[--Zbornik gozdarstva in Jesarst~a:Lfubljana, 33; 1989, str. 5-25 --- ·-·-·-·-----····-·------·· -----··--------------·-··-·---··----·--- --,. GDK 232.11/.13:165.44+165.5:174.7 Abies alba, Pseudotsuga menziesii, Larix kaempferi GENETSKI VIDIKI HITREJŠE RASTI POSAMEZNIB SMREK IN MOŽNOSTI NJIHOVE GOSPODARSKE IZRABE Lado ELERŠEK * Igor JERMAN** Izvleček lntenzivnejb proizvodnja lesa preko selekcije in vegetativneg;i razmnoževanja postaja vse pomembnejb. Ker imajo drevesa dolge medgeneracijske čase, je relo ekonomična juvenilna selekcija. Ta pa zahteva pomavanje juvenilno-adultne korelacije. Naše in tuje raziskave hitro rastočih smrek in drugih iglavcev nakazujejo visoko in ekonomsko pomembno korelacijo pri vseh raziskovanih vrstah, zlasti pri smreki. Ključne besede: selekcija, juvenilna selekcija, genetski dobiček, juvenilno-adultna korelacija, smreka, zelena duglazija, japonski macesen. GENETIC ASPECTS OF QUICKER GROWTH OF SPRUCES AND POSSIBILITIES OF THEIR ECONOMICAL EXPLOIT A TION Lado ELERŠEK* Igor JERMAN** Abslrac/ Intensive production of wood via selectin and vegetative propagation becomes more and more important. Because the trees have very long generation limes juvenile selection becomes very importanl, but il demands firm knowledge about juvenile-adult correlation. Our and other researches of fast growing spruce seedlings and some other conifers indicate high and economically significant correlation with ali explored species, especially with spruce. Keywords: selection, juvenile selection, genetic gain, juvenile-adult correlation, spruce, Douglas tir, ;Japan larch. • dipl. ing. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 •• dr. dipl. biol.. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo. 61000 Ljubljana, Večna pot 2 5 KAZALO l. UVOD 2. DOSEDANJA SELEKCIJA IN AVTOVEGETATIVNO RAZMNOŽEVA- NJE HITREJE RASTOČIH SMREK PRI NAS 3. RAZISKAVE JUVENILNO ADULTNE KORELACIJE V NASADIH IGLAVCEV 4. RAZPRAVA 5. LITERATURA 6. SUMMARY 6 E/edet. L„ Jerman, I„ Genetski vidiki hitrejle rasti posameznih smrek in ... l. UVOD Težnja po boljšem, materialno bogatejšem, življenju je bila in je še gonilna sila napredka. Človeštvo stalno narašča, od kmetijcev zahteva dovolj hrane in od gozdarjev dovolj lesa. Medtem ko v razviti Evropi kmetijcem to uspeva tudi s pomočjo selekcije, pa naši gozdarji les uvažajo. Gospodarsko razvite države sicer vse bolj uporabljajo žlahtnenje gozdnega drevja z namenom, da bi dosegli večje donose lesa. Zaradi dolgih medgeneracijskih časov pri gozdnem drevju so žlahtnitelji često postavljeni pred dilemo: ali selekcionirati zrela drevesa ali mlada (juvenilna).V prvem primeru so čakalne dobe zelo dolge, v drugem pa so dobe relativno kratke, vendar je vprašljiv genetski dobiček. Če torej hočemo izkoriščati juvenilno selekcijo, moramo dobro spoznati korelacijo med izražanjem nekega znaka v mladosti in v starosti, to je juvenilno-adultno korelacijo. N Legenda: ,,... l.~ - izbrane sadike selected seedlings s x,. x2 , x3 - poprečne vrednosti populacije the average values of population Shemal Shema izbor v !.krogu the 1st cycle selection izbor v II.krogu the 2nd cycle selection izbor v IIl.krogu the 3rd cycle selection x,., x2 ., x39 - poprečne vrednosti selekcioniranih sadik the average values of the selected seedlings s - selekcijski diferencial selection differential 7 Zbornik gozdarstva in lesarstva Ker pomeni intenzivnejša selekcija pri žlahtnenju gozdnega drevja obenem tudi oženje gozdnega genetskega sklada, je upravičen pomislek gozdarjev, da s takimi posegi v gozd ne kaže pretiravati. Ostaja pa veliko področje produkcijskih drevesnih nasadov, kjer je za razliko od gozda poudarjena lesnopredelovalna funkcija, manj pa druge funkcije, kot je varovalna, krajinska in rekreacijska. Z ustrezno in preko več generacij raztezajočo se selekcijo in vegetativnim razmnoževanjem pa lahko rast nasadov izboljšamo do 30% (HOČEVAR 1984 ). Primer izbire hitreje rastočega dela populacije in vzgoje potomcev iz tega dela populacije na vegetativen način prek več generacij prikazuje shema l. Z zavestjo o pomembnosti juvenilne selekcije smo se na Inštitutu za gozdno in lesno gspodarstvo lotili raziskovanja juvenilno adultne korelacije pri iglavcih in zlasti pri smreki po dveh poteh. Po eni smo se lotili raziskovanja vegetativnih potomcev poprečnih in različno hitro hitro-rastočih smrekovih sadik, po drugi pa smo sledili razvoju različno velikih iglavcev v posebnih nasadih. 2. DOSEDANJA SELEKCIJA IN AVTOVEGETATIVNO RAZMNOžEVA- NJE HITREJE RASTOčlH SMREK PRI NAS že od nekdaj se v gozdarstvu srečujemo s selekcijo v različnih oblikah in na različnih nivojih. Vsak človekov poseg v gozd pomeni umetno selekcijo. Ko je zaradi potrebe po dobrem lesu izsekaval večinoma kvalitetnejše drevje, se je genski sklad elitnih dreves nenehno ožil, selekcija je bila za gozd in dolgoročno tudi za gozdarstvo negativna. Z napredejšim gozdarjenejm se je oblikovala tudi dolgoročnejša skrb za boljši gozd. Gozdarji so pričeli gozd negovati in pozitivno uporabljati selekcijo. Gozdovi so se začeli izboljševati. Pomembno težo ima danes selekcija tudi pri umetni obnovi, ko nabiramo seme v naprej izločenih semenskih sestojih, semenskih plantažah in iz posameznih plus dreves. Posebno raven selekcije predstavlja t. im. posredna ali juvenilna selekcija, kjer izbiramo kvalitetnejše primerke na juvenilni razvojni stopnji drevesa, se pravi na stopnji sadike (ZOBEL, TALBERT 1984). Tako izbrane sadike lahko razmnožimo vegetativno s potaknjenci, prednosti in nevarnosti, ki jih tako razmnoževanje prinaša pa so že opisane (ELERŠEK, JERMAN 1988). Prvi izbor hitrorastočih smrekovih sadik (1% populacije) provenience Jelovica, Godovič, Novaki in Hrušica in njihovo vegetativno razmnoževanje smo naredili na IGLG leta 1984. Tako vzgojene sadike smo posadili v nasadu spomladi leta 1988, tako da razpolagamo s podatki o rasti izbranih sadik druge generacije po presajanju. 8 E/erJek, L., Jerman, l., Genetski vidiki hitrefte rasti posameznih smrek in ... Leta 1985 smo razmnoževali hitreje rastoče sadike provenience Rog, leta 1986 smreke provenience Jelendol, Medvode, Jezersko-Kokra II in Pokljuka, leta 1987 provenience Jelendol, Jelovica, Hrušica in Pevc in v letu 1988 provenience Luče, Pokljuka in Godič. V teh letih smo potaknili 8600 potaknjencev, iz katerih bomo pridobili ob izpadih med zakoreninjanjem in vzgojo na gredicah približno 4300 štiriletnih sadik. S tem sadilnim materialom bo mogoče opraviti dovolj obsežne poskuse elitnih (genotipsko boljših) dreves, ki smo jih izbrali med fenotipsko boljšimi sadikami in pri tem oceniti selekcijski dobiček. Večje sadike, ki smo jih avtovegetativno razmnožili leta 1984 so kazale v naslednjih treh letih v poprečju za 31% hitrejšo rast od kontrole (ELERŠEK,JERMAN 1988). S temi sadikami smo leta 1988 osnovali manjši nasad v Zadobrovi. Pri tem smo jih radelili v tri razrede: velike (izbrane) potomce velikih (Vv), neizbrane potomce velikih (Vn) in potomce poprečnih sadik (P). V delu nasada, ki je bil osnovan s proveniencami Novaki in Hrušica, je bilo več smrek odtu jenih,zato za ti provenienci nismo izračunali statistične značilnosti. Izsledke tega poskusa prikazujeta tabela 1 in grafikon l. Tu je razvidno, da je višinska rast selekcioniranih sadik provenience Jelovica in Godovič signifikantno večja. V poprečju dosegajo te sadike 38% hitrejšo rast, kar pomeni, da se nadaljuje trend hitrejše rasti iz preteklih let. Od naštetih opravljenih selekcijskih izborov smrekovih sadik smo analizirali tudi selekcijo smrekovih sadik provenience Rog ter rast vegetativnih potomcev teh sadik. Poprečna višina neizbranih štiriletnih sadik je znašala 40 cm (100% ), izbranih velikih sadik (1 % populacije) pa 61 cm (153% ). Petletne matične smreke Tabela 1 Letna višinska rast (x) vegetativnih potomcev selekcioniranih smrek različnih provenienc v nasadu Zadobrova Table l The yearly height growth (x) of the vegetative descendants of selected spruces with different provenances in the stand Zadobrova /,egend,1: Vv - velike (izl>rane) potomke velikih smrek Legend: Vv - big (selected) descendants of the big spruces Vn - neizbrane potomke velikih smrek Vn - unse/ected descendants of the big spruces P - potomci poprečno velikih smrek P - the descendants of big spruces pl - statistič. znač. pri stopnji tveganja p<=0,05 pl - statist, sign. at the risk leve/ of p<=0,05 p2 - statistič. znač. pri stopnji tveganja p =0,01 p2 - statist. sign. at the risk leve/ of p<=0,05 s - standardna deviacija s - standard deviation 9 Zbornik gor,darstva in lesarstva Provenienca Tip N x(cm) % s Signifikanca Provenance type n x(cm) % s significance Jelovica p 23 12,70 100 6,33 p2 pl Vv 19 18,47 147 5,97 p2 Vn 22 17,05 134 7,21 pl Godovič p 26 12,35 100 3,60 p2 Vv 22 18,13 147 7,36 p2 Vn 22 15,36 124 6,15 Novaki p 15 11,47 100 5,72 Vv 10 19,20 167 7,30 Vn 19 17,05 149 8,75 Hrušica p 31 9,06 100 3,36 Vv 7 14,14 156 8,41 Vn 26 12,04 133 4,80 so bile v poprečju visoke 75 cm (100%), izbrane velike smreke (1% populacije) pa 111 cm (148%). Višinsko rast vegetativnih potomcev teh smrek v zadnjih treh letih prikazuje tabela 2, zadnje leto pa tudi grafikon 2. Prirastki potomcev izbranih večjih štiriletnih in petletnih smrekovih sadik so statistično značilno večji, čeprav je ta razlika v odstotnem deležu manjša, kot pri matičnih drevesih. 3. RAZISKAVE JUVENILNO ADULTNE KORELACUE V NASADIH IGLAVCEV Vprašanje, če se začetna hitrejša rast nadaljuje tudi v zrelih letih, je bistveno za smiselnost selekcije v juvenilnem obdobju. Zadovoljiv odgovor na to vprašanje nam lahko da le analiza ob daljši spremljavi ustrezno osnovanih nasadov. Zato podajava izsledke analize nekaterih domačih nasadov in povzetke tujih avtorjev podobnih raziskav. Tabela 2: Rast smrekovih sadik provenance Rog, ki smo jih leta 1984 vzgojili iz potaknjencev različno velikih matičnih dreves Table 2: The growth of provenance Rog seedlings, bred from rooted cuttings of trees of different sizes in the year 1984 Legenda: pl - stopnja statistične značilnosti pri p<=0,01 Legend: pl - statistical significance at the risk level p<=0.01 p2 - " " " " p<=0,001 m - matično drevo (sadika) m - the parent tree (seedling) h - višinski prirastek h - height growth 10 ... ... Orat. 1: Višinski prirastek(,:::,. h} selekcioniranih smrek v nasadu Zadobrova Oraph J: The height-growths (6. h) of selected spruces in the stand Zadobrova .c::. h (cm) 15 10 5 V - potomci velikih smrekovih sadik the descendants of big seedlings N - potomci poprečnih smrekovih sadik the descendants of avcrage seedlings v - naknadni izbor več jih sadik med V advanced selcction among V n - neselkcionirane sadike med V unsclected seedling among V Vv Vn N Vv Vn N Vv Vn N Vv Vn N provenienca provenience Jelovica Godič Novaki Hrušica Zbornik gozdarstva in lesarstva Tip m Starost Leto (year) m ------- ------- ----·-·- ----·--·------- .,. --· ------- type of age 1985 1986 1987 1988 ·----·--·----·· m of m n h(cm) h(cm)% h(cm)% h(cm) % signif. Poprečna 4 93 9,36 5,75 100 8,71 100 14,00 100 pl Velika 4 91 10,63 6,17 107 9,12 105 17,04 122 pl Poprečna 5 122 11,75 3,37 100 8,06 100 10,70 100 p2 Velika 5 141 10,76 4,54 135 8,85 110 14,06 134 p2 Graf. 2: Vi(inski prirastki (.c::,,. h) smrekovih sadik v četrtem letu starosti Graph 2: The height-growth (,0,, h) of spruce seedlings in tht: 4*th year growth Uhas (cm) 15 10 5 12 022% 100'1 N4 100$ NS V5 N4, N5 - potomci 4 in 5 letnih matičnih dreves t he descendan ts of 4 and 5 years old paren! trees V4, V5 - potomci nadpoprečno velikih 4 in 5 letnih matičnih dreves the descendants of hight 4 and 5 years old paren! trees Zbornik gozdarstva in lesarstva a) Nasad Kukovo Nasad je bil osnovan spomladi leta 1985 z izbranimi večjimi, srednjimi in manjšimi štiriletnimi smrekovimi sadikami iste provenience. Izbor sadik smo naredili že med dvoletnimi sadikami v času presajevanja v drevesnici Mahovnik. Rast teh sadik je prikazana v tabeli 3. Tabela 3 Višina sadik (H) in višinski prirastek (ZH) različno starih smrek v drevesnici (D) in nasadu (S) Kukovo Table 3 The /Jeight of seedlings (H) and t/Jeir /Jeight growt/J (ZH) of spruces of different age in t/Je nursery (D) and stand (S) of Kukovo tip sadik n D S s s s type of starost (let) 2 4 5 6 7 seedlings n age (years) 2 4 5 6 7 Poprečne 103 Hcm: 13,5 27,4 34,5 43,1 103,7 average (%): (100) (100) (100) (100) (100) ZHcm: 7,1 8,6 60,6 Velike 102 Hcm: 19,0 36,6 45,2 53,1 126,2 big (%): (141) (134) (131) (123) (122) ZHcm: 8,6 7,9 73,4 b) Mlajši smrekovi nasadi v Sloveniji V zvezi z raziskovalno nalogo: optimizacija snovanja umetne obnove (ELERŠEK 1987) smo analizirali od leta 1982 do leta 1985 41 smrekovih nasadov starosti 9-15 let. Za prikaz dinamike rasti hitreje rastočih smrek smo izbrali 18 ploskev (nasadov), ki smo jih izmerili na terenu leta 1983. Na posameznih ploskvah smo izmerili 21 do 23 smrek. Tabela 4 prikazu je rast smrek v ploskvah 7 /83 in 8/83, rast poprečnih, treh najvišjih in treh najnižjih smrek za združene nasade glede na starost, poleg tega pa še skupne poprečne vrednosti vseh ploskev v 18 nasadih. Ti podatki so prikazani tudi v grafikonih 3, 4 in 5. Tabela 4 Mfaj(i smrekovi nasadi v Sloveniji: vi(ine smrek (cm) pri različni starosti nasada (mer/eno leta 1983) Table 4 Younger spruce stands in Slovenia: t/Je /Jeig/Jts of spruces (cm) at different ages of t/Je stand (measured in 1983) 13 Zbornik jW,dantva in lesarstva Starost nasada (leta) The age of the stand (years) K N T 4 6 9 10 11 12 13 12 1 V3 80 160 290 450 (7/83) • 45 98 245 440 • 110 174 300 390 M3 49 78 135 220 • 58 105 158 210 • 40 78 123 205 p 61 109 191 298 12 1 V3 85 175 312 530 (8/83) • 105 200 315 520 • 78 155 285 510 M3 55 110 190 330 • 60 113 203 320 • 74 80 188 295 p 82 152 250 403 9 6 V3 101 160 311 p 91 140 262 10 1 V3 137 212 366 422 p 104 170 291 340 11 4 V3 145 236 420 553 p 124 203 353 470 12 4 V3 79 131 225 353 p 66 107 169 263 13 3 V3 116 201 346 557 p 112 180 292 466 Poprečje 18 V3 110 180 325 average p 97 155 268 Legenda: V3 • lri najvišje smreke pri končni starosli P - average spruces T • the type of spruces Legend: V3 • 3 highest spruces at the final age N - številka ploskve M3 • tri najnižje smreke pri končni starosti N • the number o( the plane M3 • 3 lowesl spruces at the final age K • končna starost nasada P • poprečne smreke T • tip smrek K • the final age of the stand 14 Elerlek, L., Jerman, /., Genetski vidiki hitrefte rasti posameznih smrek in , .. Graf. 3: Značilna vi?inska rast (h) treh najvišjih, popretnih in treh najnižjih smrek v dveh nasadih (meritve 1983) Graph 3: The significant height growth (h) of3 heighest, 3 average and3 Jowe.. I I I starost nasada v letih age of stand Elerlek, L., Jerman, /., Genetski vidiki hitrej.(e rasti posameznih smrek in ... e) 10, 11 in 12 letni nasadi, ki so bili osnovani z izbranimi smrekovimi sadikami v Nemčiji (MELZER idr 1987) V poskus je bilo vklučenih 100 000 dvoletnih smrekovih sejank, ki so jih sortirali med presajanjem v male srednje in velike sadike. V času izkopa, pri starosti sadik 4 leta, so jih ponovno sortirali v iste razrede. S temi sadikami so bili osnovani številni nasadi. Višine in razmerja višin teh smrek v nasadih prikazujeta tabela 7 in grafikon 7. Tabela 7 Višine smrek v različnih nasadih, ki so bili osnovani s poprečnimi in izbranimi sadikami Table 7 The height of sprces in different stands formed by average and selected seedlings I .egenda: f • delež selekcioniranih velikih sadik v populaciji Legend: f • the part of the selected big seedlings in a population Višina smrek v nasadu Height of spruces in stand Štev. Ime nasada Starost ---------------------------------- nasada (provenienca) nasada popreč. 2X sortirane stand's name of stand age of cm(%) velike sadike number (provenience) stand average cm(%) f (%) cm(%) 2X selected big seedlings cm(%) f (%) 1 Johanngeorgenstadt 12 129 (100) 167 (129) 11,5 ( Carelsf eld) 2 Konradsweise 11 211 (100) 265 (126) 9,6 ( Hartmannsdorf) 3 Greifensteine 11 226 (100) 250 (111) 23,0 (Hartmannsdorf) 4 Hetzdorf 10 173 (100) 304 (176) 7,6 (Hartmannsdorf) 5 Questenberg 10 230 (100) 250 (109) 7,6 (Bad Liebenwerda) 6 Questenberg 10 197 (100) 226 (115) 8,6 (Kretscham-Rothensehma) 21 ~ Graf 8: Prikaz odstotnega deleža razlike med poprečnimi višinskimi prirastki hitreje rastočih in poprečnih sadik v različnih nasadih in pn· različnih drev.starostih ter njegove prognoze za naslednja desedetja Oraph 8: The percentage of the difference between average height-growth of last growing and normally growing seedlings different stands at different ages o/ trees and the prognosis far succeeding decade 60 č 50 40 30 20 10 5 10 e!(75¼) 4 - -C 15 20 a) nasad smreke Kukovo - IGLG spruce stand Kukovo - Institute far Forest and W.Economy,Ljubljana b) 9-15 letni nasad smreke v Sloveniji_ IGLG 9-15 years old spruce stand in Slovenia - IGLG c) nasad zelene duglazije - DAGENBACH the stand of Douglas fir - DAGENBACH č) nasad zelene duglazije - HOČEVAR the stand of Douglas fir - HOČEVAR d) 15-letni nasad jap.macesna - KRUSCHE 15 years old stand of Japan larch - KRUSCHE e) 10, 11, 12 letni nasadi smreke v Nemčiji - MELZER 10, 11, 12 years old spruce stands in Germany - MELZER --- 25 35 prognoza prognosis -------- -- 45 50 starost dreves let age of trees years E/er§ek, L., Jerman, l, Genetski vidiki hitrejše rasti posameznih smrek in ... Iz analize navedenih nasadov, od katerih so bili nekateri osnovani prav z namenom, da se ugotovi genetski dobiček, je razvidno, da se relativna vrednost hitrejše višinske rasti z leti sicer zmanjšuje, absolutna vrednost pa narašča. Tovrstni poskusni nasadi so še razmeroma mladi, zato še ne moremo natančneje predvideti njihove rasti v visoki starosti. Vendar pa lahko ocenimo njihovo hitrost rasti - ko gre za hitreje rastoče sadike - vsaj do 50. leta starosti. Poskus takega prikaza, grajen na interpolaciji in ekstrapolaciji, je prikazan na grafikonu 8. Boljša višinska rast za 4% praktično pomeni za 20% večje donose lesa. 4. RAZPRAVA Številne in različne raziskave nam nazorno kažejo, da lahko v primeru hitre rasti smreke govorimo o visoki in gospodarsko pomembni juvenilno adultni korelaciji. Ta ugotovitev je zelo pomembna, saj nam dolgi medgeneracijski časi pri drevesih zelo otežujejo selekcijo. Načeloma nas postavljajo v dilemo ali izbrati drevo na podlagi nekega znaka že na stopnji sadike, pri čemer tvegamo, da bo v starejših, za nas dejansko pomembnih letih, drevo povsem poprečno, ali pa počakati 20 - 30 let, da drevo kolikor toliko odraste. V slednjem primeru rezultati sicer omogočajo dobro selekcijo, to pomeni selekcijo z velikim genetskim dobičkom, so pa zato toliko bolj zamudni. Iz dileme nas lahko reši le poznavanje korelacije med izražanjem izbranega znaka v mladosti in starosti, z drugimi besedami, juvenilno adultna korelacija. Če je ta korelacija dovolj visoka, lahko drevesa selekcioniramo že v stadiju sadike. Če pa je korelacija nizka, potem moramo selekcionirati starejša, včasih tudi odrasla drevesa. Naša in tuje raziskave upravičujejo pričakovanje Schenborna, ki meni, da je 20% zvišan je donosov na podlagi vzgoje fenotipsko močnejših sadik povsem realno (SCHENBORN 1983). Seveda tega cilja ni mogoče doseči v kratkem času. Prav tako potrjujejo Kleinschmitovo trditev, da je mogoče z izborom po poreklu rastljivejših smrek bistveno povečati donose (KLEJNSCHMIT 1975). Meni, da je mogoče izboljšati donose za okoli 30% z izborom na ravni posameznih sadik ter z njihovim nadaljnjim avtovegetativnim razmnoževanjem. Ob zadosti visokem selekcijskem diferencialu (kolikšnem je tema posebne raziskave) lahko z veliko gotovostjo (nepredvidljiv parameter so genske značilnosti konkretne provenience) predvidevamo 20% - 30% genetski dobiček. Pomembno je, da ne izbiramo sadik le v eni, temveč vsaj v dveh zaporednih generacijah prek vegetativnega razmnoževanja. Ker je medgeneracijski čas tu okoli 5 -7 let in imamo 2 generaciji sadik, to pomeni, da pridemo do elitnih smrekovih populacij v 2 - 3 krat hitrejšem času, kot pa bi prišli preko opazovanja starejših dreves. Če bi morali 23 Zbornik gozdarstva in lesarstva tudi pri starejših drevesih selekcionirati preko dveh generacij, potem imamo še enkrat večjo pridobitev na času, torej 4 - 6 krat. Za boljšo predstavo o 20% dobičku sva izbrala v Schwappachovih tablicah 50 letni sestoj smreke v 2. bonitetnem razredu (ČOKL, 1961). Ta v tem času proizvede 295 m3 debeljadi (oziroma 515 m3 drevnine skupaj z vsemi redčenji) na hektar. Če bi tak nasad osnovali z izbranimi sadikami, bi vsako leto pridobili 1,2 m3 /ha debeljadi oziroma 2,1 m3 /ha drevnine skupaj z redčenji. Raziskovanje juvenilne selekcije smreke nam daje na eni strani vpogled v genetske značilnosti te vrste, hkrati pa ima tudi precejšen gospodarski pomen. V bodočnosti nas tako čakajo še mnoge raziskave, kjer bomo morali ugotoviti zgornjo mejo genetskega dobička pri ekonomsko še upravičenem selekcijskem diferencialu, primerjalne raziskave različnih smrekovih provenienc in prehod na nekatere druge vrste. 5. LITERATURA 1. Čoki, M., 1961. Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik, IGLO, Ljubljana, 320-321. 2. Dagenbach, H., 1978. Erste · Ergebnisse eines Douglasien-Sorierversuchs. Mitteilungen des vereins fur Forstliche Standortskunde und Forstpflanzen ziichtung, Baden-Wiirtenberg, 26, 68-69. 3. Eleršek, L., 1987. Optimizacija snovanja umetne obnove. Elaborat, IGLO, Ljubljana, 54-61. 4. Eleršek, L., Jerman, l., 1988. Pomen selekcije in vegetativnega razmnoževanja pri vzgoji hitrorastočih smrek. Zbornik gozd. in les., Ljubljana, 31, 27-38. 5. Hočevar, M., 1981. Die optimale Pflanzzeit bei der griinen Douglasie (Pseudotsuga menziesii/Mirb/Franco) in Abhlingigkeit von Pflanzenzustand und Witterung. Mitteilungen, Birmensdorf, 57, 2, 85-187. 6. Hočevar, M., 1984. Vegetativno razmnoževanje gozdnega drevja. Gozd. v., Ljubljana, 42, 4, 198-210. 7. Keusche, D., Reck, S., 1980. Ergebnisse 15 jlihringen Herkunftsversuche mit Japanllirche (Larix leptolepis/Gord/). Allg. Forst.-u Jtg., 151, 6/7, 127-136. 8. Kleinschmit, J., 1975. Vegetative Vermehrung der Fichte. Mitteilungen, Escherode, 24, 78-83. 9. Melzer, W. idr., 1987. Bedeutung der Pflanzensortierung von Saat- und Verschulpflanzen fiir das Kultur- und Dickunsstadium der Fichte (Picea 24 Eleršek, L., Jerman, l, Genetski vidiki hitrefte rasti posameznih smrek in ... abies /L./Karst ). Wissenschaftliche Zeitschrift der Tehniche Universitat, Dresden, 36, 6, 255-260. 10. SchOnborn, A., 1983. Procluktions-Steigerung und-Sichetung im Wald mit Hilfe Pflanzenziichtung. Allg. Forstz., Munchen, 38, 16, 407-409. 11. Zabel, B., Talbert, J., 1984. Applied Forest Tree Improvement. John Wiley and Sond, New York, 161-162, 425-427. 6.SUMMARY In the world of growing needs there waxes also the need for specific productive stands which would relax the pressure on the already overloaded forests and at the same tirne give better yealds because of selection. By selection with vegetative propagation we may improve the growth of stands for around 30% . With selection, mature or young trees may be chosen. In the first case we wait very long for the results of selection, while in the second one the times are relatively short, but the genetic gain is uncertain. If we want to exploit the juvenile selection, we must know very well the correlation between the expression of a trait in youth and at mature ages, this is, the juvenile-adult correlation. Many years ago we tackled the problem of juvenile selection of fast growing spruce seedlings and we explore there further development. The results demonstrate statistically significant correlation of fast growth in more adult seedlings, though it is not clear what the dynamic of the correlation will be after the seedlings will have grown up. The solution of this question is indicated by our own and other researches of the development of the average and the fast growing trees or populations of trees in different stands. Not only the stands of spruce but also the stands of Douglas fir and Japan larch show a highly reliable correlation of the mode of juvenile growth and the growth of the same trees in mature stages. The regression curve, done from all disposable researches, and its extrapolation indicate we may be pretty sure about the corrclation even with 50 years old trees. At the same tirne it is well seen it does not hold for sprucc but also for other conifcrs. In the future the already introduced researches of juvenile selection with spruce will have to be deepened and we shall have to find the upper limit of the genetic gain with economically stili justified selection differential. At the same tirne the comparative researches of various spruce proveniences as well as different tree species will have to be introduced. 25