[¦¦;......................................................I
: Železnica Maribor—Murska Sobota. ;
l..........................................................i
Z izgubo Radgone je naša država izgubila direktno zvezo Maribora in okolice s pokrajinami v Prekmurju; Nemška Avstrija je sicer v smislu St. Germainske pogodbe dolžna dopustiti neoviran promet po železnici Špilje-Gornja Radgona, ki teče večinoma po nemškem ozemlju. Toda ne smemo si prikrivati, da je to razmerje nenaravno in da v slučaju vojne nevarnosti lahko postane usodepolno za celo Prekrnurje. Vsaka država mora stremiti za tem, da ustvari v vseh svojih pokrajinah čim najugodnejše prometne zveze, ki so predpogoji za vsak gospodarski napredek. To mora storiti v prvi vrsti iz gospodarskih ozirov. Ugodne prometne zveze, zlasti železnice so za državo kakor žile za človeško telo. Po teh žilah se vrši velikanski proces izmenjave blaga v državi. Ako ta proces ne funkcijonira, ako so prometne zveze slabe, je celo državno in privatno gospodarstvo slabo. Država s slabimi prometnimi zvezami ja obsojena v gospodarsko stagnacijo. Ne sinemo prezreti tudi strategičnih ozirov. Ideja večnega miru je še vedno samo ideja. Namesto pravice in resnice še vlada na svetu moč in nasilje. Najboljši dokaz za to so sklepi Pariške konference, ki je zlasti nam Jugoslovanom povzročila toliko novih krivic, ki je pogazila evangelij prave svobode in enakopravnosti narodov in ki urejuje svet po starih makiavelističnih načelih spletk, laži in nasilja.
S temi dejstvi mora rečunati tudi naša mlada jugoslovanska država.
Ravno iz strategičnih ozirov pa je zveza Maribor-Sv. Lenart-Murska Sobota vitalnega pomena za našo državo. V slučaju voj-
ne nevarnosti   z   Nemško Avstrijo in Mažar-
I sko   bi   bil velik del Prekinurja in sosednjih
obmejnih krajev brez vsako železniške zveze.
i To bi imelo nedogledne posledice za obrara-
¦ bo nafte severne meje.
i         Za   gradnjo železnic so v prvi vrsti od-
J ločilni računi o rentabiliteti. Naj se že zida železnica kot državna ali privatna, zajamčo-na mora biti njena rentabiliteta, ki je odvisna v prvi vrsti od množine in hitrostji blagovnega prometa. Splošno znano je, da ; osebni promet ne krije obratnih stroškov že-i leznic, ampak samo tovorni promet. Gospo-i darske razmere v krajih, po katerih bi tekla železnica Maribor-Sv. Lenart-Murska Sobota so tako ugodne, da ni nobenega dvoma, da bi blagovni promet zajamčii rentabiliteto te proge. Ti kraji so izvanredno bogati. Za izvoz pridejo v poštev ogromne zalogo kmetijskih pridelkov (žita, sadja, vina, živine) v Prekmurju, v okrajih Ljutomer, Gornja Radgona, Sv. Lenart, Ptuj in Maribor. Čisto gotovo je, da bi bila zajamčena rentabiliteta te proge in da bi se moralo polagoma misliti tudi na gradnjo železnice Gornja Radgona-Sv. Lenart-Ptuj.
Zavedamo se, da nameravane železnice ne bo mogoče zgraditi v prvih letih. Država nima denarja. Veliki akcijski kapital pa se raje investira v drugih gospodarskih panogah, ki nesejo več dobička. Vendar je treba že sedaj sprožiti misel, da se vrše vsaj predpri- i prave z gradnjo bodoče železnice Maribor-Sv. Lenart-Murska Sobota. Treba je zbuditi zanimanje za to akcijo med interesenti in na odločilnih mestih.                                           i
V to svrho je »osvet trške občine Sv. Lenart v svoji seji dne 9- avgusta 1920 soglasno sklenil sklicati na dan 26. septembra 1920 dopoldne ob 11. uri zborovanje interesentov v društveni dvorani gostilne pri Ar-nušu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, da se določi program za to akcijo.
Vabimo   širšo   javnost,   zlasti   časopisje, j da širi zanimanje za to akcijo.