Poilni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfuri
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl
Posamezni izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XXIII.
Celovec, petek, 5. julij 1968
Štev. 26 (1360)
Nemški šovinisti nočejo miru
V nedeljo smo na jubilejni slavnosti v Železni Kapli iz ust vseh govornikov — od domačega župana deželnega poslanca Lubasa preko deželnega glavarja Sime do zveznega prezidenta Jonasa — slišali besede priznanja praktičnemu uresničevanju politike mirnega sožitja, kakor je prišlo do izraza tudi na prireditvi sami. Posebno veseli smo bili izjave najvišjega reprezentanta naše države, ki je stelo jasno poudaril, da sta dvojezičnemu ozemlju Koroške še v posebni meri potrebna strpnost in mir, da se ohrani „svojevrstna mešava kulture, katere izpodrinjenje ne bi pomenilo izgube le za Koroško, marveč tudi za Avstrijo“.
Koroški Slovenci vidimo v besedah zveznega prezidenta potrdilo, da smo v narodnostni politiki ubrali pravo pot — to je pot sporazumevanja in skupnega iskanja sprejemljivih rešitev vseh odprtih vprašanj v duhu medsebojnega zaupanja in spoštovanja.
Zato se pridružujemo njegovi želji, naj bi bila Železna Kapla tudi v bodoče zgled spoštovanja pravic vseh, ker smo mnenja, da je le ob doslednem uveljavljanju vsestranske enakopravnosti mogoče doseči in zagotoviti res mirno in prijateljsko sožitje.
Pravtako pozdravljamo in se strinjamo z izvajanji deželnega glavarja, o neučinkovitosti polemiziranja in o potrdi spoštovanja občutkov sočloveka. Brez dvoma bi upoštevanje in izvajanje teh načel lahko pomenilo trajen mir in podlago za končno rešitev še odprtih vprašanj našega ljudstva.
Očitno pa to ni v interesu krogov stare nacionalistične miselnosti in zato ne morejo mirovati. Nihče nič nima proti temu, če „Abwehrkdmpfer-ji“ smatrajo za potrebno, da ob vsaki primerni in neprimerni priložnosti nastopajo s svojimi dekoracijami in zastavami. Nekateri se pač radi sončijo v svoji slavi, tudi če zaradi tega zbledi celo patriotizem, ki je človeška vrlina in zato ne išče slave in hvale.
Ne moremo pa odobravati novega izzivanja nepoznanih zločincev, ki so v noči od 27. na 28. junij vandalsko oskrunili „Spomenik v čast padlim za svobodo v borbi proti fašizmu" na cerkvenem pokopališču v Št. Rupertu pri Velikovcu. Nismo še pozabili na zločinsko razstrelitev veličastne figuralne skupine na tem spomeniku pred petnajstimi leti in z grenkobo ugotavljamo, da do danes še niso našli krivcev; pa že spet moramo z ogorčenjem ugotoviti, da nemškim nacionalistom ni nič sveto, niti ne spomenik nad grobiščem 83-tih padlih borcev za svobodo iz raznih držav in narodov. Za te nacionaliste so partizani in Slovenci na sploh tudi danes še, kakor v času nacizma, samo »morilci".
Koroški Slovenci se zato, ogorčeni nad tem gnusnim dejanjem, pridružujemo protestom Zveze koroških partizanov, ki je v brzojavkah na kanclerja Klausa, notranjega ministra Soronicsa in deželnega glavarja Simo ostro obsodila ta ponovni zločin in zahtevala odločne ukrepe za čimprejšnjo izsleditev storilcev ter njihovo strogo kaznovanje.
Pri tem poudarjamo, da gre za spomenik, ki je zaščiten po določilih Državne pogodbe, in ki ga je Zvezna vlada po razstrelitvi v sporazumu z Zvezo koroških partizanov obnovila. Tem bolj je zato obsojanja’ 'vredna ta gnusna skrunitev nagrobnega spomenika na cerkvenem pokopališču.
Koroški Slovenci opozarjamo na
Zmaga predsednika de Gaulla
Dvojezična obmejna dežela potrebuje mir
V okviru proslave 700-lefnice Železne Kaple, o kateri obširneje poročamo na četrti strani našega lista, sta spregovorila tudi zvezni pre-zident Jonas in deželni glavar Sima.
ZVEZNI PREZIDENT JONAS
V drugem krogu parlamentarnih volitev v Franciji je golistična Unija za obrambo republike dosegla absolutno večino. Na prvem zasedanju novega parlamenta 11. julija bo zasedla degolistična unija v Burbonski palači skoraj tri četrtine sedežev. Pri parlamentarnih volitvah so golisti in njihovi zavezniki zbrali kar 353 mandatov izmed 437. Izgube so utrpele skoraj vse ostale stranke. Za goliste in njihove zaveznike je bilo oddanih 46,39 odstotkov vseh glasov.
Tako jasne in prepričljive zmage golisti sami niso pričakovali. Opozicija je upala, da bodo volilci korigirali izid prvega volilnega kroga kot se je to zgodilo leta 1967. Ko se je tedaj v prvem volilnem krogu pokazal močan trend za predsednika pete republike de Gaulla, so volilci v drugem volilnem krogu oddali glasove opoziciji. To se to-
krat ni zgodilo. Volitve leta 1967 niso bile posledica demonstracij in stavk. Tokrat sta de Gaulle in njegova degolistična unija za obrambo republike postopala drugače. Po večtedenskih demonstracijah študentov im stavkah delavstva si je masa prebivalstva želela miru. De Gaulle jim je obljubil mir. Po 'besedah „jaz ali kaos" se je masa odločila za predsednika republike.
Velika zmaga nalaga golistom nedvomno bremena. Premier Geor-ges Pompidou je ugotovil: „Tako pomembna zmaga nam nalaga predvsem dolžnosti, zlasti da te zmage ne zlorabimo. Zato pa moramo storiti vse, da obvladamo težave, ki izhajajo iz sedanje krize, zlasti da preprečimo padec življenjske ravni zaradi inflacije, zvišanja cen in brezposelnosti." Pompidou bo v nekaj dneh sestavil novo vlado.
Sporazum o atomskem orožju
Pretekli ponedeljek so v Moskvi, Washingtonu in Londonu slovesno podpisali sporazum, ki prepoveduje širjenje atomskega orožja. Poleg Sov. zveze, Združenih držav Amerike in Anglije je sporazum podpisalo že nad 50 držav, med drugimi tudi Avstrija. Do zdaj sta samo Francija in Kitajska uradno sporočili, da ne nameravata pristopiti k sporazumu.
V Washingtonu je ob tej priložnosti predsednik Johnson v kratkem nagovoru sporočil, da so se ZDA in Sovjetska zveza sporazumele, da bodo v najkrajšem času pričele pogovore o omejitvi proizvodnje obrambnih balističnih raket in sistema atomske raketne obrambe.
poved uporabe kemijskega in bakteriološkega orožja, ukinitev tujih vojaških oporišč, ukrepe za regionalno razorožitev in miroljubno uporabo morskega dna in oceanov.
Po besedah Kosigina je Sovjetska zveza mnenja, da bi bilo treba pogajanja o razorožitvi vzpodbuditi v odboru ženevske razorožitvene konference, slej ko prej pa podpira predlog generalne skupščine o sklicanju svetovne razorožitvene konference.
je v svojem govoru na slavnostni seji občinskega odbora občine Železna Kapla-Bela med drugim dejal:
Mi vemo, da so v obmejni deželi človeški in gospodarski problemi drugačni, kot v osialih krajih naše dežele. Tu mora vladati več tolerance in stvarnosti, kot drugje. Dvojezična obmejna dežela potrebuje mir, da se lahko razvija naprej in da se ohrani svojevrstna mešana kultura, katere izginjanje ne bi pomenilo samo za Koroško, temveč tudi za Avstrijo izgubo. Zaradi tega sem se izredno razveselil, da so me ob prihodu otroci Železne Kaple pozdravili v obeh jezikih. Za to se vam posebno iskreno zahvaljujem in vas prosim, da v sodelovanju, ki se je obneslo, skrbite skupno za usodo vaše občine in vedno mislite na to, da je življenje itak težko dovolj in da si ga ljudje medseboj ne delajo še težjega. Železna Kapla naj bo tudi v bodoče zgled za to, da spoštuje pravice vseh svojih občanov in da je kot obmejni kraj geografski in človeški most med najjužnejšim delom naše republike in našo sosedo Jugoslavijo.
Z iskrenim veseljem sem izvedel, da je v zadnjih letih prvič po 1913 spet prišlo do kulturne izmenjave preko meje. S tem se doprinaša delež k prizadevanjem dežele Koroške, ki stremi za sproščenostjo v odnosih do svoje južne sosede. Pozdravljam to pot s posebnim zadovoljstvom, ker odgovarja tudi željam in težnjam nevtralne politike naše republike, da imamo z vsemi sosedi razumevanja polno in prijateljsko
razmerje.	DEŽELNI GLAVAR SIMA
pa je ob otvarjanju nove glavne šole v Železni Kapli izrekel med drugim tudi naslednje misli:
Svobodni duh naših rojakov naj zaveje tudi v tej šoli in poglablja vzdušje mirnega sožitja obeh narodnostnih skupin, ki živita in delata v tej občini.
Železna Kapla je razveseljiv dokaz, da dobra volja in široka odprtost zmoreta premostiti nasprotju preteklosti. Tukaj ste dali prednost skupnosti, kar koristi miru in domovini. Ponovno se rad priznavam k načelu, da je treba varovati in spoštovati vse pravice in dolžnosti vs«h ljudi, ki se čutijo Korošce. Polemika ne vodi k cilju, marveč spoštovanje občutkov sočloveka, priznanje njegovih potreb, aktivna pripravljenost za sporazumevanje in duh tolerance, ki premore razviti moč solidarnosti našega ljudstva. Ta duhovni koncept je temelj našega političnega dela na Koroškem, le-ta gleda v vseh sodeželanih enakopravne občane in v slehernem človeka naše domovine.
Iz te duhovne koncepcije je zrasla tudi politika dobrega sosedstva, politika, ki je privedla narode to- in onstran Karavank k miroljubnemu sodelovanju in ustvarila vzdušje prijateljstva. Ta pot je omogočila mirno sožitje v deželi in mirno, povezujočo mejo.
Ozdravitev gospodarstva — edina pot za razvoj socialistične družbe
Na slovesnosti v Moskvi pa je predsednik vlade Kosigin presenetil svet s poročilom, da je Sovjetska zveza poslala vsem vladam sveta spomenico, ki vsebuje vrsto predlogov, katerih rešitev bi prispevala k ustavitvi oboroževalne tekme in k splošni razorožitvi.
Spomenica, ki je po vsem svetu sprožila živahne komentarje, predlaga prepovedi uporabe jedrskega orožja, ukrepe za ustavitev proizvodnje tega orožja, omejitev in postopno zmanjšanje nosilcev strateškega orožja, prepoved poletov bombnikov, ki prenašajo atomsko orožje izven državnih meja, prepoved podzemskih poizkusov z jedrskim orožjem, pre-
ta zločin, čeprav so ga vsi avstrijski listi sramežljivo zamolčali. Svet naj ve, da na Koroškem nikakor ni vse v redu in da so slej ko prej na delu nemške šovinistične sile, ki nočejo miru in bratskega sožitja v deželi. Pozivamo vlado in vse pristojne, da skrbijo, da se končno izsledijo krivci in da se v bodoče preprečijo podobna gnusna dejanja.
Samo ob robu omenjamo, da je na predvečer tega zločina govoril v Velikovcu svobodnjaškim „Burschen-schaftlerjem" poslovodja „Kdrntner Heimatdiensta" direktor Herbert Jordan, glasilo FPO pa se je istočasno zgražalo nad spominskim slavjem ob 23. obletnici selskih žrtev.
Na VI. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil minuli teden v Beogradu in na katerem je bilo zbranih nad tisoč delegatov iz vseh jugoslovanskih republik ter 56 delegacij sindikalnih organizacij in gibanj iz 49 različnih držav sveta, so razpravljali o borbi delavskega razreda Jugoslavije za samoupravno družbo in hitrejše izvajanje gospodarske in družbene reforme. Na kongresu, ki je trajal štiri dini, je govoril tudi predsednik Jugoslavije, maršal Tito.
V svojem govoru se je Tito med drugim kritično dotaknili bistveno važnih problemov v notranjem razvoju Jugoslavije, to je samoupravljanja in nujnosti odprave negativnih pojavov, ki so se kopičili vrsto let. Dejal je, da je bila v prvih dveh letih gospodarske reforme dosežena vrsta uspehov, zaustavljena je bila inflacija, cene so se ustalile, povečali so izvoz, zmanjšali investicije, življenjska raven se je dvignila, lani pa je nastopil v gospodarstvu zastoj. Vodilni organi so prepočasno ukrepali, kar je imelo za posledico zastoj v proizvodnji, odpuščanje delavcev, padec kupne moči prebivalstva ter kopičenje zalog.
»Gospodarsko reformo so podprli široki sloji naše družbe' — je dejal
Tito — »vendar je niso podprli vsi tisti, ki odločajo. Z besedami smo vsi za gospodarsko reformo, ko pa je treba tozadevno ukrepati, pa nastane odkrit in prikrit upor. Razlogi nezadovoljstva so postali vedno večji. Vse kaže, da je resnično potreben kirurški nož, da bi te pozove odločno odstranili."
Eden izmed razlogov, ki povzročajo nezadovoljstvo, je velik razpon v plačah. Nadalje neupravičeno bogatenje. Tega je v naši državi toliko, je dejal Tito, da se človek vpraša: mar smo se zato borili vse življenje, da morajo eni stiskati z denarjem, da bi se mogli nekako preživeti, medtem ko si drugi na razne nepoštene načine kopičijo sredstva, kupujejo hiše, nekateri so celo nameravali graditi tovarno. Potem so tu še malverzacije, je nadaljeval, tega je veliko. Ljudje to vidijo, kritizirajo in tako nastaja politično nerazpoloženje. Vprašujejo se, kdaj se bo to naše vodstvo, kdaj se bodo ti naši vodilni ljudje zganili in se otresli mrtvila ter odločno zaustavili in likvidirali negativne pojave.
Velik del svojega govora je Tito posvetil tudi vprašanju nezaposlenosti, ki se je povečala, „mi pa nismo storili nobenih učinkovitih ukrepov, da bi jo zmanjšali. Pomirili
smo se z dejstvom, da ljudje odhajajo na delo v tujino, v razne države". Opozoril je na posledice, ki jih lahko povzroči nezaposlenost, ter hkrati nakazal vrsto načinov in primernih ukrepov za reševanje tega perečega vprašanja.
»Sedanje težave lahko premagamo", je nadaljeval Tito, »če bomo vsi, od vodilnih ljudi na vrhu pa navzdol istega mnenja, da je ozdravitev gospodarstva edina pot za hitrejši razvoj naše socialistične družbe. Te težave lahko premagamo samo, če se zavzamemo vsi: tako delavski razred kot drugi, vštevši mladino in študente na univerzah, ki so tako glasno in odločno izrazili svoje nezadovoljstvo".
Kardelj obiskal Koroško
Ugledni jugoslovanski politik, član sveta federacije Edvard Kardelj se je s svojo soprogo mudil minuli torek na privatnem obisku na Koroškem. Po naključju sta se v Celovcu srečala z deželnim glavarjem Simo, ki je izkoristil to priliko in v kratkem razgovoru povabil Kardelja na daljše letovanje v naši lepi deželi. Kardelj je obljubil, da se bo temu pozivu v kratkem odzval.

Ukinitev carin v Evropski gospodar, skupnosti
Prvega julija je bilo ukinjenih zadnjih 1 5 odstotkov carin med šestimi državami članicami evropskega skupnega tržišča. To pomeni, da industrijski proizvodi znotraj meja držav Evropske gospodarske skupnosti (EGS) niso več podvrženi carinam. Istočasno je stopila v veljavo enotna zunanja carina za blago, ki prihaja iz drugih držav.
Evropska gospodarska skupnost, ki je bila ustanovljena leta 1958 v Rimu, je v svojem prvotnem idejnem načrtu združevala gospodarske, ^politične in vojaške cilje. V ospredje pa so se prebili ie gospodarski elementi, ker so bili zasnovani na trdnejši razvojni logiki.
—	delovni čas so močno približali 40 uram na teden,
—	socialno zavarovanje, ki je leta 1958 zajemalo 76 odstotkov prebivalstva, je konec leta 1966 že obsegalo nekaj čez 90 odstotkov ljudi,
—	Evropska gospodarska skupnost se je spremenila v prvo zunanjetrgovinsko ve-
Rimski sporazumi so opredeljevali predvsem dve skupini ciljev: skupno tržišče in carinsko unijo. Delo za skupno tržišče naj bi doseglo, da bi v dvanajstih letih odpravili vse ovire, ki so napoti blagovnemu prometu ter pretoku kapitala in delovne sile med članicami EGS. Prvotne carine naj bi v treh etapah do konca odpravili. Odpravili naj bi tudi trgovinske in devizne omejitve, omejili kartelne sporazume ter skrčili državno posredovanje, ki zavira konkurenco.
Izmed ciljev EGS je bila prvega julija, to je leto in pol pred prvotno predvidenim
OVP
mora miriti kmete
Minuli teden so se v vrhu OVP predstavniki kmetijstva s predstavniki „Wirtschafts-bunda“ in „Arheiter- und Angestelltenbunda“ sporazumeli o naslednjih ukrepih, ki naj bi v kritičnem položaju na trgu z mlekom prišli v prid kmetijstvu:
® carine za uvoz kmetijskih strojev bodo znižane za 25 odstotkov, za traktorje pa za 10 odstotkov;
•	sodelovanje in pomoč s traktorji v soseščini bosta deležna davčnih olajšav;
•	uvoz beljakovinskih krmil rastlinskega izvora bo obremenjen z dodatno dajatvijo 50 grošev na kilogram.
V tem krogu so obravnavali tudi probleme na trgu. z mlekom. Pri tem so ugotovili, da so nadaljnji ukrepi odvisni od bodočega razvoja (ki je povezan s sušo pomladi in veliko močo koncem maja in v juniju — op. ured.). Pri tem so predstavniki kmetijstva znova poudarili, da slej ko prej načelno vztrajajo na uvedbi potrošniškega davka na jedilne maščobe in olja.
Kakor je bilo v tej zvezi naglašeno, bo dodatna dajatev na uvožena beljakovinska krmila rastlinskega izvora prinesla državi 50 milijonov šilingov. Pa znesek bo uporabljen za znižanje cene posnetega mleka v prahu, poleg tega pa za pospeševanje pitanja telet na težo do 150 kilogramov, ki jih je mogoče ugodno izvažati v Italijo.
Medtem je prišlo v Linzu in na Dunaju, pa tudi po drugih krajih države do demonstracij kmetov proti uvedeni politiki vlade na trgu z mlekom. Demonstracij so se udeležili kmetje, ki so združeni v „Allgemeiner Bauernver-band". Pa tudi med ostalimi kmeti nezadovoljstvo narašča, ko slišijo, da pride lahko v kratkem do ponovnega zvišanja „kriznega groša“ na ceno mleka, na jesen pa morebiti do ponovne podražitve krmnega žita, kakor je bilo to pred kratkim že najavljeno. Spričo takih na-migavanj so zlasti vznemirjeni kmetje alpskega področja, ki so jih že doslej vladni ukrepi hudo prizadeli, medtem ko so „žitarji“ s temi ukrepi prišli v boljši položaj.
rokom, odpravljena carina. Pri trgovinskih in deviznih omejitvah poseg vsaj doslej ni bil tako radikalen, pri omejevanju karielizacije pa je šel razvoj naravnost v obratno smer: gospodarstvo EGS je sedaj bolj kartelizirano kot pred desetimi leti.
Delo za carinsko unijo je potekalo vzporedno. Od prvega julija dalje veljajo enotne carine nasproti vsem deželam, ki niso včlanjene v EGS. V ta okvir pa je treba uvrstiti še vse zaščitne ukrepe zoper uvoz v EGS od zunaj — zlasti pa prelevmane, ki so, izenačujoč cene uvoznega kmetijskega blaga s cenami domačega, močno udarili po zunanjih trgovinskih partnerjih.
Ti ukrepi so članstvu EGS zagotovili precej napredka. Oglejmo si, kaj se je v EGS zgodilo od konca leta 1958 do konca leta 1966:
—	skupna proizvodnja se je povečala za 47 odstotkov,
—	brezposelnost se je znižala od 3,6 na 1,7 odstotka,
—	produktivnost dela je naraščala za 6 odstotkov na leto,
—	kmetijsko prebivalstvo se je zmanjšalo za 23 odstotkov,
—	v industriji se je število zaposlenih povečalo za 14 odstotkov, v storitvenih dejavnostih pa za 16 odstotkov,
—	osebna potrošnja se je vzpela za več kot tretjino,
lesilo sveta.
EGS pa ima pred seboj še tretji cilj, pri katerem je doslej dosegla najmanj: dejansko gospodarsko integracijo. EGS ibo morala koordinirati gospodarsko politiko včlanjenih držav, pri čemer pa ne bo smela prezreti izzivov, ki prihajajo iz držav 'EFTA, iz Amerike in iz Vzhodne Evrope.
Akcija »Jadran 1968«
Sredi preteklega tedna se je vzdolž jadranske obale pričela akcija, v kateri išče hrvatska turistična zveza v sodelovanju s slovensko in črnogorsko najboljše jadransko turistično mesto. Akcijo Jadran 1968" so pričeli z anketiranjem v vseh mestih ob Jadranu, julija in avgusta pa bosta še dve anketi. Celotna obala je razdeljena na deset regij. Prva sega od Ankarana do Umaga. Tu bodo ocenjevali mesto Koper z Ankaranom, Izolo, Portorož, Piran, Savudrijo z Umagom in Novi grad. V vsakem mestu bodo anketirali 1G0 domačih in tujih turistov. Najbolj prizadevno turistično mesto na Jadranu bodo proglasili konec avgusta in mu podelili nagrado ter diplomo.
Promet na žičnicah v Sloveniji
Prejšnji mesec je bilo v Bohinju posvetovanje upravljavcev žičnic na Slovenskem, katerega so se udeležili tudi predstavniki družbenih organizacij, oblasti in ustanov.
Na posvetovanju so govorili o gospodarskem položaju in vlogi žičnic ter o strokovnih problemih. Ugotovili so, da so žičnice povzročile izreden razvoj turističnega prometa. Premagale so gospodarsko mrtvilo turističnih območij in aktivirale gospodarstvo v vseh tistih panogah, ki so posredno ali neposredno soudeležene v turizmu. Razvoja turizma si skoraj ni več zamišljati brez žičnic, še zlasti ne razvoja zimskega turizma.
Danes je v Sloveniji že 75 žičnic, od tega 60 vlečnic, ki so v preteklem letu prepeljale nekaj nad 3,400.000 turistov, predvsem smučarjev. Z žičnicami je bil dosežen velik napredek pri povezavi dolinskih in gorskih predelov, pri čemer so odigrale vodilno vlogo gondolske žičnice in nihalke. V Sloveniji imajo zdaj tri gondolske žičnice in 12 sedežnic.
O pomenu žičnic za razvoj turizma govorijo podatki iz znanega turističnega kraja Bohinj. V Bohinju so imeli leta 1963, ko še ni bilo žičnic, 1099 turističnih ležišč, štiri leta kasneje pa že 710 več, število restavracijskih sedežev je poraslo od 973 na 3330 vseh prenočitev pa od 70.824 na 121.067. Še zanimivejši so podatki za zimsko sezono, za mesece december—marec. Leta 1963 so imeli v Bohinju v zimskih mesecih vsega 2056 gostov, leta 1967 pa že 6710 in letos 7977. Podobne rezultate pokaže primerjava doseženih prenočitev, katerih število se je v obravnavanem obdobju povečalo pri tujih gostih od 905 na 15.817.
Poudarjeno je bilo tudi to, da bi bilo treba v Sloveniji najprej dograditi in razviti že začete sisteme in da bi morali predvsem z gospodarskega stališča voditi enotnejšo skrb za gradnjo žičnic. Tudi sami turistični delavci zlasti pa gostinci, ki danes gledajo na žičnico le še preveč izolirano, bi morali ustvariti večje sodelovanje z žičničarji, neke vrste poslovno integracijo.
TURISTIČNE NADE IN SKRBI
V teh dneh se širom Evrope začenja letošnja glavna poletna turistična sezona, tradicionalno potovanje iz evropskega severozahoda proti jugu in jugovzhodu. Stotisoče avtomobilov s turisti polni dan za dnem evropske ceste. Njihovi potniki se želijo naužiti južnega sonca in priljubljene morske vode, vrsta od njih pa se hoče osvežiti v čudovitem svetu alpskih dežel, njihovih dolin, gozdov, gora in jezer. Ta val vsako leto v tem času proti jugu in jugovzhodu premikajočih se milijonov ljudi je v zadnjih letih postal za države kakor so Avstrija, Švica, Italija in Jugoslavija, v zadnjem času pa tudi Španija, Romunija in Bolgarija, eden glavnih virov za pritok dragocenih deviz. Dragocenih tembolj, ker je turizem za nje najcenejša oblika izvoza brez potrebne trgovinske mreže in brez marž, ki jih drugače na eni strani zahtevajo izvozniki, na drugi pa uvozniki.
Medtem ko je število turističnih nočitev — po katerih merimo kapitalni donos turizma — po
letu 1960 skoraj po vseh teh deželah skokovito naraščalo, je na pričakovanja glede lanske turistične sezone kanila prva grenka kaplja in to zelo debela. V marsikateri od navedenih držav ni le popustila rast nočitev, marveč je bilanca sezone pokazala občutno nazadovanje števila turističnih nočitev.
Ta upad je spravil na plan številne analitike. V svojih analizah in prognozah so prišli skoraj do istih zaključkov. Le-te je mogoče združiti v ugotovitvi, da sta lanski upad turističnih nočitev v glavnem sprožili vojna napetost na Bližnjem vzhodu, na drugi strani pa gospodarska recesija, ki je za Veliko Britanijo zajela zlasti Zahodno Nemčijo. Toda ne glede na to — so ugotavljali strokovnjaki — bo treba vzeti na znanje, da je v mednarodnem turizmu v Evropi obdobje naraščanja turističnih nočitev pri kraju. Povsod bo treba velikih naporov na področju usoglašanja cen s kvalitetami uslug, drugače bo težko držati sedanje število turistov in njiho-
vih nočitev. Čim več dežel namreč spoznava koristi inozemskega turizma, tem manjšo korist more od njega imeti posamezna dežela, posamezni kraj in posamezno podjetje.
NAUKI MINULEGA LETA
Resničnost te ugotovitve je lani občutila tudi naša država, posebej pa njen »sončni jug", kakor imenujejo na toplih jezerih in prikupnih dolinah bogato Koroško. iPo podatkih o razvoju turizma v turističnem letu 1966-67, ki so bili pred kratkim objavljeni v »Statističnem priročniku za Koroško 1968”, je v času od 1. novembra 1966 do 31. oktobra 1967 število turističnih nočitev nazadovalo, in sicer za 806 tisoč 282 na 11,988.756 nočitev, torej za 6,3 odstotka. Do tega nazadovanja je prišlo v celoti v poletni sezoni. V zimski sezoni je namreč število nočitev še naraščalo; naraslo je za 46.884 nočitev ali za 9 odstotkov.
Narodno-gospodarsko gledano je bilo lansko nazadovanje turističnih nočitev znatno bolj
občutno, kot to na prvi pogled izgleda. Upoštevati je namreč treba, da je bilo nazadovanje nočitev inozemskih turistov znatno večji od nazadovanja števila celokupnih nočitev. Njihove nočitve so nazadovale za 8,2 odstotka. To pa pomeni, da je tudi realni devizni dotok nazadoval.
Narodno-gospodarsko znatno bolj občutno je bilo to nazadovanje tudi zaradi tega, ker je med letom 1966 in 1967 število turističnih podjetij in število turističnih postelj spet naraslo. Med 31. avgustom 1966 in 31. avgustom 1967 se je število turističnih podjetij v deželi povečalo za 60 na 4512 ali za 1,3 odstotka, število turističnih postelj pa za 3436 na 168.303, to je za dobra 2 odstotka. To povečanje je šlo skoraj v celoti na račun obrtniških podjetij. Zasebni oddajalci turističnih sob so število razpoložljivih postelj povečali le še za 177 na 65.542. Spričo tega je zasedenost turističnih postelj v obrtniških podjetjih lani močno nazadovala.
(Dalje na 4. strani)
osiROKecnsveai
WASHINGTON. — V Ameriki so s koncem junija končali proračunsko leto z enim največjih primanjkljajev v zgodovini te države. Predvsem zaradi velikih stroškov za vojno v Vietnamu znaša ameriški primanjkljaj okrog 25 milijard dolarjev. Večji primanjkljaj je imela Amerika samo v treh letih druge svetovne vojne. Za novo proračunsko leto, ki se v Ameriki vsakokrat začne s 1. julijem, pa so predvideni za vietnamsko vojno še večji izdatki.
PARIZ. — Francoske oblasti so izpustile iz zaporov že celo vrsto članov teroristične organizacije OAS. Med izpuščenimi je tudi bivši polkovnik Broizat, ki je bil svoječas-no obsojen na smrt. Oblasti so izpustile tudi Georgesa Huarda, obsojenega na smrt ( leta 1962, Gerarda Moritela in Jacquesa Gueritota, oba obsojena na dosmrtno ječo, in še več OAS-ovcev, ki so bili obsojeni na različne zaporne kazni.
STOCKHOLM. — Švedska je odobrila azil desetorici ameriških vojakov, od katerih jih je šest prišlo z bojišč v Vietnamu čez Sovjetsko zvezo. Skupno je zdaj na Švedskem že 68 ameriških dezerterjev, ki so jim dali azil iz humanitarnih razlogov. Za azil pa je zaprosilo še 19 ameriških vojakov.
BERLIN. — Zadnji zapornik v ječi v Spandauu, nekdanji Hitlerjev namestnik Rudolf Hess, bo verjetno premeščen v manjšo ječo. To možnost proučujejo zastopniki štirih velesil, ker so menda stroški za vzdrževanje ječe v Spandauu previsoki.
RIM. — Javni rimski tožilec Velotti je predložil italijanskemu parlamentu gradivo, po katerem je šest italijanskih ministrov za delo in socialno skrbstvo krivih hudih poneverb in zlorab na službenem položaju. Menda so ministri v petih letih poneverili najmanj milijardo lir. Preiskovali so njihovo dejavnost iz obdobja desetih let, ko so ministrstvo za delo imeli v rokah krščanski demokrati. Dva od teh sta tudi zdaj ministra.
NEW YORK. — Organizacija Združenih narodov za prosveto in kulturo ugotavlja, da odpravljanje nepismenosti v Afriki zaostaja za prirastkom prebivalstva šolske starosti. Pokazalo se je, da bo prihodnje leto nepismenih nad 70 odstotkov tistih afriških otrok, ki jim je bilo leta 1960 šest let. Sestanek, ki bo v Nairobiju ta mesec, bo posredoval pregled nad afriškim šol-
BEOGRAD. — Zvezni odbor jugoslovanskega Rdečega križa in koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu sta v prvih mesecih letošnjega leta zbrala 1 milijon 819.000 dinarjev pomoči za Vietnam. Junija so v Vietnam poslali 344 kg krvne plazme, 21 paketov z antibiotiki, 307 kg zdravil, 10 kompletov instrumentov za priročno kirurgijo in druge sanitetne potrebščine. Že marca so poslali eno popolno poljsko bolnišnico, kmalu pa bodo še drugo.
TRST. — V vladni izjavi nove deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, ki jo sestavlja 7 demokristjanov, 4 socialisti in 1 republikanec, je bilo povedanih tudi nekaj besed o obveznosti vlade do slovenske manjšine v tržaški in goriški pokrajini, ni bil pa omenjen slovenski živelj na področju slovenske Benečije, cigar obstoj še slej ko prej ni uradno priznan.
LONDON. — Pristojno sodišče v Londonu je sklenilo, da bodo J. E. Raya, dozdevnega morilca Martina Luthra Kinga izročili Združenim državam Amerike. Izročitev pa je mogoča šele 15 dni po razsodbi, če Ray v tem času ne bo vložil proti razsodbi priziva.
AL2IR. — Alžirska vlada namerava vprašanje izročitve Čombeja Kongu predložiti konferenci organizacije afriške enotnosti, ki bo sredi septembra v Alžiru. Čom-'be, je bil v kongu obsojen na smrt zaradi veleizdaje, je že leto dni zaprt v Alžiriji.
ZORICH. — Mestne oblasti v Ziirichu so prepovedale vsa javna zborovanja in demonstracije. S tem hočejo preprečiti ponovitev nastopa mladine, ki je te dni demonstrirala po ulicah mesta ter v ponedeljek blokirala v središču Ziiricha celoten promet.
LJUBLJANA. — V Sloveniji se mudi delegacija tunizijskih gospodarstvenikov, ki se je med drugim pogovarjala s predstavniki koprske luke o možnostih za tranzit tunizijskega blaga skozi Koper v srednjeevropske države.
ZAGREB. — Jugoslovansko-italijanska komisija za tehnično sodelovanje se je sestala v Zagrebu na 4. zasedanje. Na dnevnem redu je proučitev možnosti za nadaljnje sodelovanje obeh držav na področju kemije, nafte in industrije lahkih kovin.
BEOGRAD. — V ponedeljek je prispel v Beograd predsednik avstrijske narodne banke dr. Schmitz na razgovore z guvernerjem jugoslovanske narodne banke dr. Miljaničem o vprašanjih iz odnosov med obema zavodoma.
Gostovanje ljubljanske Drame
v Celovcu
V okviru tradicionalne gledališke izmenjave med Koroško in Slovenijo je v ponedeljek gostovala v Celovcu Drama SNG iz Ljubljane ter v Mestnem gledališču uprizorila Goldoni-Ruplovo komedijo »Primorske zdrahe".
Po umetniški in tehnični plati je bila predstava nedvomno nekaj izrednega ter je znova potrdila sloves Slovenskega narodnega gledališča, katerega visoka raven — bodisi opernega ali dramskega ansambla — je ljubitelje odrske umetnosti navduševala že v mnogih
deželah.	. v	...	...
■je ze sama govorila dovolj razumljivo govorico, razumljivo vsakomur ne glede na to, ali govorjeni jezik obvlada ali ne. Svoj del je razumljivo prispevalo tudi tehnično vodstvo, kjer je poleg režiserja Mirana Herzoga treba omeniti še zla-
Tudi v Celovcu so slovenski umetniki — kctkor že pri raznih prejšnjih gostovanjih — napravili globok vtis na vse tiste, ki so se udeležili ponedeljske predstave. Na odru smo videli in občudovali igralce, za katere lahko brez pretiravanja ugotovimo, da sodijo v evropski vrh. Vsak posamezni član ansambla — vrstni red ne glede na vlogo povzemamo iz gledališkega lista: Andrej Kurent, Štefka Drolče-va, Majda Potokarjeva, Tone Slodnjak, Aleksander Valič, Mila Kači-čeva, Iva Zupančičeva, Marija Ben-kova, Polde Bibič, Tone Homar, Janez Hočevar, Janez Albreht, Stane Česnik in Vinko Hrastelj — je zares polnokrvni umetnik, ki svoje vloge ne igra, marveč jo živi in doživlja.
Celotno dogajanje na odru je bilo tako življenjsko in prepričljivo, da se je moral gledalec posebej spomniti, da sedi v gledališču in ne med ribiči v Barkovljah pri Trstu, kamor je prevajalec dr. Mirko Rupel prenesel dogajanje Goldonijeve komedije. Nepozabni bodo ostali posamezni liki, ki so v kreaciji ljubljanskih umetnikov izžarevali pristnost ljudi v primorskem ribiškem naselju. Tamkajšnje narečje jim je bilo res le pomožno sredstvo, kajti njihova mimika in njihova igra
Matična dežela in manjšina
V zvezi z nedavnim zasedanjem komisije za vprašanja mednarodnih odnosov skupšžine SR Slovenije, o katerem smo porožali tudi v našem listu, je objavil ljubljanski ..Dnevnik" članek, ki ga zaradi zanimivih ugotovitev v celoti pona-tiskujemo.
Uredništvo
Nacionalne manjšine niso samo problem matičnega naroda, temveč tudi pomemben mednarodni problem. Zato je to vprašanje zelo občutljivo, posebej pa še, če gre za manjšino malega matičnega naroda. V tem smislu nalaga Sloveniji to vprašanje še posebne naloge, saj imamo svoje nacionalne manjšine tako v Italiji kot Avstriji, torej v deželah, kjer so nacionalnost, kulturna tradicija, gospodarska razvitost in zgodovina povsem različne od našega, slovenskega življa.
Naš odnos do naših ljudi v zamejstvu je bil doslej zadovoljiv, vendar morda vse preveč deklarativen, načelen in manj konkreten, operativen. Vse to je v nekem smislu upravičeno vzbujalo pri pripadnikih našega naroda v tujini občutek, da so rahlo zanemarjeni in tudi zapostavljeni in prepuščeni preveč sami sebi. Dolžnost matičnega naroda pa je, nasprotno, da posveča čim več, ne samo materialne, temveč predvsem moralne pomoči našim ljudem v zamejstvu, katerih nacionalni obstoj ne ogroža samo gospodarski pritisk močnejšega, razvitejšega naroda, temveč tudi nekatere asimilacijske težnje, pred katerimi nikakor ne smemo zapirati °či. O tem in podobnem je pred kratkim razpravljala komisija za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine SRS ter po razpravi prišla do pomembnih sklepov.
Ti sklepi in mnenja predvsem ugotavljajo, da je matična dežela doslej še premalo storila za svoje riacio-nalne manjšine v Italiji in Avstriji in je zato potrebno z vso avtoriteto, prizadevanjem in odločnostjo storiti mnogo več na tem področju, kjer seveda ni moč reševati problemov cez noč. S tem pa Slovenija samo opravlja svoj nacionalni dolg do lastnih ljudi v tujini, ki predstavljajo hkrati tudi pomemben most združevanja in zazumevanja med sosednimi državami in Jugoslavijo.
Levstikove nagrade
za mladinsko književnost
Založba Mladinska knjiga v Ljubljani je prejšnji teden v okviru posebne slovesnosti podelila tradicionalne Levstikove nagrade za najboljše lanskoletne dosežke v domačem mladinskem leposlovju, poljudnoznanstveni književnosti in iiustriranju.
© Levstikovo nagrado za izvirno leposlovno delo je prejel pisatelj Anton Ingolič za svoj roman ..Gimnazijka", o katerega uspehu nedvomno priča dejstvo, da je doživel že dva ponatisa in da ga prevajajo v razne druge jezike.
© Nagrado za izvirno poljudnoznanstveno delo je dobil France Planina za svojo
leksikografsko zasnovano knjigo ..Jugoslavija".
© Za likovne stvaritve sta bili letos podeljeni dve nagradi, in sicer je prvo prejel slikar Milan Bizovičar za ilustracije v novi izdaji Prežihovih ..Solzic" in v Haggardo-vih »Salomonovih rudnikih", drugo pa slikarja Ive Šubic in Jože Ciuha za ilustracije v knjigi »Jugoslavija".
Izredni Levstikovi nagradi sta prejela prof. Nada Prašelj in Bogomil Gerlanc kot se-stavljalca bibliografije založbe Mladinska knjiga.
sti scenografa Avgusta Lavrenčiča in kostumografko Alenko Bartlovo, kar pa nikakor ne zmanjšuje prispevka tudi vseh ostalih članov ansambla.
Ravno zaradi tega, ker je bila predstava res na zavidljivi višini, pa je treba enkrat resno vprašati, ali je Celovec s svojo tako imenovano gledališko publiko sploh vreden take prireditve. Izvrstni ljubljanski umetniki so morali namreč igrati pred skoraj prazno dvorano, kar spričo tega, da so Celovčani tak značilen odnos do kulture in umetnosti sosednega naroda žal pokazali že večkrat, ni samo žalostno dejstvo, marveč naravnost neodgovorno predvsem napram gostom.
Zdaj seveda spet navajajo smešne »izgovore” (neobvladanje jezika in podobno) in iščejo »krivce” (po izkušeni praksi naj 'bi brli tudi tokrat krivi koroški Slovenci). Toda mnog > bolj pravilno in pošteno bi bilo, če bi se v pristojnih krogih enkrat pocukali za svoj lastni nos, kakor bi kulturni izmenjavi med dvema narodoma sploh mnogo bolj koristilo, če bi se na Koroškem končno osvobodili borniranega (za tiste, ki ne vedo, kaj pomeni ta izraz, navajamo iz slovarja tujk: bor-niran = duševno omejen, slabo-
„Volpone“ na Petrovi gori
Poletne igre v Brezah so spet v polnem teku in na Petrovi gori se je medtem zvrstila tudi že premiera drugega komada letošnje sezone. Z izbiro satirične komedije „Volpone“ angleškega dramatika B. Jonsona je Hannes Sandler spet enkrat dokazal svoj dobri posluh za želje in zahteve „svoje“ publike, kajti o »živalski zgodbi človeških slabosti" lahko že po prvi predstavi ugotovimo, da se bo uvrstila med viške doslej že zelo bogatega repertoarja poletnih iger v Brežah.
O prof. Sandlerju je seveda treba povedati, da je kot režiser bistveno doprinesel k nadvse uspeli uprizoritvi Jonsonove komedije, ki jo v Brežah igrajo v priredbi Stefana Zweiga. Poleg tega je tako za Lessingovega »Nathana" kakor za Jonsonovega »Volpone" pripravil zelo ustrezno scenarijo. Končno pa je tudi letos nosilec dveh glavnih vlog, tako da se je njegovi ustvarjalni energiji res treba čuditi.
Sploh so v Brežah na delu resnični ljubitelji odrske umetnosti, ljubezni do igranja so se izoblikovali igralci, ki bi se lahko z velikim ki ves svoj prosti čas žrtvujejo za svoje gledališče. Prav iz te globoke srečamo v vodilnih vlogah poleg Sandlerja še znana imena, kot so uspehom predstavili tudi na poklicem odru. V letošnji komediji spet Robert Mosslacher, Heinz Koppl, Valentin Pagitz in Veronika Portschacher, ki imajo vsi »veliko besedo" tudi v drugem komadu letošnje sezone; poleg teh pa je treba zlasti omeniti še Arnolda Putza, Raimunda Herrnsteina in Roswitho Dorfler, medtem ko za vse ostale velja, da je tudi v manjše vloge vloženega mnogo truda.
umen, budalast, topoglav, trapast, zabit) podcenjevanja vsega, kar presega njihovo omejeno obzorje. Odnos, ki je prišel do izraza ob sedanjem gostovanju iz Ljubljane, je namreč izraz skrajnega provincia-lizma, ob katerem se izgubijo v nič vse velike in visoko doneče besede o kulturi in umetnosti, kakor jih je večkrat slišati ob raznih slavnostih.
»Novi svovenji OBACE”
Klub slovenskih študentov na Dunaju je izdal svoj list, ki ga je ob letošnji 200-letnici rojstva Andreja Šusterja-Drabosnjaka domiselno imenoval »Novi svovenji OBACE". List je poln satire in ostre kritike; posebno prihaja to do izraza v prispevkih, ki so napisani v narečjih. Pa tudi številne karikature kot posebne »umetniške priloge" lista govore dovolj jasno in razumljivo govorico.
Študentje razpravljajo v svojem listu predvsem o problemu visokošolskega doma »Korotan" na Dunaju in je zato nekako razumljivo, aa se niso mogli posvetiti tudi raznim specifičnim študentskim problemom, ki danes tako močno razburjajo ves svet. Za slovenske študente je trenutno pač najbolj aktualno vprašanje slovenski visokošolski dom in temu vprašanju so zato v listu tudi posvetili vso svojo skrb.
Iz najrazličnejših prispevkov bo bralec spoznal marsikatero zanimivo podrobnost tako o vzrokih kakor tudi o oblikah žalostnega spora med slovenskimi študenti in vodstvom njihovega doma. To je vsekakor koristno, kajti doslej je bilo v javnosti slišati samo razna namigavanja, le redko kdo pa je vedel za podrobnosti. Sedanji študentski list bo pomagal pojasniti marsikatero vprašanje in tako prispeval svoj del k pravilnemu ocenjevanju tega problema.
List bodo nekateri gotovo smatrali za provokacijo (morda je bil s tem namenom tudi napisan in razposlan) in se čutili celo užaljene. Vendar je treba upoštevati tudi vzroke in predvsem vzdušje, v katerem so nastajali posamezni prispevki. Zato je samo upati, da prva številka tega študentskega lista ne bo ostala tudi zadnja. To številko pa so razposlali v upanju, da bodo v svojem težkem položaju deležni pomoči svojih prijateljev.
KULTURNE DROBTINE
© Znani slovenski slikar in kipar Mario L. Vilhar bo razstavljal julija in avgusta v Veroni, ko bo v tem mestu svetovno znani operni festival.
© V San Sebastjanu se bo te dni začel mednarodni filmski festival. Za predsednika žirije je bil izvoljen Miguel Asturias, ki je dobil leta 1967 Nobelovo nagrado.
© ..Skupina 47", ki združuje mlade nemške pesnike, aramatike in prozaiste, bo imela letošnje srečanje meseca oktobra v Pragi. V Prago so bili povabljeni od češkoslovaških pisateljev.
© V Salzburgu je umrl odrski igralec Rajmund Kuchar, ki je dolga leta deloval v celovškem Mestnem gledališču. Kuchar je nastopal v Celovcu v številnih vlogah in ostal občinstvu v dobrem spominu.
© Po podatkih UNESCO daje Kanada 8,5 odst. narodnega dohodka za izobraževanje. Kanadi sledi Sovjetska zveza s
7,5	odst., Amerika izda v ta namen 6,5 odst. narodnega dohodka.
9 Piccassovo razstavo na Dunaju, ki jo je obiskalo približno 80.000 pretežno mladih interesentov, so zaključili 50. junija.
9 Prešernove nagrade bodo tudi v prihodnje podeljevali samo umetniškim ustvarjalcem. To so sklenili poslanci republiškega zbora na seji odbora za prosveto in kulturo SR Slovenije. Bil je zavrnjen predlog, da se nagrade podelijo v bodoče tudi organizatorjem na področju kulture in umetnosti.
© Novo opremljene sobe v rojstni hiši slovenskega matematika 3urija Vege je Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS slovesno otvorilo 25. junija.
© Dubrovniški festival bo tudi letos privabil v Dubrovnik vrsto znanih jugoslovanskih in tujih umetnikov. Tudi avstrijski umetniki bodo na tem festivalu dobro zastopani.
Založniška dejavnost v Sloveniji
Na povabilo odbora za zloiniitvo in knjigolrilvo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije je bilo prejšnji teden v Ljubljani posvetovanje predstavnikov slovenskih založb tako iz Slovenije kakor tudi iz Italije in Koroške. Bilo je to nadaljevanje stikov, ki so bili vzpostavljeni že pred leti ter je prišlo do podobnih posvetov leta 1944 v Trstu in lani na Koroikem. Glavni namen takih sestankov |e združitev vseh slovenskih založb v skupno prizadevanje za širjenje slovenske knjige.
Iz kratkega pregleda, ki ga je o založniški dejavnosti v Sloveniji podal ob tej priložnosti dr. France Bernik, povzemamo naslednje podrobnosti:
Založništvo nasploh je zelo obsežna in raznolika dejavnost; ni namreč le proizvodnja knjig in publikacij, ni zgolj tehnični realizator dosežkov v območju umetniškega snovanja in znanosti, marveč s programiranjem svojega dela nadvse odgovorno posega v samoustvarjalnost duha. Od grafične industrije do kulture sega torej področje založništva in knjiga kljub modernim informativnim sredstvom, kot sta radio in televizija, ni izgubila na pomenu.
V Sloveniji skoraj ni specializiranih založb, ki bi se v svojem programu in realizaciji programa vezale na neko določeno področje, marveč prevladuje tip bolj ali manj splošne založbe. Značilno je, da celo založbe, ki so bile ustanovljene z namenom publicirati tako in ne drugačno literaturo, vse bolj razširjao 'svojo dejavnost.
Po programu in dosežkih so največje založbe Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga in Cankarjeva založba v Ljubljani ter Založba Obzorja v Mariboru. Te založbe, organizirane kot gospodarska podjetja, dajejo slovenski izdajateljski dejavnosti osnovni ton.
Državna založba Slovenije izdaja dela najrazličnejše vsebine, od šolskih knjig in učbenikov prek zabavne književnosti do prevodov iz svetovne literature in izvirnega leposlovja, znanstvenih publikacij in leksikalnih del, razen tega še monumentalno zbirko »Zbrana dela slovenskih pesni-
kov in pisateljev"; ta predstavlja jedro njenih založniških prizadevanj.
Mladinska knjiga se je iz manjše specializirane založbe razvila v visoko produktivno izdajateljsko hišo. Poleg glasbenih in govornih plošč, domače in tuje mladinske književnosti, leposlovja in znanstvenih tiskov, ki jih izdaja, kaže posebej omeniti njeno zbirko umetnostnozgodovinskih spomenikov »Ars Sloveniae".
Za Cankarjevo založbo je značilno tako izdajanje politično aktualne publicistike, klasikov marksizma in filozofske književnosti kot domače in tuje literature. Posebno mesto v delu založbe je posredovati Slovencem estetsko najvišje leposlovne umetnine drugih narodov.
V	bogato razvejanem delu Založbe Obzorja je ob učbenikih, ploščah, prevodni književnosti in znanstvenih delih poudarek na slovenskem leposlovju in esejistiki, na umetnostnozgodovinskih izdajah ter strokovnih in znanstvenih revijah, ki jih je prevzela založba in se tako enakopravno vključila med osrednje slovenske izdajateljske zavzema zbirka »Sto romanov", katere naloga hiše.
Navedenim založbam se po gospodarskem ustroju, čeprav z manjšo proizvodnjo knjig pridružujeta Založba Lipa v Kopru in Pomurski tisk v Murski Soboti. Rast in napredek teh dveh založb navdihuje misel, da delujeta na obrobju slovenskega etničnega ozemlja in njuna temeljna naloga izhaja prav iz tega dejstva: posredovati slovensko kulturo sosednim državam, njihove tovrstne dosežke pa slovenskemu človeku.
V	naslednjo skupino sodijo tako imenovan nee-gospodarske založbe, društva in družbene organizacije, katerih glavna ali pomembna dejavnost je prav založništvo. Sem spadajo Slovenska matica in Prešernova družba v Ljubljani ter Mohorjeva
družba v Celju. Slovenska matica z bogato, več kot stoletno tradicijo daje v svojih izdajateljskih načrtih prednost znanstvenim publikacijam s področja domačih humanističnih ved, v zadnjem času tudi naravoslovju. Njene izvirne, zvečine sintetične študije s področja teh disciplin se uvrščajo med temeljne dosežke slovenske zgodovinske, literarnozgodovinske, umetnostnozgodovinske in geografske znanosti. Program Mohorjeve družbe, s Slovensko matico edine založbe, ki se je globoko iz 19. stoletja ohranila v naš čas, razodeva izobraževalno in versko didaktično težnjo. S svojimi knjigami, med katerimi so tudi kvalitetna poljudnoznanstvena dela, apelira Mohorjeva družba predvsem na tradicionalno čutečega in mislečega človeka iz ljudstva. Tudi Prešernova družba, ustanovljena po drugi svetovni vojni, se obrača k množičnemu bralcu s tem razločkom, da predstavljajo njene publikacije socialistično kulturno akcijo. Prešernova družba si nesebično prizadeva za čimvečjo popularizacijo knjige tako, da prireja literarne večere književnikov in organizira klube bralcev ter izdaja lastno glasilo.
Posebno mesto v slovenskem založništvu ima Zavod »Borec", ki izdaja dela iz novejše zgodovine, zlasti pa književnost s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Omeniti kaže še Tehniško založbo in njene poljudnoznanstvene izdaje, nadalje Sočo iz Nove Gorice in pravkar ustanovljeno Partizansko knjigo v Ljubljani.
Razen založniških podjetij in drugih založb se z izdajanjem knjig ukvarjajo na Slovenskem še druge ustanove ter politične in gospodarske organizacije. Na prvem mestu je tu Slovenska akademija^ znanosti in umetnosti, potem Univerzitetna založba, Uradni list SRS, Slovenska izseljenska matica, galerije, muzeji, Centralni zavod za napredek gospodinjstva in še vrsta drugih institucij.

Železna Kapla je proslavila 700-letnico
Minulo nedeljo 'je Železna Kapla obhajala 700-letni jubilej, odkar je postala 'trg. V ta namen je občinski odbor združene občine Železna Kapla-Bela z županom L u -basom na čelu pripravil obširen program za dostojno proslavitev tega zgodovinskega dogodka. Kako pomemben je ta jubilej, priča tudi dejstvo, da ga je s svojo prisotnostjo počastil najvišji predstavnik naše države, zvezni prezident Franz Jonas.
Slovesnosti se je udeležil tudi koroški deželni glavar Hans S i m a z nekaterimi člani deželne vlade, zastopniki koroškega deželnega zbora in drugi predstavniki političnega in kulturnega življenja naše dežele, med njimi tudi predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, dr. Franci Z w i 11 e r in dr. Valentin I n z k o . Med častnimi gosti, ki jih je deželni poslanec župan Lubas vse imenoma pozdravil, je bil tudi predsednik občinske skupščine Kranj, Slavko Zalokar.
Zveznega prezidenta je ob njegovem prihodu v Železno Kaplo pozdravila skupina otrok v nemškem in slovenskem jeziku. Prisrčnemu sprejemu prezidenta je sledila slavnostna seja občinskega odbora, kateri so prisostvovali tudi vsi častni gostje. V svojem govoru na tej seji je župan Lubas orisal zgodovino Železne Kaple skozi vseh 700 let in tako podal pregled razvoja tega kraja. Med drugim 'je v svojem govoru tudi poudaril: „V naši občini živijo v mirnem sožitju občani nemškega in slovenskega jezika. Številni delež vsake skupine ni merodajen, važen je občutek skupnosti in vsakodnevna praksa medsebojnega razumevanja, ki izhaja iz iskrene tolerance in zavesti enakopravnosti. Zelo razveseljivi so tudi prijateljski stiki z našim sose-
ČESTITAMO
Na graški univerzi bo 5. julija promoviran za doktorja filozofi je Erik Prunč. Novi doktor filozofije je postal znan po Koroškem z ustanovitvijo „odra mladje", s katerim je nastopal po raznih koroških krajih. Izdal je pred leti tudi lastno pesniško zbirko „Tihožitja".
Istega dne promovira na univerzi v Gradcu Maksimilijan Nachtigall iz Celovca za doktorja medicine.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni ured nik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergass* 10, telefon 56-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec • Borovlje.
Zadnje dni smo obvestili vse starše, katerih otroci so bili letos prejeti v počitniško kolonijo v Savudriji pod pogojem, da pristojni zdravnik letovanje priporoči. Ti otroci odpotujejo v petek 12. julija 1968 in se vrnejo v petek, 2. 8. 1968.
Kakor lansko leto, bodo otroci tudi letos potovali s posebnim avtobusom. Starše posebej opozarjamo, da plačajo vozne stroške do Ljubljane in nazaj sami in sicer 70 šilingov na osebo.
dom v Kranju, s katerim gojimo vzpodbudno kulturno izmenjavo." Ob 'koncu svojih izvajanj je župan predlagal občinskemu odboru, da bi podelili vsem osmim visokošol-cem na področju občine Železna Kapla-Bela enkratno štipendijo v Višini 2000 šilingov na vsakega študenta. Ta predlog je občinski odbor soglasno sprejel.
Na slavnostni seji sta spregovorila tudi prezident Jonas in deželni glavar Sima. Izvlečke iz njunih govorov objavljamo na drugem mestu našega lista.
Sedemstoletni jubilej Železne Kaple je tamošnjemu prebivalstvu prinesel tudi veliko kulturno pridobitev. Zvezni prezident je v okviru teh slavnosti predal svojemu namenu novo glavno šolo, ki bo s svojo najsodobnejšo ureditvijo služila iz-
Klub slovenskih študentov na Dunaju je v preteklih mesecih kljub težkim razmeram in znanim neprilikam priredil vrsto sestankov.
Ker mu je bilo prepovedano imeti svoje sestanke v slovenskem visokošolskem domu Korotan in je dom moral zapustiti začetka junija, so se slovenski študentje srečavali v prostorih raznih nemških prijateljskih ustanov in organizacij.
Kot prvi je priskočil na pomoč slovenskim študentom Afro-azijski institut. V letu človekovih pravic je govoril 17. maja klubašem podpredsednik Avstrijske lige za človekove pravice univ. prof. dr. Lugmayer. Referent je govoril seveda o človekovih pravicah in označil Deklaracijo človekovih pravic za „prvo veliko dejanje 20 stoletja". V diskusiji je še podrobno seznanil študente s posameznimi pogodbami in raznimi členi listine ZN. Govornik je obžaloval,
Minulo jesen se je 28-letni Siegfried Quantschnig poslovil od domačega kraja, od matere, sester, bratov in prijateljev ter se podal na dolgo pot na otok Madagaskar. Tam se je zaposlil pri nekem velikem švicarskem lesnem podjetju in bil s svojo novo službo prav zadovoljen. Zmeraj je pisal, da mu gre dobro in da je zdrav. Toda meseca aprila je od podjetja prišlo sporočilo, da je obolel, nedolgo zatem pa je prišla žalostna vest, da je umrl. Sorodniki so podjetju v Švici sporočili svojo željo, da bi se truplo umrlega prepeljalo v njegov rojstni kraj. Podjetje je obljubilo, da bo želji ustreglo. Minevali pa so dnevi in tedni in svojcem je že plahnelo upanje, da bo prevoz uresničen. Po dveh mesecih, proti koncu junija, pa je prišlo iz Pariza sporočilo, da je tja z letalom prispela krsta s truplom preminulega. Iz Pariza pa ga je
Na dan odhoda so zbirališča otrok določena tako-le: D o b r I a vas pred avtopodjetjem Štefan Sienčnik ob 8.30 uri zjutraj. Celovec pred našo pisarno, Gasome-tergasse 10, ob 9.30 uri zjutraj.
Starše iz Zilje, Roža in z Gur prosimo, da otroke pripeljejo v Celovec v našo pisarno in da jih tam osebno izročijo spremljevalcem. Stroške za vožnjo naj vplačajo v knjigarni NAŠA KNJIGA, Gasome-tergasse 10.
obrazbi mladine. Ob otvoritvi šolskega poslopja so izvedli tudi kulturni program, pri 'katerem 'je sodeloval tudi pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Zarja", ki je pod vodstvom Vladimirja 'Prusnika zapel Prešernovo Zdravljico v priredbi Ubalda Vrabca. Mladina, ki ji je zgradba predvsem namenjena, je z besedo in pesmijo v obeh deželnih jezikih izrazila svoj pozdrav gostom in hkrati svojo hvaležnost spričo pridobitve te kulturne ustanove.
Po ogledu prostorov nove glavne šole je zvezni prezident v stari glavni šoli — ki bo odslej služila potrebam ljudske šole — odprl razstavo »Sedemsto let trg Železna Kapla", v kateri je nazorno pokazan gospodarski in kulturni razvoj tega kraja.
da je v Avstriji tako malo zanimanja za človekove pravice in izrazil željo, da bi se čimveč mladine pridružilo gibanju.
Prelat msgr. dr. Leopold Ungar je 31. maja govoril študentom o »Krščanstvo brez ljubezni?". Predavatelj se je bavil pretežno z bistvom krščanstva. Bistvo krščanstva pa da je ljubezen.
Lektorica za slovenščino, ga. M. Orožen, je predavala o »Razvoju slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju", kjer je prikazala tudi doprinos 'koroških Slovencev k temu razvoju.
O perečih problemih slovenskih študentov so se študentje razgovarjali na zadnjem klubskem sestanku. Analizirali so uspehe in neuspehe demonstracij in se pogovarjali o nadaljnjih korakih ter o počitniškem seminarju Kluba slovenskih študentov.
mrtvaški avto pripeljal prav na njegov dom v Pugradu. Minuli teden je bil ob številni udeležbi žalnih gostov položen v domači zemlji k zadnjemu počitku.
Umrli je bil miren človek, izhajal je iz številne družine, katere oče je že pred leti umrl. Znan je bil tudi marsikateremu rojaku izven domačega kraja, saj je bil svojčas uslužben tudi v hotelu Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru.
Vsem sorodnikom, posebno pa materi izražamo naše iskreno sožalje.
Pretekli ponedeljek zvečer je s posebnim avtobusom prispelo v našo vas nad 30 profesorjev in profesoric iz Češkoslovaške. Prespali so noč v več tukajšnjih hišah in se zjutraj odpeljali preko Ljubelja v Slovenijo. Ob slovesu so se zelo pohvalno izražali o našem kraju, o njegovih prebivalcih in še prav posebno o dobro urejenih tujskih sobah. Ugajalo jim je tudi mirno zatišje naših krajev, posebno pa so bili vzradoščeni, ko so slišali in z zanimanjem poslušali, da govorimo pri nas tudi češkemu in slovaškemu jeziku sorodno slovensko govorico. Na nas vse, ki smo jih imeli sicer samo prehodno med nami, so napravili ti izredni, svojega vzgojiteljskega poklica vredni gostje s svojim vljudnim, olikanim in mirnim zadržanjem najboljši vtis.
Slovenski študentje delovali
kljub težkim razmeram
LETOVANJE OTROK V SAVUDRIJI:
Obvestilo staršem
PUGRAD PRI BILČOVSU
(Smrt našega rojaka na Madagaskarju)
TURISTIČNE NADE IN SKRBI
(Nadaljevanje z 2. strani)
Pri vsem tem je treba v dobro turističnim podjetjem, zlasti pa zasebnim oddajalcem sob zabeležiti, da so imeli že lani pomladi »dober nos" za razvoj turizma. Kako močno so omejili naraščanje števila turističnih postelj, je razvidno iz primerjave porasta njihovega števila med 31. 8. 1965 in 31. 8. 1966. V tem času so obrtna gostinska podjetja število turističnih postelj povečala za 7814, zasebni od-dajalci sob pa za 4861. Tako se je v tem času število turističnih postelj v deželi povečalo za 8,2 odstotka, med letom 1966 in 1967 pa se je povečalo le še za 2 odstotka.
POSLEDICE PRENAPETIH CEN
Takšen je torej okvir lanske podobe razvoja turizma v deželi. V fa okvir pa je mogoče pravo podobo spraviti le, če bi problematiko turizma zadnjih let analizirali od občine do občine. Toda to bi zahtevalo obsežne razprave, za katere pa ni niti potrebnega gradiva na razpolago. Zaenkrat vendar zadostuje, da se omejimo na splošno analizo po okrajih Koroške. Pri tem bomo podobo gotovo najbolj zadeli, če jo bomo začeli risati od zahoda proti vzhodu.
Zahodna Koroška je turistično zdaleka bolj razvita od vzhodne. Zato so tudi cene za turistične usluge na zahodu višje kot na vzhodu. S tem pa nastane aktualno vprašanje: kdo je nosil lani največje breme upada turističnih nočitev na Koroškem? Zahodni okraji ali pa vzhodni?
Primerjave števila turističnih nočitev s številom turističnih postelj nam bodo dala dovolj 'jasen odgovor.
Turistično najbolj razvit okraj na Koroškem je Spittal ob Dravi. Pri 76.373 prebivalcih so v turističnem letu 1966-67 našteli 3,085.520 nočitev. To je za 285.218 manj kot v turističnem letu 1965-66. Medtem ko je število nočitev nazadovalo za 7,7 odstotka, se je število turističnih postelj povečalo za 3,4 odstotka. Na turistično postelj je odpadlo le še 65 nočitev nasproti 72 leta 1966.
Se bolj je nazadovanje občutil okraj Šmohor, kjer je število nočitev nazadovalo za 7,2 odstotka na 721.548, število turističnih postelj pa se je povečalo za 4 odstotke na 13.175. Letna zasedenost turističnih postelj je spričo tega nazadovala od 62 na 54 noči.
Nekoliko boljši kot okraj Šmohor s svojimi 20.798 prebivalci je odrezal beljaški okraj, ki šteje 75.989 prebivalcev. Število nočitev je tu nazadovalo za 6,9 odstotka — torej še vedno močneje kot v deželnem merilu — število turističnih postelj pa se je povečalo za 2,4 odstotka na 44.562. Njihova letna zasedenost je torej nazadovala od 64 na 58 noči.
Vse boljše kot ti trije okraji sta lani odrezala celovški in velikovški okraj. Po teh okrajih se število turističnih postelj skoraj ni povečalo,
KOLEDAR
Pelek, 5. Julij: Ciril in Metod Sobota, 6. julij: Izaijo Nedelja, 7. julij: Vilibald Ponedeljek. 8. julij: Elizabeta Torek, 9. julij: Veronika Sreda, 10. julij: Amalija Četrtek, 11. julij: Olga
medtem ko je število turističnih nočitev vidno naraslo.
V	celovškem okraju, ki šteje 78.294 prebivalcev, se je število nočitev povečalo za 8,4 odstotka na 1,564.308, število postelj je vendar naraslo le za 1,7 odstotka. Tako se je letna zasedenost turističnih postelj povečala od 51 leta 1966 na 55 leta 1967.
Še bolj očividen je porast turističnih nočitev v velikovškem okraju, ki je pri 42.821 prebivalcih med navedenimi okraji turistično najmanj razvit.' Število nočitev je naraslo za 11 odstotkov na 586.610, število postelj pa se je povečalo za 2,5 odstotka na 10.615. S tem se je letna zasedenost turističnih postelj povečala od 56 na 61.
V	primerjavo namenoma nismo vzeli mest Celovec in Beljak ter okrajev St. Vid ob Glini in VVolfs-berg. Ta okraja turistično nimata pomena, nočitve v Celovcu in v Beljaku pa obstojajo v pretežni večini iz prehodnih gostov.
Gornja primerjava torej jasno kaže, da so začeli turisti odpovedovati svojo zvestobo turistično dražji zahodni Koroški in se začeli vse-botj pomikati proti njenemu cenejšemu jugovzhodu, proti celovškemu, zlasti proti velikovškemu okraju, kjer so cene bolj v skladu z nuje-nimi uslugami. Ta razvoj, ki se ni začel šele lani, marveč ga je opažati že nekaj let, pa naj nikakor ne zavede turistične 'kraje in podjetja teh okrajev k napakam, ki so se razširile po zahodnem delu dežele, kjer so doslej mislili, da je turist privezana »molzna krava" in da plača vsako ceno, vseeno če postavijo pred njega krožnik, na katerem je meso komaj opaziti. Dosedanja vzhodnokoraška gostoljubnost 'bo gotovo tudi v prihodnje, ko bo vedno težje nove goste privabiti in držati, najboljša reklama za večanje njihovega števila po naših krajih.
BODIMO ZADOVOLJNI,
ČE BO TAKO KOT LANI
Ob koncu le še poskus odgovora na aktualno vprašanje: kako bo končala letošnja poletna sezona?
Glasovi, ki jih je bilo glede tega doslej slišati, so bili nadvse optimistični. Govorili so, da je letos iz Zahodne 'Nemčije in iz drugih evropskih držav pričakovati znatno več turistov kot lani. Pri tem so se v glavnem opirali na uspešen potek zimske turistične sezone 1967-68, ko je v državnem merilu število nočitev inozemskih turistov naraslo za 7,8 odstotka na 9,8 milijona nočitev.
Ob tem porastu pa ni mogoče prezreti dejstva, da je istočasno zaradi gospodarske negotovosti število nočitev domačih turistov nazadovalo za 3,1 odstotka na 5,8 milijona. Ce upoštevamo, da je v turističnem letu 1966-67 vidni porast števila nočitev domačih turistov preprečil je večji padec celokupnega števila nočitev, potem lahko rečemo, da smemo 'biti zadovoljni, če bomo v dež. in lokalnem merilu držali lansko število turističnih nočitev, kajti gospodarski položaj se v naši državi še nikakor ni zboljšal. Tako oceno letošnje poletne turistične sezone dovoljuje tudi vidno zaostajanje turističnih nočitev v maju. S skupno 328.380 nočitvami je bilo njihovo število za 16 odstotkov nižji kot maja minulega leta. Pri tem je število nočitev inozemskih turistov nazadovalo celo za 10 odstotkov.	(bi)

JOŽE TOMAŽIČ
V odovnik
Na zeleni pohorski planini je pastirček pasel svoje koze in ovce. Vse popoldne so se lepo pasle po strmem bregu nad bistrim potokom. Ko je pa že sonce zahajalo in bi bil rad gnal domov, je opazil, da ni enega kozla.
Išče ga in kliče po imenu, toda o kozlu m ne duha ne sluha. Pastirček stopi na najbojj strme skale nad potokom, da bi pogledal, če se ni kozel morda kje zastopil in zašel v stene. In res, na robu skale, komaj toliko velike kot ped, je stal kozel in ves zaverovan gledal nekam navzdol. Pastirček ga pokliče, kozel se ozre in mu pomigne, naj pride k njemu na poličko gledat. Tedaj pastirček spleza čez skale h kozlu. Oprime se grčastega gabra in pogleda dol na potočni šum. Nad šumom je na črni skali sedel povodni mož, vodovnik ...
Bil je ves svetlozelen kot pomladanski poganjki pohorskih smrek in hojk: zeleni lasje so mu padali po ramenih, zelena brada po prsih 'do pasu, po telesu pa so se svetlikale zelene luskine. Z njegovih rok pa so viseli vodni mahovi. Z rokami je držal debelo vrv, spleteno iz srobotine. Pastirček je opazil, da je vodovnik imel na koncu svoje vrvi privezano težko pečino, katero je padajoči šum vrtel in premetaval po globokem tolmunu.
V tem trenutku pa se je kozel malo prestopil in s parklji zbil kamenček na skalo, kjer je sedel vodovnik. Povodni mož je dvignil svojo veliko glavo: v globokih jamicah so žarele ribje oči kot strela. Pastirček in kozel sta kar okamenela in sta se mogla premakniti šele tedaj, ko ju je vodovnik spustil iz svojega srepega pogleda.
Vodovnik se je zopet ozrl na svojo skalo v tolmunu pod šumom.
Tedaj je pastirček zašepetal kozlu:
„Ti, zdaj pa le hitro, da mu uideva!"
„Pa skočiva!" je zameketal kozel in že je bil pri ovcah in kozah.
Na črni skali pa je še vedno sedel zeleni vodovnik in držal spleteno srobotinasto vrv. Padajoči šum mu je vrtel privezano skalo po zelenem tolmunu. Ta pa je trgala druge skale, jih dolbla in drobila, da je nastajala pod vodo velika votlina — deža.
„Ta deža bo moje stanovanje," je zaklical vodovnik. »Gorje kozlu in pastirju, če me bosta še motila pri delu!"
Toda pastirja in kozla ni bilo nekaj dni nič na izpregled in vodovnik je mirno izdolbel svojo dežo do konca. Ko je bila ta že dovolj velika, se je zelenec preselil vanjo s svojo povodno ženo in sinčkom — mladim Vodovnikom. Nato so nekaj dni pod pohorskim šumom živeli srečno in mirno.
Na planinski paši pa so se zbrali pohorski ovčarji in ovčarke, kozji pastirji in pastiričke.
„Jaz sem pa zadnjič videl nad šumom Vodovnika!" je zatrjeval pastir.
„Kakšen pa je?" so bili ostali radovedni.
„Ves je zelen kot mlada solata in kosmat, kot bi po njem rasla jezerska trava. Po telesu je pokrit z zelenimi luskinami, oči pa ima bistre kot naša pohorska postrv."
„Je grozen? Si se ga kaj prestrašil?"
„Kaj bi se ga prestrašil! Nekaj časa sem ga opazoval, kako se je sončil ter z debelo vrvjo in skalo lovil in ubijal postrvi, ali kar je že delal. Nazadnje sem mu pa prav v sredo glave treščil kamen. Ha, ha, ha!"
»Pojdimo ga gledat!"
»Saj res, pojdimo ga dražit!"
Kar ročno so pustili svoje ovce in koze, ki so se pasle po brezni strmini nad gorskim potokom. Pastirji in pastiričke pa so splezali po skalah, kjer se je spenjal temnozeleni bršljan in je v razpokah cvetelo bledorumeno ptičje proso. Pod črnimi in zglajenimi skalami se je pod njimi belil velik pohorski šum, prelep slap, in skakal v zeleni tolmun, v katerem je živela zlata ribica, kot so pravili stari ljudje. Iz tolmuna so se dvigale rosne meglice in lahen vetrič je od spodaj navzgor pozibaval veliko lapuhovo listje ter sanjavo majal bukove veje nad potokom in šumom.
»Kje je? Ali ga že vidiš?" so spraševali pa-stirja.
»Danes ga pa ni nikjer! — Najbrž se boji, ko nas je toliko!"
»Pokliči ga!" so mu svetovali.
Ta se je opogumil. »Hej, vodovnik, zelenec, povodni mož, pokaži se vendar, če se upaš!" je klical v tolmun.
A vodovnik se mu pi oglasil.
»Stopi tjale na ono skalo, kjer stoji kozel in ga od tam pokliči!"
LOJZE ZUPANC
Na Jelovici je v revni bajti živel drvar, ki je imel sinčka edi-nčka in eno samo ovčico. Vsako jutro je drvar odšel z drevnjačo na ramenu v hosto in podiral visoke smreke. Njegov sinček edinček pa je šel z njim In gnal ovčko na pašo.
Nekega dne pa je proti poldnevu sonce že tako pripekalo, da je drvar postal žejen, četudi je sekal v senci visokih dreves. Poklical je sinčka edinčka, ki je v njegovi bližini pasel ovčko, in mu dejal, naj mu prinese vode, da bi si potolažil žejo. Sinček edinček je potekel globlje v gozd, kjer je pod maho-vito skalo izviral studenček. Ko pa se je pripognil, da bi v posodo zajel vode, je za-
Pastirček se je takoj spustil po skalah in že je bil pri svojem največjem kozlu.
»Sva že zopet skupaj kakor zadnjič!" mu je dejal.
»Vodovnik, hej! Povodni mož, hoj!"
Nič se ni prikazalo izpod šuma.
»Veste kaj? Mečimo v tolmun kamenje, morda bo pa potem priplaval iz globin!"
In res! Vsi pastirji so pobirali kamenje, medtem ko so se pastiričke bale in jim branile: »Nikar ga ne dražite!"
»Ah, kaj bi le bili tako bojazljivi in strahopetni!" In vsi so zagnali v šum in tolmun kamenje.
V tem trenutku pa se je zeleni tolmun vzburil, v penah so zacveteli beli mehurčki, nad šumom in potokom pa je strašno zagrmelo, kot bi se valila velikanska skala navzdol — in tedaj se je prikazal vodovnik.
»Kdo mi ne da miru v moji deži?" se je zadrl.
Pastirji so kar okameneli od strahu.
»Kdo je zagnal kamen v moje stanovanje ter zbil mojemu otroku žlico iz rok?" Njegove oči so kar streljale od pastirja do pastirja.
Nihče ni spravil glasu iz dušečega se grla.
»Kdo je mojemu otroku razbil skledo? Govorite!" Dvignil se je iznad zelenega tolmuna kot jezerska rastlina in vse je kar curljalo z njega. Z očmi je streljal na pastirčka na skali.
Tedaj se je pastirček vendarle zganil:
»Kozel je zašel sem, izgubil se je, pa smo ga prišli iskat. Kamenček pa je zbil kozel..."
»Lažeš, ti si bil tisti kozel!" je zarjul Vodovnik nad njim. In stegnil je svoji kosmati roki po trepetajočem pastirčku, zgrabil njega in nato še kozla in pri priči zginil z obema v globokem tolmunu.
Čez črne skale pa je padal v belem šumu pohorski potok kakor prej v zeleni tolmun, kjer še dandanes prebiva povodni mož — zeleni pohorski vodovnik.
Na skale nad njim pa se še vedno ne upajo ne pastir ne koza ne ovca ...
gledal v vodi gozdnega škrata, ki se je potapljal. Prijel je možička za cepelige in ga potegnil iz vodnega curka na suho. Skratelj je ves premočen cmevkal in se cmihal, drvarjev sinček pa ga je vprašal:
»Kako si pa zašel v vodo?"
»Utonil bi bil, če bi me ti ne rešil," je zajavkal škrat. »Bil sem žejen; odšel sem k studencu, a ko sem se sklonil nad vodo, me je rak pograbil za brado ter me povlekel v vodo. Ker pa si me rešil, ti bom daroval takšno svirko, da ti ne bo treba nikoli več za ovčko tekati in jo vračati, ne vardevati. Sama se bo pasla. Kadar pa jo boš hotel odgnati domov, boš zapiskal na svirko in
£el/e
Čez morje tri ptičice letijo.
Prva nosi klasek od pšenice, druga nosi grozdek iz gorice, tretja nosi zdravje in veselje.
K'tera nosi klasek od pšenice, o, da bi zletela v naše polje, da bi polje rodovitno bilo!
K'fera nosi grozdek iz gorice, o, da bi zletela k nam v gorice, da bi naše trte obrodile!
K'tera nosi zdravje in veselje, o, da bi zletela v naše selo, da bi bilo zdravo in veselo!
ovčica bo sama za teboj drobencljala. Le ozri se nikar nikdar!"
To je dejal, snel z vratu vrvico, na kateri je bila privezana majcena sviika, ki je cvr-lela s tenkim, drobnim glasom, da je človeško uho komaj zaznalo njen cvič, in izginil.
Sinček edinček se je vrnil z vodo k očetu, a ko je potlej na lazu iskal ovčico, je ni nikjer našel. Takrat je zapiskal na svirko in ovčka je sama priletela k njemu.
Pod večer je gnal ovčico domov. Bil je vesel, zato je vso pot piskal na svirko. A ko je tako pislkal in piskal, so se ovce za njim množile. In ko je prišel domov, je za njim že drobencljala takšna čreda ovac, da tolikšne še ni bil videl svoj živ dan.
Drvar je bil čudežnega prirastka neizmerno vesel. Naslednje jutro je zadegal drevnjačo v kot in razen domače ovčke vso čredo ovac odgnal v bližnje mesto, kjer jih je prodal. Z nabito mošnjo srebrnikov se je o mraku vrnil domov.
Sinček edinček je tudi naslednji dan pri-piskal toliko ovac, da je ovčja čreda prekrila cesto tako daleč, do kamor je segel pogled. Bekefanje številnih ovac pa je pastirčka premotilo, da se je ozrl.
Joj in prejoj! Tega ne bi smel storitil Vse ovce so na mah izginile, z njimi pa še njegova ovčka, tako da se je praznih rok vrnil domov.
Ko je drvar zvedel, kako in kaj, se je tako razjezil, da je sinčka edinčka napodil v tuji svet, sam pa je pričel popivati po krčmah, dokler ni vseh srebrnikov zapil in zakvartal.
Ali ko je vse zapravil in postal spet suh, je poiskal drevnjačo in si z njo ter s trdim delom služil vsakdanji kruh.
Čudežna svirka gozdnega škrata
liiiiiiimiimiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiimiininmimii iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiunimiiiiiiiiiiiiiiuimmi,|ii||i|i,i|,i,,|,i,,i,i|,|iiiiiii,iiiii|»iii|i,ii*|iiiiiii*||i|,,,n,,,l",l,,,,mi,,*n
	m <
	_ r- ►
	"o S O
9. nadaljevanje
Oficir je prikimal, odzdravil in z ostalimi policisti odšel na cesto. Vse prepočasi so mu skakali v avtomobil, končno pa je motor le zaropotal. Odpeljali so se z divjo naglico; avtomobilska sirena je tožeče zavijala. Redki pešci so skakali v obcestni jarek, da se izognejo divje vozečemu avtomobilu, ki je kar švignil mimo njih. Ko pa so zagledali policiste, so jo kar najhitreje ubrali po cesti in iskali stranpotov.
Oficir sam se prav nič ni dobro počutil. Policisti so videli, kako se je bil razgovarjal z mladima motoristoma in kako ju je kar na hitro odpravil. Vsak bi mu moral biti vendar sumljiv. Kako neki naj le vse obrazloži, hm. Vso stvar bo prepustil naključju. O tem ni hotel več razmišljati.
IPartizana pa sta bila že daleč. Ko sta se preoblekla v civilno obleko in ugotovila, da je vse varno, sta odbrzela po zakotnih uticah proti »Benetkam". Prometne ulice so bile sedaj prenevarne zanju.
Črt je oddal motor obveščevalcu, ki ju je že čakal. Previdno sta izginila v hiši, kjer so ju v skrivališču že nestrpno pričakovali. Komisar, zdravnik in vsi, ki so bili zbrani, so planili nanju. Komaj sta se jima izmotala iz rok. Ko se je prvo razburjenje malo poleglo in je Črta ter Srečka minila utrujenost, jima je komisar stisnil roke in dejal:
»Tovariša, dobro sta izpolnila zadano nalogo. Naš
doktor je bil že ves iz sebe. Težko smo vaju čakali. Sedita, jejta in popijta kaj!"
Zdravnik, ki se mu je v očeh bralo veliko zadovoljstvo, ju je objel okoli ramen in smeje dejal:
»Fainta, sem že belo haljo pripravil, če bi vama bilo treba mašiti luknje. Pa je bolje tako.”
Komisar mu je smeje prikimal in vstal. »Tovariši, za zdaj še ne smete iz skrivališča. Zvečer se vrnemo v bazo vsi, razen obveščevalca in še nekaj tovarišev. Jutri pridejo za nami. Ostanite v največji tišini, kajti zunaj v mestu bo kmalu postalo viharno!"
O
Obveščevalec, oblečen v kmečkega fanta, je opletal z vrbovo šibo okoli glave mršavega konja, ki je prav leno premikal noge po predmestni ulici in vlekel starinski kmečki voz, kot da bi premišljal, ali je prav, da mora še zvečer na pot, ko vsi drugi že počivajo. »Hi, hi!" je odmeval glas njegovega veselega voznika, ki je sedel na otepih slame in bistro opazoval cesto pred seboj.
„Hm," je modroval obveščevalec sam pri sebi, »če konjiček ne zataji, bom takole najlaže iztihotapil nekaj tovarišev iz skrivališča in mesta. Ostale pa še jutri. Kmetič mi je obljubil, da mi jutri zopet posodi voz in konjiča. Tako bom vse varno spravil v bazo."
Ko je zavijal v mesto, ga je vznemirilo šv-iganje policijskih motoristov in pomnožene vojaške patrulje, ki so križarile po -mestu. Videl je, da nekdo maha z rdečo lučjo. Ustavil je konja in zagodrnjal: »Hudimana, pa ne, da so zaradi glavarja že začeli akcijo. Pohiteti moram." Malomarno se je naslonil na voz in čakal. Policijska patrulja, ki se mu je približala, je z žepno svetilko osvetlila njega in konja.
»Kam peljete voz?" je vprašal osoren glas.
»V vojašnico peljem naročeno slamo, odpeljati pa moram prazne zaboje. Naročilnico imam ..."
»V redu, naprej!” je ukazal isti osorni glas in svetloba je ugasnila. Obveščevalec je, čeprav nerad, oplazil konja, da je hitreje potegnil.
Tako je srečno prišel do »Benetk”, raztovoril slamo in nametal na voz velike stare zaboje. Ko sta v zadnjem zaboju izginila še komisar in zdravnik in so bili tudi ostali tovariši na varnem, je obveščevalec zaloputnil pokrove, sedel na voz in mršavi konjiček je potegnil. Tokrat je bil voz precej težje naložen in moral je kar krepko prestavljati kopita, da je hitreje drdral čez bližnji most. V nekaj minutah je izginil v večernem mraku.
Naslednje jutro se je Črt že na vse zgodaj sprehajal po mestnih ulicah. V bližnji trafiki je kupil časopis in ga razgrnil. Oči so se mu zasvetile. »Aha, tu je: Atentat na glavarja. Zopet bodo nastopile težke ure za meščane," je vzdihnil. 2e od daleč je zagledal patruljo, ki jo je pot zanesla v to zakotno ulico. »Joj, potemtakem racija še ni končana. Takoj moram v .Benetke', da opozorim tovariše, ki so še ostali." Urno se je obrnil in zagledal na zgornjem koncu ulice še eno patruljo. »Ulice zapirajo," ga je spreletelo. Skočil je v bližnjo vežo in pri priprtih vratih opazoval ulico. Minute so se vlekle. Končno se je odločil. Smuknil je iz veže, preskočil bližnjo ograjo in čez vrt stekel na drugo dvorišče. Ves je bil umazan In opraskan.
Po mestu pa je vrvelo. Patrulje so neutrudno križarile, ustavljale mimoidoče, črni avtomobili pa so vozili aretirane ljudi v zapore.
Ko se je pretolkel v bližino »Benetk", se je ustavil na ogalu vijugaste ozke ulice, od koder je imel dober razgled na kavarno. Nenadoma se je prijel za glavo -In onemoglo stisnil pesti.
« _ Sfev. 26 (1360)
5. julij 1968
nimajo kratkih nog	SOPICS J© VIT Zdr9.VJ3.
Vsi otroci od časa do časa lažejo, toda laži poznamo več vrst. Če hočemo otroke tega odvaditi, se moramo najprej seznaniti z vzroki laganja.
Zelo majhen otrok ho najčešče lagal zaradi svoje preživahne domišljije, lahko pa tudi zato, ker se ne zna ločiti laži od resnice ali ima laganje za nedolžno igro. V takih primerih nima smisla ukrepati, ampak je treba počakati, da otrok odraste in začne ločevati izmišljotine od resnice. Priporočamo vam, da na otrokove laži, ki jih raje štejemo za pretiravanja in neškodljive deformacije resnice, odgovorite z dobrohotnim „Kaj res?“. Ravnajte tako, kot da se z njim igrate in mu to s tonom glasu tudi pokažite.
Večji otrok laže lahko zaradi zamouveljav-Ijanja ali iz samoobrambe. Če je vzrok laži strah, to normalno pomeni, da so reakcije staršev na njegove potegavščine pretirane ter da je zato iz kateregakoli vzroka izgubil vanje zaupanje. Oštevanje in kazen bi v tem primeru povzročila edinole to, da bi postal razlog za nadaljnje laganje še močnejši s to razliko, da bo inteligenten otrok odtlej lagal spretneje. Treba mu je vliti zaupanje v čustva staršev, ga prepričati, da je njegov strah brez osnove ter ignorirati laž, morda samo s splošnim komentarjem, na primer: „Če nekateri otroci mnogo lažejo, človek potem nikoli ne ve, ali govore resnico ali ne, to pa lahko povzroči neprijetne stvari. . .“
Pri lažeh iz bahanja je treba ravnati približno na isti način, vendar z večjo odločnostjo. Otroku je treba spet indirektno dopovedati, kako neprijetno je, če mu človek ne more verjeti. Če otrok čuti potrebo, da se hvali ali napravlja vtis na druge, pomeni, da trpi za kakim kompleksom manjvrednosti. Kot v številnih drugih primerih otroške psihologije, sestoji zdravilo iz tega, da starši začno čisto drugače ravnati z otrokom.
Običajno in često laganje je gotov znak, da je treba otrokovo okolico ali njegove odnose s starši spremeniti ali popraviti. Če pa otrok še naprej laže kljub temu, da so starši z njim dobri, uvidevni in pametni, je treba poiskati zdravilo za to „napako“ pri psihologu.
Lahke jedi za avtomobiliste
Odkar so ugotovili, da je zaradi preobremenjenega želodca prišlo že do marsikatere prometne nezgode, se okrepčevalnice ob cestah po vsem svetu vedno bolj preusmerjajo na lahke jedi za avtomobiliste. Po težki jedi, ki je bogata s kalorijami, se namreč poveča dotok krvi v prebavne organe, zaradi manj prekrvljenih možganov pa se zmanjša sposobnost koncentracije* Jedi, ki napihujejo, pritiskajo na prepono in srce, mastne jedi pa povzročajo motnje v delovanju žolča in jeter, človek pa se slabo počuti.
Sončni žarki imajo lahko velik dobrodejen učinek, po drugi strani pa lahko tudi škodijo, če se nepravilno sončimo ali če pretiravamo. Zato vedno uporabljajte razne zaščitne kreme ali olja. Izbira je odvisna od vrste kože: za suho kožo olje, za mastno kožo razpršilno sredstvo, za normalno kožo normalne kreme, za staro kožo pa filtrimo kremo, ki bo dovoljevala le majhno porja-vitev.
Ker o rjavi barvi odločajo ultraviolefni žarki sončnega spektra, Ije najuspešnejše sončenje dopoldne od 9. do 11. ure in pozno popoldne od 5. do 7. ure. Opoldne koža le pordeči, ultravioletni žarki pa ne prodi-
Drobni nasveti
■	Da se bodo pološčena tla res lepo svetila, jih drgnite v smeri, ki je pravokotna na smer, v kateri pada svetloba.
■' Če je vaš slamnik potemnel, ga zdrgnite z limoninim sokom in ga nato še vlažnega potresite z žveplenim prahom. Ko ga boste skrtačili, temeljito oprali v čisti vodi in nato posušili na primernem stojalu, bo videti kakor nov.
■	Nož z zrahljanim ročajem popravimo sami: kolofonijo in kaolinsko kredo raztopimo v vodi ter ju dobro zmešamo. To zmes moramo še vročo nanesti v odprtino ročaja, nato pa takoj nasaditi rezilo.
rajo v kožo. Najboljši kraji za sončenje so na morju ali visoko v gorah, ker sončni žarki zlahka prodirajo samo skozi čisto ozračje, v katerem ni prahu in izgorelnin iz tovarniških dimnikov.
Če hočete hitro porjaveti, morate uporabiti posebno kremo, ki bo pojačevala učinek sončnih žarkov. Z njeno pomočjo lahko dosežete v nekaj dneh lep rezultat. Vendar se je treba soncu izpostavljati postopoma, da nas ne bi ožgalo. Prvi dan zadostuje četrt ure, naslednje 4 do 5 dni pa ne sme presegati pol ure. Sele ko je koža popolnoma porjavela, lahko vztrajate na soncu dalj časa, vendar nikoli ne smete pretiravati.
Roke, meča in še nekateri drugi deli telesa najbolje prenašajo učinke sončnega žarče-nja. /Ponekod je koža tanka in občutljiva, zato hitro pordeči. To velja zlasti za rame in zgornji del oprsja. Tudi koža na trebuhu je zelo občutljiva.
Nekateri mislijo, da se z rjavo podlago zavarujemo pred tem, da bi nas sonce kasneje preveč ožgalo. Toda to ne drži. Vsem, tudi tistim, ki gredo na dopust z že lepo barvo, svetujemo, da se pred sončenjem namažejo z zaščitnim sredstvom.
Če želite enakomerno rjavo barvo, se sončite leže na trebuhu, na hrbtu in po strani. Najbolj enakomerno pa boste porjaveli, če se boste gibali. S tem se izognete tudi nevarnosti pred sončarico. Kadar se sončite sede, ostanejo zadnji deli nog beli, zato
Poskusite!
KUMARIČNA SOLATA S SMETANO
Kumarice olupite, zrežite na kolobarje, osolite in pustite, da puste vodo. Nato jih ožmite, dodajte nekaj sesekljane čebule in česna, ščepec kumine, poper ter po okusu kis in olje. Ko je solata povsem narejena, jo prelijte z nekaj žlicami osoljene kisle smetane.
STROČJI FIŽOL S SMETANO
Stročji fižol skuhajte, zabelite ga z mastjo, v kateri ste scvrli narezano prekajeno slanino, in prelijte z ogreto in soljeno kislo smetano.
SARMA Z OCVIRKI
Zmeljite 20 dkg ocvirkov, dodajte kos v mleku namočenega kruha, 2 veliki žlici nastrganega sira, sol, poper in malce rdeče paprike. Posebej prelijte z vrelo vodo večjo glavo ohrovta, odstranite liste, izrežite žile, napolnite vsak list z mesom in ga zvijte. Pripravite prežganje s čebulo, 4 dkg masti in 2 dkg moke, česnom in rdečo papriko, prelijte ga z juho in kuhajte, dokler niso sarme mehke.
morate tudi te dele telesa za nekaj minut izpostaviti soncu.
Zelo koristno je tudi sončenje v senci, zlasti če ste starejši od 30 let in bi bili sicer v nevarnosti, da vam sončni žarki kožo izsuše, to je postarajo. Seveda boste morali v senci ostati kak dan več, toda lahko boste gotovi, da bo vaša polt enakomerno in trajno rjava.
Če imate televizor
Prav poceni televizijski sprejemniki niso — toda tako je povsod v svetu, pa jih le povsod kupujejo. Menda zato, ker je televizija več kot radio — saj prenaša zvok in sliko. Radio lahko poslušamo mimogrede, televiziji pa moramo posvetiti vso pozornost.
Na to mislimo, ko odločamo, kam bomo postavili televizor. Ker gledamo oddaje največkrat sede, naj bo zaslon sprejemnika v višini oči, in ker so oddaje mnogokrat dolge, poskrbimo tudi za udobne stole.
Slike na ekranu ne smemo gledati od blizu. Najbolj prav je, če je razdalja med televizorjem in nami približno šestkrat večja kot premer ekrana.
v. Slika na zaslonu je ravna, zato jo glejmo čimbolj od spredaj, sicer je popačena kot slika v kinu, če sedimo ob strani dvorane. Ker je slika svetlejša od one na filmskem platnu, televizijskega programa ne glejmo v popolni temi; podnevi nekoliko zastremo okna, ponoči pa ugasimo močne luči. V obeh primerih pazimo, da svetloba ne pada naravnost na zaslon.
K televizijskemu sprejemniku skoraj brezpogojno spada tudi antena. Kakšna naj bo, odloči strokovnjak, ki naj jo tudi montira. Za to delo je potrebno precej izkušenj — pol metra levo ali desno na strehi pomeni mnogokrat veliko razliko. Antena mora biti zavarovana pred strelo, zlasti če je postavljena visoko in na izpostavljenem kraju.
Televizija ni nadomestilo za gledališče. Slika na televizorju ni nikdar enakovredna tistemu, kar vidimo na lastne oči, v naravi. Prav gotovo pa nam omogoča, da vidimo več in ceneje, poleg tega pa prav gotovo močno krepi življenje okrog domačega ognjišča. To pa so prednosti, ki prav gotovo odtehtajo dokaj visoko ceno sprejemnika.
Nasveti za kopanje v morju
Morje je dragocen vir zdravja za vse: mlade in stare, bolne in zdrave. Krepi telo, poživlja krvni obtok, izboljšuje dihanje in prebavo, jači mišice, veča apetit in prinaša v telo dobrodejne snovi.
Morje ima na telo tri u-činke: termičen, mehaničen in kemičen. Termični učinek lahko primerjamo z učinkom mrzle kopeli. Razen tega je morje s svojim neprestanim valovanjem in gibanjem mehanični stimulant. Kopanje torej lahko primerjamo z blago masažo, lahko telovadbo ali mlačnim tušem.
Najpomembnejši od vseh pa je prav gotovo kemični učinek morske vode. Morje je pravzaprav mineralna voda, saj vsebuje mnoge mineralne soli. Kristali natrijevega klorata ali kuhinjske
soli imajo na kožo blagodejen učinek, zato ni priporočljivo, da se takoj po kopanju v morju stuširate s sladko vodo.
Pri kopanju v morju se predvsem držite naslednjih pravil:
•	Prvo in osnovno pravilo je v tem, da se ne kopate po kosilu, oziroma sploh v času, ko prebavljate. V tem času se kri namreč zbira v trebušnih žilah in ohladitev tega predela bi povzročila motnje. Zato po jedi 2 do 3 ure ne hodite v vodo.
•	Prav tako ni priporočljivo, da bi skakali v vodo, potem, ko ste se dolgo časa izpostavljali soncu. Prevelika razlika v toploti telesa in vode lahko povzroči motnje v krvotoku in krvnem pritisku.
•	V vodo hodite hitro,
ne obotavljajte se in ne ustavljajte se.
® Ne bodite v vodi predolgo, ampak pojdite na sonce takoj, ko začutite, da vas zebe, kar je znak, da se je vaše telo že precej ohladilo. Pojdite na suho takoj, ko začutite utrujenost.
® Izogibajte se kopanju v času, ko je zrak hladen in ko piha veter. Najprimernejše ure za kopanje so od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
•	Ne skakajte v vodo, če ne poznate dna ali niste gotovi, da je kraj primeren za skakanje.
•	Če niste izkušen plavalec in začutite, da vas tok zanaša stran od obale, ne izgubite glave. Plavajte počasi in počivajte na hrbtu.
•	Po kopanju ne pijte ledenih pijač, alkohola in sladoleda.
...............................................................................................................................iiiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiium miiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiituiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHmiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
»Prepozno sem prišel, prepozno."
iPred starim poslopjem »Benetk" so bili policaji, v bližini policijskega avtomobila je postajal oficir. Hišna vrata so se odprla in ven se je skotrljal obveščevalec; porinil ga je policaj, <ki je prišel za njim. K ležečemu je pristopil agent v civilu in ga brcnil z nogo. Dva policaja sta kmalu pripeljala iz hiše še enega uklerrjenega partizana. »V avto z njima!” je ukazal oficir in si mel roke. Kot vreči so ju vrgli v avto, ki je kmalu zatem odpeljal.
Za njimi pa je obupan zrl črt in razmišljal. »Lotili se bodo tudi mene, v štab moram. Skrijem se in počakam /noči," je mrmral sam pri sebi in se na moč previdno začel oddaljevati.
O
Proti severu so tekla strma gorska pobočja, pokrita s skoraj nepreglednimi gozdovi. V njih tedaj ni domovala le divjad, temveč tudi partizanski borci, ki so se morali umikati vedno globlje v nepredirne gozdove. Kljub temu pa so se pojavljali povsod na zasedenem ozemlju, bliskovito opravili akcijo in zopet izginili, še preden so se Nemci dodobra zavedli.
Tako so se tudi tega poznega popoldneva zbrali borci v štabu, da se s komandantom in komisarjem pogovore o novih nologah.
Pred barako, zgrajeno iz hlodov, so borci posedali ob tabornem ognju, ki ga je znal stari Jaka tako ročno napraviti, da skoraj ni bilo dima, ki bi nemškim izvidnicam lahko izdal skrito partizansko taborišče. Med pritajenim smehom in pripovedovanjem partizanskih dogodivščin so si borci zasluženi počitek krajšali tudi s tem, da so skrbno čistili orožje, ki so ga negovali bolj kot same sebe. Drugi so krpali svoje uniforme, nekateri pa so se umivali v bližnjem potoku, kjer je bila voda skoraj ledeno mrzla, saj je sonce
le malokdaj posijalo skozi gosto zeleno mrežo listja in vejevja, kjer je ležalo taborišče.
Z enakomernim korakom je hodil stražar sem ter tja pred barako, kjer so razpravljali člani štaba. Z rokami, sklenjenimi na prsih, je komandant poslušal razne predloge. Po daljšem razmišljanju je dejal:
»Tovariši, oskrbeti si moramo nekaj orožja. Le malo ga imamo, borcev pa je precej. Treba bo v trg, v dolino!"
Tedaj je stopil Skozi vrata doktor. Pozdravil je in prisedel za mizo.
»Kaj bo dobrega, tovariš doktor?" se je oglasil komisar.
»Bo že, bo, tovariš komisar. Vesel sem, ker se moji bolniki dobro zdravijo; kmalu jih vam bom spet vrnil. Sicer pa mi že tako uhajajo iz ambulante, ne da bi me vprašali, če so že dovolj okrevali."
»Vidiš, doktor, premalo strog si. Mimogrede te prepričajo, da so že ozdraveli. Kaj hočeš, to so naši borci,” je smeje dejal komandant.
»Seveda, seveda, ko pa dobro vedo, da jih štab ne bo povprašal po odpustnici. Jaka pa bo takoj ves srečen pripravil zalogaj več."
»Veš, doktor," se je oglasil 'intendant, »prav vsi se te hudo bojimo. Ne pozabi, zdravnik si in tvoje injekcije niso prav nič prijetne. Pa nam že misel na to pomaga ozdraveti."
»Tovariši, človek vas kar ne more razumeti," je smeje odgovoril daktor, »tako hrabri borci v bojih, v mojih rokah pa postanete prav majhni."
»Ne bojimo se tebe," je vztrajal intendant, »ampak tvojih injekcij, saj nam jih daješ že za vsako stvar, ali pa nas cepiš, hudič vedi, za kaj vse. Kot da smo skupek vseh mogočih bolezni."
»Seveda, seveda, in potem mi za plačilo daš dva leva čevlja. Le poglej!"
Vsi so pogledali doktorjeve noge, ki so tičale v dveh levih čevljih. Vesel smeh je preglasil intendantovo opravičevanje.
»Bolje nekaj kot nič; sicer pa sem res imel v zalogi le še dva leva čevlja.”
»Prav gotovo," je besedičil doktor. »Tako se sedaj vedno obračam v levo, da mi borci lahko na desni popihajo iz ambulante. Sicer pa," je potem resno nadaljeval, »nas bo kmalu zima prikleščila. Ambulanto bo treba preurediti v zimovališče, kar ne bo težko. Borcem, ki se bodo še zdravili v njej, pa bo treba nekaj novih oblačil, bolj toplega perila. V baraki bo mraz. To, kor imajo zdaj na sebi, pa so že skoraj cunje, ki ne grejejo prav .nič več."
»V štabu vse to vemo, doktor," se je oglasil komandant, »razmišljali smo že o tem. Prvi ste vi v ambulanti. Menim, da bomo tudi to v kratkem uredili."
»No, potem sem pa brez skrbi," je zadovoljno prikimal doktor.
»Nič manj pa me ne skrbi, kako bo z orožjem," je zaskrbljeno dejal komandant. »V zadnjih mesecih je prišlo precej novih borcev, toda le malo jih je bilo, ki so prinesli s seboj kakšno orožje, večinoma lovske puške. Za naše akcije pa moramo dobiti dobro orožje, če hočemo, da bodo čim uspešnejše."
»Tovariši," se je oglasil komandir druge čete, »kolikor sem prav poučen, so Nemci ravno pred kratkim dobili precej orožja za posadko v bližini mesta, ki jo hočejo tudi številčno okrepiti. Menda ne le puške, marveč tudi strojnice in drugo opremo. Vse skupaj je vskladiščeno v stari izpraznjeni smodišnici, slabe pol ure hoda iz mesta. Lahko bi napadli skladišče, straža nam ne bi delala preveč preglavic."	(Se nadaljuje)
JOE KIGCENS
Pogojni
odDust
Smeh stoletij
Bacona so vprašali, kaj misli o denarju.
„Denar," je odgovoril sloviti filozof, „je odličen sluga, a zelo slab gospodar."
XXX
Dramatika Shakespeara so opozorili, da je neko sceno skoraj dobesedno prevzel iz slabe drame neznanega začetnika. Shakespeare je odgovoril:
„To je že res. Toda ta prizor je kot mlada deklica, ki sem jo rešil slabe družbe in prestavil v boljše razmere."
XXX
V uglednem gledališču je Shakespeare igral kralja. Stal je na odru čisto blizu stranske lože, v kateri je sedela kraljica Elizabeta. Kraljica je hotela poskusiti, če je mogoče zmesti velikega pisatelja in igralca, in je vrgla na oder svoj robček. Shakespeare (kralj na odru) je pravkar nekaj ukazal svojemu služabniku, ko pa je zagledal robček, je z dostojanstvenim glasom še pripomnil:
»Preden pa to storiš, poberi tamle robček naše sestre!"
Crandell je pričel spraševati: »Torej v tem zavodu ste že od leta 1941?"
Sivolasa miss Hudson se je trudno in potrpežljivo nasmehnila:	„Da,
sir, mislim, da sem tu že od leta 1941."
»Obsojeni ste bili na dosmrtno ječo?"
»Da, sir."
Listal sem po svežnju spisov, ki je ležal pred menoj.
»Obsoditi so vas zaradi umora — zastrupili ste svojo teto."
»Da, sir, zastrupila sem svojo teto."
»Zakaj ste to storili?" sem jo vprašal in jo pogledal.
Njen obraz se je zresnil.
»Ker je streljala na taščice. Vedela je, da sem jih rada opazovala s kuhinjskega okna, zato jih je ubijala."
Vse to smo seveda že vedeli. Toda, če pride kaznjenka pred odbor za odpust, jo je treba ponovno zasliševati. Menim, da je to potrebno zaradi odločitve ali jo smemo predčasno pogojno odpustiti ali ne.
Amos Whitman, tretji član našega odbora, se je oprl na komolce in se nagnil naprej:
»Iz vseh spisov je razvidno, da ste se v tem zavodu ves čas vzorno vedli. Niti ene črne točke ni v vašem spričevalu o vedenju."
»'Nobene ni, sir," je dejala miss Hudson. »In v vseh petindvajsetih letih me niso niti enkrat opominjali ali grajali." Njen pogled je begal po sobi in se ustavil pri oknu. »Osemintrideset let sem imela, ko sem prišla v ta zavod."
Whifman je listal po spisih. »Leta 1953 ste smeli prositi za pogojni odpust. Odtlej ste petkrat prosili za odpust, a so vošo prošnjo vselej zavrnili."
»Toko je, sir,” je rekla, »petkrat so mojo prošnjo zavrnili.”
V/hitman je pogledal Crandella, nato mene pa se zopet obrnil k miss Hudson: »Ali morda veste, zakaj so vašo prošnjo zavrnili?”
Njene veke so trznile:
»Ne vem, sir."
Pričel sem čečkati po platnicah spisov pred seboj.
»Ali še žive kaki vasi šorodniki?" sem vprašal.
Zmajala je z glavo. »Zdi se mi, da .nimam nikogar več.”
»Morda imate prijatelje in znance?"
»Ne, sir, nisem imela prijateljev." Nekaj časa sem jo molče opazoval. »Imate prijatelje tu v ječi?"
Za hip je zaprla oči, kakor da bi razmišljala. Nato je povedala: »Da, sir, tu imam več prijateljev. Vsi iso tako dobri z menoj!"
Spraševali smo jo še nekaj minut, nato smo ji dovolili oditi.
Amos V/hitman je šele pred kratkim postal član našega odbora. »Kratko malo ne razumem,” je dejal, že leta 1953 bi jo lahko bili pogojno odpustili, a vendar so njeno prošnjo petkrat zavrnili.” Crandell se je smehljal.
»Samo zato, ker ima kdo pravico <Jo pogojnega odpusta, to še ne pomeni, da mu moramo to pravico tudi priznati kot nekaj samoumevnega.”
»Razumem," je odgovoril V/hitman, »toda zakaj so zavrnili njeno prošnjo? Njeno vedenje v zavodu ije bilo vzorno in brez graje. 'Pomislite tudi na njeno starost. Ko je imela petdeset let, je prvič prosila za odpust. 2e to dejstvo samo
bi smelo zadoščati, da ne bi bili ničesar tvegali, če bi jo že takrat predčosno odpustili."
»Če hočemo biti pošteni," sem povedal, »se moramo seveda pozanimati tudi za njena teta. Zdaj jih ima triinšestdeset. Kaj bo počela, če jo odpustimo? Ati bo našla še kje zaposlitev? In kakšen poklic naj opravlja?"
Whitmana je to očitno prizadelo. »Ali naj po vaših besedah sklepam, da mora miss Hudson ostati v ječi samo zato, ker je prestara?"
Crandell je zmajal z glavo.
»Sodne oblasti pričakujejo od nas, da v takih primerih odločamo po naši vesti 'in presoji, Amos. A tu ne gre za starost. Miss Hudson je večkratna morilka."
V/hitman je nagrbančil čelo in listal po spisih. »Prišla je v ječo, ker je umorila svojo teto. Ničesar več ni najti v spisih."
Pojasnil sem mu: »V enem mesecu so umrli njen stric, že omenjena teta in dve sestrični. Ko so izkopali njihova trupla, so našli v njih smrtno nevarne doze arzenika. Državni tožilec pa je menil, da zadošča že obtožba zaradi umora tete."
Jutro
Vstajam iz sanj in odhajam v dan kol truden popotnik brez iluzij, brez
pričakovanj.
Andrej Kokot
V/hitman se je v zadregi na-kremžil. »In kakšne vzroke je navedla za umor teh svojih sorodnikov?"
»Strica je zastrupila, ker je z bičem udrihal po konjih,” sem pojasnil, »sestrični je kaznovala, ker sta dali utopiti leglo mladih mačk."
Crandell se je smehljal.
»Se vam zdi, da jo smemo spustiti zopet v svet, Amos? Saj je zmožna, da umori vsakega, ki ga bo videla, da slabo ravna z živalmi."
Prižgal sem si cigareto in potegnit nekaj dimov, preden sem povedal: »Ko je imela dvanajst let, je zgubila starše. Njen stric in njena teta sta jo vzela k sebi. Živeli so na neki oddaljeni farmi. Po zapisniku o razpravi sta jo teta in stric držala kot ujetnico. Seveda ne smemo vzeti tega dobesedno, vendar pa ji nista dovolila nobenih prijateljic in lepih oblek, nobenih obiskov ali sprehodov. Vrhu tega je morala opravljati kuhinjska in vsa druga hišna dela."
Whitman se je vzravnal:
»In slednjič je dosegla triinšestdeset let. Mar me ne razumete? Tu 'je vendar izvor vsega zla. Ni jih umorila zato, ker so tepli konje, utopili mačkice in streljali taščice, pa četudi soma pravi tako. Umorila jih je zato, ker so ji uničili življenje."
Crandell se je praskal po bradi. »Ne vem. Samo trgovec sem in skušam pravici pomagati tako, da kot dober državljan sodelujem v tem odboru za odpust kaznjencev. Nisem psihiater." Obrnil se je k meni: »'Pač pa ste to vi. Kaj menite, doktor o tej stvari?"
Ob tem letnem času kažeta hiša in vrt moje žene posebno lepo sliko. Skozi okno jedilnice sem opazoval ženo, ki se je zunaj na trati igrala s Princem, našim mladim ovčarjem.
Miss Hudson je pravkar pogrinjala mizo. »Zares ne vem, kako bi se prebijala skozi življenje, če me vi ne bi bili vzeli v službo, gospod doktor," je rekla.
Zunaj je pričel pes glasno lajati in nato cviliti.
Miss Hudson je stopila k oknu.
Nekateri ljudje skušajo vzgajati pse z ljubeznijo, drugi pa z bičem.
Zenici miss Hudson sta postajali vse večji in izraz njenega obraza
je postal trd. Ne verjamem, da bi me slišala, če bi ji bil kaj rekel. Tiho sem se smehljal predse, ko
sem videl, kako je moja žena znova dvignila bič. Vedel sem, da se je bom prav kmalu znebil.
ža dobre voljo
»Če prideš še danes tako pozno domov, si zapomni, da ne spregovorim s teboj ves teden!"
»Sprejeto!"
„Če mislite, da vam verjamem potem si morate poiskati neumnejšega od mene. In takega boste težko našli!"
Kupec: „Prosim, dajte mi toaletni papir."
Prodajalec: „Ga trenutno nimamo, dobimo ga šele prihodnji teden."
Kupec: „Tako dolgo pa ne morem čakati."
Na mizi je polna košarica banan. Za mizo sedi Miško in poželjivo streže z očmi po njih.
„Koliko bi jih snedel, Miško, eno ali dve?" ga vpraša mamica.
„Tli,“ odgovori mali Miško.
„Ne reče se tli, ampak tri," ga popravi mamica. »Dokler ne boš prav povedal, sploh ne bodiš banane. No, še enkrat povej, koliko bi jih rad?"
»Pet," si premisli Miško.
•
Jaka se v prav majhnem avtu pelje po ulici. Pa ga ustavi policist.
„Kaj £>a je vašemu vozu, da ga tako meče sem ter tja?"
»Nič, vse je v redu, samo meni se kolca."
»Od kod pa imate tako čuden vrat?"
»Skušal sem prebrati naslov gramofonske plošče, ko se je vrtela."
•
V šoli so se učili o zobeh. Učiteljica se hoče prepričati, če so si otroci zapomnili razlago. In vprašala je Mihca:
»No, katere zobe dobi človek nazadnje?"
»Zlate, gospodična!"
»Ali imate še zmeraj tisto ljubko tajnico, ki ste ji vedno narekovali?“ »Da, toda sedaj ona narekuje meni; sva se namreč poročila."
»Čuj, fantek, ali mi lahko poveš, kako pridem najhitreje na kolodvor?" »Tecite!"
»Očka, ali bi jedel torto?"
»Ne, ljubček moj."
»Očka, zdaj pa ti mene vprašaj!"
A. BECCO
Njen zadnji obisk
Dr. Morgano in Antonio Becce sta ves dan delala v arhivu. V sobi je vladala moreča tišina. Zavese na balkonskih vratih so rahlo frfotale v vetru in od časa do časa pokazale temno, z oblaki zastrto nebo. Psica Regina je med obema nemirno tekala sem^in tja. Becce jo je pogladil po dolgih svilnatih ušesih.
Dr. Morgano, še ves pod vtisom prebranih zgodb, je nekaj časa premišljeval o svojem življenju, potem pa pretrgal tišino z besedami:
»Verjemite mi, Becce, najhujša je zame samota. Ženo imam, a sem vendar sam. Ponoči ležim poleg nje, slišim jo dihati, in vendar ne morem uganiti, o čem sanja. Kljub vsemu sem temu ljubljenemu bitju tako neskončno tuj.“
Antonio Becce mu ni odgovoril. Puhnil je dim iz cigarete in se spet zamislil. Dr. Morgano ni mogel videti njegovega obraza, vendar je čutil, da njegovega tovariša nekaj teži in išče besed, s katerimi bi se izpovedal. Zato je tudi sam umolknil in čakal.
Zunaj so začele padati debele kaplje. Ulil se je dež. Obema znanstvenikoma se je zdelo, da je mora, ki ju je do zdaj morila, izginila.
Becce si je z roko pogladil po čelu, kakor bi se šele zdaj zdramil. Potem je začel govoriti. Sprva oklevajoče in hripavo, potem pa čedalje hitreje, kakor da bi se mu na lepem neskončno mudilo nekomu odkriti svojo bolest.
„Samota?“ je rekel. „Kaj veste vi o samoti, gospod Morgano? Ženo imate, ki jo ljubite in ona vam ljubezen vrača. Imate otroke, dom, hišo, vrt. Povsod vas obdaja sama sreča in mir. Vse vaše zle slutnje in dvomi so samo strahovi, ki vas preganjajo. Zdaj pa poslušajte mojo zgodbo, ki se zdi sicer staromodna in vsakdanja, a je bila vendar dovolj močna, da mi je za zmeraj uničila življenje. Človek postane zaradi svoje preteklosti
tako lahko sentimentalen. In včasih ponoči...“
Antonio Becce je za hip umolknil in srknil nekoliko vode. Potem je nadaljeval:
„Iz Trenta sem se odpeljal v Gordono, da bi se nekoliko naužil južnega pomladnega zraka. Zvečer sem sedel na klopci ob morju in gledal zvezdnato nebo. Pravkar je godba odigrala poslednji valček. Zdajci se je približala moji klopci neka mlada dama in sedla poleg mene. V medli luči svetilk se mi je zdel njen obraz zelo bled. Samo oči so ji žarele. Vse okrog naju je vladala tišina, le zdaj pa zdaj so pljusknili valovi ob kamniti zid. Zrak je bil prepojen z vonjem cvetic in je opajal kot močno vino.
Ko si je neznanka hotela z lahnim ogrinjalom odeti ramena, ji je padel z naročja klobuk. Sklonil sem se, ga pobral in se pri tem dotaknil njene roke. Tedaj ji je okrog ust zaigral smehljaj. Vendar nisva spregovorila niti besedice.
Ko sva potem še dolgo časa oba molčala, sem se sklonil k njej — ona mi je ponudila svoje ustnice in poljubil sem jo. Tedaj je nenadoma bridko zajokala, tako da sem s poljubi pil tudi njene solze. In zdelo se mi je, da mi te solze zastrupljajo kri.
Bila je nenavadna noč. Dva človeka, ki se še nikdar nista videla in drug o drugem ničesar nista vedela; sta se na lepem vzljubila.
Ime ji je bilo — recimo Gabriela. Bila je na smrt bolna in prišla je v Gordono, da bi se pozdravila. Čez nekaj tednov je zdrava in cvetoča odšla z menoj domov. Ljubezen včasih dela čudeže. In midva sva se ljubila. Nekaj časa sva živela v neskaljeni sreči. Gabriela mi je z vsem plamenom svojega mladega srca ljubezen vračala, kakor da bi slutila, da so ji dnevi sreče in življenja šteti.
Nekega dne pa sem se seznanil z Diano Coloni-
banijevo, hčerko svojega šefa. Bila je visoka, lepa ženska, ob kateri je Gabrielina podoba obledela. Sprva se mi je Gabriela smilila, potem pa sem odločno sklenil, da jo zapustim. Mož, ki hoče kariero, ne sme dovoliti, da bi ga premotilo srce. Tako sem mislil tedaj...
Sklenil sem, da bom Gabrieli pisal in ji razložil, da se morava ločiti. Svoj sklep sem uresničil. Čez dva dni sem prejel njen odgovor. Privolila je v ločitev, prosila me je pa, naj dovolim, da me še enkrat obišče.
Bil je ledeno mrzel dan. Stal sem pri oknu svojega stanovanja in gledal na ulico. Tedaj sem jo zagledal na cesti. Na glavi je imela tisti klobuček, ki ji je bil tedaj na klopi v Gordoni padel na tla in naju zbližal. Moral sem misliti na ono noč, na najine prve poljube. Občutil sem, da jo še vedno ljubim in da je nikdar ne bom nehal ljubiti. Kako sem sploh mogel priti na to misel, da jo bom zapustil? Kaj mi pomaga kariera brez ljubezni? Jaz norec! Kako mi je le moglo priti na pamet, da bi zapustil to bitje, ki ga ljubim?
Hvala bogu, še ni prepozno! Vse lahko še popravim. Samemu sebi sem prisegel, da bom Gabrielo prosil, naj mi oprosti in ji povedal, da se ne bom nikdar ločil od nje.
Stopil sem k vratom in počakal, da je prišlo dvigalo navzgor. Ustavilo se je v mojem nadstropju, a ni nihče izstopil. Ali sem se zmotil? Stopil sem k vratom dvigala in jih odprl. Tedaj se mi je zameglilo pred očmi. Gabriela je zdrsnila s klopi na tla dvigala in izpod klobučka ji je kapljala kri. Pobral sem jo in jo hitro prenesel v sobo. Tedaj je iz njene krepko stisnjene desnice padel revolver."
Med obema znanstvenikoma je zavladala tišina. Dež je ponehal, zrak je postal svež in mrzel.
Antonio Becce je vstal:
»Tako Morgano, zdaj lahko veste, kaj je prava samota in lahko razumete, zakaj sem ostal samec."
Mario Morgano mu ni odgovoril, temveč mu je samo stisnil roko. Potem je dolgo gledal za odhajajočim, ki je počasi stopil po motnem drevoredu pinij, priklanjajočih se v vetru.
Avstrijski dogodki
0 Kmetijski sejem v Welsu
V sklopu letošnjega mednarodnega kmetijskega sejma v Welsu bo med drugim tudi razstava „Pot do kvalitetnega mesa“, ki bo seznanila producente in konzumente z vprašanji proizvodnje in ocenjevanja kvalitetnega mesa. V posebnem delu bo razstava vpeljala obiskovalce v metodo vizualnega ocenjevanja kvalitete mesa, prikazani pa bodo tudi specialni aparati, ki objektivno ugotovijo razmerje med mesom in maščobo. Proizvodnjo svinjskega mesa bo razstava demonstrirala z največjim trgom pujskov v Evropi, na področju telečjega mesa pa bo opozorila na proizvodnjo 120 do 150 kg težkih telet, kar omogoča ne le racionalnejši izkoristek mesa, temveč vpliva tudi na boljši okus. „Pot do kvalitetnega mesa“ bo prišla do izraza tudi na osnovi simboličnih prikazov, mimo tega pa bo 20 elitnih prašičev demonstriralo primere vzorne reje z ugodnim razmerjem med mesom in maščobo. Razstava bo razumljivo posvetila posebno mesto tudi prikazu hlevskih sistemov in mehanizacije.
Q Srečanje dvojčkov
Uprava celovškega sejma bo na letošnji prireditvi poskrbela z zanimivostjo posebne vrste: na zabavnem prostoru bo priredila srečanje dvojčkov. Do zdaj se je prijavilo že 59 parov, izmed katerih bo posebna žirija izbrala in nagradila najbolj slična dvojčka. Med prijavami sta med drugim tudi brata, ki aktivno služita vojsko in ki imata isti čin. Na zabavnem prostoru bo letos med drugim tudi dan mladih in starih. Na ta dan bodo imeli mladi in stari ne le prost vstop, temveč tudi brezplačne usluge na vseh objektih zabavišča. Med drugim bo teh ugodnosti deležna tudi skupina mladine iz Slovenije.
NOVICE
IZ
^ Prvak motocrossa v Podljubelju
Na deseti dirki za svetovno prvenstvo v razredu motorjev do 250 ccm, ki je bila preteklo nedeljo v Podljubelju nad Tržičem, je pred 15.000 gledalci zmagal večkratni svetovni prvak, 28-letni Šved Torsten Hall-man z motorjem švedske znamke Husquar-na. Hallman, ki je bil v obeh tekih prvi, si je za svetovno prvenstvo osvojil 8 točk. Sledili so mu Čeh Konečny s šestimi točkami, Belgijec Goboers s štirimi točkami, Rus Šinkarenko s tremi točkami, Čeh Stodulka z dvema točkama in Anglež Bickers z eno točko. V skupnem vrstnem redu za svetovno prvenstvo po desetih dirkah vodi Belgijec Robert s 50 točkami pred Švedom Hall-manom z 41 točkami, Belgijcem Goeber-som s 30 točkami, Čehom Konečkyjem s 23 točkami in drugimi.
^ Podelitev zlatih vrtnic
Konec preteklega tedna so na terasi hotela Slavija v Mariboru podelili pet zlatih vrtnic posameznikom in hišnim svetom, ki so v zadnjem letu najlepše okrasili svoje hiše. Razen tega je hortikultarno društvo letos prvič podelilo tudi nagrade in pohvale najlepšim mariborskim šolam oziroma ionirskim odredom, ki so s cvetjem olep-'i šolska poslopja.
G »Dolenjsko poletje 1968"
Poslovalnica za kulturne prireditve pri novomeškem zavodu za kulturno dejavnost je skupaj s turističnimi društvi novomeške občine naredila dokončen program letošnjih kulturnih prireditev, zbranih pod skupnim naslovom »Dolenjsko poletje 1968“. K sodelovanju so pritegnili turistična društva Otočec-Šmarješke toplice, Dolenjske toplice in Novo mesto in v teh štirih krajih bodo tudi številni koncerti, folklorne prireditve, baletne in dramske ter filmske uprizoritve. Na »Dolenjskem poletju 1968“ bodo sodelovali pevski zbori, instrumentalni ansambli ter folklorne, baletne in dramske skupine. Letos bodo v sklopu »Dolenjskega poletja" tudi številne razstave: v Dolenjskem muzeju v Novem mestu bo arheološki, kul-turno-zgodovinski in NOB oddelek, v Dolenjski galeriji v Novem mestu bo na ogled razstava starih mojstrov in sodobnih dolenjskih slikarjev, v novomeški študijski knjižnici pa bo razstava del Otona Župančiča.
£
Kmečke rente je treba zvišati
Odbor za socialno poiitiko in delovno pravo konference prezidentov kmetijskih zbornic se je pred kratkim bavil z vprašanjem potrebe zvišanja kmečkih nezgodnih in starostnih rent. Pri tem je zlasti ugotovil, da je razvoj družbene in gospodarske strukture v državi probleme kmečkega socialnega zavarovanja močno povečal. Število kmetov, ki so obvezno zavarovani, pada stalno in močneje, kakor je bilo pričakovati, medtem ko je breme rent ostalo in narašča.
Pri nezgodnem zavarovanju je bilo že nekajkrat treba zvišati prispevke obvezno zavarovanih. Vendar vsa ta zvišanja komaj zadoščajo za izplačilo nezgodnih rent delojemalcem v kmetijstvu, vsled česar ni mogoče v ustrezni meri zvišati kmečke nezgodne rente. Ker na ponovno zvišanje prispevkov zavarovanih v danih pogojih na trgu s kmetijskimi pridelki ni mogoče računati, je neobhodno potrebno, da država prispeva potrebne zneske za zvišanje kmečkih nezgodnih rent.
Še bolj kritičen je položaj na področju kmečkega starostnega zavarovanja. Na tem področju je bilo treba prispevke v zadnjih desetih letih zvišati za okroglo 130 odstotkov. Vse to pa je komaj omogočilo, da so bile kmečke dodatne starostne rente zvišane za 10 odstotkov. Spričo naraščajoče draginje je torej kupna moč kmečkih rent slabša, kot je bila pred desetimi leti. Zato se tudi na tem področju konferenca prezidentov kmetijskih zbornic zavzema za ustrezen prispevek države, kakor ga ta od leta 1965 naprej po ASVC in GSPVG zagotavlja zavarovalnicam, če svojih obveznosti ne morejo kriti. Zato je po njenem mnenju neobhodno potrebno, da država tudi v tem primeru zagotovi ustrezen izravnalni prispevek za zvišanje kmečkih starostnih rent.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.50 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 Šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 6. 7.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Hišni vrt —
8.15	Priljubljene melodije — 10.05 Zabavna glasba —
11.00	Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste —
15.00	Koroški roman — 17.10 Pisano sobotno popoldne
—	18.50 Kulturno-politične perspektive — 20.10 Festival
folklore „Alpe-Adria" v Celovcu —	22.25 Plesna
glasba.
Nedelja, 7. 7.: 6.35 Sem vesel fant — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Glasba za mesto in deželo — 11.00 Dopoldanski koncert — J2.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 18.45 Pogovor o umetnosti — 19.00 šport — 19.30 Govori deželni glavar Hans Sima — 20.10 Koroške pesmi —	21.30 Kabaretistična oddaja o zlorabi
zdravil.
Ponedeljek, 8. 7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Glasbeni vtisi — 9.30 širni pisani svet — 10.05 Zabavna glasba
—	15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Mednarodni kopališki koncert —
19.15	In kaj menite vi — 20.10 Radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov: Slovaška.
Torek, 9. 7.: 5.05 Vesel začetek dneva — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Za koroško mladino — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Oddaja delavske zbornice —
19.15	Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert —
21.30	Godba na pihala.
Sreda, 10. 7.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Mala zgodovina medicine —
10.05	Pisan venček melodij — 11.00 Ljudska glasba —
15.15	Koroško pesništvo — 15.30 Književnost Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine — 17.10 Operetni koncert — 19.15 Obisk pri koroških zborih — 20.10 Kaj veste o Salzburgu — 21.15 Staroavstrijska slikanica.
Četrtek, 11. 7.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo
—	9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Z glasbo okoli sveta —,>5.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.00 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave.
Petek, 12. 7.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudska glasba sveta — 10.05 1001 nota — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo ob koncu tedna — 18.00L Koroška avto- in motorevija — 21.15 Europarepbrt
—	22.20 čez morje: južni Slovani.
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 6. 7.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh spada k oliki — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 15.00 Praška pomlad — 18.00 Evropa poje: Anglija — 18.30 škotski narodni plesi — 20.00 Portret.
Nedelja, 7. 7.: 6.05 Vesele melodije — 9.10 Za prijatelje glasbe — 11.00 Kulturne vesti iz Avstrije — 13.20 Gledališče danes — 13.35 Operni koncert — 15.00 Popoldanski koncert — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 19.10 „Beg iz seraja" — 21.20 Komorna glasba — 22.10 Stefan Zvveig.
Podjunski trgovski CENTER	^ ^
bratje RUTAR & Co
Dobrla ves-Eberndorf
HLADILNIKE
pohištvo talne obloge barve
Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 6. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 7. 7.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 8. 7.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 9. 7.: 14.15 Poročila, objave — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik.
Sreda, 10. 7.: 14.15 Poročila, objave — Oh, ta avto, komedija.
četrtek, 11. 7.: 14.15 Poročila, objave — Mali slovenski ansambli — Malo pomislimo.
Petek, 12. 7.: 14.15 Poročila, objave — Domače pesmi in poskočne viže — Koroški kulturni pregled.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19 15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno
Sobota, 6. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 V planinski koči — 12.10 Orkester češke filharmonije — 12.40 Dalmatinske narodne pesmi — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Literarni sprehod — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 iz fonoteke radia Koper —
22.10	Oddaja za naše izseljence — 23.05 S plesom in pesmijo v novi teden.
Nedelja, 7. 7.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.43 Skladbe za mladino
—	9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25' Pesmi borbe in dela — 10.45 Mozaik lepih melodij
—	12.10 Voščila — 13.15 iz opernih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Melodije narodno-zo-bavne glasbe — 14.30 Humoreska tedna — 14.45 Veliki orkestri v tričetrtinskem taktu — 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer.
Ponedeljek, 8. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Skladbe za mladino —
9.30	Operetni napevi — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor „Dušan Jereb" iz Novega mesta — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Majda Sepetova — 20.00 Orkester Beograjske filharmonije — 22.10 Radi ste jih poslušali.
Torek, 9. 7.: 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje — 9.15 Kaj pojo otroci — 12.10 Iz opere „Manon Lescaut" — 12.40 Narodno-zabavna glasbd
—	14.05 Koncert za oddih in zabavo — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana
—	18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.15 Poje Rafko Irgolič — 20.00 Hiša pod žgočim soncem, radijska igra — 20.48 Pesem godal —
21.15	Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasba.
Sreda, 10. 7.: 8.08 Skladbe romanskih avtorjev —
9.00	Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški
pozdravi — 12.10 Iz naše glasbene preteklosti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.40 Argentinske narodne pesmi — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 V poletnem vrtu — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Don Kihot, opera — 22.10 Zaplešite z nami.
četrtek, 11. 7.: 8.08 Priljubljeni operni dvospevi —
9.00	Počitniško popotovanje — 9.15 Uspehi glasbenih šol — 9.30 Domači pevci in godci — 12.40 Pihalni orkestri — 14.05 Izbrali smo vam — 15.40 Pianist Roman Klasinc — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Glasba in turizem — 19.15 Poje Metka Štok — 20.00 četrtkov vS-čer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 22.10 Komorno-glasbeni večer.
Petek, 12. 7.: 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 12.10 Dela Chopina — 12.40 čez polje in potoke — 14.05 Vedri zvoki — 14.35 Voščila — 15.20 Turistična napotki — 15.40 Z velikimi orkestri v tričetrtinskem taktu — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus —
19.15	Poje Bojan Kodrič — 20.00 Akademski zbor michiganske univerze — 20.30 Glasbeni cocktail — 21.15 Oddaja o moru in pomorščakih — 22.10 Festival jazza.
Tre Le vizi j a
AVSTRIJA
Sobota, 6. 7.: 14.00 Teniško prvenstvo v VVimbledonu
—	18.05 Od tedna do tedna — 18.30 Melodija in ritem — 19.27 šport — 19.45 čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Portischa — 20.15 Dober večer v Avstriji —
21.30	Športni žurnal — 22.00 čas v sliki — 22.10 Kriminalni film.
Nedelja, 7. 7.: 17.00 Daktari — 17.50 Kontakt — 18.05 Za družino — 18.30 Oknar — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 April odkriva može, komedija — 21.50 Sedem stvari — 22.30 čas v sliki.
Ponedeljek, 8. 7.: 18.35 Podoba Avstrije — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Z dežnikom, prikupnostjo in melono — 21.05 šporf —
22.05	čas v sliki — 22.15 Beat klub.
Torek, 9. 7.: 18.35 Agrarni magazin — 19.00 Hiram Ho!iday — 19.45 čas v liki — 20.15 Ta naš svet —
21.00	Prenos iz gledališča — 23.00 čas v sliki.
Sreda, 10. 7.: 11.00 77-Sunset-Strip — 11.45 šport —
17.00	Pavliha v Afriki — 17.35 Lassie — 18.00 Kaj lahko postanem — 18.35 Kultura aktualno — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Junaki brez hlač, film — 21.50 čas v sliki.
četrtek, 11. 7.: 18.35 športni kalejdoskop — 19.00 Super Max — 19.45 čas v sliki — 20.15 Vedno samo morilske zgodbe — 22.45 čas v sliki — 22.55 čas je, kar ste vi.
Petek, 12. 7.: 11.00 Junaki brez hlač — 18.35 Podoba Avstrije — 19.00 John Drake — 19.45 čas v sliki —
20.15	Prenos iz gledališča — 21.50 čas v sliki — 22.00 Na obeh bojiščih — 22.30 Jazz v Evropi.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 6. 7.: 13.55 Poročila — 14.00 VVimbledon,-Teniški turnir — 18.00 Kažipot — 18.20 Disneyev svet, serijski film — 19.10 Sprehod skozi čas — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 G. Verdi: Aida —
23.00	Osvajalci, serijski film — 23.50 Poročila.
Nedelja, 7. 7.: 9.10 Kmetijska oddaja — 9.30 Dobro
nedeljo voščimo s starimi Ljubljančani in Veselimi Hribovci — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 En dan v vodah ob Tetanskem pogorju, serijski film — 15.35 Skoki v Neretvo z mostu v Mostarju, reportaža — 16.00 Konjeniške dirke za pokal Beograda — 18.10 Kažipot
—	18.25 Osa, zabavno satirična oddaja — 18.55 Otok zakladov, I. del ital. filma — 19.56 Pesem poletja —
20.00	Dnevnik — 20.50 Poletje z vami, zabavno glasbena oddaja — 21.50 športni pregled — 22.20 Dnevnik.
Ponedeljek, 8. 7.: 18.30 Po Sloveniji — 18.50 Reportaža — 19.20 Portret prof. Drage Ulaga — 19.40 Plošča za poletje — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 A. Camus: Nesporazum, gledališka predstava — 21.55 Scarlatti: Cantata za sopran, čembalo in flavto — 22.05 Šahovski komentar — 22.15 Poročila. Torek, 9. 7.: 18.35 Risanke — 18.55 Filmska burlesko
—	19.10 Nikotin in alkohol — 19.56 Pesem poletja —
20.00	Dnevnik — 20.40 Nad nami valovi, angl. celovečerni film — 22.20 Moški zbor Lira iz Kamnika — 22.40 Poročila.
Sreda, 10. 7.: 18.40 Kljukčeve dogodivščine, lutkovna serija — 19.05 Robot, zabavno glasbena oddajo
—	19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.40 Oblike
—	gibanja — oblike, balet — 20.58 Svečana otvoritev z Dubrovniških poletnih prireditev — 21.30 Ekran na ekranu — 22.30 Pobegla bolniška sestra, film iz serije Perry Mason 23.20 Poročila.
četrtek, 11. 7.: 17.30 Buffalo Bill, serijski film — 18.00 Po Sloveniji — 18.20 šentanjelski pauerji — 18.45 Kalejdoskop — 19.05 Orkester Zambetas, zabavno glasbena oddaja — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik
—	20.55 če bogovi hočejo — 21.55 Zgodba o deklici Giselle — 22.25 Poročila.
Petek, 12. 7.: 18.30 Tiktak — 18.45 Bach in predkla-siki — 19.05 Velika pastorala, franc, film — 19.30 Niso samo rože rdeče, glasbena oddaja — 19.56 Pesem poletja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Rondo, jug. celovečerni film — 22.05 Poročila — 22.40 Simfonični koncert.
V krščanski žaloisti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po nedoumljivem sklepu Vsemogočnega odšla k Njemu po bogato zasluženo plačilo naša nadvse ljubljena mama, stara mama in prababica, gostpa
Marija Breznik, roj. oblak
gostilničarka v Pliberku
v torek, dne 2. julija 1968, po daljši in hudi, vdano prenašani bolezni, dobro pripravljena po prejemu svetih zakramentov za umirajoče, v 77. letu starosti.
Dušo nepozabne pokojnice priporočamo v spomin pri sv. daritvi in v molitvi.
Pliberk, Celovec, Poreče, Beljak, dne 2. julija 1968.
V neizmerni žalosli:
Milan, Štefan, Kristijan, sinovi Brigita Millonig, Mara Wa!dner, Cilka Ceron, hčere, snahe, zetje, vnukinje, vnuki in pravnuka ter ostalo sorodstvo.