
Da se zagotovi stalež osnovne črede goveje živine, se na ol močju občin Gornja Radgona, Murska Sobota in Lendava, ki ga je prizadela škoda zaradi neurja, prepove klanje telet za nadaljnjo rejo
2
Promet telet za nadaljnjo rejo na območjih iz prejšnje točke lahko opravljajo le organizacije združenega dela, ki na teh območjih redijo živino same ali, ki organizirajo rejo v sodelovanju z individualnimi proizvajalci.
3
Organizacije iz prejšnje točke so dolžne nuditi pomoč prizadetim rejcem živine, ki nimajo možnosti dalje rediti živino.
4
Izvajanje tega odloka nadzirajo pristojne veterinarske in kmetijske inšpekcije v okviru svoje pristojnosti, transport telet glede upoštevanja določbe 2. točke tega odloka pa pristojni organi za notranje zadeve.
5
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se do 30. aprila 1979.
St. 320-4/78
Ljubljana, dne 25. julija 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton Vratuša 1. r.
1159.
Na podlagi drugega odstavka 13. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) izdaja republiška sekretarka za urbanizem
NAVODILO
o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za sekundarno,
primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav
1
Za sekundarno, primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov in naprav po prvem odstavku
13.	člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) se štejejo:
a)	pri vodovodnem omrežju in napravah
za sekundarno omrežje in naprave:
—	omrežje za oskrbovanje sosesk, d e’o v sosesk in
manjših naselij za neposredno priključevanje porabnikov;	*
—	omrežje za preprečevanje požara (hidrantna mreža);
—	omrežje za vzdrževanje javnih površin;
—	črpališča in hidroforske naprave;
—	naprave za kondicioniranje vode;
za primarno omrežje in naprave:
—	vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
—	naprave za predelavo in kondicioniranje;
—	vodohrani;
—	transportni cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohramov;
—	tranzitni cevovodi med več soseskami;
za magistralno omrežje in naprave:
—	objekti za akumuliranje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni zej oskrbo več občin ali regije;
—	tranzitni cevovodi od črpališč ali zajetij do mesta ali naselja;
—	vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice, ki služijo več občinam ali regiji;
b)	pri kanalizacijskem omrežju
za sekundarno omrežje in naprave:
—	kanalski vodi mešanega in ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje porabnikov;
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode na omrežju sekundarnega sistema:
—	naprave za čiščenje odpadne vode;
—	objekti za razdelitev prečiščene ali neprečiščene odpadne in meteorne vode, ki služijo soseski, delu soseske ali manjšemu naselju;
za primarno omrežje in naprave:
—	kanalski vodi za tranzit odpadne in meteorne vode;
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode za več sosesk ali manjših naselij;
—	naprave za čiščenje odpadne vode, za več sosesk ali manjših naselij;
—	objekti in naprave za razdelitev odpadne in meteorne vode za več sosesk ali manjših naselij;
za magistralno omrežje in naprave, se štejejo naprave, ki so regijskega ali medregijskega pomena in sicer:
—	kanalski vodi za tranzit odpadne in meteorne vode;
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in meteorne vode;
—	centralne čistilne naprave;
—	objekti in naprave za dispozicijo odpadne in meteorne vode;
c)	pri plinskem omrežju
za sekundarno omrežje in naprave:
—	razdelilno omrežje, na kateri? se neposredno priključujejo odjemalci oziroma porabniki;
—	merno regulacijske postaje na tem omrežju;
za primarno omrežje in naprave:
—	naprave za proizvodnjo plina (plinarne) v mestu, soseski ali naselju;
—	plinohrami;
—	omrežje, ki oskrbuje več sosesk ali naselij;
—	merno regulacijske postaje na tem omrežju;
za magistralno omrežje in naprave:
—	plinovodi med mesti;
—	merno regulacijske postaje na tem omrežju;
č) pri elektroenergetskem omrežju, omrežju javne razsvetljave in napravah signalizacije
za sekundarno omrežje in naprave:
—	nadzemni in kabelski vodi ter naprave visoke napetosti do 20 kV;
—	nizkonapetostni nadzemni in kabelski vodi ter naprave do 10 kV;
—	transformatorske postaje in omrežje (do 20 kV),
«— nadzemni vodi in kabli za priključevanje objektov, vključno s priključnimi omaricami;
—	omrežje in naprave javne razsvetljave,
—	postroji in naprave za proizvodnjo električne energije do 10MVA, ki se vključujejo v omrežje do 20 kV;
—	nadzemni in kabelski vodi, vključno s prižlga-lišči in napravami pri omrežju javne razsvetljave;
Za primarno omrežje in naprave:
—	vse razdelilne transformatorske postaje in transformatorske postaje nad 20 kV;
—	povezovalni nadzemni in kabelski vodi visoke napetosti med posameznimi in razdelilnimi transformatorskimi postajami in transformatorskimi postajami nad 20 kV;
—	postroji in naprave za proizvodnjo električne energije z močjo nad 10 MVA in ostale elektrarne, ki se vključujejo v omrežje napetosti nad 20 kV;
za magistralno omrežje:
—	visokonapetostni vodi za povezovanje elektra-ren in razdelilnih transformatorskih postaj;
—	visokonapetostni vodi, ki povezujejo elektroenergetske sisteme;
d)	pri telefonskem in telegrafskem omrež j u
za sekundarno omrežje in naprave:
—	telefonske razdelilne omarice;
—	telefonski kabli za povezavo med razdelilnimi omaricami do porabnikov;
—	javne telefonske govorilnice in vodi do njih;
za primarno omrežje in naprave:
—	rajonska telefonska centrala, za okoliš mesta, naselja ali občine;
—	telefonski kabli za povezavo RTC za več sosesk ali naselij;
za magistralno omrežje in naprave;
—	medmestni telefonski kabli, vodi in naprave;
—	tranzitne telefonske linije in naprave;
—	avtomatske telefonske centrale in naprave;
e)	pri vročevodnem in parovodnem omrežju in napravah
za sekundarno omrežje (do vključno 0 200 mm) in naprave:
—	razdelilno omrežje, ki služi za dovod tople in vroče vode ter pare iz toplotnih virov do priključkov porabnikov;
—	priključne postaje z regulacijskimi merilnimi napravami in drugimi napravami (toplotne postaje);
za primarno omrežje (od 0 200 mm do 0 500 mm) in naprave:
—	tranzitni vodi, ki povezujejo magistralne vode z razdelilnim omrežjem in ustrezne naprave, ki služijo za razdelitev in regulacijo na teh vodih (kotlarne in črpališča);
za magistralno omrežje in naprave:
—	povezovalni toplovodi in parovodi za daljinski prenos med večjimi proizvodnimi viri in porabniki;
—	naprave za transport in regulacijo na teh cevovodih;
f)	pri omrežju tekočih goriv
za sekundarno omrežje in naprave:
—	razdelilno omrežje z napravami od posameznih rezervoarjev do potrošnje;
—	razdelilno omrežje z napravami na zaključenih industrijskih in drugih kompleksih;
—	skladišča tekočih goriv;
za primarno omrežje in naprave:
—	razdelilno omrežje tekočih goriv s pripadajočimi napravami, ki povezujejo mesta proizvodnje oziroma prečrpavanje z mesti potrošnje;
—	skladišča tekočih goriv;
za magistralno omrežje in naprave:
—	naftovodi za transport surove nafte in naftnih derivatov od proizvajalčevega do odjemalčevega re-zervarskega prostora;
—	naprave za transport in regulacijske naprave na teh cevovodih;
—	skladišča tekočih	goriv (rezervarski	prostor);
—	skladišča tekočih	goriv;
g)	pri cestnem	omrežju
za	sekundarno omrežje, objekte in	naprave:
—	javne ceste, pešpoti, parkirni prostori, ulice, trgi, hodniki, pasaže, sejmišča, nasadi, zelenice, drevoredi, parki, otroška in druga igrišča znotraj območja stanoVanjske soseske ali naselja;
za primarno omrežje in naprave:
—	za lokalne ceste, ki povezujejo med seboj kraje v eni občini ali med občinami in s tem zadovoljujejo lokalne potrebe prometa;
—	mestne ceste, ki napajajo več sosesk v mestu ali občini;
—	ceste, ki obkrožajo naselje ali soseske;
—	centralni javni trgi, ploščadi, sejmišča, parki, nasadi, ki imajo skupni pomen za dve ali več obstoječih m predvidenih sosesk ali mesta;
za magistralno omrežje in naprave:
—	magistralne ceste, ki povezujejo mesta ali pomembna gospodarska območja, kot tudi ceste, ki služijo za mednarodni promet;
—	regionalne ceste, ki povezujejo med seboj gospodarska območja regij ali sedeže in se navezujejo na omrežju mednarodnih ali medrepubliških cestnih povezav.
2
Komunalni objekti in naprave, ki se po tem navodilu ne štejejo za sekundarno, primarno in magistralno omrežje, so priključki, in sicer:
a)	vodovodni priključek: od priključnega mesta na javni vodovod do vodovodnega števca stavbe;
b)	kanalizacijski priključek: od objekta porabnika, ne glede na dolžino in profil priključka, do priključnega mesta na sekundarno omrežje;
c)	plinski priključek: od priključnega mesta na javni plinovod do zunanjega kletnega zidu stavbe. (Re-gulatorska postaja je del sekundarnega omrežja);
č) električni priključek: od priključne električne omarice, ki je praviloma v stavbi (omarica je sestavni del sekundarne mreže);
d)	telefonski priključek: od razdelilne telefonske omarice na stavbi do porabnika (omarica je del sekundarnega omrežja);
e)	vročevodni priključek: od zapornega ventila priključnega vročevoda, oziroma zapornega ventila pri toplotni postaji. Toplotna postaja je del vročevodnega omrežja.
3
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-33/78
Ljubljana, dne 13. julija 1978.
Republiška sekretarka za urbanizem
Marija Zupančič-Vičar, dipl. inž. 1. r.
1100.
Na podlagi druge in tretje alinee 46. člena, v zvezi s 6., 7. in 26. členom zakona o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16-140/74) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register
1.	člen
Ta pravilnik določa način vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register), obvezne podatke, ki jih morajo proizvajalci grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: proizvajalci) priglasiti v register, in minimalne pogoje, ki jih morajo za vpis v register izpolnjevati proizvajalci glede prostorov, opreme ter strokovne usposobljenosti.
2.	člen
V register sc vpišejo proizvajalci grozdja in vina za promet, ki izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku, in sicer:
—	organizacije združenega dela, kmetje in drugi občani, ki pridelujejo grozdje za predelavo v vino;
—	organizacije združenega dela, kmetje in drugi občani, ki grozdje predelujejo in proizvajajo vino;
—	organizacije združenega dela, ki vino negujejo ali polnijo.
3.	člen
Register vodi za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: upravni organ).
Proizvajalci iz prve alinee prejšnjega člena priglasijo vpis v register upravnemu organu tiste občine, na območju katere ležijo vinogradi. V posebnih primerih se lahko z dovoljenjem za kmetijstvo pristojnega republiškega organa vpišejo proizvajalci v register pri upravnem organu tiste občine, na območju katere je proizvodna klet.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka priglasijo organizacije združenega dela, ki predelujejo grozdje v vino, ga negujejo in pripravljajo za promet ali, ki vino samo negujejo in polnijo, vpis svoje dejavnosti v register upravnemu organu tiste občine, kjer je sedež proizvodne kleti.
4.	člen
Register se vodi na obrazcu R-l.
Pod eno registrsko številko se vpišejo podatki le za eno organizacijo združenega dela, za< enega kmeta oziroma občana.
Za vsakega proizvajalca, ki je vpisan v register, mora biti v registru rezerviran prostor za naknadno vpisovanje podatkov o nastalih spremembah.
5.	člen
V register se vpišejo:
1.	podatki o proizvajalcu:
—	datum priglasitve za vpis v register,
—	številka vpisa v register,
—	številka in datum odločbe o vpisu v register,
—	firma oziroma ime in naslov proizvajalca,
—	dejavnost iz 2. člena tega pravilnika, na katero se nanaša vpis v register;
2.	podatki o vinogradniških površinah in sortah vinske trte, s posebnim prikazom vinogradniških površin in sort za proizvodnjo kakovostnih vin;
—	vinorodno območje (okoliš, podokoliš, ožji okoliš),
—	katastrska občina,
—	površina in parcelna številka vinograda,
—	sorte z navedbo števila trsov,
•— starost vinograda (v letih),
—	spremembe površin vinogradov, sort in števila trsov;
3.	številka in datum odločbe o izbrisu iz registra;
4.	količina vsega pridelka grozdja, mošta ali vina v posameznem letu.
6.	člen
Vpis v register je enkraten in velja do izbrisa iz registra. O vpisu v register in izbrisu iz registra se izda odločba.
7.	člen
Za vpis v register morajo proizvajalci, ki grozdje predelujejo v vino, ki negujejo oziroma vino polnijo za promet, izpolnjevati pogoje iz 8. in 9. člena tega pravilnika.
8.	člen
Organizacije združenega dela iz 2.alinee 2. člena tera pravilnika, ki grozdje predelujejo oziroma proizvajajo vino za promet, morajo imeti:
1.	posebne prostore in opremo:
—	za prevzem in predelavo grozdja, to je prevzemno mesto za grozdje, tehtnico, merilno napravo za ugotavljanje količine sladkorja v grozdju oziroma moštu, stiskalnico, drozgalnik, za rdeče grozdje pa tudi pecljalnik;
—	za vrenje vinskega mošta, nego in dodelavo ter za pripravo vina za promet in za skladiščenje vstekle-ničenega vina (prostor s posodo za vrenje grozdnega oziroma vinskega mošta, donegovanje in skladiščenje vina, črpalke, naprave za filtriranje, stabilizacijo in polnjenje vina); ti prostori morajo imeti urejeno zračenje in ustrezno temperaturo glede na tehnološki postopek in vrsto proizvodnje vina. Prostog, kjer se hrani donegovano vino, mora biti opremljen s termometrom;
—	za analizo grozdja, vinskega mošta in vina. To je laboratorij z opremo in napravami za določanje analiz kislosti (titracijske kisline), hlapnih kislin, alkohola, ekstrakta, celokupne in proste žveplaste kisline, sladkorja ter za testiranje na beljakovine (toplotni test), na obstojnost vina na vinski kamen (hladni test), na kovine in mikrobiološki test.
2.	strokovnjaka odgovornega za proizvodnjo vina;
3.	urejeno posebno mesto za odpadke (od predelave grozdja) in onesnažene predmete.
Prostori iz 1. in 2. alinee 1. točke tega člena morajo biti ločeni od drugih prostorov, kjer se proizvajajo drugi proizvodi iz grozdja in vina ter druge alkoholne in brezalkoholne pijače.
Posode v kleti morajo biti trajno označene z zaporednimi številkami in s prostornino.
Proizvajalci iz tretje alinee 2. člena tega pravilnika, ki vino negujejo in polnijo za promet, morajo izpolnjevati vse prej navedene pogoje razen pogoja iz
1.	alinee 1. točke tega člena.
9.	člen
Kmetje in drugi občani iz druge alinee 2. člena tega pravilnika, ki predelujejo grozdje v grozdni mošt, vinski mošt in proizvajajo vino za promet, morajo imeti:
1)	prostor za predelavo grozdja, ki mora biti higiensko neoporečen. Za predelavo grozdja zagotovljeno stiskalnico in drozgalnik — robkalnik ter merilno napravo za ugotavljanje količine sladkorja v grozdju oziroma moštu.
Prostor za hrambo vinskega mošta in vina (v nadaljnjem besedilu: klet), ki je ločen od drugih prostorov. V kleti \se smejo hraniti tudi drugi proizvodi iz grozdja in vina plemenite vinske trte, razen kisa in vinsko sadne pijače. Klet mora biti zračna in urejena tako, da je omogočeno zračenje in čiščenje za vzdrževanje higiene prostora, posode in naprav. V ta namen mora imeti zagotovljeno neoporečno vodo.
Klet mora biti grajena ali opremljena z napravami tako, da je v času negovanja vina temperatura v njej čimbolj enakomerna in ustrezna glede na vrsto vina.
2)	ustrezno posodo in vrelne vehe za nego mošta in vina ter donegovanja vina. Oprema mora biti takšna, da njena raba pri predelavi, negi in v prometu vina ne vpliva na zmanjšanje kakovosti vina, zato ne sme imeti železne, bakrene, aluminijeve legure, ki jih
najeda kislina, polivinil kloridne (PVC) mreže, ki jih topi alkohol ali kislina, slabo pološčene glinaste ali porcelanaste posode, barvil in premazov, ki niso testirani za vino.
Posoda v kleti mora biti higiensko neoporečna in iz ustreznega materiala, vidno in trajno označena z zaporednimi številkami in s prostornino:
3)	najmanj tri leta delovnih izkušenj v proizvodnji vina.
Kmetje in drugi občani, ki vino tudi vstekleničijo, morajo poleg pogojev navedenih v 1. in 2. točki prejšnjega odstavka izpolnjevati še naslednje:
1.	prostor, kjer vino vstekleničijo, je lahko klet ali, poseben prostor, če je prilagojen zahtevam higieničnega vstekleničenja. Klet oziroma poseben prostor mora biti opremljen s tekočo vodo in odtokom vode. Tla morajo biti iz materiala, ki se da mokro čistiti;
2.	glede na tehnološki postopek vstekleničenja morajo zagotoviti najnujnejšo opremo: črpalko, filter, polnilec (če filter nima nastavka za polnjenje), maši-lec, posodo za pranje, izpiranje in razkuževanje steklenic;
3.	imeti morajo najmanj končano nižjo kmetijsko šolo, ki ima v učnem programu predmet vinarstvo in 2 leti izkušenj v proizvodnji in negovanju vina. Kdor nima navedene strokovne usposobljenosti, si lahko to usposobitev pridobi s tečajem in preizkusom znanja na podlagi izobraževalnega programa pospeševalne službe, ki ga organizira Center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije, in z delovnimi izkušnjami kot je določeno v 3. točki prejšnjega odstavka.
10.	člen
Proizvajalci priglašajo podatke za vpis v register na obrazcu R-2.
11.	člen
Proizvajalci iz 1. in 2. alinee 2. člena tega pravilnika, ki pridelujejo grozdje za predelavo v vino ali ki grozdje predelujejo v vino in ki so vpisani v register, morajo vsako leto do 30. novembra prijaviti ves pridelek grozdja, mošta ah vina po sortah in poreklu (v nadaljnjem besedilu: prijava letnega pridelka).
Proizvajalci, ki v celoti oddajo svoj lastni pridelek grozdja za predelavo v vino, v prijavi letnega pridelka navedejo ves pridelek grozdja.
Proizvajalci, ki del pridelka, bodisi grozdja ali mošta, oddajo za predelavo v vino, del pridelka grozdja pa sami predelajo v vino, v prijavi letnega pridelka ločeno navedejo količino oddanega grozdja ali mošta in količino proizvedenega vina.
Proizvajalci, ki grozdje ali mošt predelujejo v vino, v prijavi letnega pridelka navedejo količino proizvedenega vina iz predelanega grozdja oziroma mošta.
Proizvajalec obenem s prijavo letnega pridelka navede tudi podatke o morebitnih spremembah iz šeste alinee 2. točke 5. člena tega pravilnika in druge spremembe.
V primeru, ko proizvajalec iz 1. točke 2. člena tega pravilnika iz opravičenih vzrokov ni prijavil pridelka v predpisanem roku, lahko upravni organ sprejme njegovo prijavo letnega pridelka tudi po preteku roka iz prvega odstavka tega člena.
Proizvajalec, vpisan v register, vloži prijavo o letnem pridelku upravnemu organu v dveh izvodih ha obrazcu št. R-3, od katerih enega zadrži upravni organ, drugega pa upravni organ potrdi (točnost podatkov) in vrne proizvajalcu.
12.	člen
Obrazci R-l iz 4. člena, R-2 iz 10. člena in R-3 iz 11. člena tega pravilnika so sestavni del tega pravilnika in objavljeni skupaj z njim.
13.	člen
Ce upravni organ, ki vodi register, ugotovi, da proizvajalec, ki je vpisan v register, ne izpolnjuje pogojev po tem pravilniku, ali ua proizvaja vino v nasprotju s prvim oz. drugim odstavkom u. člena zagona o vinu ali da goji vinsko trlo v nasprotju s 04. členom istega zakona, izda odločbo o izbrisu iz registra.
Ce se ugotovi, da proizvajalec, ki Je vpisan v register po 5. maju 1982 goji samorodnico, se ga izbriše iz registra.
14.	člen
Proizvajalci, ki še niso vpisani v register in ki želijo dajati v promet grozdje za predelavo v vino, mošt ali vino proizvedeno v tekočem letu, se morajo priglasiti za vpis v register najpozneje do 15. novembru v tekočem letu.
Proizvajalci, ki so bili do sedaj že vpisani v register po pravilniku o vsebini in načinu vodenja registra vinogradov po sortah in letnih pridelkih, se morajo ponovno priglasiti za vpis v register, in to do 15. novembra 1978.
15.	člen
Proizvajalci iz druge in tretje alinee 2. člena tega pravilnika morajo izpolniti pogoje iz 8. oziroma 9. člena do 30. novembra 1979. leta.
Do roka iz prejšnjega odstavka se šteje, da so proizvajalci vpisani v register po tem pravilniku, če so se v predpisanem roku in na predpisan način priglasili za vpis v register.
16.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra vinogradov po sortah in letnih pridelkih (Uradni list SRS, št. 30-195/70) in se prenehajo uporabljati na območju SR Slovenije določbe I. poglavja pravilnika o predelavi grozdja in vina (Uradni list FLRJ, št. 10-159/58, št. 40-560/62 in SFRJ št. 35-647/65).
17.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-040/78
Ljubljana, dne 12. julija 1978.
Republiški sekretar
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. Inž. 1. r.
Skupščina občine
Obrazec R-l
REGISTER PROIZVAJALCEV GROZDJA IN VINA
datum priglasitve za vpis v leglster	številka vpisa v register
številka in datum odločbe q vpisu v register
1.	PROIZVAJALEC: ............................................-........
firma oziroma priimek in ime
sedei oziroma bivališče
2.	VPIS DEJAVNOSTI:	a) pridelovanje grozdja
b)	proizvodnja vina
c)	negovanje in polnitev vina
3.	PODATKI O VINOGRADIH
Vinorodno območje, okoliš, ev. poti.rkollš, ožji okoliš
St. trsov po
Katastr. Parcelna Površina St. trsov	sortah
občina številka ha, ar skupaj sorta ali št.
mešano	trsov
«lt3rr,=t 0d te8a nu ObmOČJU Za vinograda Proizvodnjo kakovostnih vin (v letih) površina sorta št. trsov
1
2
3	4	5	6	7
8	9	10	11
4.	Številka in datum odločbe o izbrisu iz registra
5.	LETNI PRIDELEK
Vrsta in količina pridelka
Leto
grozdja mošta vina
Skupščina občine	Obrazec R-2
.. .................................. — št. vpisa v register (izpolni upravni organ)
— prejšnja registrska št. vpisa (izpolni upravni organ)
PRIGLASITEV
za vpis v register proizvajalcev grozdja in vina
1. Proizvajalec
firma oziroma nasloV
2.	Priglašam naslednjo dejavnost: pridelovanje grozdja, predelava grozdja v vino, nega vina, priprava vina za promet, vstekleničenje vina, (ustrezno podčrtati)
3.	Podatki o vinogradih
Okoliš, podokollš, ožji okoliš
k. o.
Pare.
St.
Povr-
šina
Štev.
trsov
skupa)
Štev. trsov po sortah
sorta
ali
mešano
število
trsov
Sta-
rost
Od tega na območju za proizvodnjo kakovostnih vin
povr-
šina
sorta
štev.
trsov
4.	Podpisani izjavljam, da izpolnjujem pogoje oziroma da bom te v predpisanem roku izpolnil v skladu z 8, in 9. členom pravilnika o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register (ustrezno podčrtati).
Datum priglasitve:	S podpisom potrjujem resničnost navedenih podatkov
SKUPŠČINA OBČINE
Številka: __________
Datum prejema vloge ..
Podpis upravnega organa
Pečat
Skupščina občine
Obrazec R-3
PR I J A V A
letnega pridelka grozdja, mošta oz. vina za leto 19.—
PROIZVAJALEC: -----------------------------------------------------------------------------------------
lirma oziroma naslov
vpisan v register proizvajalcev grozdja in vina v občini .............----------pod št.....-...... prijav-
ljam na podlagi 11. člena pravilnika o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina in o minimalnih pogojih za vpis v register (Uradni list SRS, št. 16 -1160/78) naslednji pridelek za leto 19 - 
1) GROZDJA, MOŠTA oz. VINA (izpolnijo proizvajalci iz 2. in 3. odstavka 11. člena tega pravilnika, ki pridelujejo grozdje za predelavo v vino, bodisi da grozdje oddajo ali da ga sami predelujejo.
Zap.	„	.	Vrsta in količina pridelka	Datum
št.	aorta	grozdja/kg	mošta/l	vina/l	trgatve
Skupaj:
2) VINA (izpolnijo organizacije združenega dela — vinske kleti iz 4. odstavka 11. Člena tega pravilnika)
Zap.	Sorta ali	Količina proizvedenega	Geografsko
št.	vrsta vina	vina iz grozdja oz. mošta/hi	poreklo
Skupaj:
3) Spremembe glede površin vinogradov, sort in števila trsov, nastale v letu 19___
	V vinorodnem okolišu (ev. podokolišu oz. oz. ožjem okolišu):	k. o.	Pare. štev.	G „	St. trsov St- trsov Površina -skupaj	eorta	po sortah št. trsov	Od tega na območju za proizvodnjo kakovostnih vin površina	sorta	št. trsov
	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
Povečanje:
Zmanjšanje:
Podpis:
Datum:
SKUPŠČINA OBČINE____________________________
Številka vpisa v register __________________ Podpis upravnega organa
Datum prejema prijave ______________________ pečat	..........................
1161.
Na podlagi četrte alincc 46. člena zakona o vina in drugih proizvodili iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 16-140/74) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
<« spremembah in dopolnitvah pravilnika o načinu in postopku dosladkanja mošta ali drozge z dodajanjem sladkorja ali koncentriranega mošta
1.	člen
V	četrtem odstavku 2. člena pravilnika o načinu in postopku dosladkanja mošta ali drozge z dodajanjem sladkorja ali koncentriranega mošta (Uradni list SRS, št. 30-386/74) se za besedo »območju« vejica nadomesti s piko, nadaljnje besedilo pa se črta.
Za četrtim odstavkom 2. člena se doda nov, peti odstavek, ki se glasi:
»Na 100 litrov mošta ali drozge se sme dodati toliko sladkorja ali koncentriranega mošta, da se vsebina alkohola v vinu s Podravskega in Posavskega vinorodnega rajona poveča največ do 2,5 vol. %>, s Primorskega vinorodnega rajona pa največ do 2 vol. °/o. Z dodajanjem koncentriranega mošta se sme prvotni volumen mošta oziroma drozge s Podravskega in Posavskega vinorodnega rajona povečati največ do 8°/o, s Primorskega vinorodnega rajona pa največ do 6,5"/».«
2.	člen
V	4. členu se za drugim odstavkom doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»Strokovno mnenje za dosladkanje mošta ali drozge da lahko samo tista organizacija iz prejšnjega odstavka, ki je dala tudi mnenje za določitev roka trgatve za posamezne sorte grozdja tistega vinorodnega območja, iz katerega izvirata mošt ali drozga.«
3.	člen
V	5. členu se v drugem odstavku pika nadomesti z vejico in se doda besedilo: »in ki grozdja niso trgali pred rokom trgatve, ki ga je za posamezne sorte grozdja določil za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ«.
Tretji odstavek 5. člena se črta.
4.	člen
V	6. členu se v prvem odstavku za besedo »pridelano« pika nadomesti z vejico in se doda besedilo »in sicer za posamezne sorte grozdja«.
V	6. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V primeru dosladkanja mošta ali drozge, ki izvirata iz grozdja, pridelanega na območju več občin, izda dovoljenje za dosladkanje pristojni upravni organ tiste občine, na območju katere se opravi dosladkanje.«
5.	člen
Za 6. členom se doda nov, 7. člen, ki se glasi:
»Mošt ali drozga, ki izvirata iz grozdja pridelanega izven območja SR Slovenije, se smeta dosladka-tl, če si proizvajalec vina ob nabavi grozdja, mošta ali drozge preskrbi dovoljenje za dosladkanje od organa, ki je za izdajo takega dovoljenja pristojen na območju, kjer je bilo pridelano grozdje, iz katerega izvirata mošt ali drozga.
I
Proizvajalec vina iz prejšnjega odstavka mora tri dni pred nameravanim dosladkanjem o tem obvestiti pristojnega občinskega kmetijskega inšpektorja.«
6.	člen
Dosedanji 7., 8. in 9. člen, postanejo 8., 9. in 10.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-043/78
Ljubljana, dne 18. julija 1978.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1162.
Na podlagi 3. alinee 50. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
SPREMEMBO ODŠKODNINSKEGA CENIKA za povračilo škode na ribah
1.	člen
V prvem odstavku 5. člena odškodninskega cenika za povračilo škode na ribah (Uradni list SRS, št. 7/78) se spremeni točka b) tako, da se glasi:
»naseljenost rib po vrstah, povečana za količnik 2,4 (izpad naseljenosti rib in triletnega prirasta)«.
Drugi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:
»K izračunani škodi po naštetih točkah je treba dodati še 30 odstotkov višine škode za vzpostavitev vode v prvotno stanje (3-letni izpad vodnega rastlinstva in preostalega vodnega življa).
2.	člen
Ta sprememba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 323/B-36/78
Ljubljana, dne 6. julija 1978.
Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r.
1163.
Na podlagi 8. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) izdaja direktor Geodetske uprave SR Slovenije
NAVODILO
o evidentiranju območij teritorialnih enot za vodenje geodetske prostorske dokumentacije
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem navodilom se določa način evidentiranja območij teritoralnih enot v SR Sloveniji za potrebe vodenja geodetske prostorske dokumentacije.
*
2.	člen
Teritorialne enote, katerih območja se evidentirajo po tem navodilu so: občina, krajevna skupnost, katastrska občina, statistični okoliš in naselje v statističnem pomenu (v nadaljnjem besedilu: naselje).
Evidenca območij teritorialnih enot se vodi v registru Območij teritorialnih enot.
3.	člen
Register območij teritorialnih enot se vodi za območje občine in območje SR Slovenije.
Register območij teritorialnih enot za območje občine obsega osnovni in pregledni grafični prikaz ter sezname za območje SR Slovenije pa zbirni grafični prikaz in sezname.
V grafičnih prikazih se vodijo meje vseh teritorialnih enot iz 2. člena in šifre teh enot razen šifre za občino. V seznamih se vodijo podatki o imenih, šifrah in površinah vseh teritorialnih enot iz 2. člena tega navodila.
4.	člen
Register območij teritorialnih enot za območja občin vodijo občinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve (v nadaljnjem besedilu: občinski geodetski organi), In sicer tako, da prevzemajo in vodijo podatke o teritorialnih enotah v skladu s 5. do 9. členom tega navodila.
Register območij teritorialnih enot za območje SR Slovenije vodi Geodetska uprava SR Slovenije, in sicer tako, da prevzema in združuje ter po potrebi predeluje in generalizira podatke iz registrov območij teritorialnih enot, ki se vodijo za območja občin.
IZDELAVA REGISTRA OBMOČIJ TERITORIALNIH
ENOT
5.	člen
Meje in imena občin se prevzamejo v register območij teritorialnih enot iz zakona, ki določa območja občin.
Šifre občin se vodijo po podatkih Zavoda SRS za statistiko. Površine občin se določijo na podlagi podatkov zemlj iškokatastrskega operata kot seštevek površin katastrskih občin in delov katastrskih občin.
0.	člen
Meje in imena krajevnih skupnosti se prevzamejo v register območij teritorialnih enot iz statutov krajevnih skupnosti oziroma iz odlokov občinskih skupščin, s katerimi so določena' območja in imena krajevnih skupnosti. Šifre krajevnih skupnosti se vodijo po podatkih Zavoda SRS za statistiko. Površine krajevnih skupnosti se določijo iz zeml j iškokatastrskega operata praviloma kot seštevek površin parcel.
7.	člen
Meje katastrskih občin se prevzamejo v register območij teritorialnih enot na podlagi podatkov zem-Ijiškokatastrskih načrtov. Šifre katastrskih občin se vodijo po podatkih Geodetske uprave SR Slovenije, imena in površine pa se prevzamejo iz zeml j iškokatastrskega operata.
8.	Člen
Meje statističnih okolišev se prevzamejo v register območij teritorialnih enot na nodlagi podatkov stati-
stičnega katastra, ki ga vodi Zavod SRS za statistiko. Šifre statističnih okolišev se vodijo po podatkih Zavoda SRS za statistiko, površine pa se določijo iz zem-1 j iškokatastrskega operata kot seštevek površin parcel.
9.	člen
Meje naselij se prevzamejo v register območij teritorialnih enot na podlagi podatkov Zavoda SRS za statistiko. Imena naselij se prevzamejo iz zakona, s katerim so določena območja občin, in iz drugih aktov, s katerimi so v skladu z zakonom določena imena naselij. Šifre naselij se vodijo po podatkih Zavoda SRS za statistiko, površine naselij pa se določijo kot seštevek površin statističnih okolišev.
10.	člen
Osnovni grafični prikaz območij teritorialnih enot se praviloma izdela na dimenzijsko stabilni prozorni foliji, katere podlaga je temeljni topografski načrt v merilu 1 :5000 oziroma 1 :10.000.
Meje teritorialnih enot, ki ne potekajo po mejah katastrskih občin, je treba v skladu z določili 5., 6., 8. in 9. člena tega navodila predhodno ugotoviti in vrisati v zemljlškokatastrske načrte oziroma v pregledne zemljiškokatastrske načrte.
Pri vrisu mej statističnih okolišev v zemljiškokatastrske oziroma pregledne zemljiškokatastrske načrte se opravi uskladitev teh mej z mejami parcel, predvsem s posestnimi mejami, upoštevaje strokovna navodila Zavoda SRS za statistiko. Ce obstoječi podatki za uskladitev in natančen vris meje statističmn okolišev z upoštevanjem hišnih številk niso zadostni, jih je treba preveriti oziroma ugotoviti na terenu.
Meje teritorialnih enot se vrišejo v osnovi grafični prikaz s prevzemanjem teh mej iz zemljiškokata-strskih oziroma preglednih zemljiškokatastrskih načrtov, šifre pa se vrišejo v skladu z določili 5. do 9. člena tega pravilnika.
11.	člen
Pregledni grafični prikaz območij teritorialnih enot se izdela na dimenzijsko stabilni prozorni foliji, katere podloga je temeljna topografska karta v merilu 1 : 25.000 (razdelitev po Greenvvichu).
Za območje občine se izdela pregledni grafični prikaz praviloma na združeni prozorni foliji za območje občine in sicer tako, da so označeni okviri listov topografske karte v merilu 1 :25.000. Meje teritorialnih enot se za območje občine vrišejo v pregledni grafični prikaz s prevzemanjem iz osnovnega grafičnega prikaza in ustrezno tehnično obdelavo (generalizacijo).
Za območje SR Slovenije se zbirni grafični prikaz območij teritorialnih enot izdela na prozorni foliji, formirani po sistemu razdelitve na liste topografske karte v merilu 1 :25.000. Meje teritorialnih enot se v zbirni grafični prikaz za območje SR Slovenije prevzamejo iz preglednih grafičnih prikazov območij občin in združijo na skupni foliji.	\
VZDRŽEVANJE REGISTRA OBMOČIJ TERITORIALNIH ENOT
12.	člen
Občinski geodetski organi vzdržujejo register območij teritorialnih enot za območja svojih občin tako, da veljavne spremembe mej, imen, šifer in površin te-
ritorialnih enot sproti vnašajo v grafične preglede in sezname.
Občinski geodetski organi so dolžni Geodetski upravi SR Slovenije sproti dostavljati spremembe v registru območij teritorialnih enot na kopijah preglednih grafičnih prikazov in seznamov teritorialnih enot.
Geodetska uprava SR Slovenije vzdržuje register območij teritorialnih enot tako, da vse podatke o spremembah, ki jih pošiljajo občinski geodetski organi, prevzema in sproti vnaša v zbirni grafični prikaz in v sezname teritorialnih enot, ki se vodijo za območje SR Slovenije.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Za območja, za katera temeljni topografski načrti v merilu 1 :5.000 oziroma 1 :10.000 še niso izdelani, se začasno uporabljajo za podlogo osnovnega grafičnega prikaza območij teritorialnih enot pregledni zemlji-škokatastrskl načrti v merilu 1 :5.000 oziroma zem-Ijiškokatastrski načrti.
14.	člen
Dokler ne bo izdelan pregledni grafični prikaz območij teritorialnih enot v skladu s tem navodilom, se kot pregledni grafični prikaz v občinah in SR Sloveniji informativno lahko uporablja obstoječi Pregled teritorialnih enot, ki je izdelan v merilu 1 : 25.000 za območje Slovenije, in ki ga imajo občinski geodetski organi in Geodetska uprava SR Slovenije.
15.	člen
Geodetska uprava SR Slovenije bo izdala podrobno tehnično navodilo glede izdelave grafičnih prikazov in znakov za izris mej in šifer teritorialnih enot.
16.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-29/78
Ljubljana, dne 7. julija 1978.
Direktor
Geodetske uprave SR Slovenije
Milan Naprudnik, dipl. inž. geod. 1. r.
1164.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 279. člena v zvezi z 19, in 69. členom statutarnega sklepa skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/78) je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejela na seji dne 20. julija 1978
SKLEP
o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske osnove
I
Najnižji znesek pokojninske osnove za leto 1978 se določi v višini 2580 din, to je v višini zneska naj-bianjšega osebnega dohodka, določenega za leto 1978 po zakonu v najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73, 27/74, 5/78).
Najvišji znesek pokojninske osnove za leto 1978 se določi v višini 15016 din, to je v višini 3,1 — krstnega poprečja osebnega dohodka vseh zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v letu 1977.
II
Zneski naj nižjih pokojninskih osnov za čas pred
1.	1. 1978, se določijo tako, da se znesek najnižje pokojninske osnove, določen za leto 1978, devalorizira za vsakokratno povečanje poprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v SR Sloveniji v preteklih letih, in znašajo:
	din
1977	2166
1976	1875
1975	1499
1974	1193
1973	1030
1972	874
1971	732
1970	611
1969	531
1968	484
1967	438
1966	331
Zneski najvišjih pokojninskih osnov za čas pred	
1. 1. 1978 se določijo v	višini 3,1 kratnega poprečnega
osebnega dohodka vseh	zaposlenih v SR Sloveniji iz
leta pred letom za katerega se določajo, in znašajo:	
	din
1977	12611
1976	10915
1975	8726
1974	6947
1973	5998
1972	5093
1971	4266
1970	3559
1969	3091
1968	2821
1967	2554
1966	1931
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-130/31
Ljubljana, dne 20. julija 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnlč 1. r.
1165.
Na podlagi 279. Člena statutarnega sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in v zvezi s šestim odstavkom 155. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74 in 11/78) je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 20. julija 1978
SKLEP
o novi odmeri nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu
I
Delovnim invalidom, zaposlenim v TOZD lesna industrija o. sol. o. Ptuj—LES Ptuj in v REK Velenje, ki so postali invalidi do vključno 31. 12. 1977, se za čas od 1. 1. 1978 dalje nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu na novo odmeri. Za ugotovitev osnove za odmero nadomestila se upoštevajo osebni dohodki, doseženi v letu 1977.
če je nadomestilo osebnega dohodka, odmerjeno po prejšnjem odstavku, manjše kot v letu 1977, se na domestilo v novi višini odmeri in izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.
II
Nova odmera se opravi uradoma.
III
Pa sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-130/29
Ljubljana, dne 20. julija 1978.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
1166.
Na podlagi pooblastila po 25. členu statutarnega sklepa o organizaciji in upravljanju Izobraževalne skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/75) je izvršni odbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji dne 19. julija 1978 sprejel
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji
Izvršni odbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije ugotavlja, da je samoupravni sporazum o _ ustanovitvi sodišča združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji sklenjen, ker je predlog sporazuma sprejelo potrebno število skupščin občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS skupaj z besedilom samoupravnega sporazuma.
Št. 025-3/77
Ljubljana, dne 19. julija 1978.
Predsednik izvršnega odbora Izobraževalne skupnosti
Slovenije
Jože Deberšek 1. r.
1167.
Izhajajoč iz skupnih interesov pri razvijanju družbenoekonomskih in drugih samoupravnih socialističnih odnosov sklenejo izobraževalne skupnosti v SR Sloveniji na podlagi 17. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji
1.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v Izobraževalni skupnosti Slovenije in v drugih izobraževalnih .skupnostih ter med izobraževalnimi skupnostmi, se ustanovi posebno sodišče združenega dela (v nadaljnjem besedilu: sodišče).
Uradno ime sodišča je: »Sodišče združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji«.
Sedež sodišča je v Ljubljani.
2.	člen
Sodišče je samostojen družbeni organ, ki opravlja v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja sodno funkcijo v mejah svoje z ustavo, zakonom in tem sporazumom določene pristojnosti.
3.	člen
Sodišče spremlja in proučuje družbenoekonomske in druge samoupravne odnose in pojave, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije, in daje skupščinam izobraževalnih skupnosti predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov, za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
4.	člen
Sodišče je za svoje delo odgovorno skupščinam izobraževalnih skupnosti, udeleženk tega sporazuma.
Sodišče je dolžno vsaj enkrat letno poročati skupščinam udeleženk o svojem delu ter o izvajanju predpisov in samoupravnih aktov pri izvrševanju sodne funkcije, kot tudi o opaženih napakah in pomanjkljivosti pri njihovem izvajanju in uporabi v izobraževalnih skupnostih.
5.	člen
Sodišče odloča na prvi stopnji v sporih:
1.	o sklenitvi in izvajanju samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti oziroma zveze ali združenja izobraževalnih skupnosti;
2.	o sprejetju statuta oziroma drugega ustreznega akta v izobraževalni skupnosti ter o razmerjih, ki jih urejajo ti akti;
3.	o skladnosti samoupravnega splošnega akta izobraževalne skupnosti z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim mora biti skladen;
4.	o sklepu organa izobraževalne skupnosti, njene temeljne skupnosti ali enote, sprejetem v nasprotju s samoupravnim splošnim aktom ali predpisom;
5.	o kršitvi samoupravne pravice s posamičnim aktom ali dejanjem organa izobraževalne skupnosti ali njene strokovne službe;
6.	o kršitvi s samoupravnim aktom ali s predpisom določenih pravic in dolžnosti organov izobraževalne skupnosti, njene temeljne skupnosti ali enote;
7.	o samoupravnih pravicah in dolžnostih iz razmerij med izvajalci' in uporabniki vzgojno izobraževalnih storitev oziroma njihovimi organizacijami in skupnostmi glede svobodne menjave dela, združevanja dela in sredstev ter skupnega odločanja o opravljanju vzgojnoizobraževalnih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi;
8.	o samoupravnih pravicah in dolžnostih delovnih ljudi, njihoviti organizacij in skupnosti kot članov izobraževalne skupnosti ter kot članov združenja ali zveze izobraževalnih skupnosti;
9.	o sklenitvi in izvajanju samoupravnih sporazumov med izobraževalnimi skupnostmi glede usklajevanja planov in programov ali glede uresničevanja načel vzajemnosti in solidarnosti in drugih skupnih interesov in ciljev ter o pravicah in obveznostih iz teh sporazumov;
10.	o samoupravnih pravicah delavcev, ki opravljajo strokovna in administrativno tehnična dela za izobraževalne skupnosti, da oblikujejo delovno skupnost in da v njej pridobivajo dohodek na osnovi svobodne znenjavc dela ter o njihovih drugih pravicah, določenih v skladu z zakonom, s samoupravnim sporazumom ali pogodbo med izobraževalno skupnostjo in njeno delovno skupnostjo;
11.	o drugih samoupravnih odnosih v izobraževalnih skupnostih in med njimi ter v njihovih zvezah in združenjih, če je odločanje v teh sporih lahko v pristojnosti posebnega sodišča združenega dela.
6.	člen
Sodišče sestavljajo predsednik sodišča in 21 sodnikov.
S sklepom skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije se lahko določi, da ima predsednik sodišča in določeno število sodnikov lastnost delavca v združenem delu v tem sodišču.
Pred nastopom sodniške dolžnosti dajo predsednik sodišča in sodniki slovesno izjavo pred predsednikom skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije.
7.	člen
Predsednika sodišča in sodnike volijo skupščine udeleženk tega sporazuma na podlagi skupne kandidatne liste. Če kandidat ni izvoljen v skupščinah vseh udeleženk, se za to sodniško mesto ponovi kandidacijski postopek in opravijo nove volitve.
Predsednik sodišča oziroma sodnik je razrešen, če ,ga razreši skupščina le ene udeleženke
8.	člen
Prosta sodniška mesta zn sodnike, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu v tem -zodišču, objavlja skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije.
9.	člen
Kandidacijski postopek za izvolitev predsednika sodišča in sodnikov se izvede v skupščinah vseh občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti in v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Skupščine iz prejšnjega odstavka evidentirajo možne kandidate, nato pa po svojih delegatih v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije določijo skupno kandidatno listo.
V	skupni kandidatni listi mora biti, toliko kandidatov, kolikor je prostih sodniških mest.
Skupna kandidatna lista mora biti sestavljena tako, da je iz vrst kandidatov, evidentiranih v občin skih izobraževalnih skupnostih, vsaj po en kandidat iz vsakega okoliša (18. člen samoupravnega sporazuma v ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Slovenije, Uradni list SRS, št. 13/75).
V	kandidacijskem postopku, skupščine sodelujejo z organizacijami Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije oziroma sindikata.
10.	člen
Predsednik sodišča predstavlja in zastopa sodišče, organizira delo sodišča ter skrbi za pravilno in tekoče poslovanje sodišča v skladu s predpisi, s samoupravnimi splošnimi akti in s tem samoupravnim sporazumom.
' Predsednik sodišča določa sestav senatov v skladu z zakonom in po načelih, ki jih določi zbor sodnikov.
Če je predsednik sodišča odsoten ali zadržan, ga nadomešča sodnik, ki ga določi predsednik.
11.	člen
Sodišče opravi narok v kraju, ki je najbolj prime-ren glede na gospodarnost in smotrnost postopka.
12.	Člen
Sodniki, ki nimajo lastnosti delavca v združenem delu v tem sodišču, imajo pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka in stroškov v zvezi z delom v sodišču ter pravico do nagrade za opravljeno delo, 1 ici jo določa splošni akt Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Sodniki, ki imajo v tem sodišču lastnost delavca v združenem delu, imajo pravico do osebnega dohodka po splošnem aktu sodišča iz sredstev, ki se za ta namen zagotovijo v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom.
13.	člen
Strokovna in administrativno-tehnična dela za sodišče opravlja strokovna služba Izobraževalne skupnosti Slovenije v okviru svojih delovnih nalog.
Strokovna služba je dolžna omogočiti pogoje za nemoteno delo sodišča in se pri tem ravnati po napotkih predsednika sodišča.
.	14. člen
Povračila in nagrade sodnikom, sredstva za osebne dohodke in druge izdatke v zvezi z delom sodišča izplačuje Izobraževalna skupnost Slovenije.
Druge udeleženke tega sporazuma so dolžne povrniti Izobraževalni skupnosti Slovenije del izdatkov za stalne nagrade sodnikom oziroma za sredstva za osebne dohodke in skupno porabo sodišča ter za druge stroške, ki so nujni za delovanje sodišča in ne spadajo v stroške strokovne službe iz 13. člena tega sporazuma.
Izdatke sodišča v zvezi z reševanjem posameznega spora je Izobraževalni skupnosti Slovenije dolžan povrniti udeleženec spora, ki v sporu ni uspel.
15. člen
Sodišče prične z delom 1. septembra 1978.
16.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko predlog sporazuma, ki ga na podlagi prejšnje obravnave osnutka v izobraževalnih skupnostih določi skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije, sprejmejo skupščine vsaj desetih občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti v SR Sloveniji,
Dan, ko je sporazum sklenjen, ugotovi in objavi izvršni odbor skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije.
17.	člen
K sklenjenemu sporazumu lahko kadar koli pristopi vsaka izobraževalna skupnost v SR Sloveniji.
18.	člen
Ta sporazum se po sklenitvi objavi v Uradnem li-štvu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
Ta samoupravni sporazum so sprejele:
Občinska izobraževalna skupnost Celje, Občinska izobraževalna skupnost Črnomelj, Občinska izobraževalna skupnost Domžale, Občinska Izobraževalna skupnost Gornja Radgona. Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje, Občinska izobraževalna skupnost Hrastnik, Skupnost za osnovno izobraževanje Idrija, Občinska izobraževalna skupnost Ilirska Bistrica, Občinska izobraževalna skupnost Izola, Občinska izobraževalna skupnost Koper, Izobraževalna skupnost Kranj, Občinska izobraževalna skupnost Lenart. Izobraževalni skupnost Litija. Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Center, Občinska izobraževalna skupnost Maribor, Občinska izobraževalna skupnost Murska Sobota, Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto. Občinska izobraževalna skupnost Piran. Občinska izobraževalna skupnost Postojna. Izobraževalna skupnost Radovljica, Občinska izobraževalna skupnost Ravne na Koroškem, Občinska izobraževalna skupnost Sežana, Občinska izobraževalna skupnost Slovenska Bistrica, Izobraževalna skupnost Slovenske Konjice. Občinska izobraževalna skupnost Škofja Loka. Občinska izobraževalna skupnost Tolmin, Občinska izobraževalna skupnost Trebnje. Izobraževalna skupnost Zagorje ob Savi, Posebna izobraževalna skupnost prometa in zvez, Izobraževalna skupnost za gozdarstvo. Izobraževalna skupnost za gradbeništva Slovenile. Izobraževalna skupnost za tekstilno stroko. Posebna izobraževalna skupnost za kovinsko predelovalno industrijo SR Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za pomorsko gospodarstvo in gospodarstvo, ki ima v svoji dejavnosti transport in špedicijo. Posebna izobraževalna skupnost za rudarstvo in geologijo. Posebna izobraževalna skupnost za elektro stroko, Posebna izobraževalna skupnost tiska in papirja SR Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za izobraževanje in vzgojo delavcev gostinskih in turističnih noklicev in Izobraževalna skupnost lesarstva v SR Sloveniji.
1168.
Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ. št. 25/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov
SPORAZUM
o spremembi zadržanih cen azbest cementnih iz.delkov 1 Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 14, julija 1978 sklenili in podpisali
sporazum o spremembi zadržanih cen azbest-cement-nih izdelkov s tem, da se sedanje proizvajalčeve cene teh izdelkov lahko povečajo linearno največ za 10 u/o ob nespremenjenih prodajnih pogojih in po cenikih, ki so sestavni del tega sporazuma in se nahajajo v Gospodarski zbornici Slovenije.
2.	Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oziroma kupovali izdelke iz prve točke tega sporazuma po cenah In ob pogojih kot to določa sporazum.
3.	K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 31. 21-97/78 z dne 19. julija 1978.
4.	Zvišanje cen azbest-cementnih Izdelkov po tem sporazumu se lahko uporablja takoj oziroma od 19. julija 1978.
Predstavniki proizvajalcev:
Salonit-industrija cementa in azbest cementa Anhovo.
Predstavniki kupcev:
TP »Obnova« Lističa — TOZD »Veletrgovina« Zagreb, Unipromet Sarajevo, Drvoimpex Titograd, DOM Rijeka, Gramat-TOZD »Veletrgovina« Zagreb, Elektro-metai Skopje, Agrovojvodina-TOZD Metalelektro Novi Sad, DOM-SMREKA Maribor, Kovinotehna-Tch-nomerkator TOZD »Veleprodaja« Celje, Gramex Ljubljana, Merkur Kranj, Metalka Ljubljana, Slovenijales Ljubljana, Građevinsko preduzeće »Izgradnja« Peć.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE
1169.
Zbor uporabnikov in zbor Izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Brežice sta na podlagi drugega odstavka 20. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice (Uradni list SRS, št. 13/77) po ločenem glasovanju na seji dne 24. maja 1978 sprejela
SKLEP
Občinska zdravstvena skupnost Brežice pristopa k
—	samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev pri Regionalni zdravstveni skupnosti Celje za financiranje določenih dejavnosti (Uradni list SRS, št 10-679/78)
—	samoupravnemu kratkoročnemu zagotavljanju pbratnih sredstev (Uradni list SRS, št. 10-680/78).
St. 022-1/78-GO
Celje, dne 24. maja 1078.
Predsednik skupščine
Maks Toplišek 1. r.
1170.
Na podlagi 15. člena statuta Občinske zdravstvene skupnosti Celje sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na seji dne 6. julija 1978 sprejela
1
STATUTARNI SKLEP o določitvi zamudnih obresti za neplačane ali nepravočasno plačane prispevke
1.	člen
Zavezanec, ki ne plača v predpisanem roku zapadlih prispevkov ali ne plača vseh zapadlih prispevkov občinski zdravstveni skupnosti, mora poleg prispevka plačati tudi zamudne obresti po 12 "A letni obrestni meri od zneska neplačanega ali nepravočasno plačanega prispevka.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za vse primere na ta dan še neobračunanih zamudnih obresti.
St. 022-1/78
Celje, dne 6. julija 1978.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje
.	Franc Horvat 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
CELJE
1171.
Občinska skupščina Celje in skupščina Občinske skupnosti za zaposlovanje Celje sta po 43. členu za-kbna o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS. št. 8/78) In 135. člena statuta občine Celje dne 22. junija in 12. julija 1978 sprejeli na svojih sejah
ODLOK
o prispevku za zaposlovanje za zavezance, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za prispevek za zaposlovanje, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje občine Celje v obdobju 1970 do 1980 in aneksa k samoupravnemu sporazumu za leto 1978 plačujejo prispevek za zaposlovanje v času od 1. 7. 1978 do 31. 12. 1978 po zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1978 (Uradni list SRS, št. ,39/74, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 22/77 in 8/78) iz dohodka po stopnji 0,17 °/o.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-14/78-7
Celje, dne 12. julija 1978.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
GROSUPLJE
1172.
Na podlagi zakona c samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3/73), zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje naselja Sela pri Šmarju in delno Cikava (Uradni list SRS, Št. 9 od 25. 4 1978) in ižidu referenduma dne 23. 4. 1978 je Svet Krajevne skupnosti Šmarje-Sap na seji dne 26. 6. 1978 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje naselja Sela pri Šmarju in delno Cikava ob poti na Sela
1.	člen
Za območje vasi Sela pri Šmarju in delno Cikava o" poti v naselju Sela se uvede samoprispevek v denarju za modernizacijo krajevne poti Sela—Cikava.
Samoprispevek se uvede v določenih zneskih in se mora poravnati v času 4 mesecev od 1. junija 1978 dalje.	v
2.	člen
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se bo financirala modernizacija krajevne poti Sela—Cikava. S samoprispevkom bo zbranih 272.000 din sredstev, ki se bodo v celoti uporabila za modernizacijo krajevne poti.
3.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali zavezanci — posestniki hiš, ki stalno bivajo na območju vasi Sela pri Šmarju in del Cikave ob poti na Sela ter vsi graditelji stanovanjskih hiš na tem območju. Samoprispevek bodo plačevali v naslednjih določenih zneskih:
1.	Znesek po 13.000 din: Mehlin Ivan, Sela 19, Rebolj Alojz, Sela n. h.
2.	Znesek po 8.000 din: Struna Andrej, Sela 1, Skubic Franc, Sela 3, Krivec Jože, Sela 4, Šparovec Rudolf, Sela 13, Buhvald Miha, Sela 14, Černič Ivan, Sela 15, Kastelic Franc, Sela 5, Mehle Ivan Sela 6, Ro-
' me-Rakovec, Sela 7, Petrič Janez, Sela 8, Tome Janez, Sela 9, Jagodic Ivan, Sela 10,Baratač Vinko, Sela 11, Bučar Franc, Sela 12,. David Rado, Sela-gradi, Rep-še Alojz, Sela-gradi, Kadunc Stane, Sela 16, Ahlin Alojzija, Sela 17, Kadunc Ivan, Sela 18, Rome Ciril, Sela 20, Šparovec Janez, Sela n. h.. Struna Ludvik, Sela n.h., Kozlevčar Jože, Sela n. h., Rogelj Alojz, Sela n. h., Šešelj Zmagoslava in Peter — gradi, Vechter-shach Rado. Sela — gradi, Struna Andrej ml.
3.	Znesek po 4.000 din: Beručan Štefan, Cikava, Miklič Anton ml., Cikava n. h., Kadunc Jože, Cikava n. h., Fortuna Albin, Cikava n. h., Gliha Franc, Cikava n. h.
4.	Znesek po 2.000 din: Jagodic Janez. Cikava n. h., Miklič Anton, Cikava, Indof Albin. Cikava n. h., Prudič Dušan, Cikava n. h., SSS Grosuplje, Cikava.
4.	člen
Zavezanci plačujejo samoprispevek mesečno v 4 enakih obrokih, ali v enkratnem znesku na žiro račun KS Šmarje-Sap št. 50130-645-66178 pri SDK Grosuplje.
5.	člen
Glede izterjave samoprispevka veljajo določbe predpisov o izterjavi davka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora delegatov KS Smarje-Sap
Franc Gruden 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1977 so znašali:
din
I.	Proračun
Prihodki
Odhodki
Presežek
105,776.955,75
99,614.421,50
6,162.534,25
II. Rezervni sklad Prihodki Odhodki Presežek
3.330.154.80 69.500,00
3.260.654.80
3.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine v višini 6,162.534,25 din, se razporedi:
din
—	za prenos v proračun občine Ljubljana Bežigrad za leto 1978	905.000,00
—	za poravnavo obveznosti do izvedbe programa I. samoprispevka v letu 1978 5,257.534,25
1173.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 186. in 2. alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina obči'ne Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977.
Bilanca prihodkov in razporeditev po glavnih namenih
4.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 3,260.654,80 din, sc prenese v rezervni sklad občine Ljubljana Bežigrad za leto 1978.
5.	člen
Bilanca prihodkov in razporeditev po glavnih namenih proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977, je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 400-3/76-9
Ljubljana, dne 26. junija 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
v proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977
Vrsta	Prihodki
1	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka
2	Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in davek na premoženje
3	Takse
5	Prihodki po posebnih predpisih
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki
9 Prenešena sredstva
Doseženo
din
36,768.779,25
56,127.866,70
2,310.309,90
508.384,25
9,600.997,55
460.618,10
Glavni
namen
02
03
04 08
09
10 11 12
16
17
Razporeditev prihodkov
Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Ljudska obramba Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti preteklih let Krediti, vezana in izločena sredstva:
— rezervni sklad Presežek prihodkov Skupaj
Porabljeno
din
24,232.153,00
2,363.410,70
5,608.900,00
16,588.774,50
2.426.215.15 19.553,55
3.267.837.15 2,820.000,00
40,451.000,00
217.913,35
1,009.594,75
609.069,35
6.162.534,25
105,776.955,75
LJUBLJANA CENTER
1174.
Statutarno pravna komisija Skupščine občine Ljubljana Center je po sklepu zbora krajevnih skupnosti z dne 23. februarja 1978 določila prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov Skupščine občine Ljubljana Center na seji dne, 21. junija 1978.
Prečiščeno besedilo odloka . o davkih občanov Skupščine občine Ljubljana Center obsega odlok o davkih občanov, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18/76, njegove spremembe in dopolnitve, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 6/77 in 4/78, v katerih je navedeno kdaj je začel veljati odlok oziroma njegove spremembe in dopolnitve.
St. 422-2/78
Ljubljana, dne 21. junija 1978.
Za predsednika statutarno pravne komisije Skupščine občine Ljubljana Center
Cizel Varšek Branka, dipl. iur. I. r.
ODLOK o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE določbe
1.	člen
V občini Ljubljana Center se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu, dohodek občine.
Občani občine Ljubljana Center plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku:
1.	davek iz osebnega dohodka delavcev
2.	davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
3.	davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5.	daVek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,	'•
6.	davek na dohodke od premoženja in premoženj-sitih pravic,
7.	davek na določene premoženjske predmete,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
3.	člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po zakonu o davkih občanov, morajo voditi poslovne knjige tudi vsi drugi zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
H. DAVKI
1.	Davek iz osebnega dohodka delavcev
4.	člen
Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 "/o.
5.	člen
Davek iz osebnega dohodka delavcev se za gospodinjske pomočnice po 39. členu zakona o davkih občanov plačuje od pavšalne mesečne osnove.
Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30 "/o poprečnega enomesečnega kosmatega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko.
2.	Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti
6.	člen
Stopnja davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, znaša 9°/o.
Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen za kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, znaša dodatna stopnja davka iz kmetijske dejavnosti 6°/o.
3.	Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti
7.	člen
Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja:
—	po dejanskem osebnem dohodku,
—	v pavšalnem letnem znesku,
—	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodk^ (davek po odbitku).
8.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo davek ob obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah:
presežek		stopnja
nad	do	•/.
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000		50
Občani, katerim opravljanje obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo do višine osebnega dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek po stopnji 32°/o.
9.	člen
Davčnim zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve (popravila, vzdrževalna dela, izdelava posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročnikov) za občane ali hišne svete in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, potrebne za opravljanje njihove dejavnosti, se prizna posebna davčna olajšava.

10.	člen
Davčnim zavezancem, ki so pričeli z opravljanjem obrtnih storitev, se prizna davčna olajšava v prvem letu 40 %, v drugem letu pa 20 °/o odmerjenega davka.
Šteje se, da je davčni zavezanec pričel z opravljanjem obrtnih storitev, če ni že pred tem opravljal teh storitev v kateri drugi občini ali, da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici isto obrtno dejavnost.
11.	člen
Posebna davčna olajšava z 9. in 10. člena tega odloka se prizna, če so davčni zavezanci dosegli najmanj 60 0/o celotnega dohodka s storitvami, od tega preko 50 °/o z občani ali hišnimi sveti.
Davčno olajšavo iz 9. in 10. člena uveljavlja davčni zavezanec s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti potrebno dokazilo o upravičenosti do olajšave. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo.
i 12. člen
Davek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem žnesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
13. člen
Stopnje davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davka po odbitku) so proporcionalne in znašajo:
•/o
1.	od dohodkov od domače obrti	5
2.	od dohodkov raznčšalcev časopisov, od pro-
vizij uličnih prodajalcev knjig, revij, časopisov in podobno, od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija, od dohodkov zavarovalnih poverjenikov od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov de- . lavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino	10
3.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije	20
4.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravlja-
jo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prejšnjih točk tega člena, od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov	23
Ne glede na določbo po prejšnjem odstavku se davek po odbitku ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesenih žlic in kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk, obodov za izdelavo sit in rešet. Davek po tem odstavku tudi ne plačujejo občani, ki prilož-
nostno zbirajo odpadni material, občani — zasebni kmetje, kadar prevažajo mlekd v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij in kadar plužijo sneg.
4.	Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev
14.	člen
Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) se plačuje:
—	po dejanskem osebnem dohodku,
—	v pavšalnem letnem znesku,
—	v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku).
15.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic, plačujejo davek enako, kot je določeno v 8. členu tega odloka.
16.	člen
Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
17.	člen
Stopnja davka od intelektualnih storitev, ki se plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, je proporcionalna in znaša 25 "/o.
5.	Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic,
patentov in tehničnih izboljšav
18.	člen
Stopnja občinskega davka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic znaša 20 "/o.
Ne glede na določbo po prejšnjem odstavku tega člena se plačuje občinski davek od avtorskih pravic po stopnji 35 °/o za naslednje vrste dohodkov:
1.	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah,
4.	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varjete-jih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in
4.	točke prejšnjega odstavka tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plača davek od avtorskih pravic, ki pripada občini, po stopnji 20%>.
Občinski davek iz osebnega dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
6.	Davek od premoženja in premoženjskih pravic
19.	člen
Stopnje davka od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo:
osnova	stopnja
nad	do		«/.
	10.000		25
10.000	20.000		30
20.000	30.000	*		35
30.000	50.000		39
50.000	100.000		43
100.000	150.000		46
150.000	200.000		48
200.000			50
1.	za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov glede na nosilnost:
do 3 tone od 3	do 4 tone
od 4	do 5 ton
nad 5
1.000	din od vsake zač. tone
5.000	din
8.000	din
8.000 din + 4.000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti;
Osnova za davek od premoženja in premoženjskih pravic je celoten dohodek od premoženja in premoženjskih pravic v letu, za katerega se odmerja ta davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja stanovanjskih prostorov v najem in podnajem ter od oddajanja opremljenih sob, se priznava 60 Vo od doseženega dohodka.
Za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od oddajanja poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš, še priznava 40 %> od doseženega dohodka.
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin, katerih prometna vrednost znaša več kot 20.000 dinarjev.
Občinski davek po prejšnjem odstavku se plačuje ne glede na to, ali se premičnina proda v spremenjenem ali nespremenjenem stanju s pogojem, da še n.so pretekla tri leta, odkar je bila premičnina pridobljena.
20.	člen
2.	za delovna vozila ne glede na nosilnost in težo: 120 din;
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost, kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki;
4.	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60 din;
5.	za vlečna tovorna vozila:
a)	za traktorje:
do	25 KM	120	din
nad 25	KM	do	40 KM	170	din
nad 40	KM	do	63 KM	220	din
nad 63	KM	270	din
b)	za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila po 1. točki;
6.	za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg In z delovno prostornino motorja:
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo prek ustreznih organizacij kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se pri odmeri davka od premoženja in premoženjskih pravic priznava posebna olajšava, ki znaša 50 °/o od odmerjenega davka.
Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovanj in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, se prizna davčna olajšava z znižanjem davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je dana oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin.
7.	Davek na določene premoženjske predmete
21.	člen
Davek na določene premoženjske predmete plačujejo občani, ki posedujejo:
1.	tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila;
2.	stavbe, dele stavb, štanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe);
3.	gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha ob pogojih, določenih v drugem odstavku 138. člena zakona o davkih občanov.
22.	člen
nad 125 ccm	do 250 ccm	30 din
nad 250 ccm	do 500 ccm	40 din
nad 500 ccm	do 1000 ccm	50 din
nad 1000 ccm		60 din
za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več;		
7. za kombije tor j a in sicer:	— glede na delovno prostornino mo-	
	do 900 ccm	500 din
od 900 ccm	do 1350 ccm	800 din
od 1350 ccm	do 1800 ccm	1100 din
od 1800 ccm	do 2500 ccm	1400 din
od 2500 ccm	do 3100 ccm	1700 din
nad 3100 ccm	23. člen	2000 din
Zavezanec za davek od stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: stavb) je lastnik oz. uživalec stavbe.
Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oz. uživalec sam ali pa jo daje v najem.
24.	člen
Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota.
Davek na tovorna cestna motorna vozila in priklopna vozila ter kombi vozila Se plačuje v naslednjih letnih zneskih:
25.	člen
Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe:
—	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe
—	funkcionalnost stanovanja,
—	starost in obrabljenost stanovanja,
—	drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
26.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 25. člena.
Točkovanje sc opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju ljubljanskih občin (Ur. 1. SRS, št. 7/73).
Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se ne uporablja določbe d, e, f, k, 1 in m točke 24. ter točka 27., 28., 29. in 30. ter določbe D tabele.
27.	člen
Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke.
Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe.
28.	člen
Vrednost točke znaša 44 dinarjev glede na kalku-lativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine ki se je oblikovala leta 1976.
Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke
29.	člen
Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 "/o, ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
30.	člen
Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davkov.
Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta.
Obliko in vsebino napovedi predpiše davčni organ občine. .
31.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo točke iz leta 1976 poveča za več kot 15 »/o in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v naslednjih letih.
32.	člen
Davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
•/.
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,15
—	od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,20■
—	od počitniških hiš	0,30
33.	člen
Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbo ali spremembe davčnih predpisov.
34.	člen
Od gozdnih zemljišč se; plača davek v višini tri- ■ kratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.
8.	Davek na dobitke od iger na srečo
35.	člen
Občinski davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po proporcionalni stopnji in znaša 10 °/o.
HI. POBIRANJE DAVKOV
36.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže:
a)	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen;
b)	da gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo vsled bolezni ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali druge podobne vzroke;
c)	da bi z izterjavo bilo ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Davčni zavezanec uveljavlja odlog plačila ali obročno odplačevanje s posebno vlogo, o kateri odloči davčni organ s sklepom.
37; člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.
IV. POROŠTVO 38. člen
Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega dolžnika poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero sc zavezujejo poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna in teh ni bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Pismeno Izjavo je možno zahtevati v primeru, če prisilna izterjava iz dolžnikovega premoženja ni uspela.
V. PREHODNE DOLOČBE 39. člene
Izvršni svet skupščino občine je pooblaščen, aa odloča o odpisu davčnega dolga oziroma predlaga zava-
rovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah iz 231. člena zakona o davkih občanov.
\	40. člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta.'
41.	člen
Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. maja 1974, razen tistih zavezancev, ki so pravilno izpolnili in občini oddali popisne liste za stanovanjske, počitniške in ppslovne prostore.
42.	člen
Za odmero davka na posest stavb se za leto 1973 za izračun stanarinske oziroma najemniške vrednosti uporabijo določbe iz 26. člena tega odloka.
Določbe 31. člena odloka se začnejo uporabljati 1.
1.	1977.
43.	člen
Določbe 1. točke 2., 4. in 5. člena tega odloka se uporabljajo od 1. marca 1978 do 31. decembra 1978.
Določbe 2. odstavka 8. člena sc uporabljajo od 1.
1.	1978 dalje.
1175.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 12. seji dne 12. julija 1978 sprejel
t SKLEP
o javni razgrnitvi tehničnega dela zazidalnega načrta za zazidalni otok CO 1/17 »RTV«
1.	člen
Ponovno se javno razgrne tehnični del zazidalnega načrta zazidalnega otoka CO 1/17 »RTV«, to je območje med Miklošičevo cesto, Prešernovim trgom, Petkov-škovim nabrežjem, Resljevo cesto in Trgom OF. Tehnični del zazidalnega načrta je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod v maju 1978 pod šifro projekta št. 2350.
2.	člen
Dokumentacija iz prvega člena tega sklepa bo razgrnjena v prostorih Skupščine občine Ljubljana Center, Adamič Lundrovo nabrežje 2 — pritličje v času od 1. 8. 1978 do 1. 9. 1978.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
St. 351-278/70
Ljubljana, dne 12. julija 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Nuša Kerševan 1. r.
1176.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Na podlagi 187. in 188. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in v skladu s 35. členom zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. julija 1978 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977, ki izkazuje:
Prihodkov	70,637.020,40
Odhodkov	69,163.943,30
Presežek prihodkov nad odhodki	1,473.077,40
2.	člen
Sestavni del zaključnega računa proračuna je zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977, ki izkazuje:
Prihodkov	1,673.666,21
Odhodkov	939.833,00
Presežek prihodkov nad odhodki	733.833,21
3.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine v višini 1,473.077,40 dinarjev se razporedi:
—	947.850,40 dinarjev za poravnavo obveznosti do programa I. samoprispevka
—	525.277,00 dinarjev kot neporabljena poraba proračunskih sredstev, se prenese razvojno gospodarski skupnosti 'občine za poravnavo poroštvenih kreditnih obveznosti za Yulon za leto 1978.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada občine v višini 733.833,21 dinarjev se prenese v rezervni sklad občine za leto 1978.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/76-S
Ljubljana, dne 14. julija 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
Pregled doseženih prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Mostc-Polje za leto 1977
Vrsta
prih.
Prihodki
Skupaj
St. gl. namena
Razpored prihodkov
Skupaj
1.	Davek na doh. in davek iz OD
2.	Prometni davek, davek na premož. in na dohodke od premoženja
3.	Takse
4.	Denarne kazni
5.	Prihodki upravnih org. in drugi prih.
Skupaj prihodki
29,655.916,35
36,331.087,70
1,752.195,05
544.847,35
2,352.973,95
70.637.020,40
01	Dejavnost organov DP£	21,703.128,10
02	Narodna obramba	3,385.999,40
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	4,950.753,50
04	Negospodarske investicije	13,619.695,30
08	Socialno skrbstvo	2,069.165,90
09	Zdravstveno varstvo	135.573,90
10	Komunalna dejavnost	7,027.826,85
11	Dejavnost KS	4,095.227,00
13	Odstopljeni dohodki SML	10,505.000,00
16	Intervencije v gospodarstvu	623.790,90
17	Tekoča proračunska rezerva in	
	obveznosti iz preteklih let	446.461,95
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	
	rezerv	601.320,20
	Skupaj	69,163.943,00
	Presežek prih. nad odhodki	1,473.077.40
	Skupaj odhodki	70,637.020,40
1177.
Na podlagi 10. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72), 187. in 183. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) ter v sklpdu s 4. členom odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa ih Urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za opredelitev »Aleje spominov in tovarištva« (Uradni list SRS, št. 23/75) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. julija 1978 sprejela
ODLOK
o potrditvi detajlnega načrta poti spominov in tovarištva za del odseka Hošiminhova ulica—.Tarska cesta, ki sega na območje občine Ljubljana Mostc-Polje
1.	člen
Sprejme se detajlni načrt Poti spominov in tovarištva za del odseka Hošiminhova ulica—Jarška cesta, ki sega na območje občine Ljubljana Moste-Polje.
Urbanistično dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena so pod šifro projekta 02/77 v oktobru 1977 izdelali komisija za projektiranje in tehnično dokumentacijo pri odboru za izgradnjo Poti spominov in tovarištva, Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Rast in Ljubljanski urbanistični zavod.
2.	člen
Detajlni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljana in Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Ljubljana in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljana.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 010-8/78-S
Ljubljana, dne 14. julija 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
1178.
Na podlagi 12. in v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 187. in 188. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 13. julija 1978 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi zazidalnega načrta MS 12/2 za objekte centra soseske Nove Jarše
1.	člen
Sprejme sc dopolnitev zazidalnega načrta MS 12/2 za objekte centra soseske Nove Jarše.
Urbanistično dokumentacijo iz prvega odstavka tega člena je v marcu 1978 pod šifro projekta 2172/76 izdelal Ljubljanski ubanistični zavod.
2.	člen
. Urbanistična dokumentacija iz prvega odstavka prejšnjega člena je stalno na vpogled občanom, organizacijam združenega dela in ostalim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnem za gradbene in komunalne zadeve, pri strokovni službi za urbanizem Skupščine mesta Ljubljana, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi SML.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-415/73-S
Ljubljana, dne 14. julija 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK
1179.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 12. julija 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutkov sprememb in dopolnitev zazidalnih načrtov za del območja VS-1 Trnovo in VS-2 Kolezija
1
Javno se razgrneta, osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del območja VS-1 Trnovo in osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del območja VS-2 Kolezija, ki ju je pod št. 1098/78 v juniju 1978 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
2
Osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bosta javno razgrnjena v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 7 in prostorih krajevnih skupnosti Trnovo, Ljubljana, Borsetova 2 in Kolezija, Ljubljana, Gerbičeva 16, ter bosta na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter organom 60 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa.
§t. 350-19/76
Ljubljana, dne 17. julija 1978.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vii^-Rudnik
Janko Solmajer 1. r.
LOGATEC
1180.
Na podlagi 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. št. 12/74) je SO Logatec na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 11. julija 1978 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov, ki jih je izdala SO Logatec
1.	člen
Ugotovi se, da so od odlokov, ki jih je sprejela Skupščina občine Logatec, čas od leta 1966 do 1971 prenehali veljati naslednji odloki:
1.	odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občine Logatec (Uradni list SRS, št. 1/66),
2.	odlok o naj višjih tarifah za dimnikarske storitve (Uradni list SRS, št. 26/70),
3.	odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 12/67).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/78
Logatec, dne 11. julija 1978.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl Inž. 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
y lisi.	\
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 162. členu statuta občine (Uradni list SRS, št. 12-876/78), na predlog občinskih družbenopolitičnih organizacij na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1978 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1978 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o razglasitvi praznika občine Slovenske Konjice
1.	člen
V odloku o razglasitvi praznika občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 18-440/72) se 2. člen spremeni in se glasi:
»Občinski praznik se bo praznoval praviloma na soboto, ki je najbližja prazniku. Kraj in način praznovanja občinskega praznika določi za vsako leto posebej in sproti predsedstvo občinske skupščine v soglasju s predsedstvom Občinske konference SZDI
2.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha s soglasjem podpisnikov veljati družbeni dogovor o načinu praznovanja občinskega praznika (Uradni list SRS, št. 46-966/72).
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-31/78-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
1182.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) in 8. ter 185. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1978 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o hišnem redu
1.	člen
V odloku o hišnem redu (Uradni list SRS, št. 18-901/76) in popravek v Uradnem listu SRS, št. 21/76), se za drugim odstavkom 3. člena doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta vsaj dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda, poleg seznama stanovalcev, pritrjene poštne nabiralnike s priimki in poseben nabiralnik za hišni svet.
Poštne nabiralnike po tem odloku namesti hišni svet najpozneje do 31. decembra 1978.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-1/78-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1978.
Predsednik Skupščine občine Sl(wenskc Konjice
Franc Ban 1. r.
1183.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 3., 5., 8. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) ter 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1978 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta industrijske cone II Unior KI Zreče
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt industrijske cone II Unior KI — Zreče. Načrt je izdelal razvojni center Celje — TOZD planiranje pod št. 335/77.
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta je bil razgrnjen na javni vpogled s sklepom izvršnega sveta občinske skupščine o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrijske cone II Unior KI — Zreče (Uradni list SRS, št. 11-792/78).
3.	člen
Zazidalni načrt sestoji iz programskega in tehničnega dela po določilih 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled organizacijam, skupnostim in občanom pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za urbanizem.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem zazidalnega načrta opravlja občinska urbanistična inšpekcija
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dam po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-25/77-2/3
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
1184.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 2. členu odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4-202/78) in 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1978 sprejela
ODLOK
o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine Slovenske Konjice
1.	člen
S tem odlokom se v skladu s sistemom družbenega planiranja uvaja obvezna priprava prostorskega plana občine Slovenske Konjice.
Samoupravne organizacije in skupnosti na območju občine Slovenske Konjice sprejmejo sklepe o pripravljanju svojih elementov za prostorske plane.
2.	člen
Priprave za pripravo elementov za občinski prostorski plan vodi komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
Komisija mora biti sestavljena tako, da so v njej zastopani interesi vseh porabnikov prostora na občinskem območju.
3.	člen
Osnova za delo komisije je začasna, obvezna in enotna metodologija predsednika republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem (Uradni list SRS, št. ^0/78) ter stališča, priporočila in sklepi za oblikovanje in izvajanje prostorske, urbanistične in zemljiške politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) in drugi predpisi, stališča ter sklepi pristojnih organov za prostorsko planiranje.
4.	člen
Izvršni svet občinske skpuščine določi delovni program za pripravljanje prostorskega plana.
Prostorski plan obsega dela in naloge, ki so določene v 3. točki začasne, obvezno In enotne metodologije (Uradni list SRS, št. 10-676/78).
5.	člen
Občinski prostorski plan se izdela za obdobje do leta 1985 z elementi dolgoročnih ciljev in smeri prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
6.	člen
Izvršni svet skupščine občine predloži udeležencem prostorskega planiranja, predloge dogovorov o temeljih prostorskega plana občine najpozneje do 31. oktobra 1978, Skupščine občine Slovenske Konjice pa osnutek prostorskega plana do 31. oktobra 1979.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 350-6/78-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
1185.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 24. členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24-1184/75 in 13-688/77) ter 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na predlog Samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost na seji družbenopolitičnega zbora, dne 27. junija 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1978 sprejela
ODLOK
o prispevku za izgradnjo komunalnih objektov in
naprav
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se predpiše plačevanje prispevka za izgradnjo komunalnih objektov in naprav (v nadaljnjem besedilu: »prispevek«).
Prispevek se obračunava in plačuje ob plačevanju vodarine. Obračunan in vplačan prispevek na prvem referendumskem območju je dohodek občinske komunalne skupnosti, na drugem referendumskem območju dohodek krajevnih skupnosti Zreče, Gorenje pri Zrečah, Skomarje, Resnik, na tretjem referendumskem območju pa dohodek krajevne skupnosti Vitanje
2.	člen
Sredstva zbranega prispevka se uporabljajo za izvedbo programa izgradnje komunalnih objektov in naprav za 5-letno obdobje (priloga k odloku občinske skupščine o uvedbi samoprispevka v občini Slovenske Konjice, (Uradni list SRS, št. 22-1452/77), kakor tudi za dela in naloge na komunalnem področju po družbenem planu občine 1976—1980.
3.	člen
Zavezanci prispevka so vsi porabniki vode iz javnih vodovodov v občini Slovenske Konjice.
Prispevka ne plačujejo porabniki vode iz zasebnih vodovodov.
4.	člen
Prispevek znaša:
a) Za organizacije s področja družbenih dejavnosti in gospodinjstva 2,50 din od kubičnega metra porabljene vode,
b) za gospodarske organizacije in ostale porabnike 5,50 din od kubičnega metra porabljene vode za pitje in v tehnološke namene.
5.	člen
Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost za prvo referendumsko območje ter krajevne skupnosti za drugo in tretjo referendumsko območje:
—	določijo katere vodovode je šteti za zasebne v smislu drugega odstavka 3. člena tega odloka,
—	ugotovijo zavezance prispevka ter organizirajo pobiranje prispevka,
—	odločajo o uporabi prispevka v skladu z 2. členom odloka,
—	poročajo zavezancem prispevka o pobranih in porabljenih sredstvih prispevka
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-5/78-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1978.
Predsednik
Skupščine občine
Slovenske Konjice Franc Ban 1. r.
1186.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) ter 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876 78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1977
1
Potrdi sc zaključni račun davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1977, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine.
' 2
Zaključni račun izkazuje:
—	začetni saldo 1. januarja 1977
—	obremenitve v znesku
—	odpisi
—	vplačila
—	zaostanek dolga na dan 31. 12. 1977
—	preplačila zavezancev na dan 31. 12. 1977
3
Zaključni i^ačun obsega bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	,
din
1,205.192,20
17,039.943,55
458.412,20
16,939.039,80
1,755.721,75
908.038,00
St. 400-7/78-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
1187.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) ter 162. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1978 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1978 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977
1
Potrdi se zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1977, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skpuščine.
2
Zaključni račun izkazuje:	dln
—	začetni saldo 1.	januarja 1977	514.051,05
—	obremenitve v	znesku	1,700.618,00
—	odpisi	95.530,25
—	vplačila	1,694.379,65
—	zaostanek dolga na dan 31. 12.
1977	491.839,50
—	preplačila zavezancev na dan
31. 12. 1977	67.080,35
3
Zaključni račun obsega bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in pregled preplačil zavezancev.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-5/78-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1978.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Franc Ban 1. r.
1188.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 178. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji dne 10. julija 1978 izdal
O D R ED B O
o prenehanju veljavnosti odredbe o obveznih pregledih In diagnostičnih preiskavah čebeljih družin na območju občine Slovenske Konjice
1. člen
Zaradi tega, ker je dosežen cilj preventivnega in kurativnega ukrepa, preneha veljati odredba izvršnega sveta občinske skupščine »o obveznih pregledih in
diagnostičnih preiskavah čebeljih družin na območju občine Slovenske Konjice« (Uradni list SRS, št. 8-561/ 78).
2. člen
Ta odredba začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-6/78-2
Slovenske Konjice, dne 10. julija 1978.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r.
1189.
ZAGORJE OB SAVI
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73), 12. in 21. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), pozitivnega izida III. referenduma, ki je bil 4. 6. 1978 v Zagorju ob Savi ter 194. in 229. člena statuta občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 3/74) so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor Skupščine občine Zagorje ob Savi na skupni seji dne 14. junija 1978 sprejeli
ODLOK
o uvedbi samoprispevka v občini Zagorje ob Savi za sofinanciranje gradnje družbenih objektov
1.	člen
V občini Zagorje ob Savi se uvede III. samoprispevek v denarju za sofinanciranje gradnje družbenih objektov po programu, ki je bil sprejet s sklepom o razpisu referenduma na skupni seji zborov Skupščine občine Zagorje ob Savi, dne 19. 5. 1978.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let od 1. julija 1978 do 30. junija 1983.
3.	člen
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom se bo so-linanciralo gradnjo družbenih objektov iz srednjeročnih programov samoupravnih interesnih skupnosti in občinskega srednjeročnega programa za obdobje 1976-80 in obdobje 1980-85.
L
1.	Sofinanciranje adaptacije Zdravstvenega doma
2.	Sofinanciranje izgradnje socialnega doma Izlake
3.	Izgradnja otroškega vrtca ter 4 učilnic Izlake
4.	Vrtec, nižjerazrednica, glasbena šola Polje
5.	Adaptacija doma Proletarec za potrebe POS in športnih organizacij
6.	Telovadnica pri O. S. Kisovec
II.
1. Modernizacija cest po programu, ki so ga sprejele krajevne skupnosti v občini Zagorje ob Savi
din
9.000.	000
10.203.000 1,600.000
10.074.000
1.923.000
3.000.	000
6.300.000
2. Anuitete iz II. samoprispevka	1,500.000
Skupaj	43,600.000
4.	člen
S samoprispevkom se bo v obdobju, določenem v 2. členu tega odloka, zbralo predvidoma 43,600.000 din
Sredstva, ki bi ostala po zadostitvi potreb po programu, se smejo uporabiti samo za nadaljnje investicije v objekte, določene v okviru skupnega programa gradnje družbenih objektov sprejetega s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Zagorje ob Savi za sofinanciranje gradnje družbenih objektov, dne 19. 5. 1978.
5.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom se zbirajo na žiro računu št. 52700-842-061-794/3 pri Službi družbenega knjigovodstva Trbovlje.
6.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v občini Zagorje ob Savi oziroma, si bodo stalno prebivališče pridobili v času, ko traja samoprispevek in sicer:
1.	Delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil in delavci pri delovnih ljudeh, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost od neto osebnih dohodkov 1,5 °/o.
2.	Delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, kot glavni ali postranski poklic od davčne osnove, zmanjšane za davek in prispevek 1.5 %>.
Po isti stopnji plačujejo samoprispevek tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, priložnostni dohodek in sicer od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunani davek.
3.	Delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz negozdnih površin 1,5 °/o.
4.	Upokojeni občani od pokojnin 1 °/o.
5.	Delovni ljudje in občani, ki so na začasnem delu v tujini s stalnim prebivališčem v občini Zagorje ob Savi od neto osebnih dohodkov 1,5 Vo.
7.	člen
Krajevnega samoprispevka so oproščeni:
1.	lastniki oz. uživalci zemljišč z davčno osnovo izpod 500 din in zavezanci iz dohodka od kmetijstva, ki so v višinskih krajih in so po odloku o davkih občanov oproščeni plačila
2.	lastniki kmetijskih zemljišč, ki jim je kmetijstvo edini vir preživljanja In ne presega 5.000 din katastrskega dohodka letno
3.	občani, za katere velja oprostitev krajevnega sanfoprispevka po zakonu. Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu
4.	krajevnega samoprispevka so oproščeni na lasten predlog tudi občani ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila ter od pokojnin. če dohodek na enega družinskega člana ne presega 1000 din. Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega samoprispevka.
Prošnjo za oprostitev plačevanja krajevnega samoprispevka po prejšnjem odstavku rešuje izvršni od-
bor skupnosti za izgradnjo družbenih objektov na območju občine Zagorje ob Savi.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem m uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja Samoupravna interesna skupnost za gradnjo družbenih objektov v občini Zagorje ob Savi s svojimi organi, ki jih sestavljajo delegati temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Organi te samoupravne interesne skupnosti redno letno seznanjajo o zbiranju in koriščenju sredstev, delovne ljudi in občane na krajevno običajen način.
9.	člen
Samoprispevek zavezancev iz 6. člena tega odloka obračunavajo in nakazujejo na žiro račun Skupnosti za gradnjo družbenih objektov, v občini Zagorje ob Savi takole:
—	samoprispevek, ki se plačuje od osebnega dohodka, nadomestil osebnega dohodka in pokojnin, obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka oziroma nadomestil osebnega dohodka in izplačevalec pokojnine
—	samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, pa občinska davčna uprava na podlagi posebne odločbe.
10.	člen
Samoprispevek po 1. alinei 9. člena tega odloka zapade v plačilo ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestilu osebnega dohodka oziroma pokojnine, plačan pa mora biti v roku 10 dni od dneva, ko zapade v plačilo.
Samoprispevek po 2. alinei 9. člena tega odloka pa obračunava in odteguje občinska davčna, uprava na način in v rokih, kot jih določa zakon o davkih občanov.
11.	člen
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevanju osebnega dohodka, nadomestil osebnega dohodka in pokojnin, kontrolira Služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava.
12.	člen
Zavezanci, ki samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, se obveznosti, izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
PREHODNE DOLOČBE
13.	člen
V slučaju spremembe davčnega sistema, Izplačila osebnih dohodkov ali katastrskega dohodka se primerno spremeni osnova ali prispevna stopnja tako, da zagotovi enake obveznosti iz posameznih virov.
14.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. 7. 1978 dalje in se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnem vestniku Zasavje.
St. 21/C-1/78-1
Zagorie ob Savi, dne 14. junija 1978.
Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Metod Malovrh 1. r.
POPRAVEK
V odloku o pripravljanju prostorskega plana občine Cerknica, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15-1109/78 z dne 20. VII. 1978 se popravi tiskarska napaka in se prvi dve vrsti 5. člena pravilno glasita: »Nosilci planiranja so dolžni izvajati naloge po delovnem programu, ki ga pripravi izvršni svet, upoštevajoč ...«
Uredništvo
REPUBLIŠKI UPRAVNI	ORGANI IN ZAVODI	Stran
1159.	Navodilo o podrobnejši določitvi, kuj se šteje za se-
kundarno. primarno in magistralno omrežje komunalnih objektov	in	naprav	1564
1160.	Pravilnik o načinu vodenja registra proizvajalcev
grozdja in vina In o minimalnih pogojih za vpis v register	1566
11C1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o načinu in postopku dosladkanja mošta ulj drozge z dodajanjem sladkorja ali koncentriranega mošta	1571
1162.	Sprememba odškodninskega cenika za povračilo
škode na ribah	1571
POPRAVEK
Besedilo poročila o izidu glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka v KS Šmartno — naselje Zavrstnik, objavljen v Uradnem list SRS, št. 14-1036/ 78 z dne 11. VII. 1978 sepravilno glasi:
»V volilni imenik je vpisanih skupaj 200 glasovalnih upravičencev, 8 jih opravičeno ni glasovalo, za izid glasovanja se upošteva 192 upravičencev, glasovanja se je udeležilo 185 volilcev ali 96,3 °/o.
Za samoprispevek je glasovalo 173 volilcev ali 90,10%, proti jih je bilo 12 ali 0,6%.
Za uvedbo je glasovalo 90,10% glasovalnih upravičencev.«
Predsednik volilne komisije
Marjan Hauptman 1. r.
POPRAVEK
V odloku o prispevku za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Ljubljana Moste-Polje, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14-1037/78 z dne 11. VII. 1978 je v 6. točki 2. člena prispevna stopnja 7,05, ne pa 7,5.
Sekretar
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Zone Tušek 1. r.
z	VSEBINA
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE	Stran
1152.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1559
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1153.	Odločba o ugotovitvi, da določbe 125. člena, 138.
člena. 139. člena, 3. odstavka 149. člena, 2. odstavka In 2. točke 3. odstavka 198. člena, 199. člena, 2. odstavka 201. člena In 202 člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji niso bile v skladu z ustavo in zakonom	1559
1154.	Sklep o določitvi roka za uskladitev samoupravne-
ga sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji in nomenklature zdravstvenih storitev in njihova faktorska razmerja z ustavo in zakonom	1560
1155.	Odločba o razveljavitvi določb odlokov Skupščine
občine Ljubljana Bežigrad o sprejemu zazidalnih načrtov	1561
1156.	Odločba o ugotovitvi, da samoupravni sporazum o združevanju v Jugoslovansko avtorsko agencijo v delu. ki opredeljuje Avtorsko agencijo za SR Slovenijo kot temeljno organizacijo združenega dela
v sestavi JAA, ni v nasprotju z zakonom	1562
1157.	Sklep, da se ne sprejme pobuda in sc ne začne po-
stopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o pogojih In merilih za dodelitev stanovanj, pridobljenih iz sredstev samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, Samoupravne stanovanjske skupnosti	občine Radovljica	J563
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1158.	Odlok o prepovedi klanja določenih vrst goveda
na območjih, prizadetih	od neurij	1564
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1163.	Navodilo o evidentiranju območij teritorialnih enot
za vodenje geodetske	prostorske dokumentacije	1571
1164.	Sklep o najnižjem in nhjvišjem znesku pokojninske osnove	1573
1165.	Sklep o novi odmeri nadomestila zaradi manjšega
osebnega dohodka na	drugem delu	1573
1166.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti v	SR	Sloveniji	1574
1167.	Samoupravni sporazumi o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje izobraževalnih skupnosti
v SR Sloveniji	1574
1168.	Sporazum o spremembi zadržanih cen azbest cementnih izdelkov	1576
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
1169.	Sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o
združevanju sredstev in samoupravnemu kratkoročnemu zagotavljanju obratnih sredstev pri Regionalni zdravstveni skupnosti Celje za financiranje določenih dejavnosti (Celje)	1576
1170.	Statutarni sklep o določitvi zamudnih obresti za
neplačane ali nepravočasno plačane prispevke (Celje)	i57®
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1171.	Odlok o prispevku za zaposlovanje za zavezanec, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 1577
1172.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ob-
močje naselja Sela pri Šmarju in delno Cikava ob poti na Sela (Grosuplje)	1577
1173.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1977 1578
1174.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Ljubljana Center)	1579
1175.	Sklep o javni razgrnitvi tehničnega dela zazidalne-
ga načrta za zazidalni otok CO 1/17 »RTV« (Ljubljana Center)	1583
1176.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977	1583
1177.	Odlok o potrditvi detajlnega načrta poti spominov
in tovarištva za del odseka Hošiminhova ulica— Jarška cesta, ki sega na območje občine Ljubljana Moste-Polje	1584
1178.	Odlok o dopolnitvi zazidalnega načrta MS 12/2 za objekte soseske Nove Jarše (Ljubljana Moste-Polje) 1584
1179.	Sklep 'o javni razgrnitvi osnutkov sprememb in t
dopolnitev zazidalnih načrtov za del območja VS-1 Trnova in VS-2 Kolezija (Ljubljana Vič-Rudnik)	1585
1180.	Odlok o prenehanju veljavnosti nekaterih odlokov,
ki jih je izdala SO Logatec	1585
1181.	Odlok o spremembi odloka o razglasitvi praznika
občine Slovenske Konjice	!585
1182.	Odlok o dopolnitvi odloka o hišnem redu (Slovenske Konjice)	1586
1183.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta industrijske
cone II Unior KI Zreče (Slovenske Konjice)	1586
1184.	Odlok o uvedbi obveznih priprav prostorskega plana občine Slovenske Konjice	1586
1185.	Odlok o prispevku za izgradnjo komunalnih objektov in naprav (Slovenske Konjice)	1587
1186.	Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov obča-
nov občine* Slovenske Konjice za leto 1977 (Slovenske Konjice)	1587
1187.	Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevkov za
starostno zavarovanje kmetov za leto 1977 (Slovenske Konjice)	1588
1188.	Odredba o prenehanju veljavnosti odredbe o ob-
veznih pregledih in diagnostičnih preiskavah čebeljih družin na območju občine	Slovenske	Konjice	1588
1189.	Odlok o uvedbi samopri oevka v občini Zagorje
ob Savi za sofinanciranje gradnje družbenih objektov (Zagorje ob Savi)	1588
—	Popravek odloka o pripravljanju prostorskega plana občine Cerknica	1580
—- Popravek poročila p izidu glasovanja na referendumu o uvedbi samoprispevka v KS Šmartno -— naselje Zavrstnik	1590
—	Popravek odloka o prispevku za financiranje sa-
moupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini	Ljubljana	Moste-Polje	1590
izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan BIber - Tiska Tiskarna Tone TomSk\ vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1978 260 din. Inozemstvo 500 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Gregoičičev a 25. poštni predal 379'VII Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-003 40323 — Oproščeno piometne^u davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72