V st: a V Gorici, 28. februarija 1878 Tecaj VIU „SoLa" izhaja vsak cctrtefc in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.30 Pol leta.....,. 2.30 Cetvrt leta ...... 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ..po- tlanicah" se placuje zajiavaiteo trisiop- bo rrsto: 8 kr. Le se tiska 1 krat 7 „ ...... 2 .. 6 ;. ,: .; ;, 3 .: ZaveCe crfce po prosR-ru. Posamezne fitovilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „trek kron". — v Trstu v tobakarnici „Via dclla ca-senna 60". Dopisi naj se blagovoljno poSiliajo urednifitvu „So6e" v Gorici Via del Mu-nicipiov Kalistrovi liiSilll.nadstr. naroi-nina pa opravniStvu „SoLe" v Gorici „Via scuolc" h, fitv. *>o, II. nadstr. RoKopisi so ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremo2nira se narofinina zniia, ako se oglase pri urcdnistvu, (ilasilo slovcnskcga poUtitnega tlnistva goriSkega m brambo narodnih pravic. Preuravnava iia*«» km<*iij*kc *oh» \r, \if 'u. iKojkv.i «sMtovo Unit tudi 'r'.u~ }».iri!j Itiftor, grof !,.itour, i:i drugi tadi spuh-uah pndno u JU'»/>;::u v-. tiiki'w / ol ¦¦••¦¦.\.ii:-». katoti /t.-k vouh |;p.iktt;'.v.h skii-fiij. Sinr pa Ji;i-»» iiutbi ku;*> ko po-b»-^t\t» u»' j«5»n**E ujt* t'diko naoba.ip.t'iit.sti. /.a luili-*hi' i;*iadoi.»Y bo MM'tbi i'Mv d'.bm vadtti .-i' \ -ir.ir-Rtvii in ravuo /a to I «»do lu-Ii i/.v«i>t:iu prak-o i.a lia/^rki |i'as*Siii -pri IV,jSihi."»ki /tfl dm nisarki dm/bi, l'*i|!u!.u;;.'';t h!::.>!!;*.'«.» ia;!»'!;:!. po /bid t.j«go\a UMt.-hi v >i!i, ]!'(, b.ub'tii |.»«^ri*»M»ia pnhaMla v roj-?ttii kiaj «|jj.ik.i. ki b=i iiij-i vc;S»io w« ptihko. p-ipra-fw.-.tt jii ;m >vot in {iiij.ir.r;iLi v \>oh sf,\a»elr V J.,I.o knn tjj-ko >»>lo tciiaj bo ino^Sti lailiajati ^(i-t<>\o Ii'jio -f»'w!t» U'M.u'v. in iv <-\M\i" »bi>iNlai!Ja hvuta d-,1 T'-.u j.'o!*!.. kt«-»i' «kija d«'/«-la /u ^»i»vt*si-!vf ^¦ttj**M.(5t *»«* i:'4 kiH<'t;j-l;i .--t.h. I •» ^.»'>n ^«-l iio.U-Jili tlc-/rha ,-if.wr l'f r'ii.^.lij |;.» :.«» til.: «»>iv.S ^' miu-iiim ;-.t!ia'3ji |...'-:"'!nik J^i^ifjul h\'o-jr,:.i hit.:*. k«T t, i !'» la/r-j jm.^p.'-;1.} |*ii /iiiii o.i ibi. luu, :.u [»'.-'jis»tt;3Hi »i ;J'-j;,'-3» »»* bo i/olt.»v«> j's-sin'-il-* ui.ir-f>skt*»r*!ga sirer I'li'in-'iinVM ia t»iub>vra»»i»;M ii?>proi-Ltka kr;ii'!J;-kt'f:a jfol'aka na dc/»'li jirrjifvuviti in jm-ftui.xu. d;i bo t!ii.li <..u |ni»t»l ijiua v /isu<*ku kiuutiisko i%*j-cit-.-.ri ktm'ti.Ska ii*"5t*-Ija, jiaj bi tmli v/luijata nbt*s:if, i'/iS».'L»:o b.>;j iTfijjwuo. da unj |i*>s::t>;ti.ijo ob-tsii'.' liO Hrv.'.tfcftu. k*«iv, i:sJ:ir;a\baj'i ?*iiJCr.dijc, tvr jih ito-Jt'!:jj»-;,) '!.!.vb:H-ctii u djiiwio obum1. Ua obi-Bkujt'jit kuit'tr-ky -suio. Tako pride* tfdaj v 10 kith \z take ki<.i-.:tijske Loic veL i/sidauih knu:fovalr-.-v. kakor bi se jih na se-uanji kctnaj v 50 lttih b.-okilo. Ako pa tvnwi i.ib!rt;/.:;:;o ^e kori?t in i»a vsr« stranskn Jin-nje kjnvtijdk'^.i iiodt:k-.i jjo po^otujoOih kmctij^kth wrttrljih, ki \.....sV-ti. kakor hitro prcneha zisi^ki ktjr,'. Ma \-nli na v.r>;:. y-uii uh.'i, ktt-io bo-dffii p«»^o*!'»:!U ndul t'diasb1. .-tare kittftu\a!v.e j;>d«.iM-\a!a'. i«/\i-i:.o jf. da by *1» /tla kiiia-la ioz;;ata >'a-\ k:tift;j>ke SjU; in pre^riOani sma. tla bo ue k onukauec, anjpk tu>.ii iftii-rost ku;ctic bla- H.'tMJJi'JJ-ll'iLiy.LLi..: LISTEK. 0 stanji iensk pri raznih narodih. (Pii'i Fran.e K.) (Dalje.) Ce v?o skni'«ij pre^It'dauto. kar srao tukaj slisali o stanji zcr.sk._ne Lodomo se doljio prii-kali o resn;-ci, da so bile ia >o ae vrdno skojo pri vm:1i narodih vet a!i ina:;;-.1 mozu podJozne. Xtkjer ne vzivajo ena-kih svo))od ia eiiaklh pravic. kakor moski. povsodi so nekakc suiue. tb'l'iua tudi tiacene. Nij ton?j cuda, ^e i-o ze od nokdaj skusale otresti se te odvisnoati in Vsaj nekoliko zbolj^ati svoje stanjc. Kristjanstvu gre ta za?!uga, da je nenatorno stanje 2enstva odpraviio ia rati podeliio viSo, ctliicno yeljavo, ieravno pod moievo pokornostijo. Od tedaj je zeuska emancipacija vedno bolj rastla in se v raznih deiclah razlifino razvijala. Smelno in nenatorno podobo je bila zadobita v srednjem veku pri roman-skih in germanskih vitezih. Geslo teh vitezov je bilo: Bogu mojo du§o, moje ztvenje kralju, moje serce go» spojam, a east meni! Poleg viteSkih opravil zdel se jim je najvredneji posel. izvoljeni ljubici vklanjati se, o prostih urah o njej sladko sanjariti in v pesnih hvaliti jo, Na ta naCin se je razvila slavnoznaoa „min-Hert, t, J. gpomia na ljubo podobo v s^rcu, Od se« K«»>lovil iiin/c, ki so oniislili kmctijsko Solo, ktera e- I diua inoro k> poiua^ati naSomu opo^incinu knieckcniu : Iju-lMMi, prt'ubl'izi'iinmi »i» sihimii davki; potilmili ' l»»do oritni in skriviii uasprotniki kmctiJKkn hAv, in vos.'l bo nas list, da bo snid to objavljati in prizna-vati. da w dciiar za kiiu'tijski poiluk plodouosno ob-rai-a, in da j.; sad Side vs«s>trausk, boljo luuloiHist za-Kotovljajut\ <)>taja nam >n pivoi-iti o popotnih iiCitcljib. Ko bu ziuioki kiuv, prom hal o vidiki nori, podala se bo-dota oba kmotijska i.ritclja vsak v svojo pokrajino — trb'ii /a okraji*: Uoria-lb»rda, AjMovSfitia, Kouictt in Nvana; dru-i /a okraji*: Kanal- Tolniin, Ccrkno in U-tM'r ¦ • in tain siiila kimdijiki strokovni nauk mej odrasiimi knutovalci. Takou'a kini'tijhki'^a nrdtiljanalog in delokrogbo: 1. izvrsi'vati javna iin'ilavanja o ra/nih kinotij-tdiili, za dotitiii kraj najvaznisili vjiru^unjili; L». piispi'^o.vati n.-taiKivo solskih obiMnskib vurtov; :j, pudupt-rati z doluimi nasvoti knirtijake pod-dni/iib-i in m> ujilioviii soj vdoltvi'vati, kor Ic tako bo inoi.',oi"c zi'lu slabo, skuio iiikakiirAun ilcluvanjo kmc-tij>kili poddru/nic spudbudili in zivalini.sc, storiti in lo tako ho nasc c. k. kini'tijsko diustvo zamoglo istinito na>topili novo dobo pravcga napn'dka in u.speh <, kajti kmotij-ko filuik po dcHi so vprvcj vr.sti mcrodajiio, •)t»i» so zihs ki dovazovajo kri scicn, to je glavneinu odttom. To so jo istinito tizo sprovidelo po drugih de-zoiah, kdor t:vot«> kmeti>ka druitva, ki so res prava dobtota za km^tijstvo v dotiniih dozolah, ker, ie kte-K'mu stauu, gotovo troba knuttijskeinu boljili zaatop-slvv. Tako jo tudi pri nas na Avstrijskem marsiktera kmotijska diti.ba hpreviihla, da zamore le s pomoCjo strokovujakov, popotnih kmetijskih iniiteljev pospe§iti vsostraii^ko svoj dtdokiog in upliv. Niieavstrijska kmotijska druzba jo, satna ustanovila 3 popotue kme-tij^ke uOiteljo, ktore je i novim letom prevzela de^ela kot dozeluo uradnike in jih za isti delokrog pustila, .Stajcrska kmotijska dtuzba sc'iraa (in tega tudi ni-kedo no po/abi na iS^ajeivkom) zahvaliti, da je tako Ii'po in ovr>to otganiziiana, di tako kropko upliva na go.spodar.»ki napro.h'k po lopej, zelenoj fStajerskej, le prorano ismoilomii, noiitniilljivomii popotncmu svojemu isCitt'lju gosp. Pet. Fousorju. Kcdo nc zna po Koro-hkcni ceniti izvrslnih koribti in zaslug za vse bolji in daj naproj pvevladala je ljubezen vse zivenje, vso poe-zijo. I-jubozen jo s»prom.siila .se red, vse Zivenje, to* da veOidel na slabo stran. Kako je mislil srednji vek o zenstvu, o torn pricajo Wmsbeckove b<3sede: „Zene so lopota in Cant sveta, koje nam je Bog v svoji mi-losti, ko si je za-se v nebesih angelje ustvaril, kot zemcljske ango.lje po&lal, pri katorih vsa nala serCa b.'zi. One so olepSane s krono, katero kindajo mno-gi dragi kainni kreposti. Njih ljubezen posvetuje in c:sti nasa serca in na§e gorje zgine pred njo, kakor rosa pred solncem." li podlo^nosti ino^u povzdignila se je na ta na-Lin zeua naenkrat do neouiejcncga gospodstva nad njim. Pri^le so iz sainotnih sob, ozerle so se krog sebe, zacide so se vesti gospodovalno, gledale so pri viti'Skih turnirih in delile bo po svoji volji hvalo ali grajo. Ta Intra povzdiga je icnskam mnogo §kodo-vala: navzele so se neznanske prevzetnosti in nifie-murnosti. In tudi y moralnem obzira je bilo tako povi§a-nje 2ensk velika napaka. Ce je bila poprej dol^nost vsakega viteza §ibke in zlasti 2enske pred nasilstvoni braniti, izcimila se je zdaj moda, da si je vsak vitez izbral gospo, (tudi omogeno), in tej se je vklanjal, jo opeval in skuSa! s prederznimi dejanji njeno na-gnjenost pridobiti, tudi Se s6rce nij dutilo nikakih bla2ih Cutov do izvoljene. Tako je nastala popolno-ma urejena „slu^ba gospojam", ki je obsegala Stiri stopinje. Ce je vitez vse skuSnje dobro prestal, spre-jela ga je doma za svojega aaitUca, kakor kralj z u- vsiioSnisi razvitek koroSke kmctijske diuzbo in koio-ftkpga kmetijstva popotnega kmetijskega ufiltelja g, SchiUza? Za Cesko jekmetijski minister sam nastavfl dva dozolna popotna kuiutijska uCitdja, in ustunova drugih \ je za pribodnje lcto obljubljena, fieravno je v dozoli 15 kmetijskih do], od ktorih liiarsiktcr u6i-tolj tudi o prostih dneh sodeluje kot popotujofil ufil-telj kmetijstvo. In tako je povsod, le na Gorilkem, Isterakem in Kranjskem se ne! Se eelo trMka kme-tijska dru2ba namerava nastaviti popotnega kmetij-skcga u&telja za svoj pifeli delokrog ali okraj 1 Na Noniikem imenujejo sieer take rao^e Bg08podarske ko-miaarjo" (Landwirtschaftscomfiaaro) in vsak okroj ima svojega kmetijskega komisarja, in prav ti imajo skr-beti, da m xavedajo kmetovalci avojega pokllca in istinito so nikjer tako kropko ne razvija kmetijstvo, iiikjer ni aliSati tako odlofinega nostopanja in zave-danja kmetovalcev, kakor na NemSkom. Tak mo* — bodisi inuuiovan popotni ufiitelj kmotljstva^ ali dezelui kmotijski komisar, priluijii pogostoma k sejam kmetijskih poddru^uic, jih nuvdiisiije, jim razklada glavne napake, ki so nahajajo v kmetijab dotlCno okolice, on jih poduf.iijo, pa tudi sprejema od pod-(Ini/iiioo, izra^ene 2elje in proSnje do viSih oblast-nij, ktoiM potem porooa (refcrira) ddelnemu odboru, kmotijski dru^bi, po njej tudi kmetijskemu minister-stvu. Da! pazi naj popotni ucltelj posebno na kme-tijske poddni^nice, ker v nje se vpisujejo navadno onl mozje posestniki, kterim je kaj mar za kmetijski na-predek in vsaka beseda, ktero spregovori, bo naSla rodovitna tla in obrodila obilni sad. Ko bodo drugi sosedje videli 2ivahuo delalnost in lepe uspehe, ne bodo \lolgo (asa 6akali, ampak pristopili bodo v kme-tijsko dru^bo in v njej zajemali zlate nauke uranega gospodarstva. Pri nas stcje goriSka kmetijska druzba komaj 450 udovvcelej de2eli 1 Stajcrska je imela predFeu-serjem 1600, sedaj Steje 3685 udov; mala KoroSka ima Cez 2000 udov, itd. 4. Popotnega uditetja nalog bo ustanovljati po-sebne (specijalne) dru2be na pr. vinorejske, sirarske, dru^be zaskupno prodajo pridelkov, dru^bezaskupno nakupovanje semeua in drugih stvarij, posebno kmetijskih niasin. Kcdo bi pac mogei tajiti, da ima uze v tern velikansk delokrog, ki, ce ga sreSno izvriuje, more silno poinoci k vccemu blagostanju kmetskega ljudstva. darcem na plefia. KleCe jej je moral obljttbiti zvesto* bo in kakor deSelni gospod polo2ila mu je foko med njegove roke, ga poljubila, mu izro5ila perstau in ga sprejela tako za svojega viteza. Toda pustimo take norce, med katerimi je bil gtajerski vitez Ulrich Lichtensteinski, in poglejmo ma* lo dalje. Temu srednjeveSkemu castenju 2ensk je ravno nasprotno preganjanje mladih in starih carovnic (co-pernie), katero se je najbolj razvilo po drugi polovi-ci XVI. stoletja. Mesto srednjeveSke hrabrosti na-stopil je strah pred starimi babami. IC temu je priSlo Se neko posebno sovraStvo do 2ensk, iei, da Be one hudidu udajajo in tako mofem odtegujejo, kar sicer njim tifie. Terdili so dalje, da si pridobivajo z hudi-6evo pomocjo tako oblast nad mdimi, da morajo ti potem vso njih prevzetnost obcutiti. Tako je zacelo neilove§ko preganjanje ubogih 2ensk, na katere je en-krat sum padel. Nala§6 za to postavljene sodnije so imele Cez glavo posla samo s carovniSkimi pravdami. Vendar so 2enske skoro potem zadobile premno-go upliva na javno Sivenje, zlasti po zapadni Evropi, Ob Casu Ludovika XIV. so ondi popoluoma 2enske vladale, ne da bi same krono nosile. apanijo je via-dala kneginja Orsini, FraucOsko derzna Maintenon in Angle§ko Sarah Jennings (2ena Marlboroughova.) Na Francoskem dvoru se je dru^ilo s tem lenskim vlada-, njem §e jako frivolno zlvljenje. Kralj sam je 2ivel V dvojnem pre§estvu z gospo MoateBpan in drugi dvor-nikiin velikaSi io ga posnem^, (0#^ 5. Prav tako bo pregledoval razne. posestva in kar bo zapazfl, da je poraanjkljivegain slabega, bodisi ¡ hlevn pri zlvini, na dvoriSci pri kmetijskih strojih, na senoMih, da so na pr. prevec" mahovite, presuhe, ali premokre, bo doticnemu gospodarju prijazno ome-nil in se mu ponndil z dot un svetom prijatejjsko pomagati, da bo bojje. Napravljal bo tedaj, ako bo gospodar ali celi olraj Selel in ae za to obrnil do de-ielnega odbora, kot gospodarja dezelnih kmetijskih utftetfev, nairte (plane) za izsusenje mocvirnih zem-IjiSi, aa&te za napeljavo vode na presuhe senoie'i, za napravo zglednih umnih gnojiSC itd. 6. Njegova skrb bo tudi spodbujati obcraskeza-stope, da bi zasajali ob ob&nskih cestah sadna dre-vesa, ki kincajo dotiCne ceste in dajo oWinskim de-narnicam marsikter lep dobodek. Naj pri tej priliki omenta nekterih obcin na Ceskem, in VirtenberSkem, ki dobivajo po tej poti vsako leto par tiaofi goldinar-jar za sadje! Dragi kmetovalec alovwwkit ali ni to lepa pa lehka prilika, pomagati si in raari nema popotni uCi-teti krasne prilike, tudi a tern navduSevanjem in na-jufyevanjem pospeSavati ljudsko blagostanje? Vea med kmete naj gre kmetijski uiitelj, tam naj lice delokroga in ako je pravi moi, naSel ga bo. Hitre in uspeine pomoCi treba nasemu opesanemu, obo-ianemu kme&emu sUnu. 7. Tako bo popotni uSitelj pravi posredovalec mej dezelnim in drzavnim zborom in kmetijskim rai-nisterstvom, kedarkoli se bo ravnalo za kako vece podvzetje n. pr. za izsusenje (drenazo) kakega mo6-Tirja (mahu). On bo tudi zdatno podupcrati zamogel pogojzdevanje posebno, ie se ne bo stavil prestrogo na teoretHSno statiSce gozdarja, ampak bolje naonokmefr-kega gospodarja. 8. Kcdo pai5 bo naj bolje pripomogel, da se bodo vpeljale kmetijske nadaljevalne Sole naljudskih Solah, in atari ni neobhodno potreben ravno kmetijski popotni uCitelj za ljudske ucitelje, ki iraajo deco podu-cevati tudi v kmetijstvu, kterim bo vedno zvesti sve-tovalec. Da I drznera si trditi, da ne bodo c. k. delaine Solske oblastnije mogle veliko opraviti pri usta-novi kmetijskih nadaljevalnih Sol brez popotnih kmetijskih strokovnjakov, ufttejjev, ki bodo tudi v poseb-nih obrokih zbirali krog sebe gg. ljudske uCitelje in jim podajali potrebne naukc, kakorSnih jim bo treba posebno za njihov kraj. Svetoval bi, da bi dezelna ftolska oblastnija veckrat ukazala in podelila podpore ljudskim ucitejjem enega okraja, ki bi se zbirali na pr. vsakikrat, ko imajo okrajne uciteljske konference, za nekoliko doi, in posluiali predavauja kinetijskega pppotnega uCitelja. 9. Kedo ne bo priznal, da bodo Se le potem za-mogle vinorejske druzbe vrlo napredovati, ko bo jim pristopil v podporo v njihovem tezavnem delovanji popotni kmetijski u&telj, ki jih bo vodil pri napravi trtnice, novih Vinogradov, ki bo posebno ob casuven-dime vec" dni zaporedoma pri njih, ter jim prakticno kazal, kako imajo ravnati z moStom, potem z vinom, kako ga imajo Cistiti, filtrirati, pretakati z vinskimi pumpami itd. 10. Eer je prav v danasnjih prezalostnih casih kreditno posojilno vprasanje morda odlotilno za bo-docnost kmetijskega stanu in le umno urejeni kmetijski kredit zamore §e zabraniti sicer preteco kme-tijsko krizo. bo popotnih kmetijskih u&teljev nalog, tudi vse storiti, da se ustanovijo kreditne posojilnice po dezeli, kakorsne sevnahajajo po Nemskem na ti-aoce, in tudi po slov. Stajerju se lepo razvijajo take druzbe, ktere so velike koristi za malega kmetovalca. 11. Popotni ucitelji bodo imeli izversevati razne ukaze, ki jim bodo dohajali od vis. dei. odbora, kateri jim be izroceval gospodarska vprasanja v pretresova-nje in doticno poro^evanje; oni so prav po zgledu na NemSkem in BelgiSkem dezelni kmetijski komisarji in uCitelji kmetijskega ljudstva. 12. Oni bodo zamogli kmetijski druzbi veliko pomagati ter pregledovati od nje vpeljana in podpirana gospodarska podvzetja n. pr. ustanovljene stacije go-vejih plemenskih juncev, razdeljeno subvencijsko zi-tino. 13. Tudi kmetij. ministerstvu bodo priliCno mo-gli marsiktero gospodarsko poroCilo izverSiti, kakor bodo oni naj bolji nadzorniki in podporniki ljudskih nadaljevalnih kmetijskih §ol. 14. Prav vazen nalog naj imajo kmetijski ucitelji posebno v tern, da so vscm kmt:tovalcem po dezeli njih gospodarski svetovalci, kakor se uze sedaj veliko gospodarjev do nsiih kmetijskih ueiteljev obraLa za svet. Zato naj jim vis. dez. odbor narofii, da morajo na vsa pismena kmerijska vpraianja, ki bodo jim do-hajala od kmetovalcev iz deiele. potrebna pojasmlain nasvete odgovoriti in prav koristno bi bilo, da bi— po zgledu na SemSkem—kmetijski uCitelji n. pr. vsak terzni dan, ko prihaja naj ve6 kmetovalcev v raesto, bili v posebni za to odloceni uradniji n. pr. v kakej sobi pri dez. odboru ali pri kmetj. soli, ter ustmen? vpraSanja kmetovalcev sprejemali in na nja odgovarjali. 15. Za njihovo delovanje morejo oglasitisepri.vis. dezel. odboru: c. kr, kmetijsko druStvo, kmetijske pod-dx«2nice, vinorejske in druge druzbe, obeme, Solske Oblastnije |n poaamezni poiestniki. Dei, odPW^-aptiCni referent—odlocuje in narofiuje izver§itev uclteljem— komisarjem, ki morajo vedno porocati vis. dei. odboru o njihovem delovanji in fconec leta sestavijo ob-§irno porofilo o vseb izvergenib opravilih. Tako bo torej, razon tega, da bo dezela sama dovoljna kon-trola za njihovo delovanje, niogofe vedno soditi o njihovej marljivosti in o njih delokrogu. Iz tega kratkega naCerta zamoremo pad razvide-ti, da bodeta oba u&telja imela jako obSiren in tudi gotovo tezaven delokrog in da moremo tedaj radost-no in z vso mirno vestjo odlofiti se za [nameravano reformo posebno slovenskega oddelka naie kmetijske Sole, po kterej bo istinito se vsestransko v naj bolj oddaljene in skrite kraje Siril kmetijski nauk. Dezela bo v 10 letih zamogla povsod videti sad kmetijske Sole in le po tej poti zamoremo dospeti do kmetijskega napredka, do bolje bodocnosti kmefkega stanu, kar smo vedno ieleli dose^i po nasej kmetijskej Soli. Pozdravljamo tedaj ta naCert in zelimo, da se ures-nifil _______ P. Dopisi V Gorici, 26. febr. (V na§o obrambo.) Stara BPresseB je priobiila v letosnji &tevilki :& od due 8. t. m. dopis z GoriSkega pod nahlovom ffHetzert*ien eines slovenischen Pfarrers", kateri je obrnjen proti nekaterim dopisom iz Kobarida in z ftovLkega, ki jih je aSoeaK v zadnjem Lasu objavila. Na ta dopis so nas prijatelji §e le zdaj opozorili, ko ho videli, da at j,So6aM nobene besede v svojo obrambo odgovorila. Ker se nam v tern dopisu oCita „slepo strankar-stvo" in ker so dotiLno stevilko gratis pr*»j**li v»i gg. zupani na BovSkem kot premij, da so poblevuo podpisali na zadnji strani danaSnje Stevilke natisnjeno Bposlanico", zdi se nam pctrebno, da o tej btvari nekoliko spregovorimo. Dopis obsega sledeSe glavne toLke: BBovSko prebivalstvo je ubogo, pa jako marljivo ; ker y do-maca zemlja ne more preziveti, hodi trgovaje po &vetu, za to je v vedni dotiki z matorjalnimi in dusevnimi interesi avstrijskcga prcbivalstva, kar je glavni uzrok. da se nem 5ki j ez ik in nemiko zi ve n j e v tej gorski dolini bolje ohranjujeta, nego drugod, dasi je ljudska korenina slovengka. Knaki inUti^i vseh ob6in na Bovskem so ohtauili mil* in slo/uost mej prebivalci, dokler jc prisel v liovec nov zupnik, kateri je vzbudil narodne razdrazbe, jih se svojimi strastnimi dopisi v nSoci" dalje neti in Siri ter se posebno zaganja zoper c. k. sodnika g. II., kateri jo jako zasluzen in v celem okraji tako priljubljen moz, da gaje ljudsko zaupanje uze dvakrat v dezelni zbor poslalo. Zoper napade v „SoLiu so vsi BovSki zupani podpisali poslanico, katere pa Sofa v svojem sle-pern strankarstvu ni hotela sprejeti, mariveCjuoCitala zupanom nservilizem" ter jih podufievala, naj bodo najprej Slovenci in §e le zraven tega Avstrijci; a „haranguirani" zupani ne morejo in ne marajo tega slusati." To je kratek posnetek „Pressinegatt dopisa. Zdaj mi: Bov§ko prebivalstvojev obce zares ubogo; zemlja mu ne rodi zadosta, da bi moglo ob tern ziveti in za to barantajo mo§ki po sirnem svetu; koliko jih je po takem barantanji obogatelo, ne vemo, a da so Bovcani svoj materni jezik popacili ter se tudi mnogo slabega po svetu navzeli, to je gotovo in g. sodniku naj bolj znano. N e m s k e g a j e z i k a pa in n e m-Skega zivenja si prebivalstvo slovenske ko-r e n i n e ni moglo o h r a n i t i, marivefi si ga je se le po svetu privadilo. Pa kak jezik, kako ziver.je! Kar se tice zupnikovega miSljenja in delovanja — ne moremo druzega refii, nego da pozuamo v. t. gosp. iupuika za odlicuega moza po njegovih znoz* nostih, po njegovem ueupogljevim znaiaju in iskrenem rodoljubji — in da se ravuo njegova neupogljivost in odkritosrCnost mnogokrat slabo razume in §e slabse tolmaii. Kako postopa na Bovskem in kakosne so razmere med njim in g. R., o tem ne moremo druzega vedeti, nego kar smo morda uganili iz poroCil naSega kobariskega in bovSkega dopisnika, katerih pa nismo nikomur ovadili, vsled cesar stnatramo z a n e-sramno obrekovanje, kar trdi Pr. dopisnik. da gosp. dekan v nasein listu razdrazbe seje. Mi se sploh skrbno ogibamo vseh razdrazb in osebnih pole-mik; a kedar iz zanesljivih virov pozvedavamo, da se kak upliven mo2 repenfii zoper narodne stvari, da za-vire dela narodnim druatvom, da sploh svoj npliv zlo-rabi v Skodo na§e narodnosti — takrat vstevamo si za dolznost, tacega moza po zaslugi zavracati. la ker smo pozvedeli, da se je gosp. B. na noge postavil zoper ustanovitev citalnice v Bovcu, in da sploh v na-rodnih stvareh ^zabavlja", za to smo se postavili tudi mi zoper njega. Mi spoznavamo Citaluice za koristna drustva, katera so uze v mnogem oziru pokazala svoj dobrodejen upliv na Ijudstvo, in preverjeni smo, da bi tako druStvo tudi Boveancm desetkrat bolje ugajalo, nego kak BSchtttzeuvereintt; kajti mej ljudstvoin, ki slovi po svojem uboStvu, ljubezei: do iovstva vnemati, pravi se po naSe, pospesevati njegovomi-zerijo, njegov pogin. Ce hoCe g, R, svoje velike zasluge za boviki o- kraj s papirja v djanje prenesti, raj osnuje morda po-iarno strazo v Bovcu, ali konsumno dru§tvo za nc-srecne Sofane in Trentane, all okrajno posojilnieo; to so primerna druitva za bovski okraj, in Ce le eno v zivljenje spravi, utrdi si g. R. ljudsko zaupanje tako, da pride Se tretjikrat v dezelni zbor in da mu ne bo treba scgati po takih sredscvih. da bo izvoljen, kakor nekdajj. Pa za danes §e mol&iino.— Zupani z Bovskega so nam zares poslali „po-slanico" s proAnjo, da jo v treh Stevilkah zaporedoma proti placllu objavimo. Mi bi bili ninseratu lahko prav dobro zasolili, a braniii smo se ga, ne zarad slepega strankarstva, ampak za to, ker nam ni ljubo, da se glavarji avtonomnih..obcm pred sve-tom sme»ijo. Ker se nam pa strast in nepravicuost o^ita, doUni smo svoji fasti, da priobiimo famozno poslanico, za katero nas bode gotovo ljubljanski KBrencelj>t zavidal. Ce je gospndu R. sprieevalo neuzitnosti (Ungeniessbarkcit, Unverdaulkhkeit, kajti besede „ne-vsitovnost" nismo naSU vnobenem slovarji),in brez-ozirnosti (nucksichtslosigkeit; po volji, mam tudi prav: Habeat sibi! Mi nesmo bovSkih zupanov v svojih dopisih t nobeao besedo zalili, niti se v njihove zadeve vtikali, za to Stejemo njihovo poslanico kr vedno za set'', slit o in zupanov nedostojno objavo, katera j»« pa tuili y svojcj obliki taka, da ne je mora V;«ak omika-nec sramovati, ne da bi jo Se podpisaval. Slednjifi se moramo se slovesno zavarovati zoper krivo tohnafenje svoje opazke v lixtniei uredni.stva. ko smo zupanom naznanjali, da ne sprejm*'mo njih >ve po-slanice: Mi nisino nikogar podufevali, l;uj naj bo popn-j in kaj poslej, rekli mho samo, da tutlt mi smo •lobri Avstrijci* pa ob enem tudi in ne «/. r a v tt o t e g a" (nfb.4tlcm) p o n o s n i Slovenci in SI o-v a a i. 1'ii tfj izjavi ostancmo in voWimo k skb>pu, gospiidom zupanom, da bi .s»* tudi v njih prsih vzbudil pravi uarodcu pouos — pa tudi ponos na njihovo do-sf.ojanb*vo. IZ gOriSke Okolice 20. t. m. \X\\mherg ni hotel za Dorubergom zaoatati; za to je uapravii pre-tekio nedt'Ijo besedo s prav zatiinuvim programom, ki se je tudi v obeno zadovoljuost izvtstval. lVv.ski zbor ni uiofau po stevilu, a iiioian je po i/.vr.-jtut Mill in po kivpkih gutsovih. Kiittubi'tu' hitt > pun oh en biti mi svoje pevce, a .se pouostitj^i na >\Mjfi«a mt-ti-lja, kateri m suiio v Soli na svojfin mt^tu, ampak tudi prav marijivo in z ljubezuijo ^krbi in dtda za prospeh Iepega p»'tja med udraslu miadino. Hribarjev dvospev za suprau in alt Bl'ozdravljam te gorenj^ka strati" se je posebno dopadal, pa ste ga go»podiciu pevki zares prav njezno in z obCutkum peli. — Aj-dovska deklaiuatorka je v samogovoru iz ,.Device Or-lear^ke^ razodeU $>voj kp glas in nenavaden talent za deklamovanje; pri domaii deklamatorki, katera si je izbrala casu primerno Stritar-jevo pesen „Mir" je posebno iep vtis naredilo zmerno, pa elegantno kretanje; govorila je nekohko preiiho, da>i je zadosta pmvilutj spremiujula glas ter izra2evala razne ob-cutke. — Saloigra ,.1'obtena deklica" sama na sebi ni mnogo vredna. — a verle diletautinje in diletautje so jo tako zivo predstavljati, da se je obcinstvu vendar prikupila. „Posteiia deklica" je bila v svojej borui hisici zares 9dotna" in boter Ferluga se je pri svojej nevesti se preveC po domaCe vWel. Ena y,ma-joikica" manj, pa bi se bil posteu simbic be bolje prikupil nevesti in—obcinstvu. — Sploh pa smo sJi-sali 0 besedi le pohvalno govoriti; ob^alovati je bio samo to. da je bila dvorana veliko pretesaa za toli-ko mnozico posluaakev. Domacmi pa so svojim gostom prav lepo izka-zavali pravo go^tuijulmost, umikali so :;*• in prostor delali goatom, tako kakor se ?podobi pravim omikau-cem.— SiiSali smo, da namerava politifno drustvo „?!o-ga" skiicati v Rihenbergn svoj prihodaji obeni zbor. AH bi ne bilo to prav ugodua prilika. da pevci in i-gralci zopct stopijo na oder ter nam napravijo po koncamh resnih razpravah — prijeten vecer? S Krasa. 2i. febr. (Izv. dop.) ^Jtiteljska kon-ferencija.) Doe 20. t. m. so zborovali kraski uiitelji v Komuu; bilo je 20 uttteljev in 2 uciteljici. Konfe-rencijo je vodil gosp. nadzornik Vodopivec. Na dnev-nem redu so bili prav zanimivi in za vsakega uftitelja vazni predmeti. Prvo tocko o uLtiih nacrtih je gosp. piedsednik odlozil za prihodttjo konfeieucijo. Naslednje toiike so se pa prav ztaihno razp»av!jale. Xadrobno o tem poroCati. zalegio bi prevec prostora v cenjenem VaSem listu in bi le malo obCiustva zanimalo. Ucitelji in prijatelji soistva pa herd pedagogiCne Hate, kateri bodo gotovo tudi o na§i konfereuciji poroCali. — Po koncani razpravi je bila volitev udov v zastop okrajne uC-iteljske kouferencije. Zraven starih treh udov, gg. Cvek, Bunc in Praprotnik izvoljena sta brata Anton in Jauko Leban. Za zastopnika v okraj. solskem sve-tovalstvu je imenovan g. Praprotnik, ucitelj v Lokvi — nan.esto odatopivk»ga g. Leop. Cveka. Sejajekon-cala precej pozno zveCer. ::"i? Iz nakelske zupanije, 22. febr. (izv. dop.) Vceraj je bila pri nas volitev novega 2upana in pod-iupanov. V ta namcn so se bili zbrali v Matavna vsi obcinski zastopniki razuu euega, ki ga je bolezen za-drzevala. Za zupana je bil soglasno izvoljen velepo-sestnik, g. Ferdinand Mahoreic, razumen, naroden in tudi za javne koristi vnet moz. V njeguvi rodbiui f.e sicer Zupanska fast uze od nepamtcnih casov ohra-njuje. Njegov staii oce je bil se po staii postari tako imenovan gOberrichtar*, strijc pa, g. FraujoMa-hortiC je dolgo let zupanil in sicer niodro in posteno je vladat ter marsikaj zapoLel in dognalf za kar mu gre vsa bvala in cast; posebno mu inoramo hvalezni biti za ceStno delood Skofeljskega brodovja na"krauj-ski nieji do IokavSkega niejnika. Pa tudi novenra zii-paau je ostal trd oreh, katerega bo treba hkoto raz-griziti, to je btimi klaucc med Naklom in Mataviiom, na katerem se uboga zivina tako hudo tarpinf-i. da bi se uze iz usniiljenja do i>je morals Hernial odatraniti; a delo bi bilo tudi sploh koiUtuo v intere&u javnc:;a obt'evanja. Zeleti bi bilo, da bi za to delo tudi eestui odbor svzanski kaj piipontojrel: tiaSa ohcina je uboga in ne more vsega tama omagati. Zana&mo .se, da bode mm zupan, katerega izvolitev cela zupanija rad»*tiio pozdravlja, v njega stav-ljeno zaupanje vseatraiteko opravilil. pripoveduje „Osserv. Tr.% sta nekda prav izdatno pripomogla, da se je izvolitev tako ugo&io iz-vrsila. Da je novi papez imcnoval kardinala Sehwarzenberg za pro-kamoraika, naredilo je v duuajskih najvisih krogih prav dober vtis, ker ima kardinal pri cesarju nekda vcliko veljave. Papezevo kronanje bode, kakor se glase novejsa porofiila, v prikodnjo nedeljo "3. marcija v sik-stinski kapeli. Politidni pregled. Z Dunaja duhajajo vzneumijiva porotila, Pretfklo nedeljo je zboruval ferun^ki svct pod prvdsedntftvom wsarjcvim od 1. do ii. lire po-puldnf*. Andrassy jc razlo/il viianji pulozaj, nkel je, da nekatere to«'ke adrijunopolj*kih mirnvnih poirojev zalijo avstro-oger^ke iatt'KM', da jib te-daj uikakor in* sunt terpeti. I lavnanje liolgarjje m» jil poM'lmo m'varna tofka. ha bo Avstrija pri k«»JjiVr(in%iji /. verjim u^pehmn terjaia, da se inirovni p«^oji pupravijo, *»topil bo Audras*y s predb»u;om pied dele^a«»je, naj sv um d«»\oli (>U do Inn !iiiij»uoY kredsU /a \*gne nameiu'. Doblo je. »Ul j« ubi'iio Hinenje, tudi v u-stavovetiiih knijiili z»»p«*r »«jn'». IYI<» N. V. Vr. \nk\ da y mdtili/aeija predra^a /a samu de-iiiMii-tracijo, a pnvlaba in pri'iiovama za vojiio 1 Kumjo, katera Id tiaso monarbijo v smrtuo »e-varnot»t prtpravila. V d r 1 a v n e m z b o r n jo bilo 23. t. m. po!«vetovanje 0 colu 11a petndcj. Vlada je predla-gala, naj se naloft na mcter^ki c(*nt % gold. cola. Obveljal je pa posredovatni prtdiog, po katcrvm bo znasij t.i c:d Ic 3 &M. od m. centa. Gosposka zbornica jc brez razprave sprejela nagodbeno postavo 0 colni in tergovinski z\ezi z Ogersko. Danasnji telegram poruca, da so volitve za vsc dc-2cine zbore do jeseni ustav-ljene in da so dosedanjc volitve vo-hlnih moz ncveljavne. Ta vest se nam zdi jako pouienljiva, ki*r izvira doticna uaredba najbrze iz sedanjega kriticiiega, zunanjega polo-zaja. Pri nas bi sicer he m iineli novih volitev, a ker jc drugod uze prttidda purtavua 5estleti>a doba, pa ne bo pri vsem tern novih volitev, je znatnenjp, da ne bo noben dezclni zbor pred je-scnijo sklican. Xaredba je podobna nekakemu sistiranju ustave. Okonferenciji se se vedno ugiba, ali pride skupaj, ali ne. Mogoce. da pride, a Kusija bod»i do takrat svojo pogodbo s Turcijo uze sklenila in ne le sklenila, ampak tudi po potrebi zavarovala. 0 Bismarkovem govoru fie vedno regljajo razne ustavoverne zabe ter ga hndo na-pad.»jo, — a ruskc novine so z njim zadovoljne. «Golostt pravi, da je naglasanje historicnega pri-jateijstva med Prusijo in Husijo vazno. Med A n g 1 e s k 0 in Rusijo se strune f e-dalje huje napenjajo. Anglezi pomnozujejo svojo fioto v Bosporu, Rusi pa oklepajo vsak dan oze tursko glavno mesto ter pomikajo svoje vojske proti jugu. Casniki raznih barv se vedno mnogo pisejo 0 novem papezu in ngibajo 0 njegovih na-mcrah. Nekateri zagotavljajo, da bode Leon XIII. svojo pozornost bolj cerkvenim nego politicnim vprasanjem naklanjal. Kjegova izvolitev se sma-tra kot zmaga zinerne stranke. Avstro-ogerski poslanik ia kardinal knez Schwarzenberg, kakor Razne vesti Zahvalna slovesnost zarad izvolitvc novega pap^a Leotia XIII. je bila preteklo nedeljo v goriski stolni cerkvi, ki je bila v ta namen praznicno oprav-Ijena. Deleiili so se jc nacciniki vseh oblastnij in nmogi drugi dostojuiki; cerkev je bila polna ljudi vseh stanov. Novega gimnazijskega direktoria, gospoda Theodora l'aiitke-ja. smo ze videli v (Jorici. Moi je jako po.staveu in zdi se nam tudi oblasteu, S pocet-koiu druzega semestra pievzame baje vodstvo naSi'ga giumazija. — I'antkc jc rojen 1. 1827 v Ifcnnendor' t'u, v |»tuski Sleziji in i/.pitan za latitt^cino in geL- Konec pervega semestra na tukaj&njih srod-njih solab bode v soboto, 2. inareija. Pustni in se-mestralni pvazniki padejo vkup in drugi semester zac-ne potein v petek, 8. marcija. Ii Goriziano je v zadnjem h\m nekoliko Bpre-niciiil svoj na^lov, ker imenuje se od ledaj napny rgiornale quotidiaiio del Print i orUntaU* Moz pravi, du je to popravo Se le po dolgem obotavljauji in \jded uuiogih Kpoilbiijenj od strain hvojdi piivetzeinurv sprejel. Ali cvo iie/godi; I Koinaj ae je n(Soriziniiou tako pomladil, ze, nam pride vest iz Kima*), da m j;.irjhk(» no imenuje vee. nl-Yiuli orieutale*, "ego „Ve-ne/ia (iiulia." Kaj bode pa zdaj ^(¦oi-i/.iano'1 zueelV iMiidaiii'ii ziviiuo v jako buniili, „telegramskil»u easih, lekel bi Jauko Pajk. Kakor nam vsak dan kaj iiepiieakuvanega prinese, tako se tudi ime «af>e oze doMitvine ialtko cez n<)(', zopet Kpremeiii. Da ne bodo iia>i Citatelji iziicnadjeiii. povemo jiin ze naprej nekaj iiteu, katete bo ute^aila (ioiiAka v kratkein dobdi, ii. pr.: Carina oriental^ Noiico meridionale, Istria hettentriouale, Venezia di Xord-OKt itd. Prosit! Iz Nabrezino pozvedamo, da je umerl 25. t. in. /Julraj tit} letni, obOe s])u.>tuvani imCelnik tamoSiijd zele/uiwie po>taje, g. Ignacij Nikolaj Kopriva, rd-iikovan he zlutnu kiizi-in za zasluge s krono, /. vujno medalijo, z I'cdom italijauske- krone s papezevo me-dalijo. Iltl j« obOe spo^tovan zarad njegove pravicnosti in uljudnobti iu veijal je za posteuega narodujaka. NabiL'Ziiici ga ohrauijo v trajnem spouiinu. Porotniki. Za prihodnjo dobo sodnijskih obrav-nav pted porotniki. katera zaene 11. marcija t. 1., so izzrebani: Pascoli Valentin iz Muskoli, Jonko Ma-tija iz Bovca> Pagliaruzzi Izidor iz Kobarida, Pinal Sebastjan iz Perteola, Peeorari Eugenij iz Campolon-ga» Fornasari France iz Gorice, Jo«e*' Toros r. Jozefa iz Medane, Ker^ovani Ludvik, iz sv. Hoka, MozctiC Anton iz Hulkaua, Fiauceschiiiis Edvaid iz Goiice, FruntL Nestor iz Gorice, Uattilana Jakob iz Terzida, Nemec Ivan r. Frauceta iz Bilj, Bailaben Sebast. iz Gradiht'a, Honig Ferdinand iz Kanala, Avian Ilerma-gor iz Ojleja. Ivancic Josip (uotar) iz Tolmina, ba* ron Teufenbach Artur iz Pevme, Tuzzi France iz Tr-zica, \itez Bockmann Avgust, iz Gorice, Cappellani Valentin iz Gorice, mark. Obizzi France Mih. Musi-na1 trgovec v Gorici, pi. Colombichia Anton iz Kor« iiulia, i'erditsch Karl iz Gorice, Krajac Jozef iz Drei-nice, Cainer Anton iz Fiumicelia, Lorenzutti J. K. iz Gorice, Giovanelli Anton iz Gorice; Cumar Anton iz Gradiica, Stubvlj France iz bmarija, Gal Valentin iz Kormiua, Br. Tonkli Jo^ef iz Gorice, Federicis Jozef iz Gorice, Petarin Valentin iz Locnika, Peternel Martin iz Orknega. Xamestniki: Bregant Alojzij, Paternolli Ivan, Mi-ghetti Auton, Paulettig vit. Andrej, Zurmana Avgust, Savorgnaui Ldvard, Trobic Ivan, Canstein baron Ro-bett, Zuttioni Domiuik vai iz Gorice. Rencanski rodoljubi napravijo v nedeljo 3. marcija 1878 Besedo v krasni dvorani g. gcafa Stras-bolda. Program: 1. Prcdscdnikov pozdrav 2. Jadransko morje, uglasbil Ant. Hajdrih; 3. Ljudmila, deklama-cija; 4. Pod oknom, uglasbil Ant. Hajdrih; 5. Hcerin bvet, deklamacija; 6. Vi-nec narodnih pesni, uglasbil Jos. KocjanciC; 7. Kteri bo?, igra v dveh ciuih; 8. Xabucco, sinfonia, svira goriski septet; 9. Sokrat pri Dijogenu, klasicua podoba. Po 8besediw pies. Zacetek ob 61/2 uri zvecer. Vstopnina k „besedi" 20 kr. Vstopnina k plesu 1 for. Vabilo k Besedi, kijo napravijo koperskv U-cit. pripravniki s6 svojiro orhestrom v rojanski cital-nici v nedeljo 3. marcija t. 1, Sporefcl. Marsch -Haute volec" J. Czastka 2. BGovor.v- 3. Na boj" 1 V. Kosovelj. 4. „Iride sirafonica" P. Parovel. 5, „Dekla-macija" J. Stritar. 6. aSlovo* (Cetverospev) M. Zega. 7. Atia o duetto „Fuggi da morte orribil cotanto^ neir opera Poliuto Donizetti. 8. „Nekatere narodne pesm" KocjaneiC. 9. wReminiscenze?, potpourri-Valse P. Parovel. 10. Igra: „Novci za dipldmo8, v.enem dejanji. 11. „Jadransko morje* z orhestrom Hajdrih i Parovel. Vstopniua za neude 1 for., za ude 50 kr., gospe i gospodifine proste. ZaCetek ob «. uri zvecer. Po besedi pies. Vabilo k veselicama, kateri napravi druStvo wEdiuost« v Ajdovseini dns 3. in 5. marcija v svojih prostorih. Program je: 3. marcija: domaci pies; 5. mavcijapopoludneob 1. uri „Korsow, zvefier koBtuml-ran pies. Zacetek je tocno ob 8. uri zvefter, Vstopnina k plesu 1 gld. Vstopiiice se dobivajo le proti izkazu vabila. Odbor, a1 tm novoisilo kajigo; Fabris, II confine origntalo _ ^ganje krajSa 2ivljenje. Nckdaj je bilo zga-nje v nasi deieli cisto neuavadna pijaca. Rabili so je le, kedar se jo kedo prenajedel, all je sploh koga *e-lodec nadlegoval. PoSten tropinovcc, slivovee ali bri-njevec veijal je takrat za zdravilo. — toda caii so se tudi v tern spremenili; 2ga»je je v preteklihSS lctih, od kar jo zaacla Mtna bolezen grozdje na steb-lu susiti, zeld razSirilo krog avojih prijateliev in zla-sti v nawih gornh je postalo vsakdauja pijaca ea de-lalce. Pa ne da bi mislili, da je Sgftnje, katero v fitacunah prav cend prodajajo in je gospodarji svojim ilelalcem dekl, tropinovec, slivovee, brinjevec all kaj tacega; kaj fie! Zganjo narejajo dan danes iz Spirit* in vode, spirit pa iz zita, krompirja in tudi iss druglh manj nedolznih snovi. Domac tropinovec, sllvoveu itd, ' so zdaj te^e od uekedaj dobiti v naravnem, nepo-' •arjeuein atanji; nasprotiio so pa sedanja ilganja ve-idoiiiu zdravju zelo skodljiva, o comur so najlaie pre-pricamo, iiko beremo statisticne date o poniiianjl ljudi v (ialieiji, kjer so je iganje med vseml avstrljakl-iii i dezi'lumi naj bolj vdomacilo. Leto 1875 jo bilo ea Galicijo glede umurljivostl iionualiio : umerlo je l()7.i(ii) ljudi, to je izmed 270 eden. Toda razmerje ni bilo v vseh 74 okrsjih enako. V 14 okrajihje pri-sel tm mertev na 18 do 2L iivih, v 27 na 23—28, v 20 na 2rt—:I5, v 11 na 35—39 in samo v dveh o-krajili jih je tako malo pomerlo, da je priSol en mertev na 42—49 jivih. — V dezeli jo bilo takrat 23.209 zganjarij, tako da jo prisla na 233 prebivalcov vstevgi otroke po edna. Pa tudi v tern oziru ni bilo razmerje v celi dezeli enako: V 15 okrajih je Stole vie vsakih 120 do 107, svojo zganjarijo v 24 o-krajili je priSIa na 250 do 300, v 9 okrajih na 300 do 351 prebivalcev ena zgaojarija in le pri dveh o-krajih so raztnere veliko boljse, ker se steje na vsakih 547 do 550 prebivalcev ena zgaujarija. In te razmere, to je stevilo takih pilnic in po-' miranje ljudstva, se prav 6udno vjemajo. V tistih o* krajih, leader je mjvei iganjarij^ ljudje najhuje pomi* rajo\ «?«, v ohraji Ram, kjer je najvet iganjskih piU. n»c, je tudi mortoditeta tisto ievanredna^ ker Stejejo tarn na vsakih l!)*9 iivih enega mrtvega na leto* V okrajih se srednjim atevilom Zganjarij so tudi xdrav* stveue razmere boljse, a najugodnejfte so pa tarn, kjer pijd naj manj zgaoja, to je v okrajih Nove Miasto in Myslenice: tarn se Steje na vsakih 547 oziroma 655 prebivalcev ena iganjska pilnica, za to pa tudi en mrtev v letu na 43 (v Myslenicahj in na 49 (v Novem Mtastu) iivih. V okraji Novega Miasta so razmere glede pomiranja tako ugodne, da ni nikjer ugodnejsih v celi Evropi, edino Norvesko in irlandsko se ponasa-ta z enako mortalitetno stevilko. Vtegail bi pa kedo,' ugovarjati, da so v tistih okrajih, v katerih ljudstvo tako hudd pomira, morda klimaticni, ali drugi zdraV-ju skodljivi uplivi, kakor mofiviije j. dr., kateri smrt«, no koso tako uspesno podpirajo. Pa to ni res, kajti nekateri okraji, kder je pomiranje ljudi najhujfie, le-Zg v hribih, okraj Myslenice je pa skorO ves v rova-ni. V dveh okrajih, kjer ima smrt leto za letom naj-veCo ietev, ni prav nobenih ktimatifinih all drugih zdravju Skoaijivih uplivov, pad se pa nahaja tarn 612 igaujskih pilnic I Naj pomenljivejSi kontrast razkazujeta okraja Ra-va in Nove Miasto, v prvem stejejo na vsakih 120 prebivalcev eno 2ganjerijo, pa na 20 zivih enega mrtvega, v drugem na 547 prebivalcev eno zganjsko pil-nico, pa na 49 ^ivib enega mrtvega na leto. Te SteVfl^ ke ne govore, ampak upijejo, one so pravi „Mene, Thekel, Phares", ki naj bi se globoko v spomin za-grebel nafiim oblastnijam in naSemu ljudstvu. — Po-sebno po Socki dolini se pomikajo teden za tednora vozovi Spirita na gorsko stran; v glavnih krajih se ta Spirit krsti ter spreminja v pijaco ali v kugo^ kakor hofiete, in tako zvanl* Blemparji" raznaSajo to kugo po vseh gorskih vaseh in posamnih pohifitvih, kamor koli je mogoCe dohajati. Ta Vupiija -in baran-tija s kr§aenim spiritom se v na§ih gorah zalibog Ce dalje bolj siri in vtegne s casom enake nasledke ime-ti, kakorsne ima v Galiciji. Za to bi morale prjstoj-iie gosnoske strogo nadzorovati glavne zganjsko pro* dajaloe in „lemr)arJQa, pa m W^M ^topl l\ annensssatess&siii ' menda ne greSili, ako bi s primernimi davScinami zavirali barantijo s6 zganjem; kajti ce je pravicno, da se nalagajo uzitninske doklade na vino in na pi-to, — je po naiera mnenji krividno, da je gganje prosto vsake oMinske dav§cine. Prijateljem dobrega berila! „Tfskarnica druzbe sv. Mohora prevzela je ponujeno ji zalogo in izdanje dmge Injige „Ant. Mart, SlouiScka zbra-nihspisov": Basn^prilike in povesti (zbral in vredil Mih. LendovSek, katehet v Ptuji) najvefi zara-di tega, naj bi se ne ustavilo (tega se je bilo y res-nici bati!) vse hvale vredno pocetje zbiratelja in vred-nika spisov umeriega knezo-Skofa. be je «e perva knjiga „Sloni. zbr. sp." razvese-lila Bleherno rodoljubno slovensko serce, reci emomo, da tega tudi ova draga nifi mauj storila ne bo! Da, rekli bi, da je notranja vrednost te druge knjige fie nraogo veLaI Zato Be nadjamo, da kljubu slabim, in izdavanju knjig jako neugodnim fasom, v katerih zivimo, bodo rodoljubi vseh slovenskih pokrajin vedeli skrbeti zato, da druibena tiskarnica pri tem pocctji ne bode v xgubi ostala. Knjiga obsega 25 tiskanih pdl. Cena je* je nizka, broSiran iztis 1 gld. 20 kr„ terdo vezan 1 gld. 30 kr. Dobiva se v Celovcu v tiskarnici druzbe sv. Mohora in pri vseh bukvarjih, ki imajo slovenske knjige na prodaj". v Gorici pri Wokulatu. .Slovenska Matica" v Ljubljaui je imcla 13. t m. obcni 2bor, Navzo€iiih udov je bilo Is. Frvo-sedoik in tajnik sta imola svoje ogovore kakor druga leta. Frihodnje leto izda „inaticaa Verncjevo potova-nje okolo sveta v 80 dueh, BFloro po slovenskih de-lelah" od prof. Jul. Glovackega in pa „hivat&ko-slovensko slevnico." — Zborove razprave so bile pre-cej iivahne, DruStvenik Jur6iL je predlagal, naj bi so v letopisu na konci ne tiskala poroeila o obfcnih zboriu in odborovih sejah, ker je Skoda, da se za to toliko potrosi. — DruStvenik Jauko Krsnik je, pre-cej ostio kritikoval lotos priobcen Costov /ivotopis, katerega je spisal prof, Urbas. — Predsednik dr. Bleiweis je obzaloval, da ne more gosp. pisalelj sain svojega dela zagovarjati, ker ni mogel priti k zboru— izrazil je pa nado, da se gosp. prof. Urbas o tej za-devi gotovo se sam oglasi. — Naj zivahnejSa razpra-va je bila o izdaji hrvatsko— slovenske slovuicc. — JurCic je poudarjal, da bi se denar za takodelo ci-ato zavrgel, ker se Slovenci in Hrvatje rued seboj prav dobro razume in ker izobrazenim Slovene em, kateri se hote nauciti hi valine, uze hrvaSka slovnica popol-noma zadostuje. — Prof. Yodusek bi rajSi videl, da bi se izdal kratekv slovar hrvatski nego slovnica. — Lo!ski nadzornik Solar je govorilzoper slovar in zo-per slovnico, ccS, da imajo Hrvatje siovarjev uze do-volj, in ti nam zadostujejo; kaj boljega mi ne more-mo izdati, kaj slabSega je pa nevreduo. Sicer je pa opomnil govornik, da smo uze raznih siovarjev skle-nili izdati, da je pa le pri sklcpih ostalo. — VoduSe-kov predlog je na to padel. Za preglednike racunov so imenovaui, prof. Jo-sip Celestina, prof. Jakob Hafner in g. Zagar. Zarad izdajanja znanstvenega easopisa je doSlo veL nastvetov nenavzocnih udov. Mnenje v tem oziru ni bilo ravno razcepljeno, za to je zbor koncem soglasno sklenil: a. naj se za zdaj odloii izdavanje znanstvenega Casopisa, ker ni Se zadosta podpirateljev; b. naj se izdaje namesto letopisa vsako cetrtletje en zvezek, iz katerega se lahko, ce bode kazalo, kasneje znanstven casnik razvije. Pri volitvi novih odbomikov je bilo oddanih sa-mo 273 glasov. Izvoljeni so: prof. Erjavec in Para-pat (273), Vilhar in dr. Zupauec (271), prof. Zupaneic Vil. (270), Kozlar (268), prof. Majciger (266), Zolgar (264),vMocnik (263), Krisper (261), dr. Jarc (260), prof. Suklje (259), KerSic in MaruSic (256), Robic (255), Hubad (239 glasov). LISTNICA UKEDNISTVA. Gosp. dopisniku iz Kl... Poznamo premalo tamosnje razraere, za to ne nioremo Bpro-jeti. Ce 80 Vase pritoSbe opravifene, je najbolje, da se obr-nete i njimi do pristojnih oblastnij. 3fe zanierite! — Gg. J. G. iz Kala; M. M. iz LokoTca; A. L. iz Sezane: prihodnjic; danes smo priSli b prostorom v zadrago. — G. T. K. v Ba6i : Man se ialite? ne razumemo. za to ne morenio sprejeti. — Gosp. B. iz S. Moramo stojo ob^jubo zarad popiaa besede preklicati. Je uze tako I Vsem onim, kateri so ranjko TJrsulo Tranquillini najino pre^jubljeno mater oziroma ta§Co, na zadnjem nje potu spremljati blagovolili, izrekava iz dna srea naj ioplejso zahvalo. V Tolminu 14. februarija 1878. JULJANA CAZAFUR.\ kot hci JUUAN CAZAFURA kot zet. Vsi nasi uljudni posivi, Ja hi zamudniVi pht~ Mi dolino narocnino za pretcHa Ida, so prav malo izdati. Prejsnji g. lastnik ,,Sr,fvu je tem neroljnejsi, her na tiskarna pritisla za d-Azne tit&ortK stn&ke. Banes nam je naznanil, da mx je steer zelb ner&'-iio, a da ne more dmgare, nego pa sodnijsli poti posfa-jmti proti onim, hi limit r-v. dneh ne plmati. Za Bogul pomislite nmfar, da ddaiL trwiiti $r in po rrhu tega se Sbtdo m sitmsti haeii, j»pnvrlik* zrtca tudi najodlivhejZemtt narodnjahu. Kmrmjie Udaj! Oprarnistt-o „S>jte**. Poslanica*) Mi podpisani zupatii ba\>kt»K*h t-kraja javto i/Ff-fenio k dopi>u iz k»l»arida. na katcro ?e (ipt*a ^te- vil'j__gorihki^a listu ,Siifu-* itualrdn*):--Mi I J-*\ rani smo vsak ko v.si in vsi k<> Ktlenr in kot tuki j** tudi nas okrajni ^odnik, uoyml Alck^i.(Icr liu-tiian. _ Mi smo Austrijawi in poti-m Slow-mi. Mi knt m'st'}? i-niaiuo tudi |iii'M(xIiti. kar jt* konotiu* in yvHk-Uimkum m naSim otiokom. • Na^ p^pi*i s«;;luik It. i.t-.r. j<* vreib'n v>ef«a ^{.u.^toiauja m v->* ljub**/ut r.iv-it> zi^o!j svojega odkrito.-iini'^a patrioti/n:a. zan»Ij sv»vm* u*v-zitovnost, bn-zozirnoat in ri^to |.»i't*'i.(».*t; zuvolj svojega zVrtvovanja za r.a>o in aliu^ tk*br<>.. Zat«» pa tudi ljubijo i spo>tujijo \>t prrbiv.tlri l»m.aiiski in tudi drugih okraj. Naj z titn ra/vidijo nzrornikt iu (U-b-/:iiki i"t»-jra. da mi tudi hoOetun t-e «>brmiti pi»ti njsii bn*/ v.-ty.t drugega na pravno stum. Naj >r |»!i/;i-ii'\;t;*t_raFi \ » nauku kristuza v Ijnbtvui pruti I>l;zutku. Na] U -i niolijo, ila jih ra/>v»'tli svoti I>;ih tal.«l\ t-j.kt.tt Ui inogorr Uogu, itjih t-osliti mibisr-u'iio i>u:d i-Aryun .M*d-nim stoloiu. V Vovcu, dne 25. januarjii \*>. Franz Straii^};iti /apati v Uovt'U Joziji Vitlr zupan t»a < '¦¦z-ort Andreas Wenzl ziipan na I.o.'U Zap r zupan v Za^i Ihidor Oxtail zupau v SerpciiU'i Andreja Foil ztipart v Teruovt Anton l>.fiiu'u.;tw zupau na >n(-& j Franc. lli*aner i.u\>:ut v Trenti sko/. iwl I>inncJi-('ife; +) (Heji d..ptH if. lit.ri.-.-! I r. i!a je odlikova-ua od cesarja avstrijskega; Francibka Jozi-fa. od kralja bavarskega, Maksimiliana 1L, od kralja pruskega, Friderika Viijclma in od umrlega fran-coskega cesarja, Napoleona III. Obdarovana je bila pri razstavi v Londouu 1. 1862, pri oburt-nijski razstavi v Parini, pri razstavi v Turinu, v Milanu, v Luki ia slednjic pri razstavi v Filadelfiji. Gg. narocuikom se bo postrcglo z vso skerb* ljivostjo in natancnostjo in prav ugodno ceno. Cena je: I. versta 2 gl. 40 sold. II. » 2 , 20 n Podpisani se tedaj zauasa, da bo v krat-kem poCasten s prav obilnimi narocili. Jakol) Palla v Korminu. 1 g.s i i^ i;it li e s« .5""" ** »4^s«*^ ,!i ^ ^j © ,e II 1 1 •-5Z2 * « »e * o* o"-j--1,!4 Sd 1 li 1 :=»= 1* i. ?. -S S. ? rt r-. 1 o 1r>H f?"3 tm _ ,- „ „ « ^. „ - r-1 i [•rH 1 rt i".~3~ oi-^fu; i ;'• ¦•its S as SJ;| fi-2 < '^r: ;5 i ,^j-iP.g?J P mik :L';5^ 5 § ...|i'^ 1 Hltt/eui sfUundarij pcrvK'g.i reda v Diunij-J >k«.'j c. k. veliki obcni boiniaiiid. btanuje f Travnik, liKa banm Basclli-eva, "* "J it 2b8, I. iiadstroiije. & J J \aznanilo. Prhut-nu' jviii in pijar** izbirati je zatfeva prav vi];]>».¦ \u/ti'«-ti p;tsf».*bno tain. kji:r se vsa-ka iiepivvidLt».>t v tem uhdvu pokaxt>, kadar prebavanjc no gro po navadncin pravilu. Ako se h> zatiemari. nastanejo duijrotrajne zelodcnc bo-lfzni. Ker se tako neprevhlimsii tudi pri najvcci j»azIjivo>ti ne dajo popolnunui odstraniti. se nam i'di primorno i»po/.i«riti na noko «»d vseh stram pr.terjnio sn^Ntv.i. T.» je dr. MUller-jev, na Dunaji. sodnijsko preiskovani. tako imenovani Praeservativ-Balsam, ki se posebno priporoea pn#ti kercu. ki delovanje zelodea vredi, vsako akutno in krunieuo vnetje v zolodcu in 'erevah utistrani. metanje. drhko, zlatcnico itd. naglo ozdravi. Kdor se po morji vozi. je za-nj ta balsam vsega priporo'^cvanja vreden, ker odstrani nag-nenje k mon&i bolezni. Laboratory in ctntralni depot za rasposi-tjanje: J. 21. Miller, hkarnicar Kronstadt, SiebtttbUrgen, V Gorici edino nahaja se pri lekarnicarju Pontoni-u v Rastelu, t' Rett pri A. F. Gott-hardt et Comp. Izdavatelj in gdgoyonii uredoik; ANTON FABUANI. — Tiskar; MAILINa v Gorici.