' St. 51. V Gorici, 16. decembra 1881. „Pofta" izhaja w.k petek = u velja g po&to prpjcuiaiin ;•?! v <4orii ';.*« 'loin pogiljaua: Vac leto . . . .¦ '..*':- Pol leta....... ">s> Cetvrt leta..... -' Pri ozuunU'th i;. .-i:iv ;;ik« .;•-- tnmc»hu BP jiittCiijf z;t iiavwl!i.» :/.;-ni|.." no vrstu: 8 kr, ft so liski 1 kitu 4 il !| !'. ".! 3 '.. Za?eLe 4rk<« po proitoru Tecaj XL Powmesuo stevilke se dobivajo po 10 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sjioski id of, l»!izo „treh toon", na sfurom »vrii; in nunski.ulioi; v Trstu v ifilial::;.-, ii'h Y-.i iJeJIa caserma St. 3. in v AjUovsoini \>,i trgovcu g. Dolencu. Doj'i-i naj :¦•¦ lilagovoljiio poSUjajo iiri-ilnigiMi ..Sko w« ato ni Se uikdar v nagiici duzivvlo tolike uesrece v svojem ob/idji, ka« kor ravno preSJi tedro. intenovanega due. Strasen o-geuj je v L«-trt are v dunajskem „rii»gleatrutt uniftl iivljcnje ih> sto, ampak B»d devetftto IJudem! Skoro tisoc oseb bolj ali man; iz avstnjskik uezel je ta dan ob 7. uri zveter sturiio uesrecuo Mint. Dogo-dile go hczev glcdiScih vebke nesnct,; u!i takih ne-»god v Ictopisih gledi&Cmh jc bilo Se le niulo zabe-lezenih. Orozna in nepopisljiva ta neareca tit zadela samo prwtolno avstrijsko mesto, aiupak vse cesurstvo, ker Dumtj ni satno glavno mesto naie drzave, ampak je ob tnem sradii^e, kamor m cshajajo Avstrijauei iz vwh pokrajin, in so,ti mznt delidanitu zastonant pov-§od, kjer se mnoitee zbirttjo v vefeih sbodlh, V res-r.ici je bilo tudi oni vadei' obfinstvo v dunajskem riugteatru if* uriov od Yi«h ktmjev iiaSuga cosaritva, Hetre&i toiej m omejen* na izgube oscb iz etiega samega kraja, ampak oua m razteza na vm blram, iu ialoit ni krajiui. amp.tk obni. Via Av.strija .se. je prestraSila, ko bv> je niznrsla po tcU'giufu itraiua no- . v.ca. Saj ii%i skoro it vsaki'ga ie manjl^a kraja kak ! zimui*c ali rojak na Dunaji, in vsled toga je §tiah 1 preSel vse krajane, in v nagiici iu britkoati so se ro- j dovine od blizu in dale6 podvizale poizvedavati, alt : ni tudi tega in oncga zadela ucstfCa, ker nikdor nas ni mogel zagotoviti, da bi ravno ini ne bili izgubili I svojcev, ki so nam blizu po krvi ali pnjateljstvu. S trepetom stno priCakovali tolaziluih odgovorov; ali ni se nam posreCilo dobiti jih takoj, k«r uihCc jih nam ni mogel dati. Mrtve so uamreC odkopavali veC duij, i in o mnogih ni ostaio drugf!ga, kakor nirvica pepela, raztiesenega cel6 med drugiuii reCmi, katcre je ogenj tudi vpepelil. Koliko bridkib ur in ditij je prc^talo ubogo avstnjsko prebhralstvo prek in prek v 8 dneii! Koliko dru^iu je v resnici neposredna nesreCa nuu- ; smiljeno zadela! Ko bi prisojali pojedinim nnesrcCeu* cem samo po 10 znancev iz rodovin iu prijateljev, naSteli bi nsjmaoj 10.000 ljudij, ki solzv preta-kajo po svojih znancib. ki so bili z njiini v ozki zvezi. Veliko, silno veliko Stevilo; ali priuierno Se veduo premajhno za dejansko raz^iijeuo ozo zalo^t. Poiuisliti je. da med onuui, ki iaiujejo po svojih znancib, je najve5 takih, ki so imeli v onih tiso- Cerih unesrefeiicih svoje starSe, svoje brate in sestris. z tMio bcsedo svoje podpornike, po kterih izgubi so sirotu piidli na beradko palico. V luuzmerni toj m>. srt-ii j« tola^iluo namo to, da m j« cloveAko sire obudilo, ki vse ntoii, da bi se dirotam osoda polujsala, Takitn nesrefiain ni podvrzen samo pojedinecali pojedini narod, ampak vse ftlovcfttvo se mora Iresti pred prirodnimi eleiniMiti ; clove.stvo ima v mnogem osBiru skupno osodo, in obfa nvsrcfa dru^i narode in Liovi>Stvo. Tern zakotiom pokomi, niso zafieli misliti samo avstrijski narodi na jiodpoco, ampak cola Kvro-pa, da, s>' oddaljena Amorika noC<» zaostuti v. darovi, in zapus(\MU', airotu imnjo iu na stotisofe goldinatjev v zalogi. Poscbun odbor jini ze za prve potrebv po-nioLt deli iz darov, ki so se di»sl(»j nabrali pri najvi-sili, kakor najui^ib stanovih. Nikdor ne pra^i, komu sc bo podelila pouio^, vsakc tiarnd doua.^v po svoji iuo5i, in tudi od te straui iu ravno po takih nesre-ftah se villi, da avstrijski narodi so navczani dfugiii drugega. luikii tola^.ilno bi gkdali v bodoenoHt, ko bi iHti avstrijski narodi tekmovali in se mod Bcboj podpirali tudi v hi'inm'Ii dn«v(b in tie mmw tetlaj, ko jiK potreba in naravna siln zdru^ujel Saj imnjo tudi v reduih in iniinili gnaib wkupnil. intciusov toliko, da bi oa svoj dobi^ck postopali v/ajCiniio iu .sId/.iio. In vendai* Avstrija ne viditakozn2ulcncga8kup-uega delovanja, Kui elernenti hoCcjo preve6 imuti iu podtikajo drugim «labe naineuc. Tom «Iementom §e sliupna /alosr, ni »veti; io ni;j; dali un(>src6eneem Hkup.iega pocitka na vdiketn pokopali^i diuiaj.skciii, ¦}a\ /ba'lajo tje in sem in hofiojo to uesrefio porabiti z nicvrednimi povodi in z zvijacami za svoje sebifine namene. Tista umazana drubal, ki za denar po L&• sopisih vse stori, se obuaSa ravno te dni tako, kakor da bi bil nesrcce kriv edino sistem sedauje vlade. Za taka pofctja ni moci odgovarjati drugaCe, kakor z zanifievanjem. Posamnitn nesreLam je treba v vsakem slufiaji posebe iskati posebnili vzrokov, in Taaffe ne -more biti odgovoren, ako hoee sebiiuost gledi!56nega rav-natelja prihrauiti si par goldiuarjev « tern, da porabi za varuba samo enega delavea, kj«»r bi morala Cuvati dva! Taaffeja dolziti zato, ker no pride policijski ko-misar ob pravem ri* dobitvah. V kulturnozgodovinskem oziru so nasi pra-dedje, sta n. pr. Oiril in Metod ravuo tako velika moza, kakor Vuliila, da, naSa svetnika sta svoje delo boljSe in koristnejSe za&novala, nego kateri apostoli za diuge narode itd. Ali Cerau vse to pripovedujemo o vseh Slovauih, a prenialo o preduwtu? Mi hoCemo sebe prepriCati in pouciti, da so Slovani povprek ray-no tako kulturni narod, kakor drugi. Ti iu oni nas obsojajo, da smo taki iu taki, pa ne taki, kakor Kemci, da nismo vredoi, da bi se nam kaj dalo, da bi se raoglt po svoje razvijati 1 To je pa taka neurn* nost, kakerSuih je v cloveSkem iivljenji in v zgodo-vini ne malo. Slovaki, Slovenci, Srbi, Iiusi itd., bili so do zdvaj ravno toliko prida, kolikor Kemci in drugi narodi. Se boljSi smo bili. 0 tern bodimo prepricani, ker je 2iva resnica, a ne samo napisaua. Poglejrao le malo v nemSko kulturno zgodoviuo, in videli bodemo, da so ti Nemci skoro do novejSega Casa bili pravi barbari. Ali kdo more ves svet prenarediti, posauiicni ljudje ue; posamicui morejo mnogo vee Skodovati, nego koristiti. Tujci so nam pied svetom mnogo Skodovati iz sebidnosti in iz nevednosti; vrinili so Evropi o nas mis',!, katere niso resuicue. Da spozuamo sebe ia druge, porauilimo so Se malo ca^a pri tem premi-Sljevauji; po tern uam bode jasuo, da imamo pravico I prosto in po svoje se gibati povsod, kjer smo, ia da E so bomo utrdiU v spoStovaoji saiuega sebe. | v tern pogltMlu mt storile, pac* pa so dovoljovalo gle-| diSca in druge zavode ne gled6 na to, kdo taka pod* j ji'tjii zida in izvi'ftuje. Judovski liboralci se sami sebe 1 tepi'jo, ko bi sploh So zmo^ui bili trohice iogi6nega Hesnica pa vendar ostatie, da so doslej glediSC-i)i ravnatelji imeli premalo odgovornosti; drugaLe bi ne bil ravnatolj ringteatrov tak6 lahkomiselu. Nesrefia so je zgodila na Dnimji, Dmmj priStevajo nem§ki Jibe-ralci iiemSkun mi'ritom par excellence. Vse, kar se zgodi dobrcga na Dunaji, pripisujojo Nemcem, Nemci pa hi prisvajnjo dcutsche GrlUidlichkeit. Zalcaj niso bili toliko giundlich pri koncesijah u zidanje in 6u-vanje gtodiScu, ki se je iimmovalo ringteatei' V V tern ko drugim narodnostim, zluati slovanskim odrekajo vsako trezno mi.^ljenje in postopanje, zukaj so bili ravuo o Lem uesrt^uem po^am izgubili glavc vsi od kraja do kraja. He uikdar ni bilo sliiati cold z mi-nisterskega stola v Art zboru toliko o tern, da so vsi pokllcani izgubili svoje glave in pamet, kakor rav* no v tiajvufii neiireci, ko bi bilo mogo6e reiiti So ve* lijco muo^icoi Le ne vse unesrefience. Potem pa naj g'olpoda judovsko-libemlske vrate ofiita sodanjemu si-stemu nesreCo, katero je imela dol^nost ona ubiuniti. Saj gf3 vtika v najncpotrebniSe rcCi; naj bi bila glc-dala svoji in izvoljencem blizu borze na riugu nekoliko bolj na prste, pa bilo bi morda bblje. Nesre6o na dunajskem riugu je provzro&la go-tovo v v>liki meri zanikeruost in popustljivost. Ravno Taaffe je bil zaukazal strogo nadzirati glediSfia; da se to ni natenko godilo, krivi so podrejeni raznovrstni uradniki. Dunaj ima lepo lastuost, katero z veseljem imeuujejo wdic wiener gemtttlichkeit"; alita Ijubeznji-vost in dcbrosrcnost ima tudi sen6no stran, da se namreg kaze inila in ljubeznjiva, kjer bi imela gospo-dovati brczobzirna strogost in pa vestnost. Ista popustljivost seoprijemlje tudi uradnikovviSe in aisSe vrste. Ta Ijubeznjivost izvira iz naglokrvnih in nkoinodnihtt zna-iajcv, ki hipoma vzkip6, potem pa vse opuste, naj gre kakor more. Zat<> se pa na tako prisrinost ni nikjer zanaSati. OdloCnosti in vztrajnosti v njej ni iskati. ZJaj bodo gotovo kaj prestrojiii in pioti onim, ki so nesrcco zakrivili, tudi ostro postopali. AH lastuost, ki tifii v krvi, le ostane in potrebuje torej vedne in vedne nadzornosti. ^alostno, da znacaje Se le po britkih skusnjah spoznavamo. Ker pa je nesraca dunajska taka, kakorSne si I ne more zeleti noben narod iu CloveStvo uikdar vefi, je vredno, da si jo tudi mi doma zapomnimo v poduk. Danes nismo strogi v svojera predmetu, ker se v premiSljevanjt zaletavamo s kraja v kraj; zato nam Ako ne za vse, vsaj za nekatere Slovane je mofii dokazati, da so imeli zadruge. To je naravno nadelo, katero ka2e, da je komunizem v dobrem pomenu be-sede prvotna stopinja dru^binskega ^ivljenja, od koder vodi civilizacija cloveStvo ˇ vede ustanove; toda ko-muuizem ni ustanova, do katere vodi civilizacija. Slo-vj'.oi so ljubili miruo ^ivljeoje; mnogo so se pecali s poljedeljstvom, iz Cesar sklepamo na njik blagi zna-6aj. Bili so prijatelji svojim sosedom, dokler jih ti niso nadlegovali in napadali. §e dan danes je beseda 9vojskau dvojnega pomena; znafii dru^ino v hiSi in vojake na vojski. Doma, v druftni so imeli poglavarja, starejSiuo, kateremu so bili vsi pokorni. Ker pa niso imeli posebnega vojnega urejenja, bil je starejSina vojskovodja, vcduik druzine, vojske. Se danes pravi 2ena svojerau mozu: Bvojnott. To znafiajne irte Slo-vanov za to povdarjamo, da bi se videlo, kaki blagi, miroljubni so bili naSi pradedje, in da bi teie uraeli, kako je razlagati sodbe, ktere so zapisali o Slovanili razni neslovanski pisatelji. Prokopij je eastna izjema, on hvali Slovane, da niso hudobni, ampak iskreni iu priprosti, ter voljno trp6 velike tezave, Manricij pa pravi: drug se noce pokoravati druzemu. Stara in Se zdanja bolezen slovanskili narodov. Na spioh bode prav, Ce o kratkcra povemo, da Magjari zaniCujejo Slovake v druStvenem iivyenji. In- !¦ telig^ncija magjareka ne ka^e te§a, ali vsaj se dela domatfnti ne >Amerijo, ako o nassamih uekolifto ena-ko- sodimo, kakor -kodelci, titfaki, kupei, v obi«» srednji stan, si pnvo it\jo u«»jiiij5i »b nedeljab kako kmtk'icasuo uro. Ker so pa v gledLsCih vstopi / raznimi ccnami, skuSajo nianj premozni ijudje piiti na eeueja mesta. Ali takih ljudij je polno, in zato gredo ze pred gKdiscna vhodna vrata cakat vstopa veltko pred zacetkom iger. Gledisca zaLnejo igrati na Dunaji uavaduo ob 7. uri zvecer, pa Ijudje, manj denarni, hodtjo pred te posvetne braine ie ob 6. uri in §e prej. Da, dvorno glediice za za-resne ;gre, ki je najimenitniSe na viem Nemskcm, ima iakalce in iakalke ze ob 4, tudi ob 3 urah popolud-ne, dasi morajo potein cakati vstopa po 2, 3 ure in zacetka dosledno po 3, 4 urei Tako je umevno, da se je bile gledisce na ringu dunajskem napotnilo 8. d".c. ze takoj po 6. uri zve-ier. Gosporia, denarna, borzijanska, judovska ne po-trebuje tak6 hiteti, ker zanjo so prostori odlofien;, zaprti; tej gospodi se ni treba gnje.sti, meckati in „jonati" pred vbodom za vstop ze ure in ure peprej. Ta gospoda pride ravno, ko imajo zaceti, in itiLesar ne zamudi. Tako i»e je prigodilo 8, dec, nesreSnega dne. Uboznise ljudstvo je napolniio gorenje prostore visih gal^rij takoj po 6. uri, ogenj pa se je vuel ob 3/4 7 ali Se nekoliko poprej. Jasnoje totvj, da bogate gospode ni bilo se tunogo v gledidcr, meS^anov in de-lavcev pa polno. Ogenj se je vnel na odru, preiskave bodo do-locile, ali se je vnel ogenj po plitiu ali po drugih svetilnicah. Ljudje so zakriCaii: ogenj, ogenj! Vsti so se pretresli, prestradili, vsak se je hotel prej reSiti; j reSili bi se bili lahko mnogi ali pa vsi, ko bt ne bilo j [ pridru^ilo se mnogo zaprek, ki bodo za vetno obso-[ jale ore, ki so jih provzrodili iz kakorSuih koli po-i vodov. i Ravnateljstvo ni skrbelo, da bi bilo prave straL- | [ nike postavilo na razna in svoja mesta. Ko je ogeaj [ nastai, ni ga bilo cioveka, ki bi bil potegnil ielezna j vrata k tlem in tako zaprl ogenj in ga omejii samo ; n a oder. Eden sluiabnik bi bil moral gledati, da se plin ne ugasi; ali tain, kjer se cevi za plin odpi-, rajo in zapirajo, je bil nastavljen neveden delavec, ki ; je plinove cevi zaprl. Vsled tega je nastala nakrat | straSna tema v gledi§Li, v tem ko je gazil proti vi5i ; nam smrdljivi dim. K tej nesreft je priSla §e druga; j na hodnikih (gankih) ni bilo ta vecer prizgane n o-! bene svetilnice z oljera. Ljudstvo je priSlo iz . teme v gledi§Li v temo na hodnike; v strahu ni ve-: delo ne naprej, ne nazaj; samo bojevali so se drug proti . drugemu, dim pa se je pogostil, in tako jih je v skup-I nih borbah nagluma v par minutah zadusil na stotine. Samo nekaj cez sto ljudij je bilo prodrlo k ok-nom in na balkone, ki kazejo na ring, kjer se je v tem ljudstvo zbiralo. Tu so kricali z oken doli na t re&itev. Gasilci so prisli razmerno pozno, ker tudi , telegraf v gledi §Li ni vedtl nikdor porabiti, da bi ; gasilci naglo prisli. Ko so do§ligasilci, bilojevsezrae-sano, popolnem brez glave. Z velikimi teiavami so : reSili one obupane ljudi, ki so dakali re§itve r.a ok-| nih. Ti 30 poskottll v take naprave, v kateiih se ciovek ne rani, ee poskodi tudi z viSin. Nekteri tned temi so prosili policijo, naj za bozjo voljo gredo v vi§e galerije, kjer je na stotine ze nereSenih ljudij. Ali Kakor da bi bilo vse zaslepljeno, ti prosetfi re§en-ci niso naSli posluha. Namesto da bi bili gasilci itd. poslusali glas onih, ki so bili na galerijab, in ki so edini vedeli in mogli vednti za druge neresene, so rajsi take glasove prezirali in gledali, kako bi se poslopje resilo kot tako. Celo tidi'.i so, morda cele uro, med pozarom, da ni cloveka pokonCanega. Oh, kakd strasno so se zmotili I Ob 9. uri zveter izvlekli so ie nad 150 mrlifiev z istih galerij, kjer so mislili, da ni Cloveka veC. St:a§ua trezco&t se je polastila policije, gasilcev in ljudstva. Ko so zafodi rarliie iz-kopavati, toiazili so se, da jih je samo toliko in toli-ko. Ali uro za uro se je nesreca kazala veca, in vsak dan so se stotnice mnozile, ki so nastevale tnrtve. V treh dneh so izkazali, da pogreSajo nad 900 oseb, iu §e vedno so se mrlifii nahajali v zakotjih nesreCue podrtine in zgoiele groblje ringteatra. Zalost nepopis^iva, nesrefia, katere Evropa po taki poti skoro ne pomni 1 Udje visoke cesarske hise so bili navzoLipri pozaru, in sosejokali nad straSno, gtozovito aesreCo, Nadvojvoda Albrecbt je bil §e veCkrat potem na podrtinah in strogo si je vse ogledat. "Cesar je Se tisto'noC 10.000 gl. v naglo poiuoC podelil, Dr2. zbor je izrazil sogutje dunajskemu mestu, in ni zboroval 9. dec. Takoj potem je isti drz\ zbor odloCil postavu za 50.000 gl. pomofif, in eesar jo je brt po* trdil. Vsa mesta avstrijska, velika mesta vse Evrope in celd Amerika nabirajo darove za uboge zapu§Lene o'roke in sirote. Piemozni Ijudje. drustva in samo-vladarji so ze tisoee in sto tisoLe odpaslaii na Dunaj v pumoL. Pomo5 je velika, ali potreba je gotova se vefia. — Vse je potrto/ves svet govori onesredi. V sv. StefMia cerkvi na Dunaji je bila velika Lrna mala za nnesreeence, cesar je cesarjevica poklical na Dunaj, in je bil poslednji tudi pri maLi. V velikih rakvab so prinesli na ceutralno pokupaliSCe trupla unesreeeocev. Trupla Cnia, zgorela pa tudi samo lazkosane ude, Druga trupla pa so le — pepel, pepet 1 Stroga preiskava se vrit zdaj na Dunaji, in cesar je zaukazai strogo reerganizacijo policije in g!e-discnega nadzorstva. fiog duj, da bi stralna neareCa — recimo po pravici — Cloves tvo poducila I l>opisi. Iz fioriC®, 15. dec. (Goriska Citalnica) bo iinela, kakor scm slilal, svoj redni letni obfrii zbor istega dne, ko se zadne ziraa po vcliki in mali pratiki tudi v Gorici. Treba bo zakuriti pe6 tudi v nasi ci-talnici, in odbor, ki se na novo izvoli 21. dec* t. 1., bo moral bkrbrtt za dobro kurjavo, ako bo hotel nekaj ze zelo zmizlih udov ne samo ogreti, ampak tadi ugreti. Stari odbor ima tudi to zaslugo, da je ^italuici po mnogih zaprekab pripravil primerni^e stauovanje 11a najlepsem prostoru lepega Travniks. Naj rete kdo kar hoce, srediSde je sredis6e, in iiaft Travuik se raz-prostira sredi mesta. Da se je fttalnica povrniia na trg, ki ie tudi nasemu Ijudstvu najlepli in najljubfii, to je velik zunanji napredek ne samo v pogledu na doroace udet ampak tudi na goste, in ta pndobituv imponuje v prvi vrsti tu«li tujceuu Eavno zarad teg» pa je potrtba, da si citalnka uovc piostoie zugotovi tudi uadalje in ne samo za euo leto. Zato je treba izvoliti tak odbor, 0 katerem bomo ze naprej vedeli, da bo tukajsnje razmere dobro po§teval in da ne za-netnari niccsur, kar je se storiti za ve61etno ohra-njenje novih prostorov. Odbor Goriske titalMice nttna nikakor Iahkih poslov, ako bode vsaj na neke strani ve*tno izpolujevati svoje dolznosti. Jaz bi torej kaj priporotti, da se kar mogoce vsi udje citalnidui ude-leLijo naznanjenega obCuega zbora, da se zaresno po-svetujejo, komu naj podele* Castno opravilo odborni-•Stva. Kdor raeni, da ne §koduje dru§tvu, ^e se odte-guje, kakor mu ljubo, odborovim sejam, ta naj od-ioLno odbije evcntualuo podeljeno mu cast. Goriska Citalnica gled6 na posanu^ne odbornike zadtijih let ni bila nikakor v presreenem stanji; zato se je Citalnica spiemenila pogostoma v vefimeseCno spalnico. Mnogi odburniki so delavui, odlotni in vztrajni, ki se ne zboje vsake tezave; ali vsa njih znafiajnost ostane brez dobrih misledkov, ako se drug! pojedini odbor-niki odtt'gnjt'jo, kujajo in morda celo za hrbtom in-trigujejo. Take zuadaje je treba spoznati, in potem pri obeticm zboru se tudi brezobzirno ravnati, Vsak posamicen ud se pregreSi proti celemu draStvu, ako se ne ravtia vest no pri izvolitvi novega odbora. Go-ri§ka citalnica steje inteligentne ude, ni jiui treba kaudidatov za odbornike priporeLati; naj torej vsak po svojem prepricanji glasuje in voli — po medse-bojnih dogovorib. Nasa citilnica je glede na pevce na slab§em lot vsako drugo bralno drustvo, kakorlna se nahajajo po naLih vaseh. Nase dru§tvo pa po:;na vzroke in povode, zakaj je slovansko petje v Gorici zamrlo. Tu torej ni veL zanasati se na nekdanje moCi; gledati je treba odloino na to, da si ustanovimo dostojen pevaki zbor s friSnimi mocmi. Sramota bi bila dovolj velika, ko bi ne dobili novih pevcev in vztrajttt^ vodstva no-vemu zboru. Pevski zbor mora vsUti, potem ko „Stavca* Se po imeuu ni veL slisati. Brez pevskega zbora uas narodni dont mora hirati in priti na nilo stopinjo narodnega delovanja, nego so na§e preproste bralnice. Gor. Citalnica nima samo naloge, da pode-ljuje udom cenejega berila, nego mestue kavarne, ampak ona ima skrbeti tudi za drugo dejansko zabavo po poti ve-elic in besed. Kje pa so besede GoriSke Citalnice? la ce jih ni, ah ni vseiej izgovor samo v tem, da nimamo pevcev? Zalostno dovolj, da moramo po 20 letnem obstoji nale Citalnice take samo ob sebi umevne razloge in zapreke prereSetavati I Gorica ima tudi v sedanji dobi spretnih in zelo inteligeutuih mofiij, n. pr. v profesorjih, rojemh na Slo-venskem, ki bi se gotovo ne obotavljali, po zimi primer-no govoriti 0 imenitnih pra§anjih, ki omikaai, zlasti tudi slovauski svet pretresajo. AH bi ne bila ta pot primerna privabiti in zanimati za Citalnico tudi nas dvma5i lepi spol? Zenstvo se nam tuj5i, in mi ne storimo v narodnem dorau koraka, da bi ga napotili na probujenje za slovansko miSljenje in siovaqBko Cutjenje in slovansko nrepeneoje, Ljubljana ima letos svoje jours fixes ; na§a in-teligetica pa se do te sreeae in narayne misli ne pride, ker robei mlacnosti sc ze vsak boji, kaj ta-* kcga Samo* Spro&tK Pa tudi jaz aoC^iii svojdi novih nacrtov ponujati, ker bom clovolj vesol, ce slave na-vade vsaj nekoliko zopet ozive. Nekdanje zivljei»j« pa se povrne, cese delavnih starih mofii v odburu gor. Citaluice oklenrjo note, delavue in odlocne niofii! Brez'zameri', gospoda, dagledam uaravnost v taue, katere je treba zaceliti. Srccuo za to potl \l BOVCa, 13. dec. (I/.v. dop.) Ttizna vest o smrti preljubljenega oceta, uas Slovcncev, g, vite/a dr. Jan. Bleiweisa TrsteniSkiga, je tudi nas budo ra-nils. Tolazi nag le misel, da castitega raujeega spo-min bode vedno zivel in da bodo sjovenskemu uarodu od ajega izkazane dobiote, ter nauki od due do due boijii sad donasali. Nasa citalutca, katerej je bil ranj* ki castui ud, poslala je zalujoci druziui po brzojavi svojo globoko socutje; na rakev polozila je tudi lep venec z narodnitni ttakovi tcr primernim uapisom. NaraeravaU je tudi poblati k pogrebu svojo deputa-ciju, a ker je bil pogreb prezgodaj, in be je tu za-lostoa veitt tadi nekaj prepozuo zvedela, se zaliboze iii moglo to uciuiti. Tudi bode iinela ua&a Citaluica po cu»titem ranjkein posebno sv. maso. To je kvale, pa tudi posuemanja vtedu.i. Bleiwetaov dun uaj veduo zivi ter uas vselej po ucetovsko vodi, Slovenci pa bodiiuo mu veduo zvesti •inovi. IZ litre, 14. die. (Izv. dop.) Obljubil sem Vain bil, da Yam bodetn veckrai kaj pisal iz sred- I nje Istre, pa sprevidel sem, da sem zadnjic moje pero I nekoliko oipieal, ker mojega dopisa ni bral nikdor I izvzemSi drzavnega pravdnika. To pa je pouzroeilo, I da sent uze veckrat pero v roke vzei in je zopet tje 1 vrgel. Kaj bocete, da pitem, da bi eitattilje g8oce* I Zduimivalo V in — proaim Vm — komu ne bi kri I tkipela, ako razmerc v Istri pozna in vidi iu slifti I feci, katere... . ttho! I Bod pa pisal o krowpirji, o ajdi, katere v srod« I nji Istri nt, o vinu ii> druzih pridelkih; morebitiibom I na tern polji bolj sieeeu kot ua politWuem. Banes I zacoem s krompirjem. Krompir je prav dober sad, a I prepocasi raste to ne vseiej na pravem meitu. Kako I to, boste vprasaii V Koliko naiih kmetov bi bilo ve« I gelo in zudovoljuo, ako bi bil najlepli krompir, ka- I terega je na polji pridelal, onemu znaneuiu kricaLu I t&krat tia jeziku zrastel, ko je brezpotrebno tarn doll 1 blizu morja kriOal in razsajal o gimnaziji v Fazinu I ter tako pouzrotil, da bode gimnazij iz Pazina v Pulj 1 prestavijen, kakor se cuje. Toda krompir bi bil mogel I tako bitio rasti, da ne bi bil mogel kri5aL ni5 in tako j dolgo o gimnaziji govoiiti, dokicr so laski kridadi j tain dolt skupaj bili. A veste, da bode velika skoda 1 za naSe kmcte. ako i-e gimnazij resniLno v Pulj pre- j nese? Dostt naSih mladiCcv, ki zdaj gimnazijo obis- j kujc, ne bode mogio vsled denarnih stisek uadalje- j vati. Paz in zgubi z gimnazijo mnogo, jako mnogo. A ne bi bilo tudi prakttfno, ko bi vsakemu iz-dajalcu naroda, veterojaku in „§areitjaku% kakor fetraii pravi, dYbel, lep krompir na Celu zrastel? Joj-luene, koliko krompirja bi se dobilo po Istri 1 Pri ne- ] katerib bi mogel vecji zrasti, nego so buce; tudi vr-ste krompirja bi bile razlicne. Rastel bi sneraski* krompir pri onib, ki so s pomotjo narodnjakov do vfaokih mest dospeli in zdaj po ustavovcrni pi56alki pjeiejo, da bi se navzgor prikupili. Ta vrata sicer ne | bi bita tako zastopana, Bkakor „debei laSki*, kate-rega bi bilo na koSe. Se amerikanskega bi ne manj-kalo pri onib, ki za kozarec vina narodnost prodajo, ako fte le prilika najde; itd. Prav bi tudi bilo, ko bi zrastel lep krompirCek oft gornji ustnici ouim, ki za narodnjaci in c. k. ofi-cirjt pljuvajo. Mislite, da bi se takih ne naslo? Ako to mislite, varate se. Da bi tudi onira, ki v Italijo Sk'tlijo, tako zna-menje zrastlo, tega ne zelim; saj bi tudi ne vedel, kde bi moglo rasti, da bi je .poklicani", a od na-rofo .neizvoljeni" videli. In ko bi taki krompir vi-deli, bi morebiti hoteli dokazati, da so zlata jabelka. A no mislite, da sera tako hudoben in zelim, da bi imeli dotiLniki vselej taka znamenja, ki bi bila gotOYO neprijetna, tega pa ne, le vcasib. Prihodnjic o ajdi Politidni pregled. Ta te&en so se vsi krogi in stanovi pogo-varjali samo o nesreLi na Dunaji. . Porocila iz drz. zbora prinesemo skupno drujgi teden; danes naj povemo, da se je nove* la k brambenim postavam sprejela, in ravno ta-ffl& je vladi dovolil budget za prvo cetrtletje prih. leta. NemSki iiberalci so tudi ta tedea vlado imdlegovali1 z napadi in z interpelacijami. Desni- I ca in ministri so jim dbbro odgovorili, j Zbornica dr^. poslancev ^aiuje pj posl. La-disl. pi. Pengovskem, ki je nesrucuo kou6al v ringteatru. Med ogrskimi poslanci je mnogo republi- kancev, nedavno je eden zahteval, naj se tak^ni Ijudje^ ki.kra^lje in cesarje pobijajo, ne Stejejo | j med zloeince, ter ne izroCujejo> njihovim^ gospo- skam v kaznovanje, fak§no ^govorjenje je res I strasno in minister Tisza ga je sam zavracal. j HrvaSki sabor se sklice dne 20. januarja dru- gega leta. Na Huskem delajo v Moskvi priprave za sijajno kronanje carja. — Bulgari in Hurauni se p)dpirajo drug drugega, da bi nadzorovanje bro- darstva na Donavu sami izvrSevali. — TurSki sultan §e vedno omahuje, kaj bi naj zastran zgubljene Bosne in Hercegovine storil. — Fran- I cozi in Anglezi, pa tudi Spanjolci se prepirajo I zavoljo dezel v Afriki, vsak hoCe svoj kos do- I biti, a nobeden drugetnu ni&esar ne privosci; I med Spanjolci in Francozi je kaus zavoljo Ma- I roke in temi in Anglezi zavoljo Egipta. — Irei I cedalje huje razsajajo zoper Angleze; skoraj I vsak dan pripeti se kakSeti umor. Angled po- I illjajo vedno ved vojske na Irsko. — Severni I Amerikanti zugajo z vojsko, te bi Chilenci in Peruvijanci v juitaej Amrriki ne hoteli kmalu I potrebnega miru skleniti. — V Arabiji razsaja I kolera. Doma<5e stvari, Goriika ditalnica bo fmtla 21, t m. ob 6. I I uri ssveeer v svojih piostorlh na Travniku redni letnl I oMni zbor, h kateremu odbor vljuduo. vabi vm tide. I 6italnica bovSka bode imela due 27. grudua '] t. J. tofino ob 2 popoludne svoj redui letni obeni zbor [ z navaduim programom. K temu se p. n. gg. dotnaci I kot zunanji udje vljuduo vabijo. Odbor. 1 Iakob Vizin, 22 let, sntnec iz Solkan a, je uc- sreLno prlSel ob ^ivljenje, k je pcljal vteraj pesek od I SoCc—Ko je Slojnad se, je moral kos pridrzevati, ali I Bora ne zlomi, koS se preobrne ravno nanj in ga za-I suje ter zaduii. Xz Ipavske doliue je imela „SoCaa zadnjic I dopis, kateri je meril na. neprijetuo zamudo tudi ba- I I tujske.&ipnije. ' j C. g. zupnik nam poroca od ondot, da ga jc I dopisnik sodil po krivera, ker bi on utegnil brez te-| zave v onem pogledu dokazati svoj Alibi, S tern I veliko rajSi prekliLemo krivico, nego da bi morali v I isti obliki potrditi mnenje v onem dop iau kot resniCno. 1 Imenovanja. Pristav koprskegasodi&Ca g. Am- I broz Fiegar, imunovau je okrajnim sodnikom v LoSi-I nu, pristav tolminskega sodiSCa, g. Karol Defacis pri-I stavom okrozne goriSke sodnije, in avskultant g. Ri-| hard Zdrrer pristavom okrajne sodnje v Ajdovficini. I Mil. *kofa tri. stanje se je, hvala Bogu, mmoli I teden zelo zboljSalo. Visoki bolnik u2e vsak dan za I nekoliko ur sine iz postelje. V soboto ga je obiskal 1 mil. ako! poreSki dr. Jan. Glavina. I Delalsko podporno drufitvo v Trstu prire-I di Silvestrov vecer v svojih prostorib zabavo, 8 Sali-1 vim predavanjem malo burko in tombnlo. 0 polnofii I se bode vo§LiIo splosno novo leto I potem bo pies v I zgornjej dvorani. Cisti dohodek tombole je namenjen I glsvnici zenskega oddelka. I V mubljani seje obleka siromaSkim Solarjem I in lolaricam, kakor druga leta, tudi letos delila pred-I zadnji cetrtek, in sicer v navzocnosti dei. predsed-nika Winklerja in njegove gospe soproge. Dunajska „Slcverujaa je bila napravila pc-I kojnemu JurCidu na cast krasno slovesnost, katere so I se slovanski dijaki in slovauski odlicniti udelezili. Ti I slovanski rodoljubi so ognjevito navdu§e'vali slovansko I in slovensko mladino ta vecer. I Umrl je v Trstu 10. t. m. namestniSki sve-I tovalec g. Vincencij Kircher. Bil je vesten uradnik in I moz" blagega area. BEd." ' I f Josip Nemec, kmet in skrben oCe svoji dru- zini v Sempetru, umrl je 9. t. m. po dolgi bolezni, i 33 let star. Ker je bil ranjki tudi narodui pevec, ki . je pel v ve€ narodnih druStvih, so rau Sempeteraki in goriSki pevci napravili v nedcljo popoludne slovesen pogreb. Polozlli so mu krasen venec fcttifytisoni »Na- i rodni pevci sopevcu v blagi spomin". Med Bprevo-I dom iu m grebu izkazali wmu s pBtjew ^Jidirjuj&afc t Valentia Blei^fe, edini doslej se iivefii mlajSi brat pokojnega dr. Jaiieza Bleiweisai umrl je kot veliki trgbvec na Donajt 9. t. m., tedaj malo dni potem, koje.venec pofozll na bratoVo rakev. Nal v miru poCiva! t Ivan Sancin (Nemec) odlmrnik druStva ,E-dmostta, ravnatelj gospodarskega druStva v Skednju, ud ciMiilnn komisije bivsi dnzelni poslanec in vecletni 2upaii v Skeduju, wl.iodoljub in pravi steber naSega naioda v trzaSkej okolici, umrl je 11. t. m. po dol------- gej bolezni. Takib moz je malo pn nas na Primor-Bkem, kajti ranjki je bil vedno zanesljiv in neomah-ljivo je stal na braniku za naso narodnost, bil je vedno zvest podpornik druStva wEdinostia, zraven tega je pa tudi sam skrbel za svoje izobraiovanje in bla-gostau 6voj« hide povzdignil na lepo stali§eo. Posebno zaslugo si je pridobil s tem, da je prvi vzbudil misel za ustanovo gospodarskega drustvn v Skednju. Naj veCen ostane spomin na tako vrlega tno2a in naj nje-govi soroj&ki posuemajo njegov rosaifiao led izgled. Na ujegovej gomili plaka narod po pravici, Pogroba Skednja So tacega ni imela. Po Rld.H f Avgttst Seaoa, urednlk BVienca« in pyvl pisatelj hrvadki sedanje dobe, neumomo delavou na-iodtijak, ki jo lnva5kemu narodu s svojimi muogo-steviinimi pesniskimi deli ueizmerno pomagaf, in le-gar slava se siti ce dalje boljcez meje hrvalke, umrl je 13. dec, po 10 mes«Lni hudi bolezni, So le 43 let star. Slovence je tudi Ijubil in skusal oba bratska na-roda pribli2evati. Hrvatom je prerana njegova «mrt huda, huda jzguba, kakor n, pr. $lovencem JurfiiiSeva. Iz Ljubliane je odilo vfierajk pogrebu v Zagreb v«8 zastopnlkov narodnih druStev. Scuoa jo zares vredeu da ga tudi Slovenci caste; vecna cast njegcverau slav nerau imonul f Job. Mafiek, pravnik, doina izlUdovljfco na Oorniskem, jako talentiran slov. dijak, io priSol tudi ob ^ivenje pri groznem polaru ua Dunaji. ti Kobarida. Spet so jo nokodo oglasll v .So- &* glede tukajlujih napisov, Prav tako, da se odkri vajo naio napake. Ako se to godi mirno. nestrastno, to ne more skodovati; morebiti vtegne se kaj poma- gati. Danes n. pr. imam zaznamovati, da jo g, J. M. I dal izbrisati na svoji hi&i prejsnji nemiki napis. Do- bro! rajse golc stonev kakor takoomazane; glejtezdaj I ste pol vefi vredni. Cast g. W. spreobernencu, sem I rekel zadnjU, danes pravim: Gast Vam! Vivat so- I quenst z drugo beseeo; bodi pameten Se ti, ki do zdaj nisi til 1 K—an. I Broncelj je v 11. 5tev. prifrcal v Crni obleki, I ker je izgubil tudi on svojega najboljSega prijatelja in I politicnega uCeoika. Zakesnil se je zarad zalosti, pri-I leti v 12. st. pa Se pred koncem leta. Pase ima vse-I lej obilo; naj jo le priduo deli vsem pokrajtnam slo-I venskim. „Cvetje z vertov svetega FranfiiSka*. V 1 12. zvezku se nahaja to-Ie vabilo. »Vse nage blago-I voljnc bravce prosimo, naj berL komogoCe ponovena-I roCilo, da mbremo doloCiti primerno stevilo nizvodovu, ki se imajo tiskati. .Cvctje" bo izhajalo I. 1882, ka-ker smo zadnji5 omenili, koliker toliko prazniduo o-psavljeno za sedemstoletnico svetega ofieta Franciska. Naj bi nade pobozno ljudstvo ob tako redki priliki pocastilo tega velikega dobrotnika eiovestva b prav obilimi narofiili na list, ki ima njegovo cast in slavo raoSirjevati, njegove vstanove priporoCevati, njegovo apostoljsko delo nadaljevati mej Slovenci. Raznim do zdaj nam razodetim 2eljam si bemo prizadcvali po mogocnosti vstrezati. Vabimo pa zlasti castito slovensko duhovSCino, da bi blagovolila podplrati nas trud tudi s priraernimi, zlasti krajSimi spisi; le obilo Stc-I vtlo sumostojaih pisateljev more dati distu prijetuo raznoverstno8t.—-Prva dva letnika se Se zmirom lah-ko dobita po navadoi ceni (v zvezkih po 70, pripro-sto vezaua po 80 kr.) Vse, kar se bo zanja skupilo, I je namenjeno frauciSkanskim misijonom/— Narofinina I ostane tudi tretjemn letniku nespremenjena, 70 kr. brez razlofika za vse kraje naSe domovine; poSiljati naj se blagovoli, kakor navadno, podnapisom: Oprav-niStvo BGvetjatt v franfiSkanskem samostanu v Gorici. nLjublianski Zvon" je Slovencem podaril v 12 zveziih svojega I. letnika na 790 straneh zares I obilo odbrane in tecne duSne hrane. Ta doslej naj-bogatejSi slovenski list je skrbel enakomerno za le-poslovje, kakor za znanstvene spise. DonaSal je vse izvirnOi in ima v svojej zakladnici za leta naprej iz-virnih spisov od raznih najboljih slovenskih pisatcljev, katerih se je nad 50 oklenilo „Ljublj. Zvona.tt Pn-hodnje leto hofie list prinaSati leposlovnih proizvodov v veCem obsegu, nego doslej. «Lj. BZv.« izhaja po 4 pole obsezen v veliki osmerki po jeden pot na me-sec v zvezkih ter ostane za vse leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gt. 30 kr. in za Cetrt leta 1 gl. 15 kr. „Kres." Leposloven in znanstven list. Tudi ta list je'donaSal enakomerno leposlovue in znanstvene . spise; tudi »fcres" je bralcem izrocil v 12 snopicili na 682 straneh prekoristnega berila, in hofie tudi na- 1 ldS^u eJakomeraQ odrati so m t9bm* pwtewde, kakor na ukovite ia znanstvene spise. j.Kres" bode izhajal 1. 1882 v oiese&iih zvcikih na 3-~4 polah za-cetkoni vsakcga raesrea. Cena mu ostane ista: nale-to 4 glM >»a I'°l leta 2 S1- Dijakom se cena zniza za celo leto na 3 gl., za pol lcta na 1 gl. 50 kr. Tako" hoceta tedaj olm nasa lepoalovna in znan-stvena lista nadalje skrbet; /.a dosno hrano zlasti ».lo-venskhn liaobralenim brake m i« bralkam. Z naSega stal&ca priporocauio obsma listouia, da vnemlji ta ob-Cinstvo enako za znanstvene, bolj za resne spise, kakor za primerno leposlovue izdelke. Mi nimanio doslej nobeoegazuaustvenftgacasopisa; toliko veco dolfnos? imata 9I4. Zv.* in ,Kre^*, nase uaobrazenceprepricevati o poirebi tudi ukovit»hf dasi bolj po domafr osnuva-nih spisov. Nam je v resnici lal, slisati poneilo od privatne strani da se narocniki pritozujejo, ces, d;t jim prinasa, n. pr. wLj.Z.* pteveS caranuh, znaustvomb spisov. Tudi opozarjtmooba lista na to, da iiaj ne spre-jemljeta pieobseinih proizvodov, ki bi se raztexali na vefi cetrtletij all tnorda na celo leto. Taki proiz-vodi naj ae posebo ti*knjo, ne pa v casopisih. Uroi-ce obvh listov pa tudi dofcrohotuo opominjamo, naj ne terjajo premnogovrstnega gradiva v vsaki stevilki, ker morojo aredniki vsled take terjatvc spise prove* drobiti in razkosovati. V tcko c el eg a leta naj se j zahteva prinierua iwiogovrstnost, v pojedinih §tevilkab i pa naj se gleda bolj na piiraerne celote. Na to strati ; je pisec teh vr?tic naobrazenstvo naSe opazarjal v pr- • vih 2 Stev«ka?i 1878 pokojne nwiborske „Zore*, iu j ga od onega prepricanja ni Se nikdor izpodmeknil.— I Sicer najtopleje priporolamo sloveusfccmn obcinjitvn, I naj z obilo narocbo podpira nase podjetnike, ki se \ tudi na to stran za narod v resnici zrtvujejo. Kakor j je nas kmet zgleden podpornik druzbe sv. Mohorjn, \ naj postane enako tudi izobraicui sbvenski svet zgle- j den podpornik visih izdelkov nase l?poslovne in znan- » stveue knjiievnosti. \ „Gosppdarski poudnik" nazivlje se list, ka- ' terega je v Sibeniku od 1. t. m. zaLel izdajati slav- i noznani rodoljub g. P. L. Bianchini. Prvastevilka ob-spga muogo izvratne tvariiu; za kmctijstvo in tudi zate ilustraaje. Kcdor je hrvaSCine dosti ztnoZei:, in se z j pospodardtvom peca, naj si ta listomisii. Izhajal bo 2 krat na tnesec, in sta.ie za vse leto 3 gld. Stevilki zadaje „So6o" je uredovalni stavec pozabljivo pustil bil dan predzadnje Stevilke. D«brl a^ nil za razpradtijo badmskih srcck iSlo, katere se inorajo izHrerkati z dobilki do 1S^5. zdruzene t skuptnah S 3% knez srbskimi sretkami s prem^jani, z vp'.ac-buini pi* •"» gl. in 10 gl. meswtno, dotj« sluzbo z dobrimi provizijauti. Franko ponudbe naj se posiljajo na Bankveraimguiig Orun & Com. AmsierJar- (Kelland). Oglas. Nazfisuja se. ila jp Jaciez P»»t*Twl »z dulenjih Xuvakov -L tt kot zapravljivec pod *kibstv> dejan, ter da mn j* Matb«vu2 D>>rlink iz coretijih Xovakov tS. Ill kf't skrbnik wilntTn. Cn'kito, 5 fleet ithm 18SJ. Bop ozdravlja pismeno specijalni zdi-avnik dr.KlilliSOli v Dr«zdanih (Dresden, Sach-sen) Za velike vspehe (8000) vebke medalje znanst. druSt. v Paiizu. Xaziiaiiilo. Podpisani vljndno nazttanja vsem svoj!m odjeraalcem (aventorjem), da je z decembrom t. 1. zopet odprl stacuno kolonijalnega blaga v svoji biii na Kornu ht. 12 ter se toplo priporoCa Peter Perissutti. Pattison-ova vata za protin najboljgi lek coper protin la reTmatizem T8akote8e vrsto, kakor: bolecine r obraza, prsib. vralu in zo-beh, protin t glavi rokah In nogab, trgnnje po udih, bolest v hrbtu in led'jah. V zavitkib po 70 kr., polorica 40 kr. G. Cristofoletti, lekarnica pri irnem medvedn vGoricina Travniku pri Skotiii- FoilaYljes 1879 7 Liaca in Tcplieah s srsbrao medaijo. C kr. Izfclj priv. dunajska nepremo5ljiva V11IYERXAI,1SA MAST ZA CSHaE OD KAROLA RUSSA & Co. Od Tisokcga c. k. deielno-brambenega miuisterstra potrjena in pri c k. vujni Tpeljana kot pripoznano MT najboljge ohranilo usnja. "^8 Cevlje, skornje, nsnje pri vozeli, jermeui, naj si Se tako trdi, pusti aii razpocani, postanejo ie po ciikratui rabi mehki kot zamet in vlaCni, popolnem nepremocljiri, tern-no cvni, svetlt in vstrajno mocni. 1 gkatljica za poskusnjo po 50 kr., 1 Skatljica — >/4 kgr. po 1 gl.t 1 Skatljica -^ »/2 kgr. 1 gld. GO kr., 1 gka.yica = 1 kgr. oo 3 gold. Ta TOiut za usTilr* dobiva se samo pri posestniku predpraTicp KAROL RU3S L Co, Wien, IV, Apfelgasse N. 6. Corvinjan : pri FetANCU DBEOSSI. JAKO VAZNO vsaktoreniu za odi. Prava dr. Whittsjcra voda za ofii od Trangott Ehrlmrdt-a v Grossbreitenbach-u v Ttiringiji (Thfiringen) slovi u^e od leta 1822 po celem svctu. Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarni „Carlo Zanetti" Vianuova27 in v tiork-i tmli v CristiifaleUi-jcvi lekanii na Tnuuiiku. Zahteva jia naj3e izrekoma samo dr. Whitejeva voda zci oci od Traug. Ehrhardta. Nobena druga. O.ilumki iz pisem: Gospodu Tr. Ehrhardt-u. Zahvaljcviije se ?a% zadajiC poslauo mi Va5o pra-vo dr. Whitejevo vodo za odi, Vain ra naznanjait), da sem se popolnem ozdravil, in Lu-lim samo, da bi v.sak, ki ga bole oCi, izvedel za ta zares zihavilni poim.Cek, ker je vreden, da s« kar mogoce razSiri (aledinar.). New-York (Nord-amerika), d. 4/11.80. Georg Seyschab, BHdhaner. Dalje: Ker steklenica VaSe prave dr. "VvTiite-jeve voda za o6i toliko uRaja (si. narf.). Sieg-burg b. C'Oln, d. 18/11 80. Hofmebter, Strafansf. Cudovite kapljic Sv. Antona Padovanskega To priproSto in nararno zdavilo je prava pomoc in ni treba mnogih besedi, da se dokaio nji vita moc. (ie se le rabijo nekoiiko dni, olaj$ajo it prav kmalu najtrdovratiiise ielodcne bolesti. Prav strezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih ¦ici, proti crevesoim bob'znim in proti glistam, ] nisjecnih n:idle2nostih, zoper beli tok, boljast, zopi tor ciatijo pokvarjono kri. One ne prcganjujo samo bolezni, atppak n*3 obvarujejrtndr pred Ysokff boi Prodajejo se v vsoh glavnih lekarnicah na narocbe in poSil'atve pa edino v Iokarnioi Cffet Gorici, v Trstu v lekami C. Zaaetti in Q, B. Ena dteklenita st.ini> BO novcev. NAJBOLJA IN NAJCENEJA QBLBKA ZA GQSPOI de5ke in otroke, suknje za gosp waterproof is zimski plaiii [iokai] dobivajo se zrncrom v najvefiem izb pri 1&. STE1MR-J17 GOB polftg Skofijske palace. Ondi tudi vseU vrst obleka 2 I n. duhov§L*ino, raznovrstne naprave, ' kor plasti za dez, kterili voda ne mofii, najbolj§i izdelek, gomaie, poj kozulii, lovske suknje, muti za dame, potnc kape itd. Naro^be se po meri takoj in ele§ izvrSnjejo. Mustri franko, kdor jih Leli. Po vjemajofiib se «odbah veJike vrntu imoMittiih svicarskill, nemsklh in a skih prak. zdravnikov in mifgih inedicinskih strokovnin listov ao se karji Rihardu Brandtu v Sohaflfhauaemi in svicarakih medicinalnih izdclnue sviearsko kugljice po svoje} srecnej aostari, brez v-iacili, telo poSkodovajoi! rin v vseh slucajih. kjcr troba nedraiestao odprtje narediti, nabran Sl62 i odstraniti, kn o5istitir knk«»r tudi vea prebavljalni aparat novo osiviti in piti, kot reelen, gotov, nebo:esfcno vpiivajoS, cen zdravilen pripomoSek more vsakomu priptfro^ati. Zahtevati m morajo b.rtcno Ie Iekarja Rih. Brandta svicarake kugljict dobijo le v kositrroih dozah e 50 kugljicaini i ro. 1.— in v manjSih dozah po 15 a 30 pf. §j^fT Vsak.t Skatljica prarih §vicar.4kih kuglic mora imeti gornji etiket, b carski kri2 na rudt'Cem dnu predsravljajoc in podpis izdelovateljcv. PrOSp5kti, ki med drugim obsezajo tudi mnoge sodbe iz -