Dr. M i l a n C r n k o v i č Reka P O P I S O T R O Š K I H K N J I G A V T O R J E V S P O D R O Č J A J U G O S L A V I J E , K I SO I Z Š L E N A H R V A Š K E M 1973 (Z informativno-kritičnimi zapisi ob prvih izdajah hrvaških pisateljev) Babic Goran: Strašna djeca. Ilustr. Nives Kavurič-Kurtovič. Zagreb, Skolska knjiga 1973. (32) str. 8°. (Bi- blioteka Modra lasta.) Nikoli ni zbirka otroške poezije zbu- dila večjega hrupa kot ta drobna knjižica (obsega skupno 21 pesmi) ne- konvencionalne in šokiraj oče otroške poezije. O njej so mnogo pisali. Skli- cali so celo posebna posvetovanja in so jo ostro napadali (pedagogi) ter branili in hvalili (književni kritiki). Izzvala je strah med starši. Kaže, da so jo precenjevali v vseh smereh: ta- ko kot »nevarnost« za otroke in tudi kot novost v otroški poeziji. Čeprav majhnega obsega, ponuja zbirka zelo raznolične doživljaje od otroškega sukanja okrog tako imenovanih ta- bujskih tem, prek uživanja v non- sensni demistifikaciji znanih zgodb ali ravnanj do zrenja v brezno eksi- stencialnih vprašanj — a vse pove- zuje zavestno iskanje šokirajočega in nagnjenje k srhljivosti, ki ga ni m o - goče v vseh pesmih doumeti kot svo- jevrsten tip humoristične ne-smiselne igre. Najlepše pesmi te zbirke (Zmija, Balada o sviječi, Ljudolov) brez dvo - ma niso otroške, nekatere pesmi ne presegajo dovtipa v verzih (Curica, Kako sam se rodio), a mnoge prina- šajo nenavadne variacije na osnovi nesmiselnih (nonsens) besednih iger, ki so otrokom blizu. Pesnik beži od neprepričljive naivnosti, sladkobno- sti, zaslepljanja otrok in želi otroke osvoboditi strahu in naivnosti z raz- galjanjem zatajenih otroških na- gnjenj ali tako, da prižene do absurd- nosti elemente, ki zbujajo strah. Vprašanje je le, ali ne bodo pesmi, kot so Vampir ali Sto je sve u mra- ku, izzvale pri otrocih nasprotni uči - nek? Nekonvencionalne ilustracije Nives Kavurič-Kurtovič govore v enakem jeziku in dodajajo tej poezi- ji nove akcente. Balog Zvonimir: Ja magarac. Ilustr. Nives Kavurič-Kurtovič. Zagreb, Mla- dost 1973. 183 + (5) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Popis pisateljevih del. Nagrada »Gri- gor Vitez« 1973. V hrvaški otroški poeziji je po Gri- gorju Vitezu brez dvoma najzanimi- vejše ime Zvonimira Baloga, tega virtuoznega mojstra besednih iger v otrokom bližnjem ambientu. Ta Ba- logova prozna knjiga obsega kratke pravljice, ki so razdeljene v številne cikluse, kot na primer: Tako reči Iju- bavne priče, Putoškrabi, Ekapoan ečirp, Mini-priče, Okrugle priče in podobno. Na 180 straneh (naslovi c i - klusov in ilustracije znašajo 40 stra- ni) je 80 pravljic, a te pravlj ice so ne samo po kratkosti, temveč tudi po d o - življaju bolj pesmi v prozi kot prave pravljice. Morda ne sodijo v okvire običajne uvrstitve, ker se spreminjajo v nekaj, kar je hkrati fantastična pravljica in nonsens poezija. Svoje stilne prijeme iz poezije uporablja Balog v takšni pravljici svobodneje in zato bogateje. Kot najčistejši pred- stavnik vedre, humoristično intonira- ne poezije ne-smisla (nonsens), na j - bolj podobne morda carrollovskemu Janu Brzechwi, Balog bogato, ustvar- jalno, inventivno in neutrudno upo - rablja tipične postopke fantazijske pravlj ice: besedne igre, posebno z besednimi segmenti, ne-smiselno na- sprotnost, logično analogijo, logično dozidavanje na dobesedni dedukciji do prvotnega pomena fraz in izrazov, ki se v normalni komunikaciji upo- rabljajo v prenesenem pomenu in podobno. Balogova veličina je v tem, da spretno in bogato obvlada te teh- nike, da njegova domišljija in iznajd- ljivost ne poznata meja, da na tej poti ne zdrkne v sestavljanje bizar- nih stvaritev, ki bi bile same sebi namen, ampak ostaja vedno na pod- ročju, ki utegne zanimati otroke. Niti Balogova tehnika nonsensa niti l ju- bezen do otrok nista izumetničeni, vsiljivi, knjižni, temveč sta bistveni, naravni in izhodiščni del vsakega njegovega teksta. Kakor Nevidljiva Iva tudi Ja magarac pomeni dogodek v hrvaški otroški književnosti. Malo- številne zanimive risbe Nives Kavu- rič-Kurtovič ustvarjalno spremljajo samo tu pa tam kakšen korak v zbirki. Barkovič Josip: Zeleni dječak. Pripovi- jetke. Ilustr. Antun Mezdič. 3. izd. Zagreb, Skolska knjiga 1973. 128 str. 8°. (Dobra knjiga. Lektira za 6. raz- red osnovne škole.) Spremna beseda o pisatelju in knjigi. Barkovič Josip: Tračak. Zagreb, Mla- dost 1973. 170 + (7) str. 8°. (Biblioteka Jelen.) Zapisek o pisatelju. Barkovič je namenil otrokom zbirki pripovedk Zeleni dječak, v tej govori o dogodkih iz otroštva, in Četiri slavne godine, v kateri podaja do- godke iz NOB. Roman Tračak zasledu- je zanimive prigode iz življenja so- dobnega dečka. Ambient in osnova za dogajanje so Plitvička jezera. Ta podjetni trinajstletnik dozoreva pri raziskovanju jame, ob spoznavanju življenja v spopadu z zlobnimi in se- bičnimi odraslimi karieristi in ob p o - moči dobrih odraslih, ki dečka razu- mejo. Počasno dejanje ima buren ko- nec: reševanje deklice, hčerke tujega turista, ob napovedi novih dogodiv- ščin (v eventualni novi knjigi). Kot druge Barkovičeve knjige tudi ta ro - man po izražanju in tematiki ustreza zadnji stopnji otroštva, ko otroštvo že pravzaprav preneha. Prizorišče ro - mana, Plitvička jezera, daje delu p o - seben dodaten čar. Bevk France: Mali buntovnik. (Mali upornik. Prev. i Bilješka o piscu Andelka Martič. Ilustr. Dalibor Pa- rač.) Zagreb, Mladost 1973. 124 + (4) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica). Bjažič Mladen, Zvonimir Furtinger: Ni - sta bez Božene. Ilustr. Danica Rusjan. 3. izd. Zagreb, Mladost 1973. 217 + (5) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) V prvi izdaji je knjiga imela naslov: Zagonetni stroj profesora Kružica. Zapisek o pisateljih. Čopič Branko: Ježeva kučica. Ilustr. Vilko Selan-Gliha. Zagreb, Naša d j e - ca 1973. 16 str. 4°. Izdano v cirilici in latinici. Čopič Branko: Sin Brkate čete i druge priče. Ilustr. Virgilije Nevistič. 4. izd. Zagreb, Mladost 1973. 169 + (5) str. (Bibiloteka Vjeverica.) Zapis o avtorju. Dovjak-Matkovič Blanka: Priče iz Du- brave. Ilustr. Zlata Živkovič-Zilič. Zagreb, Mladost 1973. 130 + (5) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Zapis o avtorju. Okvir za pravljice: vnučka pri babici v Dubravi in babica ji vsak dan pri- poveduje kratko pravljico. Pravljični junaki so navadno predmeti ali ži - vali, ki jih je deklica tistega dne sre- čala. Take so na primer pripovedi o užaljeni pahljači, o izgubljeni pletil- ki, labodu, ki prešteva svoja peresa, o radovednem daljnogledu, vrabcih in podobno. Vsaka pravljica je prav- zaprav vabilo deklici na sanjarjenje po starem receptu iz Stanovitnega kositrnega vojaka: poglejmo, kaj bi se temu predmetu utegnilo pripetiti. Pravljice so torej samostojne in bi bilo treba zanje najti polnejša jedra (fabula, individualizad j a, pomen). Sa- mo nekaj pravljic je bliže fantastični pravljici, kot tista o tatinskih krožni- kih ali pametni motiki. Femenič Stanislav: Krijesnice. Ilustr. Zlata Zivkovič-Zil ič . Zagreb, Mladost 1973. 16 + (4) str. 8°. (Biblioteka V j e - verica.) Zapis o avtorju. Ciklusi: Maštograd, Cikcak, Staža djetinstva, Nestašne pjesme, Cvjetna ogrlica, Stakleni most. To je pesniko- va druga zbirka, pred to je že priteg- nil pozornost z zbirko Puž na Ijeto- vanju. Enako kot v prejšnji zbirki se tudi v tej Femenič predstavlja kot pesnik, ki je izšel iz Vitezove šole, ki dokazuje, da živi v stiku z otro- škim svetom, ima posluh za otroška nagnjenja in zanesljiv, preprost iz- raz. Femeničeva poezija j e uporabna, ni prezahtevna in ne teži k izjemno- sti, redko skuša iz okvirov lastne šo - le (morda kdaj pa kdaj z balogizmi), v okviru šole pa je v potrebni meri osebna. Horkič Dragutin: Dragocjene sestrice. Priča jedne minute. Ilustr. Edo K o - vačevič. Zagreb, Skolska knjiga 1973. 22 + (2) str. 4°. (Biblioteka Prva zna- nja.) Prvič izšlo leta 1968. Horvatič Dubravko: Pionirska radost. Ilustr. Ivo Gattin. Zagreb, Yugodi - dacta 1973. 16 str. 8°. Slikanica za učence prvega razreda osnovne šole. Verzi in barvne ilustra- cije govore o sprejemu v pionirsko organizacijo. Hribar Branko: Ekčapoan i druge smi- ješne žalosti. Ilustr. Albert Kinert. Zagreb, Skolska knjiga 1973. 38 + (2) str. 8°. (Biblioteka Modra lasta.) Nagrada »Ivana Brlič-Mažuranič« 1973. Samo v prvem ciklusu Ekčapoan (be- ri od zadaj naprej = naopačke, kar pomeni narobe) gleda pesnik narobe svet, kakor napoveduje naslov knj i - ge. V ciklusih Zivotinjističke zgode in Sunčani tobogan išče doživetje na- rave, v ciklusu Kalendar moje ulice oživlja mestni kotiček otroškega sve- ta. V pesnikovem narobe svetu ni no - benih bistvenih novosti, pa se Hribar vsaj za sedaj predstavlja kot nekdo, ki se z vitezovske osnove odpravlja iskat lastni izraz, a z nagnjenjem k mestnemu okolju. Abstraktne risbe Alberta Kinerta ponujajo lastno pe- sniško vizijo. Ingolič Anton: Dječak sa dva imena. (Deček z dvema imenoma.) Omladin- ska pripovijest. Prev. Tone Potokar. 5. izd. Zagreb, Mladost 1973. 150 + (4) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Tone Potokar: Zapisek o pisatelju. Ivanček Ladislav: Maca, Muki, Miki i Mak u kaplji čudesa. Ilustr. Bojan Stranic. Zagreb, Skolska knjiga. (32) str. 4°. (Biblioteka Prva znanja.) Slikanica poučnega značaja: kapljica vode, drobna bitja v njej, vodna pa- ra, oblak, dež in podobno. Vešče na- pisano besedilo v preprostem jeziku, izražanje se celo približuje literarne- mu. Barvne ilustracije so bogate, ra- zumljive in prinašajo nove vrednosti, ki dopolnjujejo doživetje. Ivaniševič Drago: Mali, ne maline. Ilustr. Boris Dogan. Zagreb, Mladost 1973. 100 + (6) str. 8°. (Biblioteka V j e - verica.) Ciklusi Mali, ne maline in Da sam ptica. Zelo raznovrstni motivi: patrio- tični, pokrajinski, miši in lovci, be- sedne igre ipd. Znani pesnik, zelo ploden ustvarjalec, z lahkoto sipa verze, kdaj pa kdaj prisluhne stilnim pri jemom drugih otroških pesnikov, ponuja svoja lirska opažanja, ki po - gosto ne po doživljaju in ne po stilu niso podobna ne konfekcijski otroški poeziji niti poeziji vodilnih pesnikov. Tako uvaja Ivaniševič v hrvaško otroško poezijo osebni ton, ki v uspe- lih primerih pomeni razširitev obi- čajnih možnosti otroške pesmi in usmeritev k starejšim otrokom, a kdaj pa kdaj tudi pesnikov brezskrbni iz- hod iz okvirov otroške poezije v ver- zih, ki j o ponuja otrokom. Iveljič Nada: Konjič sa zlatnim sedlom. Ilustr. Danica Rusjan. 2. izd. Zagreb, Mladost 1973. 123 + (6) str. 8°. (Biblio- teka Vjeverica.) Zapisek o avtorici. Izložba knjiga za djecu. Izbor iz knj i - ževnog stvaralaštva za djecu u Jugo- slaviji na hrvatskom ili srpskom jezi - ku — izdanja latinicom. (Katalog uredila Olgica Vitez-Babič. Predgo- vor Danica Nola. Fotografija Nino Vranic.) Zagreb, Centar za vanškolski odgoj Socijalističke republike Hrvat- ske 1973. 24 str. 8«. Jakševac Stjepan: Vesela godina. Ilustr. Danica Rusjan. 3. izd. Zagreb, Mla- dost. 117 + (5) str. 8°. (Biblioteka V j e - verica.) Razlaga kajkavskih besed in zapisek o avtorju. Krklec Gustav: Majmun i naočale. R u - kovet za velike i male. Ilustr. Nives Kavurič-Kurtovič. 4. izd. Zagreb, Mla- dost 1973. 136 + (4) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Nagrada »Grigor Vitez« 1967 in na- grada Mlado pokolenje 1969. Krsnik Boris: Ambulanta u zoološkom vrtu. Ilustr. Saša Forenbaher. Zagreb, Skolska knjiga 1973. 70 + (2) str. 4°. (Biblioteka Modra lasta.) Kušan Ivan: Zagonetni dječak. Ilustr. Ivan Kušan. 3. izd. Zagreb, Skolska knjiga 1973. 200 + (3) str. 8°. (Dobra knjiga. Lektira za 6. razred osnovne škole.) Zapisek o pisatelju in knjigi. Kušan Ivan: Uzbuna na Zelenom Vrhu. Ilustr. Ordan Petlevski. 2. izd. Za- greb, Mladost 1973. 191 + (6) str. 8». (Biblioteka Vjeverica.) Zapisek o avtorju. Kušan Ivan, Francina Dolenec: U selu i gradu, u radu i igri. Zagreb, Skol- ska knjiga 1973. 24 str. 4°. (Biblioteka Prva znanja.) Slikanica poučnega značaja: spozna- vanje življenja na vasi in v mestu. Kušec Mladen: Volim te. Ilustr. Diana Kosec-Bourek. Zagreb, Mladost 1973. 145 + (4) str. 8°. (Biblioteka Vjever i - ca.) Ilustr. + note. Avtobiografski zapisek. Ciklusi: Volim te, Mama, tata i j a, Dani, Prozori, Ljudi, I još nešto. K u - šec je lirik, ki se izogiba tipiziranim otroškim motivom, pripovedovanju pravljic, pa celo dominantni besedni igri — namesto tega skuša ujeti tre- nutno otroško reakcijo, trenutno do- živetje sveta, v katerem se otrok giblje, trenutno občutje, nagnjenje, misel, upor, spoznanje, dojetje odno- sa do drugih. Kušec je zaradi tega mojster kratke oblike: dobršen del njegovih pesmi v tej zbirki tvori šest do sedem kratkih verzov, tako pesmi zares poantirano fiksirajo trenutno doživetje. V tem je verjetno tudi pre- pričljivost njegove poezije. V prvi vrsti vse to velja za njegov uspeli ciklus Volim te, v katerem lovi iskre občutij, prvih ljubezni, neutemeljene žalosti in podobno. Moderna nemo- dernistična otroška lirika. Loborec Božena: Četiri dječaka i jedan pas. Istinite priče. Ilustr. Branko V u - janovič. Zagreb, Mladost 1973. 133 + (4) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Zapisek o avtorici. Prva knjiga učiteljice Božene Lobo - rec vsebuje osem »resničnih zgodb«, kakor napoveduje podnaslov, a prav- zaprav povesti iz življenja štirih de - čkov in »njihovega« psa, ki živijo »na koncu mesta« ali mesteca, kakršno je na primer pisateljičina rojstna K o - privnica. V drobnih prigodah, kot so iskanje psa, plovba v koritu med poplavo, lov na kačo, padec s strehe in podobno, prihajata do izraza tova- rištvo dečkov in toplina skromnega otroštva. Upodabljanje je preprosto, brez poetiziranja in ni suženjsko podrejeno zgodbi. Luša Minka: Vama djeco. Sibenik, Dra- gutin Luša 1973. 76 + (3) str. 8°. Samozaložba. Pesmi, napisane med 1963 in 1973, so prigodne, patriotistič- ne, didaktične, epsko-(ne)lirske zgod- bice v načinu stare zmajevske poezije, popolnoma zunaj struje moderne hr - vaške otroške poezije. Matošec Milivoj: Okuka na Zlatnoj r i - jeci. Ilustr. Stevo Binički. Zagreb, Skolska knjiga 1973. 108 str. 8°. (Bi- blioteka Modra lasta.) Nagrada »Ivana Brlič-Mažuranič« 1974. Matošec je za Lovrakom najplodnej- ši avtor otroških romanov na Hrva- škem. Potem ko j e pisal romane s čvrsto fabulo, si je v nekaterih tek- stih prizadeval namesto dejanja s protagonisti in antagonisti vnesti dru- ge vrednote: kompleksnejšo obdelavo likov, moderno mestno okolje in n je - gove značilnosti, otroški žargon, med - tem ko je v drugih poskušal vgraditi tudi fantastiko. Tudi v tem romanu zgodba odstopa prostor orisu likov Julij ana, Saše in Nene v času, ko se prebujajo prve ljubezni in sanjarije o nenavadnem svetu, in rahla tanči- ca fantastike prekriva tudi tukaj na- vadne reči in vsakdanje dogajanje. Mikaven avanturistični naslov bo morda premotil tiste bralce, ki pri - čakujejo junaštva in nevarnosti. Ce se komu zdi, da roman ni do kraja izrečen, je to zaradi tega, ker pre- prosto podaja presek navadnega po - teka življenja v krajšem časovnem obdobju, a s pojavi, značilnimi za to starostno obdobje. Matošec Milivoj: Strah u ulici lipa. Ilustr. Branko Vujanovič. 2. izd. Z a - greb, Mladost 1973. 179 + (4) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Beležka o pisatelju. Delo je prejelo nagradi »Grigor Vitez« in Mlado po - kolenje. Paljetak Luko: Miševi i mačke naopa- čke. Ilustr. Diana Kosec-Bourek. Z a - greb, Mladost 1973. 97 + (2) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Spremna beseda o pisatelju in razla- ga manj znanih besed. Nagrada »Iva- na Brlič-Mažuranič« 1973. Ciklusi: Miševi i mačke naopačke, Zaljubljeni krokodil, Novosti s po- slednje strane, Sto se sve zbiva ispod lista, Na dvoru kralja Pumpulina. Zbirka je zbudila pozornost. Pesnik izbira stare otroške znance, kot so večne mačke in miši, krokodili, sto- noge, povodni konji, morski ježi, da bi o njih, okrog njih ali v zvezi z njimi nanizal ubrane verze, bogate z rimami, besednimi igrami, ne-smisel- nimi presenečenji, vkl jučevanjem sta- rih motivov v moderne strukture in ambiente. Osvobojen Vitezove sklad- ne in smotrne arhitektonike in Balo- gove igre z besednimi segmenti, Pa- teljak, bližji morda Ršumoviču, pusti, da verz teče, in uživa v žuborenju besed, v pripovedovanju brez zgod- be, v paradi rim, domišljijskih slik in kombinacij. Peroci Ela: Djeco, laku noč. (Za lahko noč. Prev. Ruža Lucija Petelinova.) Ilustr. Danica Rusjan. 2. prošireno izd. Zagreb, Mladost 1973. 125 + (6) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Beležka o avtorici. Radosavljevič Vukoman: Djeco, dobar dan. Rijeka. Riječko književno i na- učno društvo 1973. 58 str. 8°. Beležka o avtorju. Prva zbirka otroške poezije avtorja, ki živi in dela na Reki. Trije ciklusi: Hajde da se igramo, Od mora do zvi- jezda, Igre pogleda skrivača. V prvem sličice iz otroških iger, v drugem m o - tivi iz narave, predvsem morja, v tretjem otroška ljubezen. Skromna, preprosta poezija, brez izjemnosti, s premalo iskalstva. Šarič Vlatko: Miško. Pripovijesti iz ži- vo tin j skog svijeta. Ilustr. Branko V u - janovič. Zagreb, Mladost 1973. 185 + (6) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Beležka o pisatelju. Avtor romana Crvena brača (1961), ki je 1965 izšel v slovenščini z naslovom Lisičja družina, je v tej knjigi zbral deset svojih zelo zanimivih povesti o živalih. Povesti, zasnovane na lastnih opažanjih, nekako v načinu Setona Thompsona, govore o medvedu, kro- karjih, starih sovah, polhih ipd. ter prikazujejo njihovo naravo, navade, obnašanje na način, bližji doživljanju narave kot pa spoznavanju narave. Tu je tudi pretresljiva povest Celična stupica, znana in morda že klasična v svoji zvrsti: o tragični napaki med- vedke, ki ni pustila ljudem, da bi se približali njenemu medvedku, ujete- mu v past, (da bi ga osvobodili) in je zato poginil. Škrinjarič Sunčana: Dva smijeha. Ilustr. Biserka Baretič. Zagreb, Mla- dost 1973. 136 + (4) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Beležka o pisateljici. Ciklusi: Priče duginih boja, Priče iz moga dvorišta, Priče uz čaj, Priče Maslačka i Mrvice. Tri zbirke prav- lj ic — Kaktus bajke, Ljeto u modrom kaputu in ta — dokazujejo, da avto- rica vztrajno neguje pravljico in da j e izoblikovala svoj lastni tip prav- ljice. V njeni kratki pravljici sodelu- je jo otroci, antropomorfno predstav- ljene rastline in živali, oživljeni pred- meti, personificirani meseci, letni ča - si in podobno. V tej zbirki se v takš- nih vlogah poleg dečkov in deklic pojavl ja jo dežniki, april, divji ko - stanj, za njo tipični regrat, torba, peč, februar, snežaki, zimski plašč in podobno. Škrinjaričeva se nikoli ni definitivno odločila za carrollovsko koncipirano fantazijsko pravlj ico in se ne trudi dosti za značilne premike v irealno, temveč oblikuje svoj svet, vedno poetično valujoč, v katerem na prostoru nikogaršnje dežele, kdaj pa kdaj z nekaj alegorične ali didaktič- ne obremenjenosti, enakopravno b i - vajo otroci, otrokom prirejeni odra- sli, živali, rastline, predmeti. Znani svet Sunčane Skrinj arič z novimi za- voji in dogajanjem. Vidovič Gabro: Bjelkan. Ilustr. Stevo Binički. Zagreb, Mladost 1973. 183 + (4) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Beležka o pisatelju. O dečku Mladenu in njegovih pri ja- teljih je Vidovič napisal roman Ku- rir sa Psunja (1959, v slovenščini 1961 z naslovom Kurir Mladen), a malo pozneje je isto tovarišijo predstavil v predvojnem času v romanu Zatoče- nici Pernatog otoka. Njihova vojna doživetja se nadaljujejo v romanu Bjelkan, v katerem kot osrednja »ose- ba« sodeluje tudi beli konj, ki so ga dečki našli, zdravili in zanj skrbeli. Preprosto pripovedovanje, prevladu- joč dialog kot znamenje neposredne- ga podajanja dejanja, tovarištvo in akcija so značilnosti tega in prejšnjih romanov te, lahko bi ji rekli, trilo- gije. Vitez Grigor: Kad bi drveče hodalo. Ilustr. Duro Seder. 5. izd. Zagreb, Mladost 1973. 78 + (5) str. 8°. (Biblio- teka Vjeverica.) Beležka o pisatelju. Delo je prejelo nagrado mesta Zagreba in nagrado Mladosti. Vitez Grigor: Igra se nastavlja. Ilustr. Ordan Petlevski. 2. izd. Zagreb, Mla- dost 1973. 107 + (4) str. 8°. (Bibliote- ka Vjeverica.) Beležka o pisatelju. Žeželj Mirko: Slike iz seljačke bune 1573. Ilustr. Boris Dogan. Zagreb, Skolska knjiga 1973. 50 + (2) str. 8». (Biblioteka Modra lasta.) Izšlo ob 400-letnici hrvaško-sloven- skega kmečkega upora. Zgoščen, za osnovno šolo prilagojen prikaz kme- čkega upora na Hrvaškem, v kate- rem so prikazani vzroki, povod, p o - tek in pomen tega velikega dogodka. Doganove celostranske risbe spomi- njajo na starinske gravure in priča- rajo najpomembnejše dogodke. Zupančič Oton: Ciciban i druge pjesme za djecu. Prev. Gustav Krklec i Gri - gor Vitez. Ilustr. Nives Kavurič -Kur- tovič. 4. izd. Zagreb, Mladost 1973. 87 + (4) str. 8°. (Biblioteka Vjeverica.) Pojasnila in spremna beseda o pisa- telju. Prevedla Darja Kramberger