IZHAJA OD LETA 1959 Letnik XXVI Št. 4 Hrastnik, 13. 4. 1984
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE-SIJAJ HRASTNIK
Inovacije pod drobnogledom
Nahajamo se v času, ko postaja iskanje notranjih rezerv vse pomembnejše, včasih sicer po preprostem načelu: »Kamen na kamen —
palača___«, pa vendarle. Ob
tem seveda ne moremo mimo inovacijske dejavnosti.
To je bila tudi osrednja tema stalne akcijske konference Zveze komunistov naše delovne organizacije, sklicane konec letošnjega marca.
Ob pregledu dosedanje inovacijske dejavnosti, razvojnega in raziskovalnega dela v DO, ki je bila podana na konferenci, ne gre brez ugotovitve, da na tem področju danes stagniramo oziroma da je npr. inovativna dejavnost morda tudi v upadanju.
Iskanje vzrokov in same analize bodo vsekakor izzvenele v prazno, če ne bomo uspeli vsega tega prenesti v prakso in konkretnih težav in zakajev razreševati tam, kjer nastajajo.
Med drugim gre tudi za vprašanje osveščenosti v delovnih sredinah, marsikje tudi vprašanje odnosa do tistih, ki se pojavljajo s koristnimi predlogi in idejami. Naša prizadevanja za razširitev inventivne dejavnosti se bodo morala odražati tudi v samoupravnih aktih, oblikah stimuliranja in nagrajevanja.
Vsebina prenekatere razprave je lahko koristno napotilo tistim, ki bodo zastavili delo na tem področju, da bi bila situacija boljša, za nas koristnejša kot je sedaj. Delavce je treba motivirati za iskanje rešitev, za razmišljanje o problemih, pri razvijanju njihovih predlogov jim je treba nuditi konkretno pomoč in podporo. Koristni bi bili konkretni razpisi o posameznih problemih, ozkih grlih ipd. v posameznih TOZD, na ta
(Nadaljevanje na 2. strani}
Ocena o izvajanju nalog na področju razvojne in inventivne dejavnosti
Skladno z usmeritvami Centralnega komiteja ZK Slovenije o aktivnosti Zveze komunistov in pripravah na problemsko konferenco CK ZKS o raziskovalni in inventivni dejavnosti smo na pobudo predsedstva OK ZKS Hrastnik izdelali oceno o izvajanju nalog na področju razvojne in inventivne dejavnosti v DO Steklarna Hrastnik, ki jo v nadaljevanju navajamo.
V	DO Steklarna Hrastnik smo leta 1972 organizirali razvojno investicijski sektor za dokaj dobro kadrovsko zasedbo. Že takrat smo spoznali potrebo po spremljanju razvoja v svetu, zato smo usmerili v ta sektor strokovnjake z izkušnjami v steklarstvu. Kasneje pa je doživljal ta sektor številne kadrovske spremembe, predvsem zaradi potreb po kadrih na drugih odgovornih delih in nalogah v delovni organizaciji (dipl. ing. Mrcina je postal direktor DO, ing. Tušar komercialni direktor, dipl. ing. Kavšek vodja TOZD 1) drugi (ing. Tramte, ing. Kal-šek, dipl. ing. Platinovšek, dipl. ing. Koritnik in še nekateri) pa so delovno organizacijo Steklarno zapustili, v glavnem zaradi boljših pogojev, ki so jim jih nudili drugje.
V	tem času se je odvijala stalno ali manj intenzivna investicijska dejavnost (npr. izgradnja linije kelihov), tako da je sektor v glavnem usmerjen v pripravo in izvajanje investicijskih del. Nikoli pa nismo uspeli realizirati zamisli, ki je bila takrat tudi prisotna, da bi formirale neke vrste prototipno delavnico, v kateri bi zbrali mcj-rali neke vrste prototipno de-razne manjše izboljšave tako v pripravi proizvodnje, kot v sami proizvodnji. Tega nismo u-speli realizirati predvsem zaradi določene močno zastarele mi-
(Nadaljevanje s 1. strani) način bi lahko prišli do prenekatere rešitve.
Inovativna dejavnost bi morala tudi v praksi postati sestavni element naših planskih dokumentov. Pomembno je tudi, da jo zajemamo in razumevamo dovolj široko, na vseh področjih — tudi, ko gre za organizacijo dela, izboljšanje delovnih pogojev, varstvo pri delu, boljši izkoristek delovnega časa, nadomeščanje uvoženih materialov z domačimi ipd.
Gre torej za en, tehten vidik, ki mu moramo ob stran postaviti drugega: stanje na področju razvoja in raziskovalnega dela v naši DO. O teh problemih smo nekaj več zapisali na naslednjih straneh časopisa, vsekakor pa nam številke in dejstva o sedanjem stanju na tem, še mnogo pomembnejšem področju, niso v prid — ne nam niti naši prihodnosti.
selnosti o nepotrebnosti tovrstne dejavnosti.
Zaradi neustreznega nagrajevanja in nudenja ostalih pogojev (stanovanj) kasneje nismo uspeli na teh nalogah ponovno zaposliti ustrezno število strokovnjakov. Tako se je dejavnost sektorja dejansko omejila le na najnujnejšo investicijsko dejavnost ob pomoči zunanjih sodelavcev (gradbeni nadzor), ki pa je zaradi splošnega položaja precej upadla.
V združeni delovni organizaciji STEKLARNA-SIJAJ Hrastnik je organizacija razvojno-in-vesticijskega sektorja naslednja: Vodja razvojno-investici j skega
sektorja	(Viš, Voš)
Prevajalec — knjižničar — arhivar (Viš) Samostojni projektant Projektant Konstruktor Gradbenik Risar
Sedanja zasedba del in nalog pa se razlikuje od planirane, saj so dela samostojnega projektanta, gradbenika in risarja nezasedena. Tako je trenutna kadrovska struktura razvojnega sektorja naslednja:
1 — Voš
3 g- Viš (od tega 1 prevajalec) 3 —^ Tsš
Skupaj 7 delavcev
Angažiranost delavcev razvojnega sektorja je usmerjena v izvajanje investicij (v Steklarni in Sijaj) in pripravi investicij v Steklarni ter občasno na razvojnih nalogah v sodelovanju z drugimi vodilnimi delavci.
Z razvojem energetike se po dogovoru ukvarjajo v TOZD energetika in transport, s spremljanjem razvoja izdelave orodij pa v TOZD orodjarna, sicer pa na razvojnih nalogah sodelujejo še ostali vodilni delavci, predvsem direktor DO in pomočnik direktorja za tehnična vprašanja, zlasti področje steklarskih peči, tehnologije priprave zmesi ter ostali vodje temeljnih organizacij in sektorjev.
V letih 1981 do 1984 je bil sprejet srednjeročni plan 1981—■ 1985 za vse temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb, v katerem so začrtane smeri razvoja za omenjeno srednjeročno obdobje. Na začetku leta 1984 ugotavljamo, da smo nekatere naloge iz tega plana že uspešno realizirali kot npr.:
—	aktivirali proizvodno linijo za drobno rjavo embalažo;
—	aktivirali proizvodno linijo za stiskane izdelke;
—	zgradili peč za taljenje barvanega stekla;
—	razširili uporabo toplega rezanja izdelkov z uporabo doma izdelanih naprav;
—	osvojili tehnologijo »termo-listra« — to je nanašanje llstra na vroče izdelke;
—	začeli z žigosanjem kozarcev na doma izdelanem stroju;
—	začeli z proizvodnja na stroju za večbarvni sitotisk (4 barve);
—	delno posodobili orodjarno z nabavo modernih obdelovalnih strojev;
—- začeli z izdelavo rezervnih delov za IS avtomate, ki smo jih morali uvažati;
modernizirali oddelek za popravilo orodij — varjenje;
—	zgradili transformatorski postaji TP 5 in TP 6;
—	nabavili visokotlačna kompresorja;
—	nabavili in montirali Diesel agregat 1000 MVA za zagotovitev najmanjše električne energije v primeru izpada;
—- posodobili nekaj talilnih objektov (steklarskih peči) in na ta način zmanjšali specifično porabo goriva;
—	instalirali SIK napravo, ki po vnaprej določenem programu vklaplja in izklaplja večje porabnike električne energije in na ta način zagotavlja znižanje konice — kar predstavlja letni prihranek pri fakturah za električno energijo za ca. 10,000.000 din (po sedaj veljavnih cenaz za električno energij o);
—	povečali sistem oskrbe hladilne mehke vode za tehnološke namene;
—	povečali skladišče gotovih izdelkov v Podkraju;
— ter uredili še nekaj ostalih pomanjkljivosti, ki jih ne bi vseh naštevali.
Nekaj ostalih načrtovanih zadev je v fazi priprav oziroma izgradnje, kot npr. transformatorska postaja TP 7, ureditev dovozne rampe, dvorišča pri spodnjem vratarju, urejanje prostorov v gradu (vzorčne sobe).
Seveda pa nas čakajo še precejšnje naloge, ki smo jih načrtovali, od katerih bi omenili avtomatsko izdelavo plafonjer in nekatere druge posege v avtomatski proizvodnji ter najobsežnejšo nalogo, ki nas čaka — rekonstrukcija zmesarne.
To je seveda le bežen pregled izpolnjevanja nalog iz srednjeročnega plana 1981—1985.
Ker je predelava steklene mase dokaj zahtevna in so stroji in naprave visokoproduktivni, je le nekaj specializiranih firm v svetu, ki proizvajajo tovrstne naprave (gre predvsem za proizvodne naprave). Zato bi bilo nesmotrno poizkušati izdelovati avtomate doma, pri ostali opremi pa obstojajo določene možnosti za izdelavo v Jugoslaviji. Zaradi omejenih možnosti uvoza opreme smo poiskali delovno organizacijo, ki bi bila pripravljena in sposobna del steklarske opreme izdelati iz domačih materialov. Navezali smo stike z Metalno-Senovo, ki ji je ob našem sodelovanju uspelo v kratkem času osvojiti proizvodnjo peči za hlajenje stekla (eno
Predelava steklene mase je dokaj zahtevna in le nekaj specializiranih firm je v svetu, ki proizvaja stroje in naprave v ta namen.
(Viš, Voš) (Viš)
(Viš)
(Tsš)
Naložbe za prihodnost
INVESTICIJSKA DELA V TOZDU PROIZVODNJA SVETIL
imamo v obratovanju tudi mi), naprave za polnjenje steklarskih peči (eno imamo montirano), naprave za transport našega odpadnega stekla (tudi te naprave že uspešno delujejo pri nas), ter še drugo opremo, ki jo uporabljajo steklarne. Trenutno z njimi skupno rešujemo problematiko transporta mletja in vračanja črepinj in odpadnega stekla za ponovno taljenje.
Poleg navedenega sodelovanja pa smo v naši delovni organizaciji konstruirali in izdelali stroj za žigosanje, ki je že v obratovanju in ki lahko nadomesti zamudno ročno žigosanje ter izdelali nekaj naprav za toplo rezanje vročih steklenih izdelkov.
Na podlagi idejnega tehničnega projekta rekonstrukcije in povečanja zmesame s skladišči in transportom zmesi so v teku pripravljalna dela. Ureditev zmesarne v naslednjem obdobju je naša najpomembnejša naloga, saj je zmesarna za ohranitev kvalitete proizvodnje sedaj, kot tudi za naslednji razvoj, življenjskega pomena. Zato bo potrebno pričeti z rekonstrukcijo že v letu 1984.
V zvezi z nadaljnjim dolgoročnim razvojem DO Steklarna-Sijaj smo naročili pri IB Ljubljana (specializirana projektantska organizacija za steklarsko tehnologijo) izdelavo idejne študije za razvoj DO do leta 2.000. Od te študije, pri kateri sodelujejo tudi naši strokovnjaki, pričakujemo možne smeri razvoja naše delovne organizacije na tem dokaj utesnjenem področju.
Pri snovanju razvoja naše delovne organizacije smo v preteklosti v času načrtovanja proizvodnje pena stekla, sodelovali s slovenskimi proizvajalci izolacijskega materiala, ko je šlo za delitev proizvodnega programa. Nadalje smo sodelovali z TGA Kidričevo pri skupnem planiranju proizvodnje zeolitov. Na pobudo TGA jo bilo to sodelovanje obnovljeno tako, da obstaja možnost za skupno proizvodnjo nadomestila TPP za potrebe industrije detergentov.
Med strokovnimi institurijami, s katerimi smo doslej sodelovali, moramo v prvi vrsti omeniti Institut Jožef Štefan. Tu beležimo dobre rezultate, saj smo z njihovim sodelovanjem postavili že prej omenjeni SIK, prav tako pa nameravamo vpeljati računalniško krmiljenje talilnih objektov ob sodelovanju omenjenega inštituta.
Tehnološka opremljenost naše delovne organizacije je zelo izrabljena saj je povprečna stopnja fizične izrabljenosti preko 70 % Program posodabljanja strojev za proizvodnjo stekla imamo sicer izdelan, vendar ga zaradi težav pri uvozu ter sprememb razpolagalnih pravic z devizami, nismo uspeli realizirati kot je bilo že prej omenjeno, v SFRJ zaradi specifičnosti naše industrije in proizvajalca steklarskih strojev. Zato bomo zaradi visokih cen novih strojev tudi v bodoče ohranjali proizvodnjo z dosedanjim načinom vzdrževanja. Ob tem pa se zavedamo, da taka proizvodnja še zadovoljuje potrebe domačega, je pa nekonkurenčna na zunanjem trgu.
(Nadaljevanje v prihodnji št.)
Približno 10 let je minilo od zadnje večje investicije v proizvodne prostore v tedanji DO Sijaj. Da bi informirali tudi delavce v bivši DO Steklarna o razlogih za to investicijo in o njenem poteku bomo v tej nekoliko širši informaciji poizkušali orisati potrebe in stanje v proizvodnih kapacitetah.
Sijaj je v svojih dobrih 35 letih dela v celoti sam iskal možnosti za svoj nadaljnji razvoj. Iz enostavne delavnice za popravilo električnih aparatov je po več fazah prišel na lokacijo ob nekdanji betonarni komunale, v letih 1963 do 1970 pa postopoma dograjeval sedanji objekt na levi strani tovarne. Zaradi njegovega značaja je v vsem obdobju posebej težil za razvojem galvanizacije in' delno montaže, kovinska predelava pa je bila predvsem predmet kooperantskih ponudb. V začetku 70-tih let smo ugotovili, da tovarna dobiva že tolikšen obseg in je nujno potrebna temeljita razširitev, predvsem pa čim večja in čim bolj kompletna lastna proizvodnja. Zaradi tega je v letu 1973 DS sprejel sklep o pristopu k investiciji v nove proizvodne in skladiščne prostore v izmeri nekaj več kot 3.000 m2. Tako kot vse naložbe pred tem, smo tudi to finančno zagotovili izključno z lastnimi sredstvi, saj kakšnega večjega posluha za sovlaganje tako v družbenopolitični skupnosti kot tudi pri poslovnih partnerjih ni bilo. Kljub temu je bila ta, za takratno velikost Sijaja zelo velika investicija v roku in finančno uspešno izpeljana, pa tudi v nadaljnjem delu v celoti tudi finančno izplačana. S tem pa smo seveda le za nekaj let zadostili potrebam, istočasno pa že pripravili koncept nadaljnjega razvoja razširitve proizvodnje. V letu 1980 smo preko Investicijskega biroja izdelali globalni projekt razširitve tovarne, kateri nam bo slej ko prej postal osnova za nadaljnji razvoj, seveda pa je razumljivo, da ga v celoti ne bomo mogli tako kmalu realizirati.
Že v letu 1982 smo poizkušali s prvo fazo tega projekta, izdelali smo investicijski program, žal pa nas je zakon o prepovedi bank, da dajejo garancije na bodoči priliv iznenadil v tolikšni meri, da smo od koncepta odstopili, fazo zmanjšali še za približno polovico in pristopili le z delom te izgradnje, to je v skupni višini 90 mio. N din.
Ugotovili smo namreč, da skupno s sovlagatelji in Creditor ji le toliko sredstev lahko zberemo.
Ta delna faza nam bo prinesla sledeče: ‘
-— Na desni strani tovarne bomo zgradili novo nadomesmo skladišče gotovih izdelkov z enako kapaciteto, kot ga ima dosedanje. Skladišče bo zaradi pomanjkanja prostora v dveh etažah, kar sicer nekoliko podraži izvedbo zaradi vertikalnega transporta, vendar pa smo se odločili da tako pot izvedemo s transportnimi trakovi in ne z dvigalom, ker kontinuiran verti-
kalni transport predstavlja manj komplikacij kot dvigala. Sama tehnologija skladiščenja bo podobna sedanjim, s tem da bo na zgornjem nadstropju skladiščenje z regali, za manipuliranje s kartoni pa bomo uporabljali dvigala — viličarje. Na tem nadstropju naj bi se skladiščila predvsem svetila ža domači trg, v spodnji etaži pa v enem delu izvozna svetila, v drugem delu pa bo prostor za ekspedit, to pomeni kompletiranje izdelkov za posamezne kupce in tovornjake.
—	V prostoru sedanjega skladišča gotovih izdelkov bomo instalirali lakirno linijo, skladišče polizdelkov in montažo.
Lakirna linija bo v svojem tehnološkem konceptu podobna obstoječi, ravno tako bo v kontinuiranem postopku najprej v prvi fazi razmaščevanje in fosfatna obdelava osnovne površine, tej fazi sledi sušenje, lakiranje s prvo barvo, umerjevalni tunel, sušenje v peči, ki ima približno dolžino 30 m, maksimalna možna temperatura 250° C, ogrevanje peči pa bo z vročim oljem, ki ga bomo segrevali na posebni napravi Thermopak. Na ta način se bomo izognili odprtim oljnim gorilcem, ki sicer predstavljajo nenehno nevarnost za eventualni požar. Po sušenju prihajajo izdelki v drugo kabino na ponovno barvanje in ponovijo pot skozi fazo drugega sušenja. Kapaciteta linije je zaradi možnosti regulacije hitrosti traku variabilna, maksimalna kapaciteta pa bo preračunana, plafonjere kot enega osnovnih artiklov, približno 4.000 kosov na 8 ur. Proizvajalec linije je Zavod crvena zastava iz Kragujevca TOZD Proizvodnja strojev.
Skladišče polizdelkov in montaža gotovih izdelkov bosta v konceptu ostala v enaki tehnologiji kot do sedaj, le prostorsko bosta pridobila za 50 % od dosedanjih. Sama tehnologija, ki jo uporabljamo predvsem pa način proizvodnje, ki je še vedno maloserijski (razen plafonjer še vedno proizvajamo malokdaj več kot 1.500 kosov v seriji), ne dovoljuje večjih montažnih linij ah trakov zato tudi odločitev, da v tej fazi na tem področju ne spreminjamo tehnologije.
—	V prostor sedanjega skladišča polizdelkov in montaže pa bomo razširili kovinsko obdelavo, ki ima v tem trenutku najtežje prostorske pogoje. Poleg obstoječih strojev bomo nakupili nekaj dodatnih stiskalnic in manjših naprav.
—• Glede energetike ugotavljamo, da obstoječa transformatorska postaja še pokriva to razširitev pač pa je premajhna kom-presorska postaja, zato bomo kupili še en dodatni kompresor za 6 m3 zraka na min., nov rezervoar in nekaj dodatne opreme. Prav tako bo potrebno tudi vgraditi postajo za segrevanje olja — thermopak, ki bo dobavljala približno 2 x 600.000 kcal/h (po končani investiciji bo čim-prej sledila tudi rekonstrukcija obstoječe lakirne linije, kjer bo
predvsem potrebno zamenjati sistem ogrevanja peči ter obnoviti transportno verigo. Po dogovoru bomo iz obstoječe naprave za segrevanje olja zagotovili ustrezno energijo tudi za staro linijo).
S to investicijo naj bi predvsem razširili tista ozka grla, ki nam v tem trenutku onemogočajo večjo proizvodnjo, to pa naj bi za 17,5 % povečalo fizični obseg proizvodnje, predvsem tistih artiklov, ki so izvozno najbolj iskani, to je armature za PL in program klasičnih lestencev za izvoz v Madžarsko, Češko in Sovjetsko zvezo. V investicijskem elaboratu smo tudi ekonomsko in tehnično podprli trditev, da bomo 60 % novo pridobljenih kapacitet izvozili na konvertibilno tržišče, s čimer bi povečali izvoz za 1,220.000 $. Ta trditev predvsem bazira na povečanju proizvodnje armatur za PL ter predvideni naložbi v TOZD proizvodnja stekla v avtomate za proizvodnjo stekel za plafonjere.
To je v kratkih besedah predstavitev vsebine in obsega nove naložbe. Pretežni del preteklega leta smo porabili predvsem za pridobitev vseh potrebnih soglasij, upamo, da bo tudi ta investicija dokaz, da je v tem času pri nas več časa potrebnega za urejevanje formalnosti, pridobivanja soglasij, kot pa za samo fizično izgradnjo investicije. Žal, se pa to temeljito odraža tudi v višanju cen, saj še tako pesimistično gledanje pri ocenitvi naložbe v investicijskem programu ne more dohajati dviganja cen, ko sklepamo pogodbe. Kljub vsem tegobam in problemom smo ob veliki pomoči Rudisa iz Trbovelj, ki je prevzel kompletni inženiring za investicijo, le uspeli še v decembru pridobiti gradbeno dovoljenje in do konca leta podpisati pogodbe za gradbena dela in lakirno linijo, kar predstavlja v celotni naložbi skoraj 2/3 vseh sredstev. Tako smo še ujeli »stare cene«, z velikimi avansi (gradbenikom smo ponudili celo 80 % avansa) pa si zagotovili fiksne cene in izvedbo »na ključ« ne glede na kakršne koli višje cene reproma-terialov. Gradbena dela smo zaupali domačemu gradbenemu podjetju, ki je tudi sicer bil najugodnejši ponudnik, ob njem sta v ponudbah sodelovala še Gradis iz Ljubljane in Ingrad iz Celja. Za lakirno linijo pa smo iskali ponudbe še pri SOP Krško in 14. december iz Beograda. Z vsemi ponudniki smo imeli temeljite razgovore, preverili njihove reference in poizkušali izbrati najugodnejšega.
Prav je da se seznanimo še s finančnim delom investicije. Vrednost celotne investicije je
89,350.000	din, od tega bomo porabili za:
1.	gradbena dela 32,400.000
2.	opremo	47,650.000
3.	za druge stroške 4,700.000
4.	obratna sredstva 4,500.000
(Nadaljevanje na 4. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Sredstva pa smo zbrali takole:
1.	lastna sredstva vključno z prispevkom bivše DO Steklarna
2.	krediti dobaviteljev opreme
3.	kredit LB TBZ,
Trbovlje
4.	sredstva sovlagateljev in krediti poslovnih partnerjev
Elektrotehna,
Ljubljana	5,000.000
Mercator,
Ljubljana	4,000.000
Kemij a-Impex,
Ljubljana	8,000.000
Rudis,
Trbovlje	2,000.000
Interevropa,
Koper	5,000.000
Surovina,
Maribor	2,000.000
S tem pokrivamo naložbo v celoti.
In kakšno je stanje po prvih treh mesecih izvajanja naložbe?
V tem trenutku imajo gradbeniki dela v polnem zamahu. Čeprav jih je daljša zima kot običajno in več snega, pri delu nekoliko zavrla in smo pred časom ugotavljali že več kot 3 tedne zamude, pa sedanje ugodne vremenske razmere in zelo dobra organizacija dela na gradbišču kažejo, da bodo gradbeniki le uspeli do 27. aprila dokončati objekt skladišča do te faze, da bomo lahko v času prvomajskih
praznikov preseljevali skladišče gotovih izdelkov. Trenutno dokončujejo ploščo med prvo in drugo etažo, istočasno pa se tudi že pripravlja za zapiranje sten v pritličju.
Lakirna linija je projektivno v zaključni fazi, po zadnjem razgovoru pred tednom dni je že naročena tudi vsa glavna oprema, tudi dobavni roki se nekako ujemajo z našim generalnim programom investicije. Projektanti pa zamujajo s projektom preureditve sedanjega skladišča, kjer bo potrebno predelati nekatere instalacije ter dovode in odvode za elektriko, komprimi-ran zrak, vročo vodo, odpadno vodo ipd. Takoj po preselitvi skladišča moramo v maju vsa ta dela pripraviti, kajti mesec junij je predviden za montažo lakirne linije. V juliju naj bi potekalo poizkusno obratovanje, pri tem pa bomo poizkušali tudi sultcesivno preselitev montaže, skladišča polizdelkov in kovinske delavnice. Za te preselitve bomo poizkušali izkoristiti čas dopustov, ko bo tudi ostali del tovarne v remontu, delno pa proste dneve ob sobotah in nedeljah, tako da bi čim manj motili normalno proizvodnjo.
V mesecu avgustu predvidevamo poizkusno obratovanje, oziroma nam ta mesec pomeni skrito rezervo, kajti od sredine avgusta dalje že iz izkušenj vrsto let nazaj v proizvodnji svetil vedno povpraševanje zelo narašča, zato bi morali v tem obdobju že povsem normalno obratovati v novih prostorih.
20,250.000
16,000.000
27.000.	000
26.000.	000
Sijaj je v svojih dobrih 35 letih dela v celoti sam iskal možnosti za
nadaljnji razvoj.
V prostoru sedanjega skladišča polizdelkov in montaže bomo razširili kovinsko obdelavo.
V tem času smo tudi že sklenili skoraj vse pogodbe z dobavitelji opreme — ostalo, ugotavljamo, da večjih presežkov na predračunsko vrednost ne bo, v nobenem primeru pa to preseganje ne bi smelo biti več kot 2 oziroma 2,5 mio. din, kar še vedno na celotno vrednost znaša le nekaj odstotkov. Smatramo, da je tak izid v času tako močne inflacije več kot uspešen. Žal pa je v septembru lansko leto izšel nov zakon oziroma nov predpis o izvajanju protipožarne zaščite, ki je veliko bolj zahteven kot je bil obstoječi. Razgovori o potrebnih zaščitnih u-krepih še tečejo, vendarle pa bo brez dvoma potrebno z vmesno zaščitno steno povsem izolirati protipožarno celoten prostor lakirne linije, zagotoviti gašenje najbolj izpostavljenih točk s stacionarno napravo na C02. V skladišču gotovih izdelkov pa bomo morali delno preurediti obstoječo napravo za javljanje požarov ter zagotoviti dva viličarja za operativno delo nalaganja kartonov v regale. Teh stroškov bo predvidoma za 10 mio. N din.
Poleg tega pa bomo morali še obnoviti nekatere sedanje naprave, ki tudi sicer več ne delujejo zadovoljivo, predvsem toplotna postaja za ogrevanje, povišati moramo obstoječi dimnik
na kotlovnici in nekatera druga dela, kar pa bomo pokrivali iz amortizacijskih sredstev.
Z ozirom na dober uspeh poslovanja v letu 1983, kjer smo le zagotovili precejšen del sredstev za poslovni sklad, bomo te dodatne podražitve za dodatna dela lahko zmogli sami.
Upam, da bo ta informacija predstavila našo investicijo in naše napore za razširitev tovarne tudi tistim delavcem v novi DO, ki do sedaj niso mogli dobiti ustreznih informacij. Pričakujemo, da bo investicija tako uspešno dokončana, predvsem pa da bo dala tako uspešne rezultate, kot smo jih bili navajeni dosegati pri investicijskih naložbah v preteklosti. Vsekakor pa moramo ponovno ugotoviti, da tako povpraševanje po naših izdelkih, kakor tudi možnosti za plasma svetil v izvoz narekujejo take naložbe, kjer bomo s sodobnejšo opremo predvsem zmanjšali proizvodne stroške in s tem pridobili več dohodka. Zaradi tega se ne bomo ustavili pri tej naložbi, že sedaj načrtujemo predvsem nakup nekaterih avtomatskih strojev za površinsko obdelavo kovin ter vsaj polavtomatsko izvedbo galvanizacije. To pa bo delo za prihodnje obdobje petih let.
Marjan Pergar, dipl. inž.
S to investicijo bomo razširili tista ozka grla, ki nam v tem trenutku onemogočajo proizvodnjo — to naj bi tudi za 17,5% povečalo njen
fizični obseg.
Pravna pomoč občanom
Doslej je bila za delavce in občane, pa tudi za delovne in druge skupnosti v občini Hrastnik organizirana brezplačna pravna pomoč in sicer ob četrtkih popoldan na sedežu Skupščine občine Hrastnik, prav tako ob četrtkih celodnevno na sedežu Občinskega sveta Zveze sindikatov Hrastnik.
Glede na kadrovske spremembe pri organiziranju pravne pomoči pri Skupščini občine Hrastnik, se bo od 1. aprila 1984 dalje do nadaljnjega opravljala brezplačna pravna pomoč in sicer:
1.	na enoti Temeljnega sodišča v Trbovljah, vsako sredo od 8. do 16. ure, za vse oblike pravne pomoči za občane, delovne organizacije in delovne skupnosti.
2.	Na sedežu Občinskega sveta Zveze sindikatov Hrastnik (pri centralnem spomeniku ZZB NOV) vsak četrtek od 7. do 15. ure za občane, delovne in druge organizacije, vendar le za pravne pomoči s področja:
—	delovnih in stanovanjskih razmerij,
—	pokojninsko-invalidskega zavarovanja,
s področja varstva in socialnega skrbstva.
Občinski oddelek za občo upravo
Spomladanski frankfurtski sejem 1984
Za nami je pomembna mednarodna manifestacija na področju stekla, keramike, porcelana, j edinega pribora ter svetil — spomladanski frankfurtski sejem 1984.
Po obsegu približno tak kot ga poznamo, po vsebini pa spet bogatejši za marsikateri nov program.
Čeprav je minilo od jesenskega sejma samo 6 mesecev, že laični pregled lahko zazna novosti posameznih proizvajalcev. Novosti so prilagojene situaciji in pogojem predvsem zapadnega tržišča, ki je zahtevno, pa tudi z recesijo še ni popolnoma opravilo. Ob tem gre poudariti nekatere postavke nastopanja na tržišču, ki so, kot izgleda, vodilo najuspešnejšim proizvajalcem (razstavljal-cem) na frankfurtskem sejmu 1984:
—	izčrpati je treba vse možnosti pri iskanju poti do potrošnika — preko kvalitete, funkcionalnosti, novih izdelkov oziroma hitremu preusmerjanju v proizvodnji;
—	izreden poudarek gre obdelavi končnega potrošnika v maloprodaji — prodajalci morajo biti usposobljeni in pripravljeni, da podprejo določene usmeritve proizvajalcev;
—	poudarek je na kvaliteti in na konkurenčni ceni — tu se pripravljajo cenejši proizvodni procesi, uvaja se robotika.
Ob gornjih postavkah samo še pripomba, da je omenjena politika nastopanja na tržišču usmerjena na veliko kupno moč, ki pa jo je treba s primernimi prijemi zainteresirati za nakup. Ob tem je značilna misel direktorja steklarne Nachtmann:
»Zasičenosti trga ne poznam, tudi če imam 5 oblek, si bom kupil še eno, dokler bom imel denar.«
Pregled razstavljalcev, med katerimi je že drugič tudi Kristal Zaječar, je izredno zanimiv, saj je tu koncentrirana elita proizvajalcev steklenih izdelkov.
Nekateri giganti, kot ameriška Libbey Owens, Anchor Hocking, francoski J—G. Durand & Cie, itd. imajo v programu vse, kar potrebuje gostinstvo, gospodinjstvo itd. Ne samo to, nudijo tudi nove uporabne možnosti izdelkov oziroma nove oblike izdelkov za konvencionalno uporabo.
I pisd bianc pted ved
Rhin
Dva primera avtomatsko izdelanih kozarcev (kelihov) — noga v zeleni barvi, čaša prozorna. Firme, kot je Luminare (J. G. Durand & Cie), si privoščijo to na avtomatu. Ob tem se velja spomniti, da je različna barva noge in čaše še do nedavnega veljala za domeno polavtomatske in ročne proizvodnje.
m**
1113 .I

Pestra ponudba večbarvnih dekorjev in ustrezne embalaže — primer steklarne Saivo.
•ROSAUNE
Barvno steklo in avtomatsko izdelani kozarci ter vrč. V programu barvnega stekla ima Lu-minare sledeče barve: dimno, amber, zeleno, črno in rozalin. Seveda gre za izključno avtomatsko proizvodnjo.
Posebno področje so posode za shranjevanje. Američka Anchor Hocking ima v programu vsaj 20 vrst različnih posod.
Ob tem gre za uporabo barvnega stekla, kombinacije barvnega in prozornega stekla, za posebne izvedbe, ki so obstojne na temperaturo (ovenproof, microwave safe, duralex), dekorirane izvedbe, itd. Ob tem velja poudariti, da gre skoraj izključno za avtomatske izdelke.
Od pisani paleti, ki jo ponujajo proizvajalci, je letos še posebej izstopalo področje dekoriranih izdelkov. To so bili barvni robovi izdelkov (kompot servisi, kozarci) in pa deloma barvane noge kelihov ali barvane posode za shranjevanje in vlaganje. Klasične keramične barve vsebujejo svinec in niso primerne za stik z usti, torej je samoumevno, da gre za novo »zdravo« barvo. To tudi nam odpira določene nove možnosti na področju dekoriranja.
Področje svetil je v Frankfurtu podrejeno drugemu razstavnemu programu, zato je vtis ob ogledu skromnejši. To velja še posebej glede na razdrobljenost razstavljalcev, saj so leti delno v enem, delno pa v drugem prostoru (paviljonu). Vseeno je moč opaziti podobne prijeme nastopanja in osvajanja tržišča, kot so uvodoma omenjeni za ostale proizvajalce. Predvsem izstopata enotnost in čistost načrtovanja svetil, poudarek je na družinah svetil in pa na kvalitetnih, ročno izdelanih (steklenih) svetilih.
Ce na kraju potegnemo vzporednico med tistim, kar je predstavljeno v Frankfurtu in med možnostmi Steklame-Siijaj, je več kot očitno, da nam je mnogo bližji nivo razsvetljave, kot pa ostalih izdelkov. Tu gre bolj za programske in oblikovalske ' odločitve, medtem ko na področju stekla za gostinstvo in široko potrošnjo nastopajo mnogo večji jugoslovanski problemi (tehnološka zaostalost, kvaliteta, itd.).
Več kot potrebno je torej, da storimo vse v smeri novih programov oziroma ustrezne usmeritve na področju razsvetljave.
Isti napor velja za področje ostale proizvodnje, čeprav tu objektivno lahko pričakujemo zaostanek za evropskim oziroma svetovnim nivojem.
Slavko Marčen
Ponosni na delovni uspeh
Meseca maja bo v Baru otvoritev trgovske hiše Izbor, za katero smo razsvetljavna telesa izdelali v naši temeljni organizaciji. Kljub težavam je posel v celoti uspel, zato je prav, da širšemu krogu kolektiva predstavimo del programa tozda Proizvodnje svetil, ki je namenjen opremljanju hotelskih, trgovskih in poslovnih objektov. Asorti-man teh svetil je zelo pester in zajema od klasičnih lestencev različnih velikosti, namenskih svetilk vseh vrst do razsvetljav-nih sistemov hladne in tople razsvetljave.
V tej trgovski hiši smo vgradili dva takšna sistema: fluolux in silux. Oba sistema sta izdelana iz barvanih aluminijastih profilov oziroma cevi, v katerih so vgrajeni okovi za žarnice in predstikalne naprave, ki so vezane z veznimi elementi v večjo kompaktno celoto ter obešene preko jeklenih vrvi na strop.
Za opremljanje tega objekta so se potegovale tri naj večje DO za izdelovanje svetlobnih teles, kar dokazuje, kako huda je konkurenca na tem področju. S svojo optimalno ponudbo in z renomejem firme smo na licitaciji, ki je bila septembra 1982, ta posel tudi dobili. Celotna vrednost del za omenjeno trgovsko hišo je znašala 2,2 stare milijarde din in je po vrednosti in količini eden naj večjih objektov, ki smo jih do sedaj opremljali.
Cel prodajni center sestavljajo štirje med seboj povezani segmenti. Trije deli imajo podobno obliko kot trdnjave pri šahu in dajejo obiskovalcu precej nenavaden vtis. četrti del je zidan v običajnem slogu, njegov presek je trapezaste oblike. V prvi najmanjši trdnjavi, katere površina je 1.100 m2, bo restavracija s tremi točilnimi pul-
ti, kuhinjo in galerijo. Ta del smo opremili z razsvetljavnim sistemom silux z 850 žarnicami po 25 W. Modul tega sistema je šesterokotnik, moč osvetlitve se regulira z zatemnilnim regulatorjem, ki ga je vgradila Iskra iz Kranja. Ostali dve trdnjavi sta večji (njuna površina meri okoli 5.000 m2) in imata eno oziroma dve nadstropji. Ves ta del bo služil kot trgovina, v kateri bo moč kupiti tekstil, pohištvo in ostale potrebščine. Površine vseh petih etaž so šeste-rakotne, kakor tudi vgrajeni razsvetijavni sistemi fluollux, ki razsvetljuje celotni trgovski del.
Za oba razsvetljavna sistema smo porabili okoli 21 ton aluminija v obliki profilnih cevi, o-kroglih cevi in odlitkov. Instalirali smo preko 33 km žice, vgradili približno 100.000 vijakov različnih velikosti, celotno količino razsvetl javnih teles pa je v Bar prepeljalo devet kamionov, ki so prevozili 17.000 km. V oba sistema je vgrajenih 3.100 fluorescentnih žarnic in 1.000 navadnih žarnic E-27, katerih skupna priključna moč znaša 165 KW.
S proizvodnjo obeh sistemov smo pričeli februarja 1983, z montažo na objektu, ki je potekala mesec in pol, pa maja istega leta.
Na objektu sedaj potekajo zaključna interierska dela in trgovska hiša v Baru dobiva svojo končno podobo. Mislim, da je to izredno lep objekt, ki bo imel poleg prodajnega centra še restavracijo, veliko poslovno zgradbo, lokale za obrtnike, kot posebnost celo sončno uro, velik parkirni prostor. Priporočam vam ogled tega objekta, če vas bo pot slučajno zanesla v južni del Jugoslavije.
Miran Drač
Za opremljanje tega objekta so se potegovale tri največje delovne organizacije za izdelovanje svetlobnih teles —• z optimalno ponudbo pa smo posel dobili mi.
V trgovski hiši smo vgradili fluolux in silux sistem svetil.
Srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu
Gospodarski položaj se še nekaj časa ne bo spremenil, zato je treba spremeniti odnos do dela, ne do razmer. Izvoz naj postane osnova za razvoj in delo, ne le za odplačevanje dolgov, čeprav jih bo do leta 1989 letno treba vrnilti po 5 milijard dolarjev. Boljšo bodočnost si bomo izborili z odgovornostjo — vendar ne brez dobre kadrovske politike — s kvaliteto, boljšo poslovnostjo in organizacijo dela. To je le nekaj misli iz razprave tovariša Mihe Ravnika na 6. srečanju novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki je bilo tokrat v Ljubljani.
Organizacijo je tudi tokrat prevzel odbor RS ZSS za obveščanje in politično propagando ter Center za razvijanje obve-
ščanja v združenem delu pri Delavski enotnosti.
Interna glasila so v veliki meri šej vedno privilegij velikih DO, so ugotovili udeleženci, tokrat se nas je zbralo več kot 250. So najbolj brana sredstva množičnega obveščanja, vendar v večini primerov ne prinašajo materialov za odločanje. V Sloveniji izhaja preko 530 glasil in več kot 300 občasnih ali dnevnih biltenov, ki zaradi krajše dobe tiska prinašajo bolj sveže novice. Kot najučinkovitejše sredstva obveščanja lahko smatramo interne radijske postaje, jasno, pod pogojem, da so informacije pestre, pravilno izbrane in aktualne. Žal, za to obliko informiranja ni možnosti povsod. Več pozornosti bi morali posvetiti obveščanju v tozdih, pose-
bej kjer gre za dislociranost.
Da obveščanje in informiranje ni tako kot bi moralo biti ali bi lahko bilo, smo delno krivi tudi sami organizatorji obveščanja, dostikrat pa je krivdo iskati tudi v tem, da tega dela ne opravljamo profesionalno ali pa smo premalo usposobljeni.
Naj bo že tako ali drugače, vsi se zavedamo, da ni recepta za dobro obveščanje, vsak ga bo moral iskati sam, primerno okolju, kjer dela. Nedvomno pa je, da je dobro informiranje in obveščanje temeljni pogoj za pravilno in dobro samoupravno odločanje. Da bi lahko vsak delavec resnično razpolagal z rezultati svojega dela, bi moral imeti na razpolago zadosti uporabnih in dobrih informacij, za kar bomo morali dobršen del bremena prevzeti tudi v tovarniških glasilih in biltenih.
Na srečanju je bilo ponovno oživljeno delo sekcije novinarjev združenega dela Slovenije. Po statističnih podatkih je v slovenskih ozdih več kot 2.200 novinarjev ali organizatorjev obveščanja. Predsednik društva novinarjev Slovenije tovariš Jak Koprivc, ki je tudi govoril na srečanju, je spregovoril tudi o deležu novinarjev in organizatorjev obveščanja pri uresničevanju dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije in dal pobudo za ustanovitev jugoslovanske šole samoupravnega novinarstva.
Srečanje je bilo dobro pripravljeno, prav tako tudi tematske razprave. Naučiš se česa novega, izmenjamo si izkušnje, ki pomenijo spodbudo za naprej, zato ni čudno, da nas je na srečanju vsako leto več.
Joži Umek
Pot do novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov
Zahteva po novem tarifnem pravilniku v naši delovni organizaciji je stara že nekaj let. Nekajkrat so že zahtevali, da pristopimo k izdelavi novega pravilnika, enkrat so celo pripravili osnutek, vendar je bil že v začetni fazi zavrnjen kot absolutno neprimeren. Vse to nam da vedeti, da je pot do novega pravilnika težka in zapletena, če hočemo, da bomo vsi zaposleni v naši delovni organizaciji zadovoljni z njegovo, tako pomembno vsebino za vsakega člana kolektiva.
Že kmalu po uspešno izvedenem referendumu o združitvi DO Steklarne Hrastnik in DO Sijaj so se mnogi delavci v obeh delovnih organizacijah pričeli spraševati kako bo v bodoče z osebnimi dohodki, ki so bili oblikovani v obeh delovnih organizacijah na različne načine in prav zato tudi niso bila primerljiva vsa skoraj identična delovna mesta, po višini izplačanega o-sebnega dohodka. Da bi se te prevelike razlike (tudi več tisoč novih dinarjev) nekako izravnale, je bila na nivoju nove delovne organizacije Steklarna-Sijaj imenovana komisija za uskladitev osebnih dohodkov. Komisija je že kmalu ugotovila, da do pričetka leta 1984, ko je pričela delovati delovna organizacija po novi organiziranosti, ne bo uspela narediti oziroma pripraviti nov predlog samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in o-sebnih dohodkov, temveč je predlagala, da se uskladijo najbolj kritične razlike v osebnih dohodkih in ocenila je tudi vsa nova delovna mesta, ter tista s povečano zahtevnostjo dela in odgovornostjo, ki so nastala ob novi organiziranosti v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb.
Po končanem usklajevanju o-sebnih dohodkov se je v mnogih sredinah ponovno obudila zahteva, da se v letošnjem letu pristopi k izdelavi novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki naj bi pravično rešili še preostale probleme okrog osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah in DSSS v celotni novo organizirani delovni organizaciji. V ta namen je delavski svet delovne organizacije na osnovi predlogov temeljnih organizacij in de lovne skupnosti imenoval člane nove komisije za pripravo o-‘snutka samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V komisijo so bili na seji delavskega sveta DO, dne 29. 2. 1984 imenovani tile člani: Rado Kališnik in Stane Senegačnik iz TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, Danijel Tavčar iz TOZD proizvodnja svetil;
Ferdo Žlindra iz TOZD orodjarna;
Stojan Binder, dipl. inž. iz TOZD energetika, vzdrževanje in transport;
Alojz Knez iz delovne skupnosti skupnih služb in Vesna Babič kot strokovni sodelavec komisije.
Delavskemu svetu DO je komisija predlagala, da se za celotno delovno organizacijo uve-
de nagrajevanje po metodologiji, ki so jo pred leti uvedli v DO Sijaj in je že preizkušena v sedanji TOZD proizvodnja svetil. Predlog je bil sprejet in s strani komisije je bil izdelan terminski plan za izdelavo novega osnutka samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Tudi ta terminski plan z roki in zadolžitvami je potrdil delavski svet DO v celoti in pred nami je težka naloga, saj čas zelo hitro teče, tako da
1.	julij, ko naj bi bil osnutek pripravljen, ni več daleč. Danes lahko ugotavljamo, da poteka delo po pianu in zaenkrat še ni bilo prekoračenega nobenega roka, tako da zamud ah neopravljenih nalog še ni.
Komisija za izdelavo novega sporazuma je predlagala delavskemu svetu DO, da je sprejel spodaj navedeni terminski plan z roki in izvajalci:
1.	Ustanoviti dodatno novo strokovno komisijo, ki bo pripravila predlog za ureditev stimulativnega nagrajevanja, in sicer hkrati s komisijo za sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ta komisija bi proučila sistem stimulativnega nagrajevanja v bivši DO Sijaj in ga priredila za ostale temeljne organizacije in delovno skupnost v DO Steklarna-Sijaj Hrastnik:
Zadolženi: Kolegij DO
Rok: Takoj
Opomba: Predlagam so naslednji člani: Matija Koritnik in Ivan Oberokal iz TOZD proizvodnja steklenih izdelkov; Branko Sršen iz TOZD proizvodnja svetil; Jože Crnkovič iz TOZD o-rodjarna; Jože Pavlič iz TOZD energetika, vzdrževanje in transport; in Katarina Roškar iz delovne skupnosti skupnih služb.
2.	Za dela in naloge po delovnih enotah v temeljnih organizacijah in sektorjih v delovni skupnosti, se opravi tehnični o-pis in sicer:
TOZD g§ PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV
Za izdelavo tehničnega opisa so zadolženi:
Steklarji — ročna proizvodnja: Ervin Predovnik, inž., Erih Vovk;
Brusilnica — slikamica: Anton Kobal, Doko Pokrajac, Marjana Tovornik;
Kontrola gotovih izdelkov: Franc Šuštar, Anton Lipar, Dako Pokrajac;
Zmesarna: Miro Zorec, Jože Rugelj;
Vzdrževanje:	Albin Lavrič,
Franc Jerman;
Obrat IS: Albert Kapelar in tehnolog za IS — Marjan Me-serko;
Obrat H-28 in stiskalnica: Matija Koritnik in tehnolog za H-28 — Stane Senegačnik;
Tehnologi in administracija: Ervin Predovnik, Albin Lavrič; TOZD — PROIZVODNJA SVETIL
Za izdelavo tehničnega opisa so zadolženi:
Branko Kolenc, Daniel Tavčar, Silvo Šinkovec, D Perman; Ilko Jenko, Branko Klemen. Viktor Zavrašek, Alojzija Guzaj; TOZD — ORODJARNA
Za izdelavo tehničnega opisa so zadolženi:
Obrat NC: Avgust Fišner, Franc Seničar;
Strugarsko — cizelerska delavnica: Ignac Klemen, Avgust Jager, Slavko Gornik;
Remontna delavnica: Jože Ržek;
Tehnologi in administracija: Avgust Fišner;
TOZD — ENEGETIKA, VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
Za izdelavo tehničnega opisa so zadolženi:
Ključavničarska	delavnica:
Franc Žerko, Rudi Kirhmajer I., Ignac Jeršin;
Elektro obrat: Janez Kandolf, Branko Sebasu, Jože Pavlič;
Zidarsko — šamoterska delavnica: Anton Verač;
Skladišče pomožnega materiala: Edi Stoklasa;
Transport: Marko Kavzar, Sandi Kavzar;
Mizarska delavnica: Adolf Kaiser;
Strojama, oljne in butanske naprave, kompresoristi: Franc Korbar;
Tokrat vam predstavljamo našega sodelavca iz Elluxa v Ljubljani.
LADO ŠEBENIK
je kvalificiran galvanizer od leta 1947. V Í966. letu se je zaposlil v Elluxu, kar pomeni med drugim tudi, da ima najdaljšo delovno dobo v tej delovni sredini. Sproščeno in zanimivo je tekel najin pomenek.
Beseda mu zastane za hip, spomni se tistih težkih časov, slabih pogojev: »Pisarne so bile na enem koncu Most, delavnice pa v Dobrunjah, skladišča ni bilo. To se je šele uredilo, ko smo kupili stavbo na Litijski 31 in se preselili vanjo. V tej stavbi delamo še danes. Prostori so sicer še vedno premajhni, toda razmere so boljše.« Presede se na stolu in »zagodrnja« zaradi tumbaga. »Ko bi me vsaj zdravje ne zapustilo«.
Ima veliko volje in elana za delo, vendar mora delo večkrat prekiniti zaradi bolniškega sta-leža, ki je posledica te neprijetne bolezni. Rad bi, da bi se u-vedlo preventivno zdravljenje.
Tehnologi in administracija: Stojan Binder, dipl. inž., Martin Kreže;
DSSS — DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Za izdelavo tehničnega opisa so zadolženi:
Komercialni sektor: Jože Tušar, inž., Stane Rotar;
Gospodarsko računski sektor: Zdenka Fabjan;
Splošno kadrovsk sektor: Franc Vidovič;
Razvojni sektor: Niko Kavšek, dipl. inž.;
Planski sektor: Igor Zalokar
Za lažje razumevanje nove metodologije smo tudi organizirali tri inštruktažne seminarje, na katerih smo seznanili z metodologijo vse odgovorne, ki morajo sodelovati po strokovni plati pri izdelavi novega sporazuma z zalogami in zadolžitvami, ki so jih dolžni opraviti strokovno in vestno.
Kaj več o metodologiji in o delu komisije pa v eni izmed prihodnjih številk glasila Steklar.
Alojz Knez
Veliko se ukvarja s športom, ta mu prinaša počitek in veselje. V Elluxu je delegat za šport in rekreacijo. Je vodja kegljaške ekipe. Kegljanje je edina uveljavljena športna panoga v El-luxu. Dvakrat na leto se ga udelež v občinskem merilu. Pravi, da se kar dobro »odrežejo«. Nekaj let nazaj je bil tov. Šebenik tudi predsednik delavskega sveta. Pohvali se, da je bil za takrat bolj aktiven. Trenutno pa je vodja splošne delegacije. »Težave imam z gradivi,« nam pove. In doda, da jih je preveč, da težko uskladi delo v proizvodnji s tekočim spremljanjem vseh gradiv.
Kot poveljnik civilne zaščite se udeležuje vaj in tekmovanj gasilske enote ter enote civilne zaščite. Težave, ki se porajajo, uspešno premaguje — pravi samozavestno. »V privatnem življenju imam hobi: športni ribolov v sladkih vodah. Veliko sem tekmoval. Sodeloval sem na republiških in državnih prvenstvih ter se uvrstil v državno reprezentanco.« Najdražji spomin mu je sedemnajsto mesto, ki ga je zasedel v Lincemburgu, kot najboljši Jugoslovan takratne državne ekipe. Tekmoval je tudi v pobrateni Parmi, kjer so ekipno zasedli prvo mesto, dobili zlato medaljo. »Sedaj poučujem mladino kot trener v Ribiški družini Vevče, kjer sem član že 31 let. Sem tudi ljubitelj narave.«
Kakšne želje ima? Zresni se, misli se povrnejo na delovno mesto, odgovor je kratek, toda pove marsikaj o človeku, ki že osemnajst let dela v Elluxu. Želi si modernizacije strojev, galva-ne in boljše organizacije.
Razgovor zapisala Vlasta Justin
Naši obrazi
Pripravništvo v združenem delu
Vzgojnoizobraževaini programi v srednjem usmerjenem izobraževanju so zasnovani na naših izhodiščih, med katerimi so najpomembnejša širjenja oziroma zviševanja splošne izobrazbe in strokovno teoretičnega znanja, usposobljenost za širša področja dela oziroma za večje število poklicev — kar vse naj bi omogočalo večjo fleksibilnost pri zaposlovanju. Zaradi tega pa bo dosežena pri izobraževanju v šoli po marsikaterih programih manjša stopnja usposobljenosti za samostojno opravljanje konkretnih del in nalog.
Glede na sedanje predpise, ki urejajo pripravništvo se bodo tudi diplomanti, ki se izobražujejo za delo II., III. in IV. stopnje zahtevnosti, zaposlovali kot pripravniki, tako kot je bilo to že doslej uvedeno za delo V., VI. in VII. stopnje zahtevnosti.
Namen pripravništva je, da se delavec, ki prvikrat sklepa delovno razmerje, po pridobljeni strokovni izobrazbi, v organiziranem praktičnem delu in usposabljanju v temeljni organizaciji in drugih organizacijah, seznani z deli svoje stroke in si pridobi izkušnje za samostojno delo v svojem poklicu.
Med pripravništvom in usposabljanjem je razlika
Izkušnje in teoretična spoznanja pa kažejo, da je najuspešneje le tisto praktično usposabljanje, ki temelji na opravljanju konkretnih del in nalog, za katera se posameznik usposablja. Še tako dobro organiziran praktični pouk v šolskih delavnicah ne more v celoti nadomestiti usposabljanje v organizacijah združenega dela, kjer se posameznik usposablja z delom, v delovnem procesu, pa tudi v konkretni	samoupravljalski
praksi. Tudi zato smo z usmerjenim izobraževanjem že v času izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe uredili obvezno proizvodno delo in delovno prakso v organizacijah združenega dela za vse učence, da bi delavci v OZD imeli možnost z neposrednim delom vplivati na strokovno in samoupravno oblikovanje mladega človeka.
Vsa vprašanja in naloge s področja pripravništva urejata dva zakona in sicer: Zakon o delovnih razmerjih (s spremembami in dopolnitvami) in Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Seveda pa moramo poleg teh dveh zakonov upoštevati pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih, M so jih na podlagi zakonov izdali za področje družbenih dejavnosti pristojni republiški upravni organi, za področje gospodarstva pa Gospodarska zbornica Slovenije (Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu) ter posebne predpise, ki so jih v zvezi s strokovnimi izpiti sprejele posamezne panoge gospodarstva.
Vedeti pa moramo, da pripravništvo, ki je delovno pravni institut in ga urejajo predpisi s področja delovnih razmerij, ni mogoče izenačevati z usposabljanjem z delom, ki ga urejajo
predpisi s področja vzgoje in izobraževanj a.
V mnogih elementih so sicer cilji pripravništva in usposabljanja z delom enotni (uvajanje v delo, seznanjanje z delom določene stroke itd.), vendar pa je eden od posebnih ciljev pripravništva tudi pridobivanje izkušenj za samostojno delo v poklicu. V tem smislu pa ima pripravništvo širšo funkcijo od u-sposabljanja in prav zaradi pridobivanja izkušenj naj bi pripravništvo trajalo praviloma dlje kot usposabljanje. Iz tega razloga ni mogoče trajanje usposabljanja mehanično izenačiti z trajanjem pripravništva.
Vsak pripravnik mora imeti svojega mentorja, ki skrbi za izvajanje programa in načrta pripravništva, uvaja tudi pripravnika v delo sam ali po drugih strokovnih sodelavcih. Mentor tudi daje pripravnikom strokovne nasvete, navodila, pomoč pri praktičnem delu, ga seznanja s pravilno uporabo delovnih sredstev, naprav in delovnih postopkov, usmerja v študij strokovne literature in delovne dokumentacije ter nadzira in preizkuša pridobljene delovne izkušnje med trajanjem pripravniške dobe ter tudi sodeluje pri strokovnem izpitu ob poteku pripravništva.
Še tako dobro organiziran praktični pouk v šolskih delavnicah ne more v celoti nadomestiti usposabljanja v OZD.
Na drugi strani pa je usposabljanje z delom mnogo širša kategorija od pripravništva. Če je pripravništvo namenjeno delavcem, ki prvikrat sklepajo delovno razmerje, je usposabljanje z delom namenjeno tako učencem oziroma študentom, v času pridobivanja strokovne izobrazbe, kot delavcem v času pripravništva, predvsem pa že zaposlenim delavcem zaradi stalnega izpopolnjevanja njihovih delovnih in drugih sposobnosti ter zaradi razvoja njihove celovite ustvarjalne osebnosti.
Če se bo na primer delavec — oblikovalec kovin usposabljal kot pripravnik za dela v stru-garskem poklicu in zaključil pripravništvo s strokovnim izpitom, kasneje pa bo prišel v poklic orodjarja, se bo prav tako usposabljal za ta poklic, vendar ne kot pripravnik.
Čas pripravništva
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (39. člen) lahko traja pripravniška doba najmanj šest mesecev in največ eno leto, če zakon ne določa drugače. V naši delovni organizaciji izvajamo pripravniško dobo za poklice II., IV. in V. stopnje zahtevnosti — šest mesecev, za poklice VI. stopnje zahtevnosti — deset mesecev in za VII. stopnjo zahtevnosti — eno leto.
Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu v 12. členu med drugim tudi določa, da mora imeti mentor najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe, ki jo ima pripravnik in vsaj dve leti delovnih izkušenj. Za vse druge sodelavce, ki v delovni organizaciji sodelujejo pri načrtovanju ali izvajanju pripravništva, delovna organizacija sama določa zahtevano strokovno izobrazbo in delovne izkušnje. Seveda pa je pri tem treba smi-
selno uporabljati določila zakona o usmerjenem izobraževanju v zvezi z izobrazbenim in drugimi pogoji za opravljanje vzgojno izobraževalnega dela. Prav tako bi bilo prav, da bi osebe, ki se pretežno ukvarjajo z pripravništvom imele pedagoško-amdragoško izobrazbo.
Strokovni izpiti pripravnikov
Zakon o delovnih razmerjih določa, da pripravnik po končani pripravniški dobi opravi strokovni izpit, prav tako zakon o delavnih razmerjih pravi, da pripravnik, ki prvikrat ne opravi strokovnega izpita le-tega lahko ponavlja v roku, ki ne sme biti daljši od polovice pripravniške dobe, ki mu je določena v samoupravnem splošnem aktu v delavni organizaciji. Pravilnik določa, da dobi pripravnik, ki je uspešno opravil strokovni izpit, potrdilo. To potrdilo izda tista delovna organizacija, kjer je pripravnik opravil strokovni izpit.
Pripravniki v naši delovni organizaciji
V minulem letu 1983 smo tudi v naši delovni organizaciji začeli upoštevati zakonska določila o pripravništvu v celoti, in danes lahko ugotovimo, da smo dokaj uspešno izvajali pripravništvo na skoraj vseh stopnjah strokovne usposobljenosti. Do danes je v naši delovni organizaciji kadrovsko izobraževalna služba s pomočjo mentorjev organizirala in vodila strokovne izpite pripravnikov za sledeče poklice: steklar, poslovni manipulant, kemijski tehnik (analitik v laboratoriju), ekonomski tehnik (za razna deloma mesta v DSSS in TOZD), varnostni inženir in diplomirani pravnik. Zaenkrat lahko ugotovimo, da so skoraj vsi pripravniki, z redkimi izjemami, vzeli pripravništvo zelo resno in na izpitih pokazali solidno znanje. Bilo je tudi nekaj primerov, ko so pripravniki pokazali odlično poznavanje svojega bodočega dela in tudi samouprava jim ni bila tuja. To kaže, da so se uspešno vključili v naš kolektiv in vsem želimo, da bi se dobro počutili v naši sredini.
Alojz Knez
Kadrovsko izobraževalna služba
Preklic izkaznic za dvig akontacije OD
TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov:
Bajro Muratovič, Podkraj 70, Hrastnik Tomo Kajišič, Podkraj 70/a, Hrastnik Vida Lipovšek, C. 20. julija 13
Jože Smešnik II, Žirovnica 4, Loka pri Zidanem mostu Ana Mekše, Cesta 1. maja 24, Hrastnik Mirko Mekše, Cesta 1. maja 24, Hrastnik Boris Rostohar, Breg 25
DSSS Delovna skupnost skupnih služb Marija Dermel, Povčeno 6, Rimske Toplice
Nalog ne manjka
Program in smernice za delo Izvršnega odbora konference 00 ZS DO in tekoče naloge.
V	januarju 1984 je bil sklican občni zbor osnovnih organizacij ZS DO Steklarna-Sijaj Hrastnik, o čemer smo v našem glasilu že pisali, saj je bil objavljen kratek povzetek razprav, tako delegatov, kakor tudi prisotnih gostov.
V	današnji številki pa želimo zaposlene seznaniti tudi s sprejetimi sklepi, ki bodo sestavni del smernic za nadaljnje delo Izvršnega odbora OO ZS DO STEKLARNE-SIJAJ Hrastnik.
SKLEPI KONFERENCE
—	Potrebna je akcijska usposobitev za spreminjanje obstoječega stanja s tem, da:
—	bomo sami sposobni izdelati ustrezne rezervne dele, za katere dajemo devize;
—•' posodobitev proizvodnih obratov, ki so ključnega pomena v delovni organizaciji;
—	izboljšati strukturo zaposlenih, zlasti z visokošolsko izobraženimi kadri;
—	dograditev sistema nagrajevanja tako, da bomo dobrega delavca stimulirali, slabega pa destimulirali.
—	Celovit pristop k razreševanju problemov na področju bolniškega staleža in problema lečečega zdravnika.
—	Organizirati ažurnejše informiranje.
—	Potreben je večji poudarek oziroma delovanje osveščanja delavcev; glede zavarovanja in odnosov do družbene lastnine.
Še nadalje mora biti prvenstvena naloga sindikata poglabljanje delegatskega sistema z večjim sodelovanjem odgovornih delavcev.
—	Glede na stabilizacijska prizadevanja morajo strokovne službe pripraviti predlog normativnega urejanja ugotavljanja uspešnosti delavcev, izkoristek delovnega časa in poostritev materialne odgovornosti v sleherni sredini.
—	Sindikat se bo zavzemal za množično inovacijsko dejavnost, ki bo s svojimi predlogi in rešitvami pozitivno vplivala na razvoj no-raziskovalno delo, ter povečala njegovo učinkovitost.
, Sindikat se bo nadalje zavzemal, da se normativno uredi področje s posebnim poudarkom na stimuliranju.
—	Po zaključnem računu za leto 1983 je potrebno analitično pregledati vse slabosti, ki so se porajale v poslovanju preteklega lata, s posebnim poudarkom na elementih, ki so zmanjševali dohodek delovne organizacije. Sindikat meni, da je potrebno dopolniti stabilizacijski program, posebno program poslovanja v zoženih materialnih možnostih.
—	Sindikat se bo še nadalje zavzemal, da bo urejal za delavce topel in kvaliteten obrok med delom.
—	Sindikat se bo zavzemal, da bo kulturno delo čimbolj približal delavcem s tem, da bo organizirano pristopilo k vključevanju v kulturno življenje.
—	Sodelovanje z DPO mora še naprej biti temelj krepitve enotnosti pri reševanju vseh družbenih problemov posebno na
področju gospodarske stabilizacije, posebej pa sodelovanje z mladimi.
—	Sindikat se bo zavzemal za politično diferenciacijo oziroma iz svojih sredin izločiti dvoličnost, taktiziranje, vnašanje nestrpnosti pri reševanju najbolj žgočih vprašanj, s posebnim poudarkom na analizi dejavnosti DPO v času združevanje DO Steklarne in DO Sijaj.
—	Od vodilne in vodstvene strukture se zahteva večja angažiranost na področju izvajanja planskih nalog, urejanja racionalizacij oziroma organiziranosti, spoštovanja delovne discipline, spreminjanje odnosa do dela in večje sodelovanje z DPO. Sindikat bo vse pozitivne premike podpiral v nasprotnem primeru bo pobudnik kadrovskih sprememb.
—	Sindikat bo nosilec vsebinske razprave glede zaključnih računov in periodičnih obračunov.
—	Sindikat se bo aktivno vključil v predkandidacijske postopke za predstavnike odgvor-nih funkcij tako v občini, republiki in federaciji.
—	Sindikat bo še nadalje vodil akcijo povezovanja v okviru panoge, tako na področju organiziranja planske poslovne skupnosti, kot fizičnega združevanja v okviru steklarske panoge.
Izvršni odbor konference OO ZS DO se je po občnem zboru sestal štirikrat.
Na prvi seji so člani razpravljali o predhodnih rezultatih poslovanja za obdobje januar— december 1983. Ta oblika se je izkazala kot izredno pozitivna, saj so se v razpravo, v kateri so razčlenili vse elemente, ki so vplivali na dosežene rezultate poslovanja, vključili vsi navzoči.
PROBLEMI MLADIH V SAMSKIH DOMOVIH
Nadalje so člani IOK OO ZS DO razpravljali o problematiki mladih v samskih domovih. Pripombe samskih delavcev, ki živijo v teh domovih, so v določenih primerih upravičene, po drugi strani pa se ugotavlja, da imajo stanovalci pogosto ^ tudi neodgovoren odnos do družbene imovine, kar upravičujejo z dejstvom, da so prepuščeni sami sebi, da nimajo organiziranih niti domskih skupnosti, da nimajo urejenih dnevnih prostorov, kopalnic itd. Eden od problemov pa je tudi oddaljenost Obrata družbene prehrane, kjer naj bi se samski delavci hranili, istočasno tudi zagotavljajo, da so cene obrokov izredno visoke, zato si večina stanovalcev pripravlja hrano kar v sobah.
V zvezi s tem je IOK OO ZS DO zavzel naslednje stališče:
Koordinacijskemu svetu ZSMS DO STEKLARNA-SIJAJ Hrastnik, IOK OO ZS DO predlaga, da sodeluje pri formiranju domskih skupnosti v samskih domovih.
Nadalje predlaga, da strokovne službe v okviru možnosti zagotovijo v samskih domovih ustrezne dnevne prostore za od-
vijanje prostovoljnih dejavnosti v prostem času.
V čim krajšem času je potrebno zagotoviti ustrezen prostor za razdeljevanje hrane (kosilo, večerja), v bližini delovne organizacije.
Vsi ostali problemi se skušajo rešiti v čim krajšem času, seveda v okviru finančnih možnosti delovne organizacije.
TUDI DOPUSTI IN NOČNO DELO
Izvršni odbor konference je obravnaval tudi osnutek Pravilnika o delovnih razmerjih. V razpravi so člani IOK OO ZS DO ugotovili, da predloženi o-snutek vsebinsko ni dodelan in predlagali sedem-člansko komisijo, katere naloga je, da pravilnik vsebinsko dodela, s posebnim poudarkom na pripravi kriterijev za izračun letnega dopusta.
Razprave so tekle tudi o nočnem delu žena. Tako je IOK OO ZS DO na predlog socialne službe v DO, ponovno vložil vlogo za izdajo soglasja, za opravljanje nočnega dela žena, v naši delovni organizaciji, kjer zaradi narave dela ni možnosti, da bi zagotovili bistveno zmanjšanje nočnega dela žena, ker to onemogoča tehnološki proces, kadrovski problemi, zastavljeni proizvodni in izvozni cilji.
Še nadalje pa si bodo tako sindikat, kot tudi ustrezne strokovne službe prizadevale za izboljšanje delovnih pogojev na nočnih izmenah.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI
Na zadnjih dveh sejah IOK OO ZS DO je bila osrednja točka dnevnega reda, obravnava predloga o koriščenju počitniških zmogljivosti.
Glede na združitev obeh delovnih organizacij Steklarne, in DO Sijaj, je ustrezna strokovna služba pripravila tudi predlog o
združitvi počitniških zmogljivosti (v Bohinju, Portorožu, Novem gradu in počitniških prikolicah), obeh delovnih organizacij in predlog istih po ključu zaposlenih.
Glede na to, da stališča niso bila enotna, predvsem se z takšno delitvijo niso strinjali delegati TOZD proizvodnja svetil, ker so menili, da bi bili v tem primeru prikrajšani za približno 20 ležišč, se je o zadevi ponovno razpravljalo na seji, ki je bila sklicana 22. 3. 1984, sprejeto je bilo stališče, da TOZD proizvodnja svetil zadrži vse obstoječe počitniške zmogljivosti, s tem, da za delavce, ki so po združitvi prešli v DSSS oziroma v TOZD energetika, vzdrževanje in transport, odstopijo določeno število ležišč.
BLAGAJNA VZAJEMNE POMOČI
V	DO STEKLARNI HRASTNIK imamo v okviru IOK OO ZS DO že več let organizirano blagajno vzajemne pomoči. Ker smo se v preteklem letu združili z DO Sijaj Hrastnik v novo DO STEKLARNA-SIJAJ HRASTNIK, obveščamo vse delavce v TOZD proizvodnja svetil, kakor tudi vse tiste, ki po novi organizaciji združujejo delo v DSSS ali TOZD energetika, vzdrževanje in transport, da izpolnijo priloženo prijavnico za pristop v članstvo vzajemne pomoči.
Iz objavljenih pravil, boste u-gotovili kakšne so prednosti te oblike pomoči članom kolektiva.
V	kolikor ste zainteresirani, izpolnite priloženo prijavnico in jo oddajte tajniku OO ZS vaše temeljne organizacije ali delovne skupnosti skupnih služb, ali jo pošljite blagajniku vzajemne pomoči tovarišici Jazbinšek Veri (računski oddelek). Prijavnico lahko izpolnijo tudi vsi novo zaposleni delavci, kakor tudi vsi ostali zaposleni v DO STEKLARNA-SIJAJ Hrastnik.
Sindikat se bo zavzemal tudi za množično invetivno dejavnost.
Zakaj smo invalidi deležni le graje?
Obračun dela tudi pri invalidih
Invalid — kako kratka in vsakodnevna beseda, a koliko gorja bolečin in ponižanja je strnjenih vanjo. Med njimi sem jih precej deležen tudi jaz. Sem pač eden tistih, ki ga narava ni obdarila s tistim najlepšim in najdragocenejšim — to je zdravje. Zaznamovala me je kruto, zato vedno znova premišljujem, kaj je sploh vrednota današnjega življenja, kakršnega živim kot invalid. Čeprav niso vse moje sposobnosti tako majhne, kot 'jih ocenjujejo meni nasprotni — zdravi ljudje. Upanje in zaupanje v ljudi, to so glavni pogoji, da človek premaguje obup. Vsako moje dejanje je velik življenjski napor, želja po uspehu, saj si vsak od nas želi biti človek koristen drugim. Od človekove sposobnosti pa je predvsem odvisno zdravje. Bolezen daje trpljenju višji pomen, saj se človeku zamaje tako preteklost, sedanjost, da niti ne govorim o prihodnosti. Šele sedaj sem spoznal, kaj je biti človek, sedaj ko me je življenje tako u-trudilo, da se pri najboljši volji ne morem krotiti in ustreči sebi, kaj šele drugim.
Ali lahko kdo razume kako mi je pri srcu, ko me že moja štiriletna hčerkica razume, da ne bom nikdar mogel tekati z njo za žogo. Da so to otrokove želje razume vsak, a spoznanje in razočaranje v njenih očeh, to je nepopisna bolečina, saj niti svojemu malemu bitju ne morem nuditi tistega najlepšega.
Vse te grenkobe poskušam premagati z zaupanjem vase, jih tiščim v sebi, niti svojim najbližjim ne dovolim, da mi pogledajo v rane, katere razjedajo mojo notranjost.
V očitnem nesorazmerju med hotenji in nemočjo začutiš svojo manjvrednost v obliki družbene obsodbe in izločitve iz družbe zdravih ljudi, ki tragične nesreče drugih ne razumejo, ali nočejo razumeti. Premišljujem le o tem, zakaj mi zdravi obrnejo hrbet, me nočejo razumeti se-
Pa še to...
Članek je napisan s takšno prizadetostjo in grenkobo, da je piscu težko očitati karkoli. Popolnoma razumem njegov obup in razočaranje nad usodo. Težko pa padajo očitki nam »zdravim«, ker menim, da jih nismo zaslužili. Še več, stali smo mu ob strani, mu pomagali. Brez slehernega očitka z iskrenim sočustvovanjem. Sprašujem se zakaj tak ton in zakaj taki očitki?
Ali se res ni zavedal, da tako ne gre več naprej? Da leto za letom prenašamo, poleg svojih obveznosti še breme njegovih odsotnosti. Mi, njegovi bližnji sodelavci in njegova izmena. Da njegovo delovno mesto vedno znova ostaja prazno Na njegovem delovnem mestu pa vsak dan drug obraz. Da nihče ne bedi nad delom njegove izmene. Da se nihče ne posveča dovolj izmeni brez izmenovodje.
Torej zakaj gre?
Mlad izmenovodja kontrole zaradi bolezni izostaja. Opraviče-
daj, ko si najbolj želim razumevanja in lepih besed. Ali nihče ne razume, da je telesnemu bolniku predvsem uničen tudi psihični center. Sleherni mera podobni sotrpini me bodo razumeli, da morda ena nepravilna beseda tako zelo boli, kar zdravi prenašajo to brez ovir, ali lahko to drugače imenujemo, zanje je vse le humor.
Zakaj ste me sprejeli v tako velik krog, mladega, polnega življenja in energije, če me po dvajsetletnem delu v vašem kolektivu, tako rekoč ne potrebujete več. Vse svoje zdravje, svojo najlepšo mladost sem žrtvoval, da sem napredoval, dokler mi ni bolezen preprečila načrtov. V krogu svojih sodelavcev niti nisem hotel pomisliti na začetne, pekoče ter ostre bolečine v gležnjih, dokler nisem bil prisiljen da se zatečem po pomoč k zdravniku. Tedaj sem krotil notranji glas, da bo boljše. Pretiraval sem z odločanjem, ko me je znova in znova preganjalo, da iščem pomoč tam, kjer je bilo edino moje upanje, da mi pomagajo. Sedaj po desetih letih trpljenja sem ugotovil, kako daleč me je privedlo moje pretirano odlašanje, da obiščem pravega specialista. Sedaj ko je bolezen preveč napredovala in sem odvisen od zdravnikov, tudi podjetju ne morem služiti kot zdrav človek. Počutim se nemočnega, saj lahko o meni odločajo le drugi, kaj, kako in kje bom delal. Predvsem pa je moja ugotovitev, da pri odločanju nihče ni pomislil, da lahko sleherni od vas zaide na mojo pot.
Škoda, da me ne morete vsi razumeti, a morda me bo le kdo, M se bo čez leta znašel v podobnem položaju, kot sem trenutno jaz, a takrat bo imel drugačne misli. Željo po iskanju razumevanja, dobrote ali topline naj nikar ne pričakuje, kajti sočustvovanje z vsemi tistimi, ki niso doživeli enake usode je prazno in zahrbtno.
Milan
no. Izostanki so boleči in dolgi. V povprečju več kot štiri mesece na leto. Od leta 1980 dalje skupaj 427 delovnih dni bolniške! Nadomeščamo ga kakor vemo in znamo. Obupujemo. A, on se vrača na delo. Naših težav ne vidi.
Čakamo na odgovor, kajti vprašanje v zvezi s tem, smo mu zastavili že pred leti. Zaman. Vemo, da rad opravlja svoje delo, da je ponosen nanj. Bolezen ga ovira. Noče priznati, zato vztraja. Večkrat samo sedi v pisarni. Noge ga ne ubogajo.
Reorganizacija! Združitev kontrol. Povečan obseg dela. Garaškega! Na nogah!
Ni ga v organizacijski shemi! Zakaj?
Ali ni s tem dovolj povedanega?
Franci
Letne volilno-programske konference društva invalidov Hrastnika se je udeležilo 89 članov, kot gosti pa tudi: predstavnik zveze društev invalidov SR Slovenije, predstavnika društva invalidov Trbovlje in društva u-pokojencev Hrastnik. Vsekakor smo pričakovali tudi večji odziv iz delovnih organizacij, kamor smo poslali vabila, vendar temu ni bilo tako. Zanimivo je tudi, da je bila med prisotnimi zelo šibka udeležba delovnih invalidov iz združenega dela, čeravno bi po njihovih drugih razpravah lahko sklepali, da tudi niso ravno brez težav, na katere pa bi lahko opozorili tudi na našem letnem zboru.
Društvo je pred precej težko nalogo — organizirati je potrebno aktive invalidov po krajevnih skupnostih. Teh naj bi bilo devet. Pri tem pa nikakor ne gre pozabiti, da mora naša stalna naloga ostati tudi poživitev in ohranjanje aktivnosti aktivov v združenem delu, kjer lahko marsikatere pravice delovni invalidi neposredno uresničujejo in u-veljavljajo.
Še vedno imamo probleme z
1.	Vzajemna pomoč se organizira enotno za celotno delovno organizacijo Steklamo-Sijaj Hrastnik in sicer pri izvršnem odboru konference 00 ZS DO.
2.	Pri izvršnem odboru konference se ustanovi komisija za vzajemno pomoč.
Naloge te komis je: r — vodi poslovanje blagajne vzajemne pomoči;
— opravlja vsakomesečni obračun koristnikov sredstev vzajemne pomoči.
Komisija je 3-članska, sestavlja pa jo predsednik, blagajnik in član.
Komisija je za svoje delo odgovorna izvršnemu odboru konference 00 ZS DO.
3.	Član vzajemne pomoči v DO je lahko vsak delavec-delavka, M je v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas v temeljnih organizacijah, združeni v DO Steklarno-Sijaj Hrastnik oziroma v delovni skupnosti Skupnih služb.
Član vzajemne pomoči podpiše izjavo o višini mesečne članarine, ki se odvede pri izplačilu mesečne akontacije osebnega dohodka na žiro račun oziroma hranilno knjižico vzajemne po-
zaposlovanjem manj zmožnih članov, kakor gre tudi za stalno skrb za invalide od rojstva, katerim moramo posvetiti pozornost in jim pomagati pri urejanju predvsem gmotnih razmer, ki so pri nekaterih zelo pereče. Društvo sicer materialno pomaga posameznikom, vendar so sredstva zelo omejena, tako da je naša pomoč zgolj simbolična.
Tudi na področju športa in rekreacije se kažejo rezultati, mnogi naši člani so zelo aktivni, žal pa še v premajhnem številu, da bi bili lahko zadovoljni.
Društvo vsako leto organizira tudi nekaj izletov, za kar je med člani vedno veliko zanimanja.
Pozitivno za našo aktivnost je, da imamo pridne funkcionarje in poverjenike na terenu, ki delo opravljajo v zadovoljstvo članstva. Naša aktivnost je bila v zadnjem času nekoliko ohromljena, saj sta dva izrazito požrtvovalna tovariša resneje zbolela in tako za nekaj časa izostala pri nadaljnjem delu. Letna konferenca je obema tovarišema izrazila priznanje za njuno dolgoletno delo v društvu.
Karl Grčar
moči.
4.	Višina članarine oziroma koriščenje sredstev iz blagajne vzajemne pomoči:
—	članarina 20 din — kredit
2.000	din
—	članarina od 20 do 50 din — kredit 4.000 din
—	članarina 50 din ali več — kredit 6.000 din
Član vzajemne pomoči koristi vzajemno pomoč po 3 mesecih članstva oziroma 3-kratne vplačane članarine. Kredit se vrača v 6 mesečnih obrokih za vse o-menjene višine.
Član vzajemne pomoči lahko dvigne celotno višino članarine, razen višine, ki je pogoj za članstvo oziroma koriščenje kredita (3 mesece).
Ob prekinitvi delovnega razmerja lahko član vzajemne pomoči dvigne celotno višino vplačane članarine.
Vsi tisti, ki še niste člani vzajemne pomoči, pa bi to želeli, izpolnite izjavo, na kateri se opredelite za višino članarine. Izpolnjene izjave oddajte administratorki v vaši temeljni organizaciji ali blagajničarki vzajemne pomoči tov. Jazbinšek Veri v računski oddelek.
-----------------------Odreži--------
IZJAVA
Podpisani ..........s to izjavo
potrjujem svoje članstvo v okviru vzajemne pomoči v DO StekLami-Sijaj Hrastnik in se opredeljujem za plačilo članarine, v skladu s sprejetimi pravili blagajne vzajemne pomoči, v višini:
—	članarina v višini 20 din
—	članarina v višini 50 din
—	članarina v višinilOOdin
USTREZNO OBKROŽI!
podpis	datum
Pravilnik vzajemne pomoči
Iz naše krajevne skupnosti
CESTE, OKOLICA, PROSTORI V KS STEKLARNA
Ne vem če so vsega krive razmere, dejstvo pa je, da zadnje čase prepogosto kritiziramo, včasih brez pravega vzroka, skoraj na vseh sestankih poslušam, da je naša KS zapostavljena, da za nas vedno zmanjka denarja. Menim, da to ne drži povsem, tudi pri nas se stalno nekaj dogaja. Res, da ne gradimo velikih novih objektov, sprijazniti se bo treba, da živimo v industrijski coni. Nikakor tudi ne gre, da bi imeli v občini npr. dva bazena ali hotela, če vemo, da niti obstoječa objekta nista vedno polno izkoriščena. Nikakor pa spet nočem zanikati, da ni težav. Nasprotno, dosti jih je in veliko truda bo treba vložiti, če jih bomo hoteli premagati.
Naj začnem kar z oskrbo, s katero resnično ne moremo biti zadovoljni, čeprav se je s prenovo in razširitvijo asortimana v samopostrežni trgovini zadeva le premaknila. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje trgovine pri Šoperju. Stavba je dotrajana, vlaganja, tudi če bi sredstva imeli, niso možna, ker je zgradba v zasebni lasti. Trgovine nikakor ne kaže zapreti, na kar nenazadnje kaže tudi ustvarjen promet. Krajani so razmišljali celo o možnosti, da bi jo v skrajnem primeru prevzel zasebnik. Krajani Podkraja si že dalj časa želijo, da bi imeli vsaj kiosk, v katerem bi lahko kupili osnovne življenjske artikle. Svoj predlog utemeljujejo predvsem z vidika SLO in DS, saj bi v primeru porušenja mostu bili povsem odrezani. Predloga sicer ni povsem zanemariti, najbolj verjetno pa je, da ga v kratkem času ne bo moč realizirati. Mercator STP zaradi velikih anuitetnih obveznosti nima možnosti investiranja, če odmislimo ostale zaostrene pogoje vlaganj. V bližnji prihodnosti bo potrebno kaj ukreniti s trgovino pri križišču. Obstoja možnost preselitve v sedanje prostore pošte, ko se bo le-ta preselila' na Rudnik. Kot v večini primerov, bo verjetno tudi tu glavni problem denar za odkup objekta.
Prva stvar, ki se je bomo lotili je ureditev prostora pri še-storčkih v Podkraju. Večina zemeljskih del je bila opravljena že jeseni, čez zimo pa so dela obstala. V lanskem letu smo si na račun letošnjega plana izposodili 500.000 din, namenjenih za telovadnico. Dogovorili smo se za odlog plačila, prav z namenom, da se zadeva v Podkraju uredi. Predvideni sta dve varianti in asfaltna prevleka ali armirana betonska plošča.
Ureditev cest je poglavje zase. Po novi kategorizaciji cest spadajo v pristojnost KS le makadamske, ostale pa pod občinsko skupnost za ceste, ki je od predvidenih 200 milijonov za prvi kvartal dobila le borih 10 milijonov starih din. Kako malo je to, pove podatek, da bi nova asfaltna prevleka od železniške postaje do Mamega oziroma do kamnoloma na Rudniku, stala po predračunu 5 starih milijard. Ceste cvetijo, nekaj bo treba ukreniti, samo s krpanjem že-
lj enega učinka ne bo moč doseči. Zaključni računi in gospodarski položaj skoraj ne dajeta možnosti dodatnega obremenjevanja gospodarstva, vendar bo kljub temu treba potrkati na vrata DO na našem terenu. Navsezadnje KS nosi ime največje DO v občini.
Po predvidevanjih naj bi že v letošnjem letu pričeli z adaptacijo gostišča pri Logarju. Celotna predračunska vrednost (prezidava, dozidava, zamenjava o-strešja) znaša 1,2 milijarde. Zaradi adaptacije gradu za potrebe DO Steklarna-Sijaj so si pevci že uredili svoje prostore pri Logarju. Tu naj bi uredili tudi klubske prostore za upokojence. V ta namen bo zagotovljenih 1,000.000 din iz sredstev samoprispevka. Prostori KS so zaenkrat še v gradu in bodo tam do nadaljnjega tudi ostali. Zelo pa pogrešamo nekoliko večjo dvorano za masovnejše sestanke. Trenutno se zatekamo v Ribiški dom, vendar to ne more biti končna rešitev. Zelo prav bi nam prišla ureditev kletnih prostorov v gradu, kot načrtujejo v naši DO.
V letošnjem letu naj bi zbrali tudi potrebno dokumenatcijo za preureditev oziroma razširitev podhoda na Cesto Hermana Debelaka. V ta predel sedaj večja vozila ne morejo, tudi gasilni avto ne, kar že samo kaže na nujnost rešitve.
Iz lanskega leta prenašamo v letošnje leto že postavitev opornega zidu na Poti F. Pušnika in ureditev makadamske poti mimo Mejača proti Debeljaku.
Ne morem mimo tega, da ne bi omenila, da v naši KS deluje veliko društev (brodarji, pevci, godba, strelci, taborniki, gasilci, v zadnjem času vse aktivneje DPM), ki vsekakor dajejo kraju svojstven utrip, vsi po vrsti pa imajo veliko dobre volje in delovnega elana. Tega pa ne bi mogli trditi za naše delegacije, predvsem tiste za delegiranje delegatov v skupščine SIS. Le-te se v nekaj primerih skoraj ne sestajajo ali pa je udeležba zelo pičla. Vse preradi pa potem kritiziramo, ko zvemo za sklepe posameznih skupščin: češ, kdo neki je to lahko potrdil? Večina delegatov se premalo zaveda odgovornosti do krajanov, ki so jih izvolili — zato ker so jim zaupali, ker so računali na njihovo aktivnost. Na nedavni sekcijski razpravi o delovanju delegatskega sistema so predstavniki DPO v KS ponudili svojo pomoč. Upamo in pričakujemo, da jo bodo delegacije znale izkoristiti in na ta način izboljšati svoje delo in dati s tem delegatskem sistemu mesto, ki mu gre v naši samoupravni socialistični družbi.
Ob koncu naj omenim, da vas bodo poverjeniki KK SZDL o-biskali tudi letos. Članarina za letošnje leto znaša 30 din.
Upam, da ste iz tega poročila lahko razbrali, da je delo krajevne samouprave zaživelo. Trudili se bomo, da bo še boljše. V kratkem bodo konstituirani terenski odbori, kar bo pomenilo še en korak naprej. Veseli bomo
tudi vaših koristnih predlogov, pripomb, pobud ali nasvetov, s katerimi lahko seznanite predsednika KK SZDL tovariša Fiš-nerja, predsednika sveta KS tovariša Halzerja ali tajnika KS tovariša Smodiša.
Joži Umek
KS MARNO
OB SKROMNIH MOŽNOSTIH — USPEŠNI
Deset let je minilo, odkar so cicibani Marnega organizirali prvo kulturno prireditev ob 8. marcu. Leta so tekla in tako so mladi v tej vaški krajevni skupnosti sklenili, da njihova organizacija pod svoje okrilje vzame tudi dramsko sekcijo. Leto 1976 predstavlja rojstvo te skupine. Širila se je njihova dejavnost, širil se je krog prijateljev in tako se je kulturna skupina vse bolj vraščala v delo in razvoj Marnega. Pod mentorskim vodstvom Magde Žagar-Diacci so mladi odigrali vsako leto več igric, skečev, sodelovali pa na vseh prireditvah v njihovi krajevni skupnosti. Odigrane komedije: Velika norost, Gospa Kordula, Našiljeni zdravnik in zadnja, še sveža
Disciplinska komisija DO Ste-klame-Sijaj Hrastnik je na 4. redni seji, dne 16. 2. 1984 obravnavala 26 kršiteljev delovnih obveznosti in izrekla 17 disciplinskih ukrepov, in sicer:
TOZD proizvodnja steklenih izdelkov
Nedeljko Popovič je 3- krat neopravičeno izostal z dela, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine.
Rahman Hadžič je neopravičeno odklonil delo in grozil izmenskemu vodji s fizičnim napadom, in povzročal nered in namerno poškodoval družbeno premoženje v kopalnici. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja in plačilo povzročene škode.
Božo Grgič je neopravičeno i-zostal z dela. Ker se njegove kršitve ponavljajo, mu je komisija izrekla javni opomin in pavšalno odškodnino.
Andrej Mejač je neopravičeno izostal z dela. Ker je že prej kršil delovne obveznosti mu je komisija izrekla javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
Karel Hrup je 2-krat neopravičeno izostal z dela. 26. 1. 1984 mu je bil izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev, zato mu je tokrat komisija preklicala ukrep in mu izrekla prenehanje delovnega razmerja.
Emil Hren je odklonil delo, ki mu ga je po potrebi določil iz-menovodja. Komisija mu je izrekla javni opomin.
Franc Mišmaš je 4-krat neopravičeno izostal z dela, zato mu je komisija izrekla preneha-
Krčmarica, so med krajani ostale v nepozabnem spominu. Lanskega novembra pa so mladi kulturniki ustanovili svoje Kulturno društvo. Zdaj imajo večjo možnost, da se resnično ukvarjajo z ljubiteljsko dramsko dejavnostjo in sami krojijo delo in razvoj društva.
Trenunto je v društvo vključenih 39 članov, v njihovih vrstah so tudi cicibani, osnovnošolci in odrasli. Med prizadevnimi fanti in dekleti je veliko navdiha, dobre volje in zagnanosti. Čeprav imajo skromen prostor, ne obupajo. Njihov prostor predstavljajo le: omara, mini oder-ček in žametna rdeča zavesa v prostorih krajevne skupnosti Mamo. Vse ostalo je porazgubljeno po domovih posameznikov. O svojem delu pišejo tudi kroniko. Njihov trud in vložen napor sta povezana z lepimi barvnimi fotografijami, shranjenimi v albumih in krajevnim priznanjem OF. Vsako leto člani kulturnega društva Mamo nastopijo s kakšno igrico in se tako predstavijo tudi širšemu občinstvu. Poznajo jih krajani Se-draža, Turja, Prapretna in Podkraja. Udeležujejo pa se tudi prireditev v okviru Tedna amaterske kulture oziroma letošnjega Meseca ljubiteljske kulture.
Vojka Povše
nje delovnega razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine.
Stanko Šubi je neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je že 26. 1. 1984 izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev, zato mu je tokrat omenjeni ukrep podaljšala.
Milan Bagara ni hotel opravljati delo, katerega mu je po potrebi odobril izmenovodja. Komisija mu je izrekla javni opomin.
Ajša Salihovič je 2-krat neopravičeno izostala z dela. Komisija ji je zaradi ponavljajočih i-stovristnih kršitev izrekla prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine.
Cvetka Kelner je neopravičeno izostala z dela. Ker se njene kršitve ponavljajo, ji je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine.
Vincenc Tavčar je neopravičeno izostal z dela, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno, da bo uspešno opravil zdravljenje proti alkoholu v Vojniku.
TOZD energetika, vzdrževanje in transport
Danilo Stradar je nadlegoval sodelavko pri delu, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev.
Lažje pa so delovno obveznost kršili:
TOZD proizvodnja steklenih izdelkov
Dušan Savič, Mevludin Ibralič, Halil Spahič.
TOZD proizvodnja svetil
Marko Kaluža.
DELOVNE OBVEZNOSTI SO KRŠILI
Športno društvo Partizan Podpeč — Preserje pod Krimom, je bilo organizator letošnjega republiškega namiznoteniškega prvenstva za mladince in mladinke posamezno in v parih. Največ uspeha so imeli igralci Kemičarja ki so osvojili poleg dveh prvih še vrsto drugih visokih uvrstitev. Prvo mesto je osvojila Vesna Ojsteršek v igrah posameznic, skupaj z Jernejem Zalaznikom pa je bila prva tudi v igrah mešanih dvojic. Zalaznik, ki je bil prvak lani, je tokrat izgubil v polfinalu s Sobočanom Močanom. Pohvaliti pa velja tudi Novak Polono, ki je na prvenstvu osvojila eno drugo in eno tretje mesto.
Področnega prvenstva v kegljanju za ženske se je na kegljišču na Rudniku udeležilo 26 posameznic iz Zasavsko-posavske regije. Po zanimivih nastopih so naslove najboljših osvojile — posamezno: 1. Kovač (Krško) 423,
2.	Mustač (Rudnik Hrastnik) 412 in 3. L. Škafer (Krško) 406 podrtih kegljev. V parih pa so prva tri mesta osvojile: 1. Antič — L. Škafer (Krško) 806, 2. Špajzer — Mustač (Rudnik Hrastnik) 799 in 3. T. škafer — Kovač (Krško) 790 podrtih kegljev.
Ob dobri organizaciji, so dva dni bili gostje hrastniških kegljačev člani republiške mladinske vrste. Čeprav so mladinci obe srečanji izgubili, pa so pokazali da ima trener Belcijan na voljo nekaj zelo dobrih kegljačev, ki bi ob dobrem in strokovnem delu v klubih, ter seveda z ustreznim številom pregledanih nastopov lahko povrnili slovenskemu kegljanju tisto mesto, katero mu je pripadalo pred leti. In še rezultati: Rudnik Hrastnik—Mladinska reprezentanca Slovenije 6.829 : 6.649 in Bratstvo—Reprezentanca SRS 6.727 : 6.633.
»Rudarska svetilka« — tokrat že 24. tradicionalno tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško je privabila 90 posameznikov iz 26 strelskih družin SR Hrvaške in Slovenije. V ekipnem delu so zmagah Kranjčani, ki so imeli v Frelihu tudi najboljšega posameznika. Rezultati ekipno: 1. SD Kranj 1.116 krogov, 2. SD Okrogar—Skvarča 1.108,
3.	SD Maršal Tito — Slavonski Brod 1.098... 7. SD Rudnik 1.089... SD Steklar... 25. SD Ernest Draksler — Dol. Posamezno: 1. Jure Frelih — Kranj 382, 2. Bogdan Slanšek — Zagorje 374, 3. Ivo Delpin — Steklar 372, 4. Ervin Korbar — Trbovlje 372, 5. Rajmund Cvetko — Rudnik 371, 6. Ivan Kušter — Slovenjgradec (bivši državni prvak) 370 itd.
Tudi odbor za šport in rekreacijo DO Steklame-Sijaj je odlično izpeljal smučarsko tekmovanje. Žal udeležba mi bila takšna, kot bi si želeli, sicer pa je zapis o tem pripravil predsednik odbora.
Igrala. Kemičarja so tako kot smo pričakovali osvojili drugo mesto v republiški namiznoteniški ligi. Tudi na zadnjem turnirju, ki je bil v Hrastniku, niso uspeli premagati letošnje prvake ekipo Kranjskega Triglava. Še več z največjo težavo so odpravili Kočevce, ki so bili v končni razvrstitvi tretji. V Hrastniku je bil vrstni red naslednji: 1. Triglav 6 točk, 2. Kemičar 4 točke,
3.	Kočevje 2 in 4. Gorica 0 točk. Končni vrstni red za razvrstitev od 1. do 4. mesta pa je enak hrastniškemu le da je izkupiček točk precej večji — torej: 1. Triglav 22, 2. Kemičar 16, 3. Kočevje 10 in 4. Gorica brez točk.
Na Zasavskem prvenstvu za »Zlato puščico« v Trbovljah je nastopilo 36 strelcev iz sedmih strelskih družin. Doseženi so bili razmeroma dobri rezultati, kar potrjuje že zdavnaj ugotovljeno vrednost zasavskih strelcev. Razpored pri vrhu pa je bil naslednji: 1. Roman Kajtna — SD Okrogar Skvar; ča 262 krogov, 2. Željko Hrnčič — SD Rudnik 559, 3. Bogdan Slanšek — SD Okrogar Skvarča 555, 4. Franc Rešetar 552, 5. Rajmund Cvetko 552 — oba SD Rudnik 6. Ervin Korbar — SD Alojz Hohkraut 550, 7. Ivo Delpin — SD Steklar 547 itd.
Rudniški strelci so veljali za najresnejše kandidate za osvojitev prvega mesta v republiški ligi. Na finalnem srečanju konec prejšnjega meseca v Ljubljani, so se pomerili z zmagovalcem zadnje skupine (Hrastničani so zmagah v vzhodni) republiške lige — Ekipa SD Kranj. Kranjčani, ki so bili v ligi vsaj kar zadeva števila krogov mnogo slabši, so tokrat presenetljivo lahko premagali oslabljeno hrastniško vrsto s 1460: 1433 krogov. Za vrsto Rudnika so nastopih: Cvetko 374, Rešetar 365, Ostrovršnik 353 in Šu-šter 341. Za nameček so razočarali še Zagorjani (SD Okrogar Skvarča), ki so v srečanju za 3. mesto izgubili s Slovenjgradčani 1462:1470.
Evropsko namiznoteniško prvenstvo se bo te dni pričelo v Moskvi. Po dolgotrajnem »povuci-potegni« sta se zvezna kapetana končno le odločila kdo bo zastopal naše barve na tem največjem shodu evropskih »ping-pongašev«. Med fanti so to: šurbek, Kalinič, Mesaroš, Lupulescu in Primorac. Pri dekletih pa bo ob Branki Batinič in Gordani Per-kučin barve naše države branila tudi 15-let-na igralka Kemičarja Vesna Ojsteršek, čeprav bi naj prvotno kot tretja igralka potovala v Moskvo njena starejša sestra Andreja.
Kajakaši in kanuisti na divjih vodah so svojo sezono začeli s tradicionalnim spustom po Ljubljanici od Podpeči do Ljubljane. Za razliko od prejšnjih let so imeli na uvodnem nastopu precej uspeha tudi naši predstavniki. Člani Brodarskega društva Hrastnik, Danilo Stradar med člani in Andrej Kovačič med mladinci sta premočno zmagala v konkurenci K—1. Za nameček pa sta bila pri mladinci še Mihoci na 5. in De-tič na 8. mestu. Na drugem spustu od Medvod do Tacna pa je bil Kovačič drugi, Stradar pa šesti.
Rokometaši z Dola (članska ekipa) so s polovičnim uspehom štartali v drugi del prvenstva druge slovenske lige — vzhod. V prvi tekmi na domačem igrišču so igrali z nasprotniki iz Šempetra v Savinjski dolini neodločeno 26 :26, polčas 13 :13. Čeprav so gostje domala celo srečanje vodili, pa so domačini v zadnjih sekundah zapravili izredno priložnost za zmago. Dosojeno sedem metrovko Darko Planinc ni realiziral. Realiziral pa je ni na dokaj čuden in redek primer. Po sodniškem žvižgu v treh sekundah ni izvedel strela zato sta mu sodnika skladno s pravili žogo odvzela.
Ekipa Kemičarja si je v zadnjem nastopu z zmago v Opatiji proti istodmeni domači ekipi — 8:1, zagotovila 4. mesto v zvezi ženski namiznoteniški ligi. To pa je ponovitev lanskoletnega uspeha, ki znova vodi v
mednarodno tekmovanje — »Pokal sejemskih mest« v katerem so se letos kot morda že veste uvrstile med osmerico najboljših. Sestram Andreji in Vesni Ojsteršek, Jolandi in Poloni Novak, Tanji Pandev in trenerju Vihju Ojsteršek tudi naše čestitke.
Andreja Ojsteršek je bila republiška mladinska prvakinja v letih 1978—1981. Od leta 1982 pa tradicijo »družine Ojsteršek« nadaljuje njena mlajša sestra, ki je letos v Presarjih pod Krimom osvojila že tretji zaporedni naslov. Če k temu dodamo, da je Vesna napolnila 21. 3. šele 16 let se kaj lahko zgodi, da bo naslov ostal v družini Ojsteršek še dve leti. To pa pomeni, da bi bil mladinski naslov kar 9 let v rokah družine Ojsteršek. K sreči imajo pri Ojsterškovih samo dve hčerki in to je očitno edina možnost za preostale igralke, da pridejo do tistega kar zaman čakajo že polnih sedem let.
Celje je bilo organizator področnega prvenstva v rokometu za kadete na katerem so poleg domačega Aera nastopih še rokometaši iz Ormoža, Trbovelj in Dola pri Hrastniku. Nekoliko presenetljivo so zmagali domačini, pred Trboveljčani in vrsto iz Ormoža. Kadeti z Dola so bili zadnji. Dosegli pa so naslednje izide: Dol—Aero 7 : 20, Rudar 7 :22 in Ormož 7:12. Zanimivo da so bili Dolani v vseh srečanjih enako učinkoviti. Vsakič so dosegli po 7 zadetkov.
Informativno objavljamo tudi končno lestvico Zveze ženske namiznoteniške lige za sezono 1983/84:
1. Mladost —
Ribomat. (Zg)	18	17	1	123: 39	34
2. Industrogr. (Zg)	18	16	2	121: 41	32
3. Olimpija (Lj)	18	13	5.	116: 46	26
4. Kemičar (Kr)	18	12	6	102: 60	24
5. Vojvodina (NS)	18	12	6	97: 65	24
6. Proleter (Čaka)	18	7	11	62:100	14
6. Proleter (Čoka)	18	7	11	62:100	14
7. Opatija	18	5	13	53:109	10
8. Senta	18	4	14	48:114	8
9. Peručica (Foča)	18	4	14	46:116	8
10. Naftagas	18	1	17	36:126	2
Jesenski del prvenstva v Zasavski nogometni ligi so hrastniške enajsterice končale povsem na vrhu. Spomnimo se, selekcija Hrastnika je bila prva, Sijaj tretji in Steklar četrti. Drugi del, ki se je začel pred dnevi bo tako sila razburljiv. Upamo pa, da bo vsaj eni od naših ekip uspelo osvojiti prvo mesto in se uvrstiti v kvalifikacije za višji tekmovalni razred.
Aktualnosti s področja športa in rekreacije je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal — Jože Premec.
Se spomnite? Nogometno srečanje med hrastniško ekipo in zlato selekcijo je bilo športni užitek pa tudi razvedrilo.
Zimske igre TOZD Energetika
Vsako leto v zimskem času naš TOZD organizira Zimske igre na snegu. Tudi letos so igre potekale na smučarskih terenih v bližini planinskega doma v Gorah in v planinskem domu samem.
Tekmovanje je potekalo v treh disciplinah: veleslalom, biatlon in kombinacija. V kombinacijo je poleg veleslaloma in batlona štela tudi vožnja z avtomobilsko zračnico. Prav ta pa je bila za večino gledalcev najzanimivejša. V, njej so tekmovalci morali pokazati prav vse svoje maneverske in akrobatske sposobnosti.
Pri organizaciji iger je sodelovalo 60 ljudi, 35 pa jih je aktivno tekmovalo.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne kategorije.
Rezultati:
do 25 let
Veleslalom:
1.	Meterc Denis, 2. Brekan Jani, 3. Plazar Marko.
Biatlon:
1.	Jeršin Matija, 2. Brekan Jani, 3. Zorenč Renato.
Kombinacija:
1.	Brekan Jani, 2. Plazar Marko, 3. Jeršin Matija.
25 do 35 let
Veleslalom:
1.	Salamon Branko, Koritnik Franc, 3. Pušnik Marjan.
Biatlon:
1.	Koritnik Franc, 2. Sebasu Branko, 3. Jamšek Darko.
Kombinacija:
1.	Salamon Branko, 2. Koritnik Franc, 3. Pušnik Marjan.
nad 35 let
Veleslalom:
1.	Beraus Rudi, 2. Jeršin Tgnac, 3. Kaiser Adolf.
Biatlon:
1.	Jeršin Ignac, 2. Beraus Rudi, 3. Guzaj Jože.
Kombinacija:
1.	Beraus Rudi, 2. Jeršin Ignac,
3.	Guzaj Jože.
Prvi trije tekmovalci v vsaki disciplini so prejeli pokale in diplome. Pokal pa je bil pripravljen tudi za naj starejšega tekmovalca. Tega je dobil tovariš Kaiser Adolf (55 le).
Za brezhibno sojenje in merjenje časov so poskrbeli sodelavci v elektro delavnici. Naredili so uro, s katero so čas merili do stotinke sekunde natančno.
Po končanem tekmovanju so se vsi udeleženci zbrali v planinskem domu. Tu je bila slavnostna podelitev priznanj in skromna zakuska.
Na tem zaključku tekmovanja se je tudi zvedelo, zakaj so bili nekateri tekmovalci dobri in zakaj so drugi razočarali. Tako se je v prijetnem vzdušju z obilico humorja in športnega duha ter ob obravnavanju »tekoče problematike« končal ta prijeten tekmovalni dan.
Zimske igre bi bile lahko še bolj pestre in zanimive ter pritegnile še več sodelujočih, vendar je organizatorju za to na voljo premalo denarja.
In zaključek. Zimske igre so uspele. Dosegle so svoj namen. To pa ni bilo tekmovanje samo, temveč tudi srečanje sodelavcev v naravi, kjer naj z rekreacijo in navijanjem ter ob humorju in športnem duhu pozabijo na tegobe vsakdanjega življenja. Tudi po tej poti so igre dosegle svoj namen.
Torej m vsem udeležencem tekmovalcem in tistim, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji, čestitke in na svidenje prihodnje leto!
Organizacijski odbor tekmovanja
To in ono o kulturi
TAKO PA NE...
»Time is money« pravijo Angleži, mi rečemo, da je čas zlato, bistvo pregovora pa se ne spremeni. Res je, da 'imamo časa vse manj. Trudimo pa se, da bi ga imeli dovolj vsaj za tiste stvari, ki jih imamo radi. Da minute in ure, ki jih preživimo v prijetni družbi in ob dejavnosti, ki nam je draga, ne preštevamo v kovancih in bankovcih, ne dvomim. Pa mi je prav zato na neki seji živo segla v srce izjava nekega pevovodje, da prihaja čas, ko bo potrebno tudi pevcem, članom ljubiteljskih pevskih zborov, izplačevati honorar za obiskovanje vaj.
Resda je vsako popoldansko (plačano) delo v teh hudih časih dobrodošlo, nikakor pa se ne strinjam s tem, da bi našo ljubiteljsko kulturno dejavnost e-načili s popoldanskim (plačanim) »fušem«! Prav in nujno je, da nagrajujemo umetniške vodje kulturnih skupin. In prav zaradi tega imajo dolžnost, da s primernim in zanimivim programom in načinom dela ne le obdržijo, ampak celo povečajo število članov kulturne skupne in jih animirajo za redno obiskovanje vaj in nastopov.
Kajti: tudi neredno in nedisciplinirano obiskovanje vaj ima lahko, kot vsaka medalja dve plati, vsaj dva vzroka!
i
... TAKO PA SE!
Na gledališki predstavi v o-kviru abonmaja smo prodajali tudi vstopnice za dodatne sedeže. Kaj takega se pri nas ne zgodi pogosto, pa čeprav šteje naša dvorana samo 314 sedežev. Vesela sem, da je bilo enkrat drugače, da je bila dvorana polno zasedena tudi na gledališki predstavi. Ansambel mariborskega narodnega gledališča je s Partljičevim delom »Moj ata, socialistični kulak« najprej privabil v našo dvorano izredno veliko število obiskovalcev (tudi tistih, ki ponavadi ne hodijo v gledališče) in potem resnično navdušil s konkretno izvedbo predstave. Velikokrat se namreč zgodi, da se igralci v manjših krajih ne potrudijo ravno najbolj.
Obiskovalce smo obveščali o predstavi tako kot ponavadi: obisk pa je bil nadpovprečen, kar pomeni, da ni vse odvisno le od nas, ki organiziramo gostovanje. Gledališka predstava je sama sebi najboljša reklama
in najbolj prisrčno vabilo v dvorano. Mariborska predstava je to trditev dokazala več kot prepričljivo.
V HRASTNIKU
—	foto razstavo smo preselili iz DO Steklarne v DO Sijaj, razstavlja Rolando Kodrun, član foto-likovno-filmske skupine DPD Svoboda Dol;
—	likovna razstava Mustafe Hrstiča v knjižnici;
—	občinska revija otroških in mladinskih zborov 27. 3.;
—	medobčinska revija otroških in mladinskih PZ 10. 4.
GOSTOVANJE
TAMBURAŠKEGA ORKESTRA ZPD CELJE
Člani tamburaškega orkestra so s svojim enournim programom navdušili (ne ravno preveč številno občinstvo) na Dolu. Njihov program, ki so ga poimenovali »Od Brahmsa do Beatlov«, je res kvaliteten in prav vsaka skladba je bila doživetje zase. Koncert je v celoti uspel in zato smo tamburaški orkester povabili na gostovanje v Hrastnik v mesecu mladosti.
Sonja Juvan, tajnica ZKO
LITERARNO GLASBENI VEČER
S petkovo prireditvijo 9. marca, dan po mednarodnem dnevu žensk, smo z literamo-glasbe-nim večerom v mali sejni sobi poslovno-stanovanjskega objekta izvedli zaključno prireditev »Dnevi ljubiteljske ustvarjalnosti ’84«. Predstavile so se tri ljubiteljske literarne ustvarjalke in učenke glasbene šole, ki so med drugim izvedle skladbo, ki jo je za tri flavte priredila u-čenka njihove šole Dana Mauro-vič, stara 14 let. V literarnem delu, ki se je cel večer prepletal z glasbenim, sta se s svojo poezijo predstavili Vida Logarjeva in Manja Golečeva, s proznimi teksti pa Sonja Juvanova. Poleg avtorice same sta pesmi Vide Logarjeve prebirali še Ljubica Kovač in Elza Jakšič.
Na večeru je bila predstavljena tudi pred kratkim izšla zbirka Slovenske rudarske pesmi, kjer je objavljenih več pesmi pobudnice petkove prireditve, Vide Logarjeve.
Večer je minil hitro, tudi začetna trema je bila kmalu pozabljena in program je izzvenel kot sproščen pogovor o tem, kaj žene avtorice k pisanju, kaj jim pravzaprav literarno ustvarjanje pomeni. S svojimi čustvi in načinom razmišljanja, ki ga je laže opisati z literarno besedo, so marsikoga spravile v začudenje. Vsi pa so se strinjali, da je zamisel o tem, kako in kdaj prikazati literarno ustvarjalnost žensk, dobra in jo bo potrebno ponoviti. Navdušeni so bili nad glasbeno ustvarjalnostjo učenke Dane in nad tem, kako prijetno so se literarni teksti prepletali z glasbenimi točkami.
Po nastopu smo še nekaj časa posedeli in se pogovarjali o tem, da se bomo avtorice predstavljale pogosteje in bomo poskušale k prihodnjim predstavitvam povabiti še druge, ki ljubiteljsko ustvarjajo na literarnem področju.
REKREATIVNI VELESLALOM NA KALU
. 24. marca 1984 je bilo na Kalu smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Tekmo je v dveh starostnih kategorijah organiziral odbor za šport in rekreacijo naše delovne organizacije.
Število tekmovalcev ni bilo ravno tolikšno, kot bi si želeli, verjetno tudi zaradi obilice snega in slabe poti. Vseeno pa smo tekmovanje uspešno pripeljali do konca. V skupini do 35 let
so se dobro odrezali: Branko Šalamon s prvim mestom, Darko Šergan je bil drugi, tretji pa eDnis Meterc. V kategoriji nad 35 let sta tekmovala samo dva in sicer Oskar Maurer, drugi pa je bil Ignac Jeršin.
Pri tem velja pohvaliti še člane TOZD proizvodnje svetil, ki so odlično pripravili progo, da smo lahko izvedli tekmovanje.
Ferdo Žlindra
NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada,;-: 250 din
2.	nagrada -- 150 din
3.	-7. nagrada — 100 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, 61430 Hrastnik, Cesta 1. maja 14 do četrtka 26. aprila. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 3/84 smo prejeli 70 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1.	nagrada — 250 din: Milan Crnkovič, upok.
2.	nagrada \— 150 din: Franc Cvetko
3.	—7. nagrada — 100 din: Sanda Gričar, Jože Miklič upok., Romana Volker, Franc Rot upok., Gvido Kosm.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Marijanca Polzelnik — predsednik, člani: Milan Crnkovič, Janez T)iglar, Jože Drugovič, Jože Godicelj II, Albert Kapelar, Vlado Šebenik in Joža Umek.
gj steklar
UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Fabjan, oec., Vlasta Justin, Jasna Rižner-Kosm, Dragica Kmeta, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik inž., Ernest Sihur inž.r Joža Umek in Franc Vidovič.
Izhaja mesečno v 2500 izvodih. Tisk in klišeji AERO — TOZD Grafika Celje. Naslov uredništva: Steklar, glasilo delavcev Steklarna-Sijaj Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 814-622, int. 55.
Nagradna križanka
TILE
DATUMI
POMENIJO:
27*4
—▼—
1.5.
AVARl
PERZIJSKA
DENARNA
ENOTA
4
JEZ,
NASIP
TELESNA
IZČRPANOST
JEZERO NA OTOKU LUZON
SLOVENSKI
PISATELJ
(BOGOMIR)
FINSKI PISATELJ C JUHANI)
STRAŽNICA OB MEJI
NASLOV ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA SOVJ.REŽISERJA AN * DREJA TARKOVSKEGA
PREDIGRA V STAREM ŠPANSKEM TEATRU
NAŠ UMRLI
4 5 V0®,I-L‘3
JOSIP
BROZ
AZIJSKA
DRŽAVA
POVAB«
LJENEC
JAN
NERUDA
IGRALEC
FURIJAN
FRANCOSKI
PISATELJ
(PIERRE')
VRSTA KAL' CEDONA, POL DRAGULJ
GORANA
KOROŠKEM
ŽIVAHEN ITALIJAN = SKI LJUDSKI PLES
VISOKA
VZPETINA
REKA NA NORVEŠKEM
OGNJENIŠKO
ŽRELO
RAZVALINE GRADU PRI BEGUNJAH
POLITIČNO OCISČE
SOPHIA
LOREN
ZENSKO
IME
MESTO V
SEV.VZHODNl
BAVARSKI
SEVERNA
PTICA,
NJORKA
ANTON
FUNTEK
VELIKO
ČASOVNO
OBDOBJE
OZNAKA ZA NEZNANCA
FRANCOSKI
FILMSKI
IGRALEC
(PHILIPPE)
MNOŽIČNO
ZBOROVANJE
DEBLOM ER ¡ DENDRO* METER
KRAVA
RJAVE
BARVE
FILMSKA
IGRALKA
RINA
HUDA
JEZA
SESTAVIL:
KARLI
DREMEL
ENOLOG
PISATELJ
PUSTOLOVSKIH
ROMANOV
ZNANA JAMA
v spaniji
DESNI
PRITOK
VOLGE
ZEMELJSKO
DELO
PIHALNO
GLASBILO
STRAŠILO V PROSU
ITALIJANSKI PESNIK C PIETRO)
BEBEC,
SLABO*
UMNEt
TEKOČA
MAŠČOBA
PERJE PRI REPI .
EDGAR
DEGAS
:la ER* SNIK
LJUBKOVALNO MOŠKO IME
MANJŠI
TOMBOLSKI
DOBITEK
SLCVENSKl
SLIKAR
(MATEJ)
GORA V JULIJCIH
ŠPANSKI
PLEMIČ
ANTON,
INGOLIČ
PRIPADNIK 2ENONOVE FILOZOF* SKE SOLE
NEZNANO HIMALAJSKO BITJE
SREDIŠČE
VRTENJA
KRAJ PRI CERKLJAH
ZENONOVA
FILOZOFSKA
SOLA
CELJSKATO* VARNA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN
JEZERO NA ŠKOTSKEM (LOCH)
ELEKTR. MERSKA ENOTA
RIHARD
JAKOPIČ
IME ITAL. PESNICE NEGRI
OBJEKT
PREKO
REKE
GLAS,
ZVOK
MUSLIMANSKO POKRl VALO '
ZLI DUH PRI PERZIJCIH
OTOČJE OB NOVI GVINEJI
KISIK
UROŠ
PREVOftŠEK
DRAQ KA* MEN, VIJO¡ LIČASTI. KREMEN
RAZVOJNA
STOPNJA
NIZOZEMSKA
BELA
BARTOK
ŠVICARSKI
FILOZOF
(PAUL,-
'184-8-1901)
UTEME*
LJITELJ
ZNANA
WEBROVA
OPERA
OBLIKA
RASTLIN-
SKEGA
STEBLA
KRAJ PRI SEVNICI
NESMISEL,
NEUMNOST
OTOK V EGEJSKEM MORJU
Kaj pripravljamo za jesen?
Končno smo le odložili zimska oblačila. Toda čas, ko se bomo greli le ob sončnih žarkih, se bo zavrtel z bliskovito naglico, kajti čez dobre štiri mesece bomo znova razmišljali o zimski garderobi, obutvi in kajpak tudi v cenah.
A v teh mesecih se bo marsikateri šolar tako »potegnil«, da bo njegova mama ali oče ugotovila: prekratke so hlače, premajhen je plašč, krila naše deklice so le še krilca, pa tudi škorenjčki so postali pretesni. Take ugotovitve pa bodo rojevale vprašanje, kako vse to našim nadobudnežem nadomestiti, še zlasti ob cenah, ki jih trikrat preberemo, da jih lahko le za silo razumemo.
Tu pa bi vam mi radi pomagali. SE SPRAŠUJETE KAKO?
V JESENI NAMERAVAMO ORGANIZIRATI SEJEM RABLJENIH OTROŠKIH OBLAČIL!
Ideja o sejmu se nam je porodila potem, ko smo bili priča nekaterim uspešnim zamenjavam oz. prodajam tovrstnih oblačil med delavkami v našem kolektivu.
Ne vemo, kako vi sprejemajte to našo idejo. Toda tiste, ki smo jih doslej povprašali, kaj o tem menijo, je večina ocenila, da je ideja dobra in da jo kaže uresničiti.
Za uspešno izvedbo naših zamisli potrebujemo vaše sodelovanje in to, po možnosti že sedaj. Vedeli bi namreč radi, koliko vas je na sejmu dejansko pripravljenih sodelovati — kot kupci ali kot prodajalci.
Če nameravate sodelovati, potem vas prosimo, da nas o tem do 15. maja obvestite. Da bi nam olajšali delo, objavljamo obrazec, v katerega vpišete svoje ime in namen sodelovanja — torej nakup ali prodaja. Slika bo še po-
polnejša, če boste navedli, kaj prodajate in kaj kupujete.
Uresničitve te akcije se bo lotilo društvo prijateljev mladine KS Steklarna, v sodelovanju s sindikatom in uredništvom DO Steklame-Sijaj Hrastnik in Steklarja. Vabilo za sodelovanje velja torej za vise zainteresirane v krajevni skupnosti in delovni organizaciji.
Prijave pošljite: UREDNIŠTVU GLASILA STEKLAR ali jih oddajte predsednici društva prijateljev mladine KS Steklarna Jasni Rižner-Kosm.
O pripravah in poteku akcije vas borno obveščali.
Organizatorji
PRIJAVNICA
Podpisani .......................... bom sodeloval(a) na
sejmu rabljenih otroških oblačil in obutve z:
—	nakupom
—	prodajo (ustrezno obkroži)
Želim prodati — kupiti:
Podpis
ODDATI DO 15. MAJA UREDNIŠTVU STEKLARJA ALI PREDSEDNICI DPM!
APRIL
1984
mladine steklarne-sijaj hrastnik
Delovna akcija
Dne 24. 2. 1984 smo v 00 ZSMS TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov izvedli delovno akcijo. Akcija je bila izvedena v proizvodnih prostorih avtomatske proizvodnje.
Ne glede na majhno udeležbo, smo lahko z delom, ki smo ga opravili zelo zadovoljni, kar naj bi bila vzpodbuda za nadaljnje delo. Vendar pa smo lahko zadovoljni le z o-pravljenim delom in rezultatom dela, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z udeležbo na akciji.
V tem primeru se nam zopet postavlja vprašanje aktivnosti celotne miadinsike organizacije. Od približno 350—400 mladih v TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov je aktivnih približno 30 mladincev. Vsi ti pa so se udeležili akcije.
Kaj je vzrok takemu stanju, ne samo v naši osnovni organizaciji, ampak tudi v drugih na nivoju delovne organizacije je vprašanje na katerega v nobenem primeru ne najdemo odgovora.
Najbolj nas skrbi aktivnost mladih komunistov. Kot člani delavskega razreda bi morali biti najaktivnejši na vseh področjih delovanja mladinske organizacije. Ti mladi ljudje niso pokazali vsega tistega, kar se od njih pričakuje, videti je, da niso dorasli svojim obveznostim, ki jih imajo do družbe.
S tega stališča bi se rad zahvalil vsem tistim mladim, ki jih poimensko ne bi imenoval, za vloženo delo in voljo do dela, ki so jo pokazali.
Vzpodbudno je to, da se vsaj nekaj mladih zaveda svojih obveznosti do družbe, ki
Pionirji, mladinci in delavci Osnovne šole narodnega heroja Rajka, Hrastnik, se pridružujemo mirovnim prizadevanjem vseh naprednih in miroljubnih sil doma in v svetu. Ob spremljanju manifestacije »Mir—sožitje—razorožitev« in prebiranju misli, ki so jih izrekli predstavniki Koroške, Furlanije — Julijske krajine in Slovenije, veliko razmišljamo in se pogovarjamo tudi pri pouku.
Pridružujemo se vsem željam, mislim in hotenjem te manifestacije mirovnega shoda. Najlepše so izražene v mislih naših mladincev — osmošolcev, ki so jih zapisali pri uri družbeno-moralne vzgoje:
t- Ko pomislim na besedo vojna, občutim uničenje, sovraštvo, lakoto, ubijanje, vse najslabše. Zato upam, da bo vedno manj vojn v svetu in da bo prevladal mir.
Zoran
—	Oborožena tekma je nesmisel ljudi...
Vojna lahko prinese samo smrt.	Jože
—	Zakaj oboroževalna tekma, ko bi la-
hko raziskovali načine za pridobivanje novih rastlin in tekmovali na področju večjega pridelovanja hrane.	Andreja
, — Mir je nemogoč, dokler se ne bomo ljudje spremenili v samem bistvu. Odkar se je človek prenehal boriti za svoj goli obstoj, je še vedno našel razloge za borbo in jih še bo, dokler ne uničimo ali spremenimo svoja stališča. Moramo spremeniti svoja stališča!
Primož
—	Mir je nekaj, kar lahko takoj uničimo,
težko pa ga spet zagotovimo. Zato moramo proti oboroževanju delovati z vsemi silami...	Aleš
jih imamo kot posamezniki in organizacija.
Tako, kljub težavam ki jih imamo, lahko vidimo, da vsaj posamezniki imajo voljo do prostovoljnega dela in da se zavedajo svojih obveznosti.
No, pustimo kritiko in se obrnimo naprej, kjer nas čaka v tem letu še nekaj lokalnih akcij:
Potrebno je očistiti proizvodne prostore polavtomatske proizvodnje, nato urediti o-koije okoli tovarne, kar imajo na skrbi o-staie 00 ZSMS v DO.
Občinska konferenca ZSMS organizira delovno akcijo pri izgradnji spominskega panka »JOSIP BROZ TITO«.
Mislim, da vprašanje udeležbe na tej akciji ne sme biti vprašujoče. Vsak mladinec naše DO se mora zavedati pomembnosti tega parka, ki nosi TITOVO ime.
V našem programu je, da bi sestavili našo brigado STEKLARNA-SIJAJ, ki bi se udeležila akcije v čimvečjem številu. Tako bi najlaže opravili delo, ker delo posameznikov brez organizacije nima smisla.
Vse te lokalne akcije spadajo v sklop priprav na zvezne akcije, ki bodo izvedene v tem letu. Kot je znano, se bo naša brigada »STEKLAR JU« udeležila zvezne delovne akcije v Jasenovcu, z njo bodo šli tudi mladi iz naše sredine in za njihovo uspešno delo so še kako pomembne priprave.
Še enkrat apeliram na vse mlade zaposlene v naši DO, da se v čim večjem številu udeležujejo lokalnih delovnih akcij in se udeležijo tudi zvezne.
AKCIJSKI ZDRAVO!
Novko
—	Mir je poglavitna želja vsega svobodoljubnega in miroljubnega sveta. Mir moramo ohranjati in se zanj boriti tudi z ostrimi besedami in obsodbami obeh velesil, ki nenehno tekmujeta v oboroževanju. Povedati jim moramo predvsem to, da ravno zaradi oboroževanja umira tisoče ljudi po svetu.
Miroslav
9 — Sprašujem se, zakaj izdelujejo atomsko orožje, če se zavedajo, da z njim lahko uničijo ves svet... Zemlja je naše edino zatočišče.	Robi
—	Res bo potrebno veliko prizadevanj za
odpravo vojn. Mi, ki živimo v miru in svobodi, smo že kar malodušni in se nam zdijo vojne oddaljeno dogajanje. To malodušje pa je potrebno razbiti.	Mojca
Sf~§| Moja in želja nas vseh je mir. Ne vem, kako nekateri lahko gledajo to stradanje otrok, umiranje, uničenje ... Mediha
—	Veliko lepše in boljše bi bilo na sve-
tu, če bi vsi živeli v prijateljstvu, slogi in miru.	Andreja
—	Jaz ne vem, kaj je lakota, vojna, ker nisem to nikoli občutila, a mi je zelo hudo in žal za tiste ljudi, ki to doživljajo.
Irena
—	OZN bi morala dobiti večji pomen v svetu, morali bi upoštevati njena pirzadeva-nja po ohranitvi miru.
Borut
Aktivni tudi po pouku
Prejeli smo izvod osnovnošolskega glasila Izraza. V njem se naši šolarji predstavljajo na zelo različne načine, skratka zelo aktivni so. Tokrat, za začetek, predstavljamo izsek iz njihovega dela v posameznih krožkih, še zdaleč pa to niso vsi, saj delujejo tudi številni drugi: Orffov krožek, matematični krožek, karate klub, modelarski krožek, streljanje, foto krožek, ritmična skupina, prometni in obrambni krožek, folklora, dramski krožek, pevski zbor, kemijski krožek itd. Sicer pa preberite kaj so nekateri izmed nas zapisali sami.
GOSPODINJSKI KROŽEK
V starem delu šole imamo majhno kuhinjo, ki zadostuje za delo gospodinjskega krožka. Ko smo se prvič zbrale v kuhinji, smo spoznale posodo in njeno namembnost. Zapomnile smo si, kje kaj stoji in za drugič je tovarišica predlagala palačinke in jabolčni kompot. Komaj smo čakale ponedeljka. Vsakič, ko imamo prakso, je ena od deklet ekonom: zbira denar in kupi potrebno za kuho. S tovarišico smo se domenile, da bosta dve učenki pekli palačinke, dve pripravljali kompot, ostale pa bomo očistile kuhinjo, saj v njej niso kuhali že tri mesece in povsod je bilo veliko prahu in pajčevine. Po končanem delu smo se posladkale s palačinkami in kompotom.
Liljana Matekelj 8. a
IGRAM NA GOSLI
Obiskujem glasbeno šolo v Hrastniku. Zanimivo je, da imajo nekateri učenci o njej slabo mnenje. »Ali se učiš violino, tisti cigu, migu?« sprašujejo.
Najbolj me veseli praktični del pouka. Rada hodim v glasbeno tudi takrat, kadar doma ne vadim in me je strah, kaj bo rekel tovariš. Čeprav nisem med najuspešnejšimi, nikoli ne vržem puške v koruzo. Sedaj obiskujem glasbeno šolo že četrto leto in mi ni žal.
Andreja Pavlič
6.	a Dol
V LITERARNO — NOVINARSKEM KROŽKU
Septembra smo se dekleta prvič zbrala in se pogovorila o našem delu. Tovarišica Sonja nas je seznanila z nalogami, ki nas čakajo. Krožek redno obiskujemo vsak torek ob 16. uri. Delo je pestro in raznoliko. Najbolj vesele smo bile, ko nam je tovarišica Sonja obljubila, da si bomo ogledale Radio Trbovlje in Knjižnico Toneta Seliškarja. S tovarišico Sonjo se zelo dobro razumemo in dobro sodelujemo. Rada pišem spise, pesmi in podobno, novinarka pa ne bi rada postala, čeprav je to razgibano in raznoliko delo. Pri krožku se nikoli ne pogovarjamo o stvareh, ki nas ne bi zanimale. Veliko se pogovarjamo in razmišljamo o delu novinarjev in literarnih ustvarjalcev. Delo v krožku me veseli in ga imam rada.
Dagmar Kadrijevič
7.	a
DRAMSKI KROŽEK na Dolu obiskujem že dve leti. Najprej sem igrala v manjši skupini, letos pa smo ustanovili še starejšo, ki je začela delovati decembra. Mlajša skupina pripravlja igrico Mali strah Bav — Bav. Mi pa bomo začeli z recitalom otroških pesmi. Pri starejši skupini tudi plešemo in si izmišljajo razne igrice, ki jih imenujejo improvizacija. H krožku vabim še druge!
Mateja Golouh 7.1$
Udeležencem mirovnega shoda v Ljubljani
Prvo taborniško zimovanje
Zimovanje, ne da bi postavili sneženega moža. Ne, to pa res ne bi šlo. Lotili smo se torej tudi
tega dela.
Sneg v dolini je kopnel, tudi na Kalu je snežna odeja vsak dan tanjša. Naši taborniki se ukvarjajo že z novimi nalogami. Te dni jih že lahko vidite pred njihovim domom, kako trenirajo v signalizaciji, postavljanju taborniških ognjev (ste vedeli, da jih je šest vrst? — zanimivo, kaj), lokostrelstvu, postavljanju šotorov in še kaj. Vse v sklopu priprav na področni taborniški mnogoboj, M ga letos organizira naš odred. Še vedno pa se radi spomnimo našega zimova-nja, ki se je razpletalo takole:
Valjanje po snegu — ste že kdaj poizkusili? Še ne? Povem vam, da ste nekaj zamudili. No ja, to velja le v primeru, če te med valjanjem ne zadene kepa, povrhu vsega ravno na zobe, ali če se nate ne spravi kopica desetih otrok, ki bi iz tebe na vsak način radi naredili sneženo ženo za našega moža, ki je revež tako sam. Kar dobra partija bi bil, avta res nima, ima pa imenitno sneženo hišo, M ji manjka le še streha.
Če bi šel v četrtek zvečer mimo hiše kdo, ki naših otrok ne pozna, bi sigurno mislil, da je v šoli najmanj gasilska veselica. Pa ni bila, o ne. Imeli smo tako težko pričakovano tombolo. Napeto je bilo res tako, kot bi za prvo nagrado obljubili najmanj mercedes. Pa ga nismo, le flomastri so bili. Dobila jih je Branka, ki je imela tokrat največ sreče. Da ne bi bilo prevelikega razočaranja, smo pripravili nagrade prav za vse, čeprav so bili to le bomboni in žvečilni gu-miji, so bili naši taborniki zadovoljni. Ampak celotni potek tombole je bilo potem treba še najmanj tri krat predebatirati, zato v sobah spet ni bilo nobenega miru. Še sreča, da je ta dan popoldne prišel na obisk tov. Božo, ki se ga otroci edinega malo bojijo. Zavpil je: »Tišina, sem rekel!« Zgoraj so v resnici utihnili, saj je bilo namenjeno njim, ampak groza, to je bilo tako glasno, da so začeli čebljati najmlajši, ki jih je ta glas prebudil.
Spraševala sem otroke, če so se že kaj naveličali. Nihče tega ni hotel prikazati. Rekli so, da so pripravljeni ostati na Kalu še 14 dni, ampak pod pogojem, da bi imeli vsak večer ples.
Samo kdo naj reče, da je bila postrežba slaba. Saj je bilo včasih kot v hotelu A kategorije. Vprašaš nekoga: »Ali nisi dobil kosila?« On pa nazaj, kot gost v hotelu: »Ne bom jedel tega, sem že naročil makarone.«
Vse kar je lepo hitro mine. V petek dopoldne so se na enega zadnjih posvetov zbrali vsi vodniki. Zgledalo je kot bi pripravljali bitko pri Waterloju. Slišalo se je: »To ne bo šlo, tega daj raje tja, Janez je dober in korajžen, daj ga v to skupino. To je začetnica, ne more biti tukaj.« Takrat se nam je šele posvetilo. Smučarje razporejajo v skupine za tekmovanje. Tisti, najbolj korajžni so se brž pozanimali, v kateri skupini bodo tekmovali. Pa smo bili tam. Brž so vodnike poučili, da tudi v svetovnem pokalu tekmujejo posebej ženske in posebej moški. Torej bi morali poslušati bazo in vso stvar še enkrat spremeniti, da bi bil volk sit in koza cela.
Na progi pa spet pripombe. »Kaj mislijo, da smo Stenmarki ali Wenzli? Kolov, kot bi hoteli saditi fižol.«
»No, ja malo preveč smo pa res že tečni«, so ugotovili tisti najbolj samokritični. »Saj bo šlo, vsi pa tako ne moremo biti prvi. Važno je sodelovati ne pa zmagati, pravi še olimpijsko pravilo«, je ugotovil nekdo.
Vse sorte se nam zgodi čez dan. Nekaterim se je zdelo čudno, da ov. Elfi pomiva posodo. Na uho vam povem, da je to delala povsem prostovoljno. Po njeni izjavi zato, da ne pride povsem iz prakse. To da mora nositi premog za kurjavo, da nas ne zebe, tovariš Bine, se vam že ne zdi tako čudno. Čeprav nikomur ne bi padla krona z glave, če bi vzel vedro in mu malo pomagal. Brez nezgod na žalost tudi ni šlo. Udarjena noga, ki sicer strašno boli, ne pa toliko, da do večera ne bi bilo toliko dobro, da ne bi mogla na ples.
Najbolj prijetno vas je videti ponoči. V mislih imam čas tam okrog tretje ure. V eni sobi izgleda kot na Kosovem polju po končani bitki. Izpod odeje se vidi roka, na drugi strani je pokukala ven noga, tam v sredini nekdo sonči ritko, nekdo drugi spet drži drugega okrog vratu. Pokukam v sobo, pa mislim, kaj še zmerom ne spijo? Končno se mi posveti, da slišim le en glas. Torej nekdo v sanjah izpoveduje ljubezen svoji Dulcineji. Da je nekdo sredi noči tako priden, da žaga drva. A, a, skoraj ne morem verjeti. Potihem odprem vrata in prisluhnem temu ubranemu kvintetu smrčačev. No ja, za zabavo bi se jih dalo poslušati, da pa bi človek to prenašal celo noč, to pa že ne. Pa že raje poslušam škrtanje z zobmi v naši sobi.
Po vseh pravilih naj bi zadnji večer pripravili zaključni program na katerem naj bi podelili tudi nagrade vsem naj, naj: za smučanje, za sankanje, pa tistim, ki so bili najbolj ubogljivi, pa leskovo šibo tistim, ki niso bili in podobne zadeve. Ampak kaj, ko nam je za pripravo programa zmanjkalo časa. Torej bo zaključni večer v stilu »Prosto po Prešernu«, kot radi rečemo v takih primerih. Ampak naši taborniki le niso kar tako, po hodniku se šušlja marsikaj, same
ROKOMETNI KROŽEK
V začetku šolskega leta sem se vpisala v rokometni krožek. Imamo ga ob torkih in petkih ob 16. uri in ga vodi tovarišica Brigita Mikolič. Krožek obiskuje petnajst deklet.
Rokomet je pri nas tradicija. Tudi veterani se večkrat preizkusijo v igri. Včasih tekmujemo s člani rokometnega kluba ali pa z rokometaši iz drugih krajev. Vse tekme so ponavadi dobro obiskane. Da je vzdušje še bolj živahno, pomaga zastava RK Dol in glas hupe, ki oznani vsak gol. Seveda navijamo za domačo ekipo.
Zelo bi si želela, da bi kmalu gostovale v kakem drugem kraju in se v igri tudi izkazale.	Barbara Zupanc
6. r Dol
TUDI ROŽE
Sodelujem v cvetličarskem krožku. Zelo mi je všeč. Delamo razne ikebane, sadimo rože in skrbimo zanje. Krožek imamo vsak drugi ponedeljek ob 12.30 uri.
Milena Frolcaj
5.	b
imenitne stvari. Menda bomo imeli celo taborniško poroko, da o drugih izumih niti ne govorim.
Da zadnjo noč ne bo miru, že vemo. Ampak pripravljeni smo na vse norčije. Maščevanje je sladko. Pazite, da ne bo kdo zjutraj tak, da bi lastna mati zamenjala s klovnom. Že poleti ste nas pripravili na marsikaj, na zimovanju pa se je naša koža še utrdila, nihče več nam ne more do živega.
Enkrat ni nobenkrat, sem zadnjič zvečer prebrala v pravljici. Torej tudi naše zimovanje ne bo ostalo edino. Ste za to?
Temu je seveda sledil glasni: jaaa! Ker pa je taborjenje ali zimovanje nekakšna nagrada, jo bo treba zaslužiti. Naš letošnji program je obširen, vendar smo prepričani, da nam bo tudi to pot uspelo.
Prva večja akcija, na katero vabimo tudi starše naših tabornikov bo pohod ob dnevu tabornikov, ki ga praznujemo 22. aprila. Za dan steklarjev pa že pripravljamo orientacijski pohod v Gore, na katerem se boste lahko prepričali, kaj znamo in zmoremo.
Nismo še povedali vsega, o nas boste še slišali! Nekaj novega že v naslednji številki Steklarja.
J. Umek
Nageljni za 8. marec
V šoli sem dobila nalogo, naj obiščem starejše Praprečanke in jim v imenu pionirskega odreda heroja Rajka čestitam za 8. marec.
Prva ženica, ki sem jo obiskala, ni mogla do vrat. Do nje me je popeljal njen mož. Sedela je za mizo in nemo strmela vame. Ko sem stopila k njej in ji izročila nagelj, se ji je v očeh zasvetila iskra. Voščila sem ji za praznik, nato pa sem ji dala še sladek poljubček, da bi si za vedno zapomnila 8. marec 1984. Podobno je bilo z vsemi petimi ženicami, ki sem jih obiskala. Vsaka je imela zame lepo besedo. Nikdar pa ne bom pozabila ženice v vasi, ki je slepa in nemočna ležala v postelji. Še cvetice, ki naj bi jo razveselila, ni mogla videti.
Ko sem se vrnila domov, sem premišljevala o svojih obiskih in spoznala, kako je staremu človeku potrebno le malo pozornosti, da je srečen.
Nuša Rotar, 4. b OŠ NH Rajka, Hrastnik
H steklar
GLASILO DELAVCEV STEKLARN E-SIJAJ HRASTNIK
Priloga STEKLARJA 4/84
Samoupravni
organi
Člani delegacij, samoupravnih organov in organov DPO v DO Steklarni-Sijaj Hrastnik
Hrastnik, april 1984



!












Samoupravni organi
TOZD PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV
DELAVSKI SVET
Oberčkal Ivan, predsednik
Bajda Franc
Čepin Silva
Grašič Fanči
Herek Rezi
Kosec Majda
Knap Andrej
Leskovšek Jože
Meterc Ervin
Rancinger Ivan
Šošter Ivan
Velej Jože
Vintar Bojan
Zaletel Erika
2erko Ana
Tome Janez
Babnik Francka
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
Senegačnik Stane, predsednik
Bradaševič Peter
Hasikič Safet
Holešek Mili
Kuhar Henrik
Šinkovec Leopold
Tovornik Marjana
KOMISIJA ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE
Kosec Majda, predsednik Čidič Omer Ofentovšek Cvetka Rugelj Ana Speglič Dušanka
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Šoba Jože, predsednik Bizjak Izidor Marinkovič Dimitrije Mikša Silva Podmenik Magda
KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST
Udovč Mitja, predsednik Centrih Slavko Zajc Jože Zgonjanin Marinko Zorec Karel
ODBOR ZA PLAN IN GOSPODARJENJE
Koritnik Matija, predsednik Bičanič Karlo Jerkovič Jakob Kneževič Nedelko Meterc Ingrid
KOMISIJA ZA INOVACIJE
Lavrič Albin, predsednik Alauf Ivo Brilej Karli Predovnik Ervin, inž. Velej Jože
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KOMISIJA ZA INFORMIRANJE
Potušek Valentin, predsednik Cakič Dušanka Dovjak Jožica Jerman Franc Mikša Silva
Brajer Slavi, predsednik Bec Jerica Gošler Nada Holešek Mari Vavtar Joži
VOLILNA KOMISIJA
Petrič Vili, predsednik Holešek Mili, tajnik Neškovič Cvijetan, član
VOLILNI ODBORI Volišče št. 1
Kaluder Milan, predsednik Gošler Nada, član Laneger Roman, član Lapornik Milan, namestnik Levačič Anton, namestnik Pavlič Elfi, namestnik
Volišče št. 2
Gošler Ivan, predsednik Bizjak Izidor, član Seničar Stojanka, član Kodrun Ivan, namestnik Mejač Cvetka, namestnik Pozaršek Amalija, namestnik
Meserko Marjan, namestnik Brajer Slavi, namestnik Šuster Franc, namestnik
Volišče št. 3
Senegačnik Stane, predsednik Šuriga Inge, član Udovč Mitja, član Holešek Mari, namestnik Kostanjšek Marija, namestnik Kajič Štefan, namestnik
Volišče št. 4
Perpar Magda, predsednik Drečnik Fani, član Cizej Zlatka, član Jeran Karmen, namestnik Bukovšek Rada, namestnik Pušnik Helga, namestnik
TOZD PROIZVODNJA SVETIL
DELAVSKI SVET
Jenko Ilko, predsednik Avdič Mira Babnik Francka Dacar Aleksander Dornik Cvetka Dušak Ignac Sršen Branko Sikovec Franc Tome Janez Vastič Majda Vokler Janez
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Belaj Srečko, predsednik Humšek Bernard Klemen Franc Kovač Stanka Lukmar Tilka
ODBOR ZA PLAN IN GOSPODARJENJE
Tavčar Danijel, predsednik Belaj Srečko Brlogar Franc Perman Darko Trampuš Marinka
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
Pušnik Vladimir, predsednik Barlič Karlo Mehle Franc Tabor Jože Učakar Milan
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
Maurer Viktor, predsednik Grum Darinka Drnovšek Franc Lukič Dragica Zakošek Teodora
KOMISIJA ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE
Greben Anica, predsednik Klopotan Anita Nikič Vera
KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST
Zavrašek Viktor, predsednik Klanšek Franc Virant Gabriel
KOMISIJA ZA INOVACIJE
Zupančič Bojan, predsednik Drač Miran Fortuna Franc Ocepek Karli Vuga Jože
KOMISIJA ZA INFORMACIJE
Umek Joži, predsednik Jazbec Helena Justin Vlasta Kolenc Branko Škofič Janez
KOMISIJA ZA OCENO IN PORAVNAVO ŠKODE
Gruden Igor Šalamon Alojz Škofič Janez
VOLILNA KOMISIJA
Helena Jazbec, predsednik Lipec Bojan, tajnik Šergan Ivan, član
VOLILNI ODBOR
Drač Miran, predsednik	Maurer Viktor, namestnik
Pavlič Katja, član	Železnik Danilo, namestnik
Tabor Rozi, član	Vidmar Pavla, namestnik
TOZD ORODJARNA
DELAVSKI SVET
Mlakar Boris, predsednik Gornik Slavko Jager Avgust Pust Martin Rot Franc Strniša Marjan Seničar Franci Šergan Darko Šinkovec Borut Učesanek Boris Videnšek Franc
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Kozlevčar Ivan, predsednik Podmenik Jože Strgaršek Bojan Soba Viktor Velej Milan
ODBOR ZA PLAN IN GOSPODARJENJE
Ržek Jože, predsednik Bevec Gorazd Pust Vojko Simonič Anton Žlindra Ferdo
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
Crnkovič Jože, predsednik Dvornik Blaž Kodrun Vlado Koritnik Bojan Kreže Janko
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
Maurer Alojz, predsednik Godler Jože Godicel Jože ml.
Jelenc Slavko Orožen Stane
KOMISIJA ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE
Rupnik Roman, predsednik Čudovan Zlatko Gumzej Mihaela Kozlevčar Ivan Strgaršek Bojan
KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST
Kunič Valentin, predsednik Čudovan Zlatko Gril Franc Kozlevčar Ivan Strgaršek Bojan
KOMISIJA ZA INOVACIJE
Guzaj Silvo, predsednik Fišner Avgust, inž.
Klemen Ignac Kosm Gvido Žlindra Ferdo
KOMISIJA ZA INFORMIRANJE
Volfand Edi, predsednik Gumzej Mihaela Seničar Franci
VOLILNA KOMISIJA
Crnkovič Jože, namestnik Seničar Franc, tajnik Rot Franc, član
VOLILNI ODBOR:
Pust Martin, predsednik Smodiš Bojan, član Kosm Gvido, član
Ržek Jože, namestnik Orožen Stane, namestnik Mokotar Drago, namestnik
Preskar Vlado, namestnik Križaj Mirko, namestnik Maurer Alojz, namestnik
TOZD ENERGETIKA, VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
DELAVSKI SVET
Kandolf Janez, predsednik
Brajer Božo
Bauerheim Pavel
Funkel Ivan
Jeršin Ignac
Kocman Franc
Klemen Samo
Majcen Franci
Mokotar Jakob
Pavlič Jože
Salamon Branko
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Drnovšek Tomo Kavzer Aleksander Kavzar Peter Seničar Erih Stoj s Henrik
ODBOR ZA PLAN IN GOSPODARSTVO
Žerko Franc, predsednik Binder Stojan, dipl. inž.
Funkl Ivan Kelner Bruno Zalaznik Stojan
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
Korbar Franc, predsednik Hauptman Rado Kaiser Adolf Sebasu Branko Vran Anton
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
Gračner Marjan, predsednik Drnovšek Andrej Pižmoht Zlatka Salamon Branko Žibret Avgust
KOMISIJA ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE
Hudina Marija, predsednik Drnovšek Nika Kavzar Marko Stoklasa Darko Perikič Zlatko
KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST
Kirhmajer Rudi II., predsednik
Drugovič Jože
Glinšek Jože
Kavzar Peter
Zorenč Friderik
KOMISIJA ZA INOVACIJE
Binder Stojan, dipl inž., predsednik
Drnovšek Nika
Jeršin Ignac
Klemen Samo
Žerko Franc
KOMISIJA ZA INFORMIRANJE
Klemen Samo, predsednik Bauerheim Pavel Hudina Marija Korbar Franc Pušnik Marjan
VOLILNA KOMISIJA
Vretič Branko, predsednik Levačič Rudi, tajnik Kirhmajer Rudi II, član
VOLILNI ODBOR
Erman Viko, predsednik Vovk Duška, tajnik Železnik Ladislav, član
Gračner Marjan, namestnik Vrbnik Ksenija, namestnik Klemen Zoran, namestnik
Alauf Franc, namestnik Pušnik Anton, namestnik Doberšek Boris, namestnik
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
DELAVSKI SVET
Drame Jože, predsednik Bočko Irena, oec.
Felicjan Lucija Gabrič Metka Greben Anton
Jagodič-Lekočevič Lea, dipl. prav.
Javoršek Sanda
Kumlanc Irena
Matekelj Lado
Pavlič Ivan, inž.
Šentjurc Boris Šinkovec Sanda Vrabič Milan, inž.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Stopinšek Marjana, predsednik
Jazbinšek Vera
Pirc Milena
Romih Helena
Velej Bojan
ODBOR ZA PLAN IN GOSPODARJENJE
Krošlin Majda, predsednik Anžlovar Marinka Planinc Tanja Ručman Bojana Zorec Janja
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
Zaletel Frida, predsednik Bec Marjeta Lisec Danilo Trinkar Nevenka Vujsič Milan
KOMISIJA ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE
Polzelnik Marijana, oec.,
predsednik
Balaša Marija
Hršak Anita
Rotar Vojka
Sivec Darinka
KOMISIJA ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST
Grešak Vojko, predsednik Feguš Andrej Kandolf Martina Klemen Bernarda Lokovšek Franc
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
Petrič Vili, oec., predsednik Greben Kristina Stopa Nevenka Šinkovec Sanda Ravnikar Jelka
KOMISIJA ZA INOVACIJE
Kavzar Janez, inž., predsednik Besednjak Vanda Germadnik Edo Ristovič Bojan Velej Bojan
KOMISIJA ZA INFORMIRANJE
Ramšak Rosana, predsednik Crnkovič Milan Rižnar Darino Sihur Ernest, inž.
Vidovič Franc
VOLILNA KOMISIJA
Polzelnik Marjanca, predsednik Perpar Erna, tajnik Klemen Bernarda, član
VOLILNI ODBOR (Steklarna)
Ramšak Rosana, predsednik Udovč Mira, tajnik Germadnik Edo, tajnik
VOLILNI ODBOR (Sijaj)
Šalamon Vida, predsednik Pušnik Irena, član Pekar Irena, član
Kumlanc Brigita, namestnik Felicjan Lucija, namestnik Ručman Bojana, namestnik
Matekelj Lado, namestnik Hršak Anita, namestnik Biderman Katja, namestnik
Plahuta Marija, namestnik Plaznik Ivanka, namestnik Krašovec Silvestra, namestnik
Samoupravni organi na nivoju delovne organizacije
DELAVSKI SVET
TOZD proizvodnja steklenih izdelkov
• Šikovec Silvo, predsednik Bučej Mirjana Crnkovič Jože Jeran Ignac Kajič Štefan Kramžar Franc Kandolf Janez Knez Alojz, predm. učitelj Petrič Bojan Pufler Krista Petan Marjeta Rugelj Jože Špeglič Dušanka Vrtačnik Jože Verač Anton Zupanec Leopold
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
Brglez Vinko, predsednik Marčen Alojz Pavlič Jože Povše Anton Preskar Vlado
ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO
Sihur Ernest, inž., predsednik Kolenc Branko Koritnik Matija Žlindra Ferdo Žerko Franc
DISCIPLINSKA KOMISIJA
Disciplinsko komisijo imamo organizirano na nivoju delovne organizacije. Na posameznih zasedanjih pa deluje v naslednji sestavi:
—	predsednik,
—	po en zunanji član
—	po en član iz vsake temeljne organizacije, iz katere so delavci, ki so v disciplinskem postopku.
Gorenšek Edi, predsednik Lapornik Milan Lipar Anton Meterc Ingrid Rugelj Ana
TOZD proizvodnja svetil
Kolar Milan Lipec Bojan Planinc Branko Ocepek Karl, namestnik Stradar Marija
TOZD orodjarna
Barič Franc Godler Jože Koritnik Bojan Motokar Drago Tutner Samo
TOZD energetika, vzdrževanje in transport
Bračun Zlatko Kavzar Marko Kaiser Adolf Korbar Franc Poljšak Franc
Delovna skupnost skupnih služb Bec Marjeta Jazbinšek Olga Gričar Aleksandra Matekelj Viktorija Žagar Rajko
Zunanji člani:
Alt Marija Fabjan Ivan Podkoritnik Marko Predovnik Avgust Železnik Vinko
ODBOR ZA VARSTVO ŽENA, MLADINE IN INVALIDNIH OSEB
Polzelnik Marjanca, oec., predsednik
Greben Anica
Hudina Marija
Kosec Majda
Rupnik Roman
ARBITRAŽA
Fišner Avgust, inž.
Guzaj Alojzija Binder Stojan, dipl. inž.
Koritnik Matija Mejač Edita, dipl. prav.
KOMISIJA ZA DRUŽBENO PREHRANO IN POČITNIŠKE DOMOVE
Drugovič Jože Felicjan Bogomir Pust Vojko
Plazar Slavi, predsednik Matekelj Lado
VOLILNA KOMISIJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Sihur Ernest, inž., predsednik Baloh Blaž, namestnik
Mejač Edita, dipl. prav., tajnik Ravnikar Jelka, namestnik
Jazbec Jožefa, član
Fišner Avgust, inž., namestnik
Družbenopolitične organizacije
SEZNAM ČLANOV IZVRŠNIH ODBOROV 00 ZS TOZD, DSSS IN DO
IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE OO ZS DO
Cigler Janez, predsednik
Pirc Milena, tajnik
Greben Kristina, blagajnik
Crnkovič Jože
Drač Miran
Germadnik Lidija
Grešak Vojko
Jeršin Ignac
Justin Vlasta
Maurer Viktor
Prah Jože
Ržek Jože
Senegačnik Stane
Sihur Ernest, inž.
Šmit Darinka Volfand Viktor Zalaznik Stojan
NADZORNI ODBOR
Abrič Tomo Bevec Gorazd Dremel Karli Jeran Ignac Kolenc Branko
IZVRŠNI ODBOR OO ZS
TOZD PROIZVODNJA STEKLENIH
IZDELKOV
Bec Emil, predsednik Holešek Marija, tajnik Plazar Slavi, blagajnik Blatnjak Milorad II.
Haberl Dragi Jakšič Srečko Klanjšek Marija Majcen Majda Milič Jovo Mustač Vlasta Novak Avgust Ofentavšek Cvetka Pufler Krista Plazar Karli Retar Erna Rugelj Jože Salmič Franc Zagorc Karmen
NADZORNI ODBOR
IZVRŠNI ODBOR OO ZS TOZD PROIZVODNJA SVETIL
Kušar Alojz, predsednik Vidmar Pavli, tajnik Tabor Rozi, blagajnik Felicjan Bogomir Gregorčič Jože Greben Ana Planinc Branko Pušnik Vladimir Petrič Marija Permen Darko Senegačnik Vera Šergan Ivan
NADZORNI ODBOR
Ocepek Karli Zavrl Franc Klemen Branko
IZVRŠNI ODBOR OO ZS TOZD ORODJARNA
Smodiš Bojan, predsednik Gumzej Mihaela, tajnik Vouk Drago, blagajnik Godicelj Jože ml.
Jelenc Slavko Dvornik Blaž Knez Jakob Klemen Radovan Kosm Gvido Sticher Robert Zupanc Samo
NADZORNI ODBOR
Podmenik Jože Pust Vojko Volfand Edi
IZVRŠNI ODBOR PE ELLUX
Justin Vlasta, predsednik
Jovanovič Risto, namestnik
Petrič Marija
Arnaut Jadranka
Virant Gaber
Nikič Vera, blagajnik
Deželak Stane Lavrič Albin Predovnik Ervin, inž.
IZVRŠNI ODBOR OO ZS
TOZD ENERGETIKA, VZDRŽEVANJE
IN TRANSPORT
Sebasu Branko, predsednik Vovk Duška, tajnik Drugovič Jože, blagajnik Jamšek Darko Jeršin Ignac Pušnik Marjan Podmenik Leopold Kaiser Adolf Šmagelj Alojz Zalaznik Stojan Stopa Andrej Zibret Avgust
NADZORNI ODBOR
Požar Valter Verač Anton Vran Anton
IZVRŠNI ODBOR OO ZS DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
Rižner Darino, predsednik Planinc Tanja, tajnik Babič Vesna, blagajnik Drame Jože Hribšek Marjana Javoršek Sanda Kladnik Marjana Knez Alojz, predm. uč. Kandolf Angela Lapornik Fani Petrič Vili, oec.
Sihur Ernest, inž.
Stopa Nevenka
NADZORNI ODBOR
Felicjan Lučka Gabrič Metka Udovč Mira
SEKRETARJI OO ZK TOZD IN DSSS
TOZD PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV
Jakšič Srečko Kapelari Albert Kališnik Konrad
TOZD PROIZVODNJA SVETIL Vodep Štefan
TOZD ORODJARNA Gornik Slavko
TOZD ENERGETIKA, VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
Zibret Avgust
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Crnkovič Milan, koordinator
PREDSEDNIKI IN SEKRETARJI OO ZSMS TOZD !N DSSS
Neškovič Cvijetin, predsednik KS ZSMS
Kavzer Marko, sekretar
TOZD PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV
Husič Mehmed, predsednik Čakič Dušanka, sekretar
TOZD PROIZVODNJA SVETIL
Lipec Bojan, predsednik Zupančič Brane, sekretar
TOZD ORODJARNA
Rajh Franc, predsednik Ljekočevič Jerko, sekretar
TOZD ENERGETIKA, VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
Volaj Aleš, predsednik Ocepek Jože, sekretar
DSSS DELOVNA SKUPNOST
SKUPNIH SLUŽB
Kmeta Dragi, predsednik
Člani delegacij
za zbor združenega dela skupščine
občine Hrastnik in za skupščine samoupravnih interesnih
skupnosti
TOZD PROIZVODNJA STEKLENIH IZDELKOV
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Predovnik Ervin, inž., vodja
Čakič Ljubo
Kajič Štefan
Grašič Fanči
Leskovšek Jože
Marinkovič Bino
Gričar Ernest
Dreu Marjana
Meterc Ingrid
Milič Jovo
Deželak Stane
Majcen Majda
Mustač Vlasta
Koritnik Matija
Kavšek Karel
Potrata Pavla
Lavrič Albin
Kumar Vida
Rome Ana
Lorbar Mari
POSEBNA DELEGACIJA
ZA OBČINSKO IZOBRAŽEVALNO
SKUPNOST
Kaluder Milan, vodja Žagar Viktor Pokrajac Boko Brečko Rozi Kosec Alojz Sihur Erna Vintar Vinko
POSEBNA DELEGACIJA ZA KULTURNO SKUPNOST
Plazar Slavi, vodja Pufler Edi Krošlin Boris Godicelj Vinko Peklar Mirko Kramžar Alojz Kalpič Dani
POSEBNA DELEGACIJA ZA TELESNO-KULTURNO SKUPNOST
Oberčkal Ivan, vodja Barič Franc Rancinger Zdravko Hudi Viljem Prvulovič Nikola Bradaševič Peter Kolobarič Novko
POSEBNA DELEGACIJA
ZA OBČINSKO ZDRAVSTVENO
SKUPNOST
Gošler Ivan, vodja Hočevar Ivan Kosec Majda Halzer Vili Gec Joži Kirn Lidija Jerman Franc
POSEBNA DELEGACIJA ZA OBČINSKO RAZISKOVALNO SKUPNOST
Zorec Miro, vodja Tošič Nikola Potočnik Blaž Rancinger Ivan Bajda Franc Špeglič Samo Jerman Franc
ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE ZAPOSLOVANJA, POKOJNINSKO -INVALIDSKO ZAVAROVANJE IN POŽARNE VARNOSTI
Zorenč Otilija, vodja Lapornik Milan Holešek Mili Marinkovič Dimitrije Hlastec Alojz Mikša Silva Jazbinšek Maks Novak Avgust Novak Franc Mejač Cvetka
ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINO SOCIALNEGA SKRBSTVA IN OTROŠKEGA VARSTVA
Gošler Nada, vodja Pufler Kristina Durmiševič Sabina
Kramar Štefka Bec Jerica Centrih Joži Hafner Bronja Mekše Marta Rugelj Ana Špeglič Dušanka
TOZD PROIZVODNJA SVETIL
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Kramžar Franc, vodja Zorc Albin Kuhar Jože Dušak Ignac Vuga Jože Drač Miran Brilej Franc Planinc Branko Kirn Tatjana Šergan Ivan
ZDRUŽENA DELEGACIJA SKUPŠČINE OBČINE ZA: izobraževanje, kulturo, telesno kulturo, zdravstvo in raziskovalno skupnost
Orožen Ivan, vodja Škofič Janez Gruden Igor Učakar Vito Ocepek Karl Rutar Silva Lipec Bojan Tabor Jože Homšek Bernard Gnus Stane
ZDRUŽENA DELEGACIJA SKUPŠČINE ZA: zaposlovanje, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo in požarno varnost
Kadrijevič Emil, vodja Senegačnik Erika Mur Ljubo Dušak Slavi II.
Zver Erika Kozlevčar Metka Felicijan Bogomir Vuga Irma Laznik Zinka Klenovšek Olga
TOZD ORODJARNA
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Jelenc Slavko, vodja Godicelj Jože ml.
Jager Avgust Kapla Stanislav Koritnik Bojan Lekočevič Jerko Ržek Igor
ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKtJPŠCl NE: izobraževanja, kulture, telesne kultu re, zdravstva in raziskovalno skupnost
Videnšek Franc, vodja Čadež Milan Debelak Franjo Dvornik Blaž Godler Jože Kreže Janko Pintar Iztok Seničar Franc Šinkovec Borut Sticher Drago
ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE: zaposlovanja, pokojninsko-invalidske-ga zavarovanja, socialno skrbstvo, otroško varstvo in požarno varnost
Pust Vojko, vodja Guzaj Silvester Knez Jakob
Knežak Soniboj Kostanjšek Viljem Rupnik Roman Simonič Anton Strgaršek Bojan Šergan Darko Sticher Robert
TOZD ENERGETIKA, VZDRŽEVANJE IN TRANSPORT
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Kreže Martin, vodja Bremec Alojz Hudina Marija Kauzer Aleksander Prah Jože Kirhmajer Rudi I.
Pavlič Jože
ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE: izobraževalne, kulturne, telesno kulturne, zdravstvene in raziskovalne skupnosti
Gerhard Mihael, vodja Sihur Zvonko Bauerheim Pavel Seničar Erih Volaj Aleš Jazber Rajko Stoklaca Edi Zerko Franc Pleša Tomo Žibert Avgust
ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SKUPŠČINE: zaposlovanja, pokrajinsko-invalidske-ga zavarovanja, socialno skrbstvo, otroškega varstva in požarne varnosti;
Kavzar Marko Pižmoht Zlatka Korbar Franc Verač Anton Kocman Franc Kelner Bruno Šmagelj Alojz Drk Branko Bešič Nusred Zalaznik Stojan
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Marčen Alojz, vodja Baloh Blaž Belaj Mojca Diacci Jože Kozole Anita Pirc Milena Sihur Ernest, inž.
Srebotnik Slavi Tušar Jože, inž.
Vidovič Franc
ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA SOCIALNO SKRBSTVO IN OTROŠKO VARSTVO
Feguš Andrej, vodja Babič Vesna Bočko Irena Drame Jože Greben Anita Gričar Viktor Hribšek Marija Kandolf Martina Krošlin Majda Zorec Janja
ZDRUŽENA DELEGACIJA ZA ZAPOSLOVANJE, POKOJNINSKO-INVALID-SKO IN POŽARNO VARNOST
Ristovič Bojan, vodja Cvetko Franc Frankovič Jože Gojkovič Marjana Rugelj Ida Sivec Darinka Starina Anita Urbajs Dušan Velej Bojan Vujisič Milan
POSEBNA DELEGACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE
Knez Alojz, vodja Bec Metka Jokanovič Vida Kaluder Zora Klemen Bernarda Sebasu Manca Zaletel Frida
POSEBNA DELEGACIJA ZA KULTURO
Planinc Tanja, vodja Besednjak Vanda Dremel Karli Gabrič Metka Kaluder Štefka Lapornik Fani Špacapan Marinka
POSEBNA DELEGACIJA ZA TELESNO KULTURO
Kavzar Peter, vodja Grešak Vojko Kozole Jure Premec Anica Učakar Ida Vrabič Milan inž.
Zver Bogomir
POSEBNA DELEGACIJA ZA ZDRAVSTVO
Čičič Risto, vodja češnovar Milan Javoršek Sanda Kandolf Angela Otorepec Adela Rižner-Kosm Jasna Zupanc Milena
POSEBNA DELEGACIJA ZA RAZISKOVANJE
Pavlič Ivan, inž., vodja Kladnik Marjana Pušnik Franc Roškar Katarina Rotar Ana Stopinšek Marjana Šalamon Vida