43. številka Daiavttc uhaja vsak petei* ■ datumom naslednjega 4»a. — Naročnina m cci teto K 3ž'—, za pol let; K 16 u četrt leU K 8 -Posh mesna itevlika 50 vin aa ročni ua v inotemstvc> sorazmerno vač. Foiiljatve aa uredniJtvo I« upravniitvo Ljubljana, 8«l mburgovi •Ilca At«v 6. U. nadatr Telefon it 225. PavSalnl franke v drZavl SHS. V Ljubljani, dne 23. oktobra 1920. VIL leto- Rokopisi se ne vračajo. —• (nserati ae zaračunavaj«^ milimeter vrstica in at-! cer pri enkratni objav-po 85 vinarja, pri trikraVj ni po 80 vinarja, pri šest« kratni po 75 vin., pri celo-1 letnih objavah po 70 vin. xa vsakokrat - Za rasna Izjave itd. stane mm vratič* K 1*— Reklam, so poit-nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. Zorč Viktor: Amsterdam ali Moskva? V vseli socialističnih in komunističnih strankah se že nekaj časa sem resno razpravlja. jela U. internacionala v resnici izgubila oravico do živlienia. in ali so za III. internacionalo podani eksistenčni pogoji. Nobenega dvoma nt več, da se je druga preživela, in ne bi se smeli nazivati »ociallste, ako bi neomajno stali na stališču. da na taktiki socializma ni ničesar dodati, ničesar odstraniti. To bi pomenilo. da smo postali papeži, ki verujemo v nezmotljivost svojih sklepov, ki po sdravem človeškem razumu ne morejo ostati večno nespremenjeni. Kakor je na eni strani Moskva silno privlačna sila. ni koder se pričakuje novi Mesija, tako na drug j strani opazujemo, da plebiscit o pristopu k III. internacionali, ki se skoraj po vseh državah sveta sedaj vrši in za-kHučute. Moskovitom ne bo donesel zabeljenega uspelia. Za resno prič« sedanjih dogodkov je to naravna posledica. Kakor *e je Rim moral, prilagoditi razmeram posameznih dežel sveta, da je priznal poleg cesarstev tudi republike, se sporazumel tudi s nasprotno cerkvijo, če je v tem videl svoi uspeh, tako bo m.-^la tudi naša bodoča internacionala biti prožna, v kolikor načelo socializma dopušča. - Poleg strankine Imamo tudi strokovno internacionalo v Amsterdamu, ves razvoj naš h gospodarskih zadrug pa kaže, da dobimo kmalu tudi zadružno internacionalo. Za nas strokovntčarje fe sedal važno vprašani« Amsterdam ali Moskva. Mnogi člani naših strokovnih organizacij si o t?m vprašanju, v sedanjih političnih uporih med komunisti In socialisti jiiso popolnoma n« Jasnem. Tistim naj veljajo te vrstice. Med tem ko le politični razvoj pokopal prvo in drugo, vstvarll v Moskvi tretja poraja na zapadu že četrto, imamo mi strokovničarJL kolikor Je meni znano še vedno prvo internacionalo strokovnih organizacij, ki hna sedaj v glavnem svoj sedež v Amsterdamu. Naraven te ta centrom naše internacionale v Amsterdamu, ker ga obdaia industrielno močan zapad. Tam so včlanjene skoraj vse socialistične strokovne organizacije sveta. Moč proletariata posameznih držav tiči v internacionalni zvest, ter ga vsposablja za bodoče boje- Napačno je mnenje, da morajo strokovne organizacije, ker ie H. Internacionala zgubila življcnie. ubiti svojo prvo. ter poklicati v življenje drugo. Stvarnih razlogov za to do danes nimamo. Dočbn ie taktika političnih struj v posameznih državah lahko različna, n« opažamo tako silnih razlik taktike v strokovnem g!ban|u. Med tem. ko zastooniki strank v raznih parlamentih lahko, če je to v korist stranki, stopijo v opozicijo. brez posebne direktne škode za strankine pristaše, imajo strokovne organizacije v takih slučajih povsem težje stališče, ker vsaka obstrukcija strokovnih organizacij pomeni v našem smislu gibanje, za koje-ga je potrebno temeljitih finančnih pri- . prav in drugih ukrepov. s Moskva je za radikalno krilo naših organ zacij edini up, dočim zmerno krilo > v to odrešenje ne veruje. Odkrito priznavam vse vrline ruske revolucije, ki Je rešitev delavskega vprašanja v tej obsežni državi znatno pospešila za nekaj sto let. Ravnotako pa sem uverjen. da potrebuje Rusija še nekaj takih etap, predno zavzame odločujoče mesto v strokovni internacionali. Ves ta silni pokret delavstva v Rusiji bo v prihodnjih letih postavila na tež/co Dreizkušnio neizogibna realnost, ki ne pozna nobenega sočuvstvovanja. in bo z žetezno roko nomedla vse. kar v gospodarskem in naravnem razvoju ni utemeljeno. Na tem ne izpremeni še tako gorka simpatija do ruskega proletariata ničesar prav tako gotovo, kakor za delavske boje ne zadostuje samo golo navdušenje. Predvsem sl moramo biti na jasnem, da je bila preteklost v rokah za-pada. ki je kljub dolgotrajni vojni obdržal svoje pozicije, katerih zaenkrat še ne namerava zapustiti vzhodu, Mnenie da ie ruski boljševizem zadel kabalističnemu svetu že smrtni udarec, je po mojem miSHenlu nreuranieno. Svetovnemu kapitalizmu se po vseh pojavih, ki Jih opazujemo, še ne mudi naročiti krste, tudi še ni definitivno določen grob, kamor naj ga položimo k večnemu počitku, Iz vsega tega pa za nas strokovni-čarje sledi, da imamo računati s silnim nasprotnikom, ki je še vedno zmožen ofenzivno nastopati. Naloga naša ie torej neizogibno ta. da gradimo. In ne razdiramo naših postojank. Če smo se na veselje naših nasprotnikov razbili politično, mislim, da po vseh teh izkušnjah, ki Jih dan za dnevom doživljamo, nimamo prav nobenega razloga, da razbijemo tudi strokovne organizacije. Našega delovanja ne more in ne sme voditi prazno navdušenje. ampak hladen račun. Poznam države. katerih proletariat le ravnotako revolucionaren in požrtvovalen kakor ruski. pa kljub temu prevladuje tam razsodnost in praktične potrebe. Slovenskemu strokovnemu pokretu sodba, ali ie potrebno, da se razbije strokovna internacionala. ter se ustvari novo v Moskvi, ne bo težka. Če imamo od kod kaj praktičnega pričakovati, je to Amsterdam. Ruski strokovni pokret kljub vsem našim simpatiiam ni in zaenkrat še ne more biti nam za vzor. Tamošnja industrija Še dolgo ne bo odločevala na svetovnem trgu, ter le spričo agrarnega značaia te obširne države v velikanski manišini. Politični re?>rn k? bilo boHševikom lahko ore-kucnltt razvoj industrije in gospodarstva se pa ne da diktirati od politike, temveč obratno, gospodarski razvoj diktira politiko. Cim slabši gospodarski položaj, tem hujši politični diktat, pa če je tudi v rokah proletariata. Med tem. ko ima delavski pokret zapada že bogato in znanstveno literaturo, delo dolgoletnih In skrajno objektivnih funkcionarjev mogočnih strokovnih organizacij, katerim bre* pridržka lahko verujemo, ne moremo tega reči o Moskvi. S tem seveda ne trdim* da Moskva ne bi mogla nikdar se pov-speti do take višine, in to tem manj. ker vem. da se v delavskem gibanju na Ruskem nahajajo duhovi, kateri bi ob urejenih razmerah igrali važno ulogo tudi r strokovni internacionali. Teoretično se da čisto lepo razložiti da državne meje za delavsko gibanje nimajo velikega pomena. So momenti, kateri za nekaj časa v istini podero te mej« toda taki momenti so spričo organiziranega kapitala, največkrat le kratkega ziv-lienia. Res ie da tudi svetovni kaottai ne priznava državnih mej, res je pa tuJJ, «Ja te še vedno v stanu hermetičo za* preti gotovo državo, kadar ie to v njegov vem interesu, z ravno istimi elementi, M državne meje negirajo. Žalostno :e tu, ampak resnično, če smo prišli do tega spoznanja, potem ne smemo zapirati oči pred nadaljnim dejstvom, da je prei Rusijo za gotovo dobo postavljena mečna ograja. Brezžični stik ali pa samo skromna ptpna^andnn zveza z Moskvo, za stro* kovni pokret nima velike vrednosti. MI potrebujemo centralo, ki nam ie do«ot>n* brez velikih težav, centralo, ki le zbof svojih bogatih izkušenj v delavskem pokretu zmožna dajati prava navodil* zdravo inicijativo. Uredba O začasni ureditvi zavarovani« delava* zooer nezeode n« bivšem avstr tiska« ozemltu kraltevtne Srbov. Hrvatov in Slo. vencev. ki kna moč zakona ter se giiasi: Clen L Avstrijski zakoni, izdani do krnica meseca oktobra 1918 o nezgodnem zavarovanju delavcev, ostanejo, v kolikor, jih ta uredba ne izpreminja. v veljavi dokler se to zavarovanje ne uredi enotno za vso državo, za vse bivše avstrijsko ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov* in Slovencev, ter se obenem razširjajo, na vse upravno območje deželnih vlad za Slovenijo in Dalmacijo. Namesto avstrijskih in avstro-ogrskih oblastev izvT-šitjek) njih kompetenco dotična oblastva kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. člen II. Zakon z dne 28. decembra 1837.. drž. zak. St. iz leta 1888.. z izpremembami, ki lih je odredil zakon z dne 21. avgusta 1917, drž. zak. št. 363, se izpreminja tako-le: 1. Namesto odstavkov 5., 6. in 7. § 6. veljhjo ta-le določila: »Tristokratni povprečni dnevni zaslužek, toda najmanj 900 K, velja za letni zaslužek. Ako letni zaslužek delavčev ali zaslužek obratnega uradnika preseza znesek. ki ie določen kot naivečii vračun-Ijivi zaslužek Se za sedaj določa z 18.000 kron lemo, a minister za socijalno politiko ga sme po potrebi izpremeniti tako, da približno ustreza dvojnemu znesku onega povprečnega delavčevega zaslužka. ki služi za podstavo pri odmeri prispevkov. Za izračunjanje rent in prispevkov za vajence; praktikante, volonterje in -druge osebe, ki zaradi nedovršene iz-učbe vobče ne dobivajo plače ali samo manjšo od običajne, se računi kot vra-čunijivi letni zaslužek najnižii letni zaslužek onih polnoplačanih delavcev ali obratnih uradnikov, ki so zaposleni pri istem opravilu, za katerega se imenovane osebe izučujejo. a ne več kot ena petina največjega vračun!j'vega zaslužka. Ako ie resnični zaslužek takih oseb večfi. se mora računiti resnični zaslužek do zneska natvečieca vračunlivoca zaslužka. Ob nezgodi se mora tem osebam, ako ie zmani-5ek pridobitne Zmožnosti večii nego 50%. kadar dopolnilo 22. leto starosti, če so ga pa že dopolnile, takrat, ko bi jim potekla učna doba zvišati renta tako. da se vzame za temelj izračunjanju rente namesto Imenovanega letnega zaslužka povprečni letni zaslužek polnoplačanih delavcev ali obratnih uradnikov, ki so zaposleni pri opravilu, za katerega se je ponesrečenec izučeval." 2. Med zadnji in predzadnji odstavek § 6. naj se vrine ta-le odstavek: »Polev tega ima poškodovanec, ne glede na čas, ki jc potekel od dne nezgode, pravico do preskrbe s potrebnimi terapevtičnimi pripomočki in do ortope-dičnega zdravljenja, ki ustreza osebnim in poklicnim razmeram poškodovanče-vim, ob stroških zavarovalnice. Pokvarjene ali izgubljene terapevtične pripomočke popravlja in nadomešča zavarovalnica samo, ako ni poškodovanec po-poškodbe ali izgube zakrivil namenoma afi vsled velike nemarnosti." 3. Znesek 100 K, določen v § 7„ {odd 1., se povišuje na 500 K. * 4. § 8. se mora glasiti. »Za plačo ali mezdo v zmislu tega zakona veljajo razen plače ali dnine tudi vsi drugi prejemki, do katerih ima zavarovanec po delavnem dogovoru pravico, kakor: stanarina, draginjske doklade, deleži na dobičku, tantieme, naturalne dajatve in druge odškodnine za delo. Politična pokrajinska oblastva določajo začetkom vsakega leta do zaslišanju zastopnikov zavarovancev in podjetnikov za svoje področje vrednost naturalnih prejemkov. Minister za socijalno politiko sme ob potrebi odrediti, da pristojno oblastvo vrednost naturalnih prejemkov predčasno izpremeni.«* 5. 2. in 3. odstavek S 9. se razveljavljata; 1. odstavek § 9. pa se mora glasiti: . „V § 1. predpisano zavarovanje kakor tudi zavarovanje mornariev vrši ,Začasna delavska zavarovalnica zoper nezaode* v Ljubljani." 6. V §16, se mpra 2, stavek 1'. odstavka glasiti: ..Oni del zaslužka, ki preseza ~aj-večji vračunljivi zaslužek po § 6., odstavku 6., se ne računi." . / 7. § 29. se mora glasiti: „Vsak podjetnik ali oni, Id ob nezgodi vodi obrat, mora vsako nezgodo, ki se v obratu, zavezanem zavarovanju, pripeti zaposlenim osebam in ki ima za posledico smrt ali več nego tridnevno pridobitno nezmožnost, v enem tednu naznaniti pismeno v dveh izvodih neposredno zavarovalnici na predpisani tiskovini. Zavarovalnica mora naznanit; nezgodo političnemu oblastvu prve stopnje in pristojnemu obrtnemu nadzorniku." 8. § 30. se razveljavlja. 9. Napisu pred § 31. se dodaja: »Vpliv na zdravilni postopek." § 31. se mora glasiti: »Politična In občinska oblastva morajo na zahtevo nezgodne zavarovalnice ugotoviti vse okoliščine, ki so važne za presojo odškodninske zahteve. Morebitne stroške za ugotovitev in zlasti stroške za izvedence trpi zavarovalnica." 10. § 32. se mora glasiti: »Nezgodna zavarovalnica ima vsak čas, dokler traja lečenje, pravico od-, vzeti bolniški blagajni, katere član je poškodovanec, bolniško oskrbo. Tedaj prevzame zavarovalnica vse zakonite pravice in dolžnosti pristojne bolniške blagajne proti poškodovancu in njegovim svojcem. Nezgodna zavarovalnica ima pravico. da pošlje poškodovanca, ako le-ta zdravljenje namenoma onemogočuje ali zavlačuje, na račun njegove rente v bolnico ali zdravilišče. Tedaj mora dati njegovim svojcem podporo, določeno v predzadnjem odstavku § 8. bolniškega zakona. Ako je po zdravnikovem mnenju za ugotovitev pravic poškodovančevih do odškodnine potrebno opazovanje v bolnici, oziroma v zdravilišču, sme zava-. rovalnica to odrediti: tedaj trpi tudi vse stroške za opazovanje. Ako se poškodovanec brez zakonitih ali drugih važnih razlogov ne pokori odredbam zavarovalnice, mu sme zavarovalnica rento deloma ali popolnoma odtegniti. Isto pravico ima zavarovalnica, ako bi se poškodovanec brez važnih razlogov ne hotel dati zdravniško preiskati zaradi ugotovitve svoje pridobitne nezmožnosti. Po končanem lečenju sme zavarovalnica poškodovancu le z- nfegovo privolitvijo določiti namesto rente brezplačno oskrbo v zdravilišči!. V teh primerih sme zavarovalnica nadomestiti poškodovancu morebitno izffubo na za-služkti vsi "d rvvtaltšaneva Ipčenia. Bolniške Mavakie morajo nazniti nezgodni zavarovalnici vsako nezgodo ta-koi. ko so io prevzele v zdravlJerde. in se izreči ali le potrebno specialno zdravniško lečerHe ali ne." 11. § 33. se dodaja naslednji odstavek : ,.Ako zavarovalnica ne more pravočasno odredit; odškodnine, sme osebam, ki zabtevaio odškndn?no, priznati začasno odškodnino. Ako bi pr? končni določitvi zavarovalnica ne priznala zahteve no odškndTrfni. vendar ne moro zahtevati povračila take začasne odškod- . d mne. 12. § 34, 1 odstavek, se mora glasiti: , »Osebe, katerim zavarovalnica ni odredila odškodnine, morajo svoje zahteve priobčiti zavarovalnici pred potekom enega leta od dne. ko so se pojavile posledice nezgode, najkesneje pa v dveh letih od dne nezgode. V istem roku moraio uveliaviti svo*p zahteve do zavarovalnice tudi bolniške blagajne." 13. Znesek 5 do 500 gld., določen v § 51., je povečan na 200 do 20.000 K. 14. V § 52.. naj se namesto besed: »do 100 gld.“ vstavijo besede: »od 50 do 4000 kron". ' . . Nadalje se temu paragrafu dodaja tretji odstavek, ki se glasi: Ob ponovnem prestopku do §§ 51. In 52. se kazen pri istih okoliščinah poveča do dvojne-višine zgoraj naveden*h kazni. Pri odmeri kazni se ie predvsem ozirati na inteligentnost podjetnikovo, na obseg obrata in na možnost nevarnosti y obratu." 15. Pred § 62. se postavlja napis: »Državna podpora"; § 62. se razveljavlja, a namesto niega velja to-le: »Država povrne .Začasni zavarovalnici zoper nezgode* v Ljubljani upravne stroške, med katere le šteti tudi stroške za ravnatelistvo In razsodišče, izza dne 1. iuniia 1920 na podstavi proračuna upravnih stroškov zavarovaln:ce. ki ga je odobril minister za socijalno politiko. Povračilo se vrši vsake tri mesece na podstavi predloženih obračunov. Za čas od dne 1. januaria 1919 do dne 31. maja 1920 povrne država nastale upravne stroške, v koVkor jih odobri minister za socijalno politiko. Prav tako povrne država dejanske stroške prve ureditve .Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode* v Ljubljani največ do zneska 140.000 dinariev, v kolikor iih odobri minister za socijalno po liitko." C le n III. 1. Zamudne obresti, navedne v § *L zakona z dne 8. februaria 1909, drž. zak. št. 29, s katerim se dopolnlujejo zakoni o nezgodnem in bolniškem zavarovanju delavcev, se povišujejo od 4% na 5%. 2. V 2. odstavku člena V. zakona z dne 20. julija 1894 drž. zak. št. 168. o razširitvi nezgodnega zava™vanja se morajo namesto besed: ..3600 kron vstaviti besede: »največji VTačunljrvi zaslužek v zmislu 6. odstavka 9 6. zakona z dne 28. decembra 1887. drž. zak. §t. 1 iz leta 1888". v 1. od^avku člena VIL pa namesto besed: »znesek od 1200 gld. besede: »največjl vračunljivi zaslužek" 61 en IV. 1. Minister za socijalno politiko se-pooblašča, da izda predpise za uvrstitev obratov v nevarnostne razrede fn da v sporazumu z udeleženimi ministri uredi poslovanje »Začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode" v T.fubHanj začasno, ne glede na predpise §§ 12.. 13.. 38. in 49. zakona z dne 28. decembra 1887, drž« zak. Št. 1 iz leta 1888. 2. Minister za socijalno politiko se pooblašča, da uredi v sporazumu z nvni-strom za promet organizacijo zavarovanja železničarjev zoner nezgode začasno, ne glede na predpise § 58. in 2. odstavka § 59. imenovanega zakona. 3. Minister za socllalno politiko se pooblašča, da sme v sporazumu s prizadetimi ministri. za«Hšnvši prizadete za-zavarovalnlce, dovoliti, da se delavci in obratni uradniki obratov, ki so v območji, nezgodnih zavarovalnic v Ljubljani, ako tvorijo sestavni del podjetja, ki ie v drugi pokrajini, zavarujejo po predpisih teh pokrajin. Prav tako sme dovoliti, da se delavci in obratni uradniki obratov v drugih pokrajnah, ki tvori'o sestavni del podjetij v obmdčiu ljubljanskih zavarovalnic, zavarujejo po predpisih za to ob-močie.. C l en V. . I. Teritorialni ' nezgodni zavarovalnici-delavcev v Gradcu in Trstu, sta prenehala z dnem likvidacije ali najkesneje z dnem 1. januarja 1919 izvrševati nezgodno zavarovanje na bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine Srbov. Hrvatov in 'Slovencev. Z istim dnem prevzame „Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode**'V-Ljubljani rentna bremena teh zavarovalnic za naše ozemlje ter se ji vsled tega tudi pridrže pravice do ustreznega dela imovine teh zavarovalnic* 2. Minister za soc&.lno politiko se pooblašča, da sme v zvezi z likvidacijo socijalnih zavarovalnic bivše avstro-ogr-ske monarhije dodeliti ..Začasni delavski Zavarovalnici zoper nezgode** v Ljubljani tudi rentna bremena onih nezgodnih zavarovalnic,, ki niso izvrševale zavarovanja na našem ozemlju, v kolikor take rente uživajo naši državljani proti ustreznemu pokritju prevzetih bremen. Prav tako se smejo Izjemoma prevzeti tudi rente bratovskih skladnic Izvun našega ozemlja, ako je to v interesu rentnikov. Clen VI. Nezgodne zavarovalnice na bivšem avstrijskem ozemlju smejo z odobritvijo ministra za socijalno politiko izplačevati draginjske dodatke na tekoče rente. Za pokritje teh dodatkov se smejo predpisati posebni prispevki, ki jih plačajo podjetniki obenem z rednimi zavarovalnimi premijami Clen VII. 1. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ..Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*4. a velja glede določil točk 1.. 4 .in 6. člena II. že izza dne 1. januarja 1920. Vsa njej nasprotujoča določila dosedanjih zakonov in odredb so neveljavna. 2. Izvršitev te uredbe se poverja ministru za sociialno politiko v sporazumu s prizadet:mi ministri. y Beogradu, dne 30. septembra 1920. Aleksander s. r. tir. Kukovec s. r. Minister za sociialno politiko? Ujedinjenje kovinarjev, (Dalje.) Kakor smo že poročali. Je kongres, ki bi bil moral biti skl‘can v Celje, zboroval v Ljubljani. Na kongresu Je bilo zastopanih 16.500 organiziranih kovinarjev iz vse Jugoslavije, in sicer so poslali kovinarji iz Srbije. Bosne in Vojvodine 12. iz Hrvatske 10, ter iz Slovenije 11 delegatov. Dnevni red te bU tak. kakor ie bil prvotno določen. V predsedstvo kongresa so bili izvoljen; za kovinarje i* Srbije. Bosne in Vojvodine sodr. Adam Bušič. za kovinarje i* Hrvatske Dimitrija Culibrkovič. za kovinarle iz Slovence Ivan Hlebš Zapisnikarji so bili ss. Milekič. Mfiller in Kocijan. Kongres so pozdravili v ime C. R. S. V. sodr. Lazar Stefanovič, za Pokr. Strokovno komisijo sodr. Iv. Tokan, za Osr. društvo kovinarjev s. Mihevc in za kovinarje iz Hrvatske s. Kunčič. K drugi točki dnevnega reda ..Ujedinjenje1' poroča s. Blagoje Bračinac. V daljšem govoru slika potrebo centralizacije. Zagovarja centralizem zato. ker ta povečuje bojevno zmožnost proletariata. Opominja, da centralizem ne sme biti tak. kakor je bil prej z Dunajem, temveč mora biti tak. ki posameznim erupam ne bo rezal v meso. H koncu svoiega govora prečita resolucijo, ki se glasi: Resolucija ujedinjenja. Po referatu o ujedinjenju Saveza metalskih radnika v Jugoslavij: in po izjavah s strani zastopnikov zainteresiranih Savezov, kongres soglasno spreiema resoluciio o ujedinjenju. ki je b;la predlagana občnem strokovnem kongresu v Beogradu o Veliki noči 1. 1919. Kongres sklene: 1. Dosedanja kovinarska osrednja društva s centralami v Beoeradu. Zagrebu in Ljubljani tvorijo en ..Savez metalskih radnika** v Jugoslaviji s podružnicami širom vse Jugoslavije 2. Likvidacija dosedanjih central se izvrši do 31. decembra 1920. 3. Ujedtnjeni ,Savez“ prične s svojim delovanjem od 1. januarja 1921. 4.' Novoizvoljena uprava mora do 1. januarja pripratiti vse formularje in ostalj material.. ter poslati vse to pravočasno podružnicam, tako da more Savez brez vsakršne ovire pričeti z delovanjem. 5. Vsa imovina dosedanjih treh Savezov postane last ujedinjencga ..Saveza metalskih radnika v Jugoslaviji**. Prav tako premičnina in vsii dohodki in izdatki. Dokler se vprašanje ustave v Jugoslaviji ne reši. ne bodo dosedanje strokovne zveze izročile vse gotovine uje-dinjenemu „Savezu“. temveč bodo dne 1. januarja dale novo;zvolieni Centralni upravi ujedinjenega „Saveza“ po 10.000 kron kot osnovni kajpital za začetno delo v .,SavezuM. Kar preostane denarja, ostane na svojem dosedanjem mestu, za denar pa. ki ostane ml organizaciii. je treba Centralni upravj dati odgovarjajočega potrdila. Tega denarja ne sme nihče trošiti niti ga uporabiti razen Centralne uprave ujedinjenega „Saveza“. Ce potrebne Centralna unrava v izredni potrebi kako vsoto denarla. dohodkov na v meri. za prva dva meseca, ni. bo zahtevala enako vsoto od dveh. treh bivših Savezov in mora izdati za to potrdila. Te vsote se moraio !zr )čiti brez uk.^vo-ra od onih, pri katerih se denar začasno nahaja. 7. Arhiva mange važnosti ni treba izročit? razen onera. ki se tiče statistike delovnih oop/rtev tarif In novodb. in razen intemnciionalne korespondence ter odlokov 5n pisem »Centralnega radničkeea sindikalnega veča«. 8. Vsi dosedanji formtilaii se moraio dati novoizvoljeni Centralni upravi na raznotero: ta mora med časom kontrresa in 1. lanuaria izdelati enotne formulare. po katerih ho nodmžnicn noslnvala. 9. Ves materrial. kot članske knjižice, društvene znamke in drufo kar bodo do-sedanlR centraV na dan 1. lanuaria 1921 še im^e se morfin unorabNatj tudi ?e nnd zedinjenimi »Savlom«, dokler tega ma-teriiala ne zmanfka. 10. Novoizvollena Centralna uDrava bo takoi improvizirala tam kter ie to do-frebno tainištva ki bodo orsranj »Saveza«, ali samostoino ali skuono s »Centralnim sindikalnim večem« ali s katerikoli drugo sodružrao strokovno organizacijo. — Delokrog in delo teh tajništev bo orednisala Centralna uprava s posebnim pravilnikom. Kot nrotireferent k točki Ujedinjenje noroča sodr. Fran Svetek iž Liubliane. V svoiem eovoru Doudaria. da so kovinarji iz Sloveniie v brinciDU centralisti, vendar »e treba napraviti centralizmu nredpocoi in ta ie zauDanie. Razlika v od-poii Droletariiata v Jmroslaviii ie Precejšnja. ?a to ie potreba napraviti uied#iiente po stonniah. Proletariiat v Jugoslaviji se med seboi tako slabo oozna. da ie to ne-ooznanie mnoeokiat vzrok nezauDania. Kdor želi traineea uiedinienia. mora pričeti Dri odnravi nezauDania. to bo na dosegel s tem da bo nrouč>i ra7mere, v katerih Droletariiat v različnih ookraiinah živi. Prenaelien korak bi škodoval, zato ored!a?a da se nriDusti kovinarie iz Slovenije oristopiti »Savezu« zaenkrat kot samoupravna enota. H koncu govora prečita tozadevno resoluciio. Po da Uši debati v faatero so oosegll delerotie od vseh treh skuoin. oredlaca s. Obi-adovič iz Sarajeva, nai se obe preči-tani resoluciii odstonita šestčlanski komisiji katera nai izdela novo resoluciio. na oodlaei katere bi bilo moeoče naoraviti niedinienie Predlog o komisiji Se bil spre-iet. V komisijo sla bila izvoliena od vsake erupe no dva člana, za crruoo iz Slovenije sta bila izvoliena sodr. Svetek in Kociian, . Komisiia. ki se ie sestala še isti večer. se k; soorazumela soglasno da predlaga resoluciio s. Bračinaca kot temeli uiedinienia da na omoeoči sodruirom iz Slovenile radi oosebnih razmer, v katerih žive. oriston k »Savezu« predlaga, dodatek k resoluciii. ki se elasi: Priznavaioč sromio resoluciio kot pod-Inpo za ziedinietiie kovinarskih delavcev Jugoslavije, uvažuie kongres razloge k! so iih podali sodnici iz Slovenije in ie sklenil da se nUhove oreanizaciic orikliučiio »Sa-vezu metalskih radnika n Jugoslaviii« na naslednii način, ki veHa do Drihodniega rednega ali izrednega koneresa: 1. V orsranizacno kovinarjev morejo vstopiti vsi mezdni delavci kovinarskih podietil. »Savez« bo skuono branil enotne organizacije in to za vsako ceno. 2. V centralno UDravo »Saveza metalskih tadnika Ju?oslaviie« daio tovariši Iz Slovenile svoia dva člana — eneua tainika In eneca člana odbora — Obadva člana voli kongres na predlo^ Pokrajinskega odbora kovjnariev v Liubliani. — Tajnik fe stalno nameščen v Centralni uoravi. — Clan odbora mora prihaiati na vse seje uprave Saveza. kadar bo oozvan. natmanl no dvakrat na leto. — Dolžnosti centralnega tainištva bo orednisala CetraJna uprava Saveza. 3. Del stroškov za vzdrževanje Centralne unrave. na tudi sicer bodo organizacije v Sloveniji Dlačevale ootom Pokrajinskega odbora kovinarjev v Liubliani. Kolikost teh stroškov bo določala Centralna unrava Saveza na svoiih nlenumih. !n to no stvarno narečnih izdatkih. 4. Stavkovni fond slovenskih kovinar* iev ie Centralni unravi na razoolaso za vse stavke, k? lih bo ona odobrila Iz niega se more vzeti ena tretiina dohodkov. 5. Vse afteiie »Savcza« iz solidarnosti — moralnega ali materiialneca značaia — bodo nodnlrnle v oolnem smislu oreaniza-eiie slovenskih sodruvov. 6. Kovinarii iz Sloveniie orestavlieni so preko Centralne unrave. v »Centralnem radničkem sindikalnem veču*. — Pristoino kvoto (polovico) bo nreko Centralne uDra-ve Dlačal odbor kovinariev v Liubliani. 7. Zastopništvo v internaciionali kovinarskih zvez določa kongres za vse kovinarje v Jusroslaviii. 8. Za izdelanie detailov elede administrative se voli nosebna komisiia. (Dalie orih.) Iz strokovne organizacije. Maribor. Dne 9. oktobra 1920 se je .Vršil ob 6. uri zvečer v Delavskem domu zelo dobro obiskan shod živilskih delavcev, na katerem ie poročal sodruk Tokan iz Ljubljane. Njegova izvajanja so bila zelo zanimiva in poučna. Na poslušalce je njegov govor napravil iako dober utis. Živilski delavci znajo ceniti dobro strokovno organizacijo. V marsikaterem slučaju bi strokovna organizacija živilskih delavcev v Mariboru služila drug:m lahko v zgled. Vrhnika. Z Vrhnike nas nekaj delavcev iz usnjame g. Polaka vprašuje, kaj se vendar dogaja s tem gospodom v Ljubljani, kajti vselej, kadar pride na Vrhniko v usnjarno. gleda kakor strupena kača! O. Polak je pač gospod one vrste, ki so podobni čebelarjem, ki med, katerega čebele nanesejo, pač pobere, čebele pa prezira. Kapitalist na gorkem se malo meni za delavce, če ta ali oni zmanjka, dobi drugega. Tako se izkoriščanje in vrhtega preziranje nadaliuie. Nadaljevala se bo pa tudi ta stvar do gotove meje. Zagorje ob Savi. Delavsko izobraževalno društvu ..Svoboda1* v Zagorju naznanja svojim članom kakor tudi članom podružnice Unije slov. rudariev. da se otvori dne 24. oktobra 1920 knližnica. Knjižnica obsega nad 400 zvezkov dobre, poučne in zabavne vsebine. Poslovala bo knjižnica od 8. do 10. ure dopoldne. Priporočamo članom gori omenjenih organizacij da nridnn posedalo no knllvah. Mezdna gibanja. V Zagrebu se nahaja usnjarsko delavstvo v stavki. Usnjarje v Sloveniji opozarjamo, da ne potujejo v Zagreb, vsaj toliko časa nai nihče ne potuje v Zagreb, dokler stavka traja. Ni izključeno, da se bo v Sloveniji pojavil kak agent, ki bo pod razmmi pretvezami skušal pridobiti usnjarske delavce za Zagreb. Vsakemu takemu agentu pokažite vrata. Slovenski iisniarsk? delavec ne sme nastl svojemu hrvatskemu tovarišu v hrbet. Mizarji ne Iščite dela v Mariboru. V Mariboru ie v mizarski stroki pravcata kriza in bi povpraševanje mizarjev za delo v Mariboru stališče mizarskih pomočnikov le otežkočilo. Tedenski pregled. Koroški plebiscit, ki se ie vršil dne 10. oktobra ie izpadel proti vsemu pričakovaniu slabo. Skupno je bilo oddanih 37.303 glasov, od katerih je bilo za Nemško Avstrijo 22.025. za Jugoslavijo pa 15.278. Nemška Avstrija je dobila torei 6747 glasov večine ali 59%; na Jugoslavijo odpade 41% oddanih glasov. Tržaški fašist! (nacionalisti) so dne 14. t. m. zažgali socialistično tiskarno „Lavoratore“ v Trstu. Uničeni so vsi stroji tiskarne in ves material. Zgoreli sta tudi dve hiši zraven tiskarne. V znak protesta proti divjanju ..fašistov** je delavstvo proklamiralo 24 urno generalno stavko. Lavoratore se tiska sedaj v drugi tiskarni, ker je to zahtevala tiskarska organizacija. Stavka rudarjev na Angleškem ie proti pričakovanju izbruhnila. Vlada se je že daiie časa pripravljala na to stavko. ter skuša z vsemi sredstvi omiliti njene posledice. Kakor poročajo zadnje vesti, ie stavka popolna. Vladni krogi še vedno upajo, da pride do mirne poravnave. Na pomoč se pripravljalo tudi železničarji. ki so sklicali v to svrho celo vrsto zborovanj, katera so se po večini izrazila za simpatijsko stavko železničarjev. Od izida te stavke je odvisno, kako pozicijo bo zavzelo angleško delavstvo v naibližii bodočnosti. V nedeljo, dne 17. t. m. so se vršile volitve v Nemški Avstriji Socialni demokratje so dobili skupno 62 poslancev, klerikalci 78. velenemci 16. kmetska stranka l. meščanska delovna stranka 1 poslanca. Komunisti so doživeli popolen poraz, dobili n:so niti enega poslanca. S tem. da so dobili klerikalci naivcč glasov, nastaja nevarnost, da bodo skušali upostaviti monarhijo s cesarjem Karlom na čelu. Pri tem delu j'h francoski in madžarski reakcionarci goreče podpirajo. Posebno francoski kapitalisti bi radi obnovili monarhijo v Nem. Avstriji, ker mislijo, da bi s tem preprečili. da bi se Nemška Avstrija ne združila z Nemčijo. V splošnem ie Franclja središče reakcije in militarizma. Parls i rodi vse reakcionarne poizkuse, financira akciio proti Rusiji, podpira madžarskega krvnika Horthvia itd. Da ie postala Francija žrtev militarizma, kaže ogromna številka Izdatkov za militarizem ki ie bila nredlnžena parlamentu v znesku 5,697.30(1.000 frankov. Do svetovne vojne je igrala Francija v boJU za svobodo nainanredneišo uloeo. Prevrat, ki ie spravil to deželo v tako klavrno uIopo. »e prinesla svetovna volna. Razno. Iz CeUa. »Nova Doba« le zopet začela lalati na strokovno tajništvo v svoiem članku »Nestrpnost« naoada našega nod-tnkilka češ da ie neki kroiač. Poudaria da bi bilo bolie. da bi se ta držal svolee* poklica nego da očita očetom, zakal imak? svole sinove pri drugih strankah. Seveda, 3 Nova Doba«, oa ne pove. da ie bil tisti Kroiač žrtev kapitalističnih rabliev bivšega nemškonaciionnlnega Mastnaka. No. ml smo oa na to ponosni, da imamo v »Delavskem tainištvu« delavce, izkušene borite-be za proletarski razredni boi. Kfliti le oni razumelo delovati v korist solidarnemu delavstvu. Liberalci (»Nove Dobe« demokrati) imaio Da za talnika Dronadleva medicinka. ki si ne zna služiti svoi kruh kot rakšen. da le boli »nobel«. se oodnisuie na list kot urednik »Nove Dobe« (hudobni ihidfte pravilo, da ta listič dobiva subvencije za razna huiskanlo). sai stvarnega ta-ko nič ne prinese. Končno smo vzlic temu čtankarlu hvaležni da se ie izdal kot stro-kovoo organiziran tiskar. Delavstvo v črnkami bo vedelo ceniti očeta in sina oo n|ih buržoazni barvi. Strokovno gibanje nemške socialno demokratične stranke v Češkoslovaški je združena v 23 strokovnih zvezah. Tajništvo je v Libercu in izdaja zvezni organ »Gevverkschaftliche Rundschau«. 31. marca 1920 so imele strokovne zveza organiziranih skupno 255.918 mož in 96.690 žena. skupno 352.608 pristašev. Štev:lo članov strokovnih organizacij se Je med tem v teku pol leta početvorilo. —- Dohodki zveze so znašali skupno Kč 7,655.188; izdatki pa Kč 4,781.805, naiveč izdakov pri podporah izkazuje pomoč ob smrtnih slučajih, sledita podpora invalidov in brezposelnih. Razen zvezinega glasila še 21 strokovnih glasil. Njih celotna naklada znaša 313.368 iztl-sov in naklada štirinajstdnevnika zvez:-nega glasila 5600 iztisov. Strokovno gibanje deluie v popolnem sporazumu s političnim. Strokovna centrala se zove: „Deutscher Qewerkschaftsbund de.r Tschechos!owakischen Republik«. Obvestla. V Maribor. V pojasnilo glede solidarnostnega sklada konstatiramo. da so krojači dne 22 februaria odrnčunall 100 kron, sodrug Prem Sak pa dne 11. maja 1920 za pivovarniške delavce 150 kron. Končno ie sodrug Ceh dne 8. oktobra 1920 od računal za peke 89 kron in za kemične delavce 53 kron. Zahvale, Podpisani sem preje! K 505.— kot podporo, za kar se vsem darovalcem hi darovalkam papirnice v Vevčah lepo za« hvaljujem. Anton Porenta. Rudarji v Lešah so za svoje tovariše Franc Čebulco in Jože Jurača. ki ležita v leški bolnic: napravili zbirko ter so kot pomoč podarili vsakemu no K 250. Oba imenovana se tovarišem najtopleje zahvaliuleta. Izdajatelj Ib odgovorni urednik IVAN TOKAN Učka .Učiteljska tiskarna* v Lublfaat, RAZPIS SLUŽBE. Pri podpisanem društvu le oddati mesto društvenega talnika Službo te nastopiti 9 t. novembrom 1920. Prednost imaio oni orosile! kj so Izučeni ene izmed stavbenih strok (zidar tesar itd.) ter so v društvenih oosifh izvež-nani imaio govorniški dar in ki so v raču-nanlu ter nisavi dobro podkovani. Lastnoročno nisane nrojjnle nal se voošliek) na Osrednle društvo stavMnsklh delavcev In sorodnih strok na slovenskem ozemllu v LlubHanl, Selenbureova ul. 6, Odbor. COSULICH-LINE = TBST-fl MERI K A — Naw - iork — Buenos - Ayres — Rio dl Janelro-Santos Montevideo Broplačna pojasnil« In prodaja votnih llatkov c« potnike m Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica Slorenskema k volitvam v konstitn y93tbr' •*' *} / '■ '.i'-*/ V«** -> r ,, • / .. . - nova država republika, ki naj bi fc> do sestanka ustavodajne skupščine upravljal direk-torij, sestavljen iz enega Srba, enega Hrvata In enega Slovenca. Medtem ko so vse meščanske stranke ogovarjale tema predlogu. Je ..Narodno VeČe" pod pritiskom socijalistov vendar izdelalo neka navodila za pogajanja s srbsko vlado; toda odposlanstvo, ki ie odšlo z njimi v Beograd. Je predložilo princu Aleksandru adreso, ki se ni vjemala s temi navodili; In oa podlagi tako izvršenega ujedinjenJa skušajo sedal gotovi elementi napraviti vtisk, da » temeljne uredbe države že definitivno določene in neizpremenljive, ljudstvo pa da ima te še pritrditi temu. kar se Je storilo brez njegovega soglašala. Take’poizkuse zavračamo z vso odločnostjo. Konstituanta bi bila brez pomena, če ne bi imela pravice, da konstituira državo od temelja in če ne bi bila izraz suverene volje naroda. Tudi odgovor na omenjeno adreso v Beogradu se ie glasil tako. da spadajo vsa vprašanja, tkSoča se konstitucije, v kompetenco konstituante. s čimer ie potrjeno samo ob sebi umevno načelo, da odloča ljudstvo potom konstituanto o vseh ustavnih zadevah, •» ■ začenši z vprašanjem, ali bo nova država ■>.. monarhija ali republika. Nepobitno Je namreč dejstvo, da gre za ureditev popolnoma nove države: ne pa le za nadaljevanje, povečanje aii piEustrojstvo nečesa, kar le že obstajalo. V svetovnem viharju, ki ga je sama zločinsko izzvala, le poginila habsburška monarhija in nobenega vstajenja ne more biti Več za ttjeoo pokončano avtokracijo. Ali kar raste na razvalinah, ostaMi izza nje na lugu. tudi ni enostaven prirastek za katerotooB drugo državo. Rešitev jugoslovanskega vprašanja v narodnem oziru ni v nobeni aneksiji, temveč le v svobodni združitvi jugoslovanskih plemen na podlagi prostovoljnega sporazuma in popolne enakopravnosti. To Je prava naloga konstituante, ki g torej ne smejo v nobenem pogledu prejšnje ali obstoječe uredbe vezati rde. temveč ie poklicana, da ur»di nov narodni dom edino po volji naroda samega. Ta konstituanta stopi na mesto takbzvatoec« JNarodnega pi edstavništva" žalostnega spomina. Po sili skrpano nadomestilo za pravilen parlament je imelo edino nalogo, da izdela volilni red za konstituanto in se nato umakne ljudstvu. Edini soctt&lni demokratke, katerih je bilo le 10 v tem predstavništvu. so resno sit&i na to. da se čim prej razpišejo volitve v konstituanto, čemur pa so se upirale vse meščanske stranke, pehajoče se za oblastjo z nenaravnimi političnimi kombinacijami in intrigami in boječe se ljudske sodbe. S politiko, pri kateri ie imela vsaka meščanska klika le svoje strankarske v mnogih slučajih ceio čisto osebne koristi pred očmi, so b® zanemarjeni najvitalnejši Interesi naroda. Namesto da bi Mf bil ob velikem polomu nastali nered v produkciji in prometa odstranjeval, se je čšmdalse množil; rasla ie ljudstvo izžemajoča draginja, Vsled pregrešno brezglavega gospodarstva in drzno se vijajoče korupcije Je ljudstvu primanjkovalo potrebščin. " rih bi bilo lahko v izobilju; nesposobnost vladajočih Je rala industrijo, zasipala vire narodnega bogastva in onemogočala delavskemu ljudstvu zboljšanje položaja. Razpasel p* se Je militarizem, ki si ie lasti voliv colo na najvffje takterfu v državi in ponovno le stal ves narod pred nevarnost*) v vojaške diktature. Ko so vladajoče stranke zapeljale državni voz tafcjo. la niso našle več izhoda, ko so prignale državo in ljudstvo na rob gospodarskega propada in si tudi z najbolj reakcijonarnbni neustavnimi sredstvi niso več mogle pomagati, 90 v nagHd izdelale volilen red za konstituanto, ki kaže neštete znake politične krivičnosti in egoističnega strankarstva, misleče, da si bodo na ta način podaljšale gospodstvo tudi preko voittov. Delavci všeh strok in poklicev v mestih in na deželi! > Dne 28. novembra bo vsa oblast y vaših rokab. Izbirali boste med strankami in programL S svojimi glasovi boste izrazili svojo voljo in odločili, kako bodi urejena država, v kateri živite. Socijalno demokratična stranka vas vabi v svoi veliki bojevni tabor, v mogočno organizacijo vsega delavskega ljudstva, brez katere Je delo odrešenja nemogoče. SocSjalna demokracija naglasa, da je popolna osvoboditev delavskega razreda, ki obsega ogromno večino vsega prebivalstva. ustvarjajoča vse materijalne in duševne vrednosti, mogoča le s temeljito izpresmembo družabnega reda v smislu socijaiizma. sloneča na družabni lastnini proizvajalnih in distributivnih sredstev. Vse, kar je mogoče doseči za zboljšanje položaja delavnega ljudstva v sedanji družbi, se more smatrati le za olajšanje bremen, ki pa je potrebno, da ne opeša proletairijat preveč pod njih pezo in da ne izgubi svoje bojevne »Se v neizprosni borbi za uresničenje socialističnih ciljev. Medtem, ko bo more socijalna demokracija odnehati dokler flo bo ta cilj dosežen in vsaka možnost izkoriščanja člove-dela za profitne namene odpravljena, je pa njena za-naloga-organizirati in vzgajati proletariat, da postane sposoben za svojo zgodovinsko nalogo obenem pa ustvarjati oziroma pospeševati pogoje za končno družabno transformacijo. ■ §£, .. '• K tem zmislu zahteva v Jugoslovanski državi uredbe, ki omogočajo na&opofaejšai svobodo političnega, kulturnega in so-cijalnega gibanja, tora) nepopačeno demokracijo z najobširnejšiml ustavnimi far&Ddfcmi v obliki ljudske republike. . Pod nobenimi pretvezami se ne sme omejevati svoboda govora, tiska, združevanja in zborovanja: vse politične pravice morajo enako veljati za vse državljane brez razlike spote, vere plemena; ljudstvu mora bati zavarovana pravica, da voli ne le svoje zastopnike v vse javne zastope. am-. vmk ttadS vse odgovorne uradnike in sodnike, da jih more. če ne izvršujejo svoje naloge v zmislu ljudske volje, odpoklicati in cno Izreče o važnih zakonih zadnjo besedo z referenčnim glasovanjem. Neločljiva od zdrave 'demokracije Je fnčfi avtonomija občin in drugih sestavnih delov države v vseh' zadevah, ki nfeo po svojem značaju take. da mora biti njih wxrava v interesu Vsega naroda enotna in osredotočena. Izkušnja zadnjih dveh let pomeni najstrožjo obsodbo brez-cketeega. nekritičnega centralizma, ki ustvarja za praktično EMfenJe naroda neraben aparat, ovira razvoj na vseb koncih te krajih, duši vsako samostalnost. povzroča pa pri vseh delih rezanpame in netočnost in vodi do najnevarnejših konfliktov. 1 Brez pridržka priznava socijalna demokracija , enotnost države Ol odklanja vse separatistične tendence, naj se odevalo s cafcršnimikoli plašči. Ali prav tako zahteva tudi brezpogojno arakopravnost vseh delov in zavrača vsak poizkus nadvlade teteeregakoli plemena ali kakršnekoli skupine. V dveletni dobi teza prevrata so taki eksperimenti rodili najslabše sadove v itefitičnem in gospodarskem, v kulturnem in socijalnem življenja. Takogvana valutna reforma, S Jo 1® prebivalstvo izven Srbije občutilo kot izgubo treh getfitin svojega premoženja, propadanje industrije, hiranje ma- lega kmetijstva, popolna neplodnost na polj« socijalnega napredka so žalostne posledice aspiracij po hegemon® in ne osnovanem centralizmu, ki je pokazal brezupno nespodobnost za razumevanje pravih potreb in interesov države in ljudstvo. V zvezi s temi pogubnimi tendencami so ogromne žrtve, ki se doprinašajo militarizmu, požirajočemu skoraj vse državne dohodke in stalno ogrožajočemu svobodo ljudstva. Socijalna demokracija zahteva, da se odpravi stalna vojska in nadomesti z demokratično organizirano ljudsko hrambo, v kateri morajo biti brezpogojno odpravljene vse razredne predpravice, in ki se ne sme v nobenem slučaju rabiti kot kapitalistična garda v socijalnlh bojih delavskega ljudstva. Spoznavajoča važnost političnih pravic se pa socialna demokracija nikakor ne more zadovoljiti z njimi temveč vidi v njih le neizogiben pripomoček za gospodarsko in socijalno osvoboditev, ki postane mogoča le tedaj, če osvoji zavedno, organizirano m s potrebnim znanjem oboroženo delavsko ljudstvo politično moč. Zaradi tega zahteva od ustave tudi nepreklicne garancije za socijalne pravice zlasti konstitucionalno priznanje osemurnega delavnika, priznanje delavskih organizacij, stavke za dosego boljših delavskih pogojev, kolektivnih pogodb, državne obveznosti za zavarovanje delavcev za slučaj bolezni, nezgode, starosti, ob-nemoglosti in nezaposlenosti in nevtralnosti vseh oblasti r mezdnih bojih. - *«*“■* Potrebna pa je tudi smotrena • >•••♦• . . ' • .'. ' ‘ '' ■ , • aktivna socijalna politika , v naprednem smislu in socijalna demokracija zahteva Jasne zakone, ki naj omogočijo delavstvu udeležbo pri upravi ta kontroli podjetij in pripravijo tla za socializacijo industrije kakor dozoreva zanjo; izvršiti se mora progresivna socija-lizaciia v interesu vsega ljudstva, v interesu producentov ta konsumentov. ki naj bodo pri vodstvu in v kontroli, kakor tudi pri snovanju novih podjetij enako zastopani kakor država kot : zastopnica vsega naroda. • . Brez zavlačevanja se mora tudi izvršiti agrarna reforma, že davno obljubljena zaradi upora meščanskih strank pa vse doslej še neizvedena. Rešiti se mora to vprašanje na temelja načela, da le narod sam lastnik vse zemlje, ki jo izroča X posest pravemu obdelovalcu, a na podlagi take organizacije, da bo imelo ljudstvo največjo možno korist. Da se omogoči obdelovanje tal po najmodernejših načinih in po smotreoeru načrtu v prid producentom in konsumentom, je treba občinska reform In obširne zadružne organizacije vsega poljedelstva, s katero bi mogla tudi na zadružni podlagi izvedena organizacija konsumentov čim najtesneje kooperlrati. Za take zadruge je potrebna najizdatnejša državna zaščita, ki more temeljito preprečiti , vsako zemljiško spekulacijo, .4 # * pa tudi spekulacijo z zemeljskimi produkti, zlasti, z žitom, k! bogati doslej te krščene in nekrščene pijavke na Škodo vsega ljudstva. •• • Izvedba agrarhe reforme ne sme obremeniti malega obV delovalca z odkupninami, ob katerih bi zopet drugi dobivali sadove njegovega dela, zanj pa bi ostal njegov trud brez* ploden. Vsaka reforma Ko !e fedal uspešna. Se se Je bo znalo ljudstvo prav poslužhj in zaradi tega Je dobro šolstvo nujen pog$ vsakega napredka in končne osvoboditve delavskega razreda. Zahtevamo torel temeljito šolsko reformo, k! naj predvsem osvobodi šolo vseh vpHvov kapftala. cerkve in militarizma In fo napravi sposobno za zdravo vzgojo narašča to za razširjanje in utrjevanje resničnega in koristnega znanja. Vsakemu nadarjenemu otroku brez izjeme mora biti odprta pot do najvišje Izobrazbe; za to le treba ne le da Je pouk brezplačen, da dobe Šolski otroci vsa potrebna učna sredstva, ampak tudi sredstva, brez katerih le uspešen pouk Uuzorlčen. tore! hrano, obleko, prosto vožnjo, prosto zdravljenje in zdravila, ta kjer zahtevajo razmere, tudi stanovanja. Otroika in mladinska zavetišča, dijaški domovi. dUaške kuhinje morajo vse) sposobni mladini omogočiti pristan do vse kulture in do vsega posamezn&u in narodni celoti enako po-, trebnega znanja. Država pa je tudi dolžna skrbeti za vse tiste, ki so brez lastne krivde izgubili sposobnost za delo in omogočiti vojnim invalidom, vdovam in sirotam prav tako kakor delavskim In uradniškim starcem, pohabljencem in vpokojčncem ne le žalostno vegitfranje, temveč N dostojno življenje. Edini socijalni demokratk so se doslej potegovali za praktfitao priznanje te pravice, pri čemer pa so naleteli na najsrdltejšl odpor vseh meščanskih strank. Tudi javni nameščenci vseh strok, H so v mnogih slučajih še v slabejšem položaju, kakor ročni delavci, so imeli doslej le v socijalnih demokratih odkrite in resne zagovornike, ker vidijo tudi v njih izkoriščane člane delavskega razreda. Naše meščanske stranke so se branile avedbe moderne službene pragmatike za uradnike ta uslužbence. ker hočejo, da ostanejo gmotno in duševno odvisni ne It od svd#h delodajalcev, ampak tudi od političnih strank. Očitna Je skrajna zanemarjenost dobrodelnih panog socijalnega skrbstva. Povsod primanjkuje bolnišnic, ubožnic, zavetišč vsake vrste, ta posledice za zdravje in moč ljudstva so grozne. Tudi za te naloge nimajo država, pokrajine ta občine zadostnih sredstev ta namesto napredka Je na vseh kcodh ta krajih bodočnost narod« ugrožavajoče hiranje. Za izvršitev ogromnih . gospodarskih in socialnih nalog h nedvomno treba izredno bogatih sredstev. Toda meščanske stranke se branijo na vse kriplje. da bi se odprli edini viri iz kaiterih bi bilo mogoče uspešno zajemati, ker postavljajo interese kapitalističnega razreda nad kdristi vsega naroda. — Ogromna bremena se navaHuJeio v obliki vsakovrstnih Indirektnih davkov na rame širokih ljudskih mas. ki so prešibke, da bi Jih mogle prenašati vodi se carinska politika, ki daje državi razmeroma majhne dohodke, ovira pa razvol domače Industrije na škodo delavstva In konsumentov. Socijalna demokracija zahteva bistveno drugačno davčno politiko, ki naj ne črpa iz revščine, ampak iz bogastva. Neresnica Je. če se trdi. da ni virov, iz katerih bi se moglo uspešneje zajemati. Verlžništvo in spekulacija vsake vrste so ustvarile ogromna bogastva v privatnih rokah, vsa ta bogastva pa so prišla do različnih potih le iz ljudskih žepov. Povsem opravičeno le torej obdačenje visokih dohbdkov !n velikih premoženj v taki meri. da dobi država od vojnih in povojnih profitov zadosten delež. S progresivnim davkom na dohodke, premoženja. velike posesti tn profite vseh oblik, a z »manjšanjem izdatkov zs neproduktivne namene, zlasti za. militarizem Je mogoče vs&. -eloma doseči ravnovesje v državnem gospodarstvu, nikakor pa ne s še večjim obubožava-njem ljudskih množic. Toda če naj dobi država trajne vire za svoie naloge, aa povišavanje ljudskega hlastanja, je treba temeljitejših reform, predvsem socijalizacije velike industrije, rudnikov, velikih posesti in bank, kateri dohodki povečavajo sedai le privatna bogastva brez vsake koristi za ljudstvo, a na škodo delavskega razreda, kf postaja tem odvisnejši od kapitala, čim bofcj raste njegova . moč. ^ Socijalna demokracija pač ne pričakuje od teh reform končne in popolne rešitve delavskega razreda, temveč naglaša, da je njega definitivna osvoboditev iz spon mezdnega tlačanstva mogoča le z uresničenjem vsega programa svetovne soctjalne demokracije, s popolno uvedbo socialističnega sistema produkcije in distribucije Po vsem kulturnem svetu, z internacionalno zmago socijafi-1 stičnega reda nad kapitalističnim. Toda socijalna revolucija ne more biti delo enega dneva, temveč je ogromen gospodarski proces, ki ga spremlja enako globokosežen političen in kulturen proces in ki se more dovršiti le, kadar so izpolnjeni vsi pogoji zanj. Razmere , vkaterih se vodi boj za.novi socijalnČ ned. so različne v posameznih dobah in deželah*Nedvomno je svetovna vojna s svojimi posledicami izredno pospešila revo-1 fucijonarni razvoj in najkrčevitejše napenjanje reakcijonariev) ne more več rešiti starega anarhičnega reda. Važnost delavskega razreda se je neizmerno povečala in je dvignila tudi njegovo samozavest. Kratkovidna kapitalistična sebičnost bf rada zagradila pota korakajočemu prolotarijatu in kliče vsel reakcijonamne sile na pomoč, ker ob vseh izkušnjah Še ni Spoznala moči razvojnih zakonov, pehajočih preteklost v, grob in neodvratno pripravljajočih novo bodočnost V obt*ra skuša zanašati tudi razkol v vrste delavskega ljudstva ta se vese« vsakega nesporazuma med proletariatom, misleča, da! Je mogoče trajno preprečiti združitev njenega edino nevarnega nasprotnika. aU pa da bi ga mogla nagnati v desperatne poizkuse, kf bt Ji podali priliko, da bi skušala reševati socijatatf vprašanje še enkrat z železno pestjo. j Socijalna demokracija se ne da zvabiti na taka pota. kjer bi se najhujši sovražniki delavstva naslajali ob prelivanju delavske krvi, kakor se Je godilo povsod, kjer Je precenjevanje lastne in podcenjevanje sovražnikove moči rodilo nepremišljene eksperimente. Iskreno obžalujoča med proleta-rijatom nastale razpore, ie vendar trdno prepričana, da se ne bo temnim silam reakcije posrečilo trajno razdvojiti delavski razred, čigar zmaga je prav tako odvisna od njegove bojne enotnosti kakor od dozorrtve pogojev, v katerih se more sodjaJizem končno in sklepčno uveljaviti, vrata socijaine demokracije so vedno odprta vsem, ki verujejo v potrebo močne organizacije delavskega razreda v neizogibnost razrednega boja na političnem in gospodarskem polju in v zmago socijalizma s pridobitvijo večine ljudstva. . ■; Nov svet se Poraja v hudih bolečinah in socijalna demokracija hoče. da postane tudi slovensko delavsko ljudstvo v mestih in na dežen, v tovarnah In rudnikih, na suhem in na vodi, v pisarnah In laboratorijih, v šolah in umetniških zavodih, na poljih ta v šumah. po planinah In vinogradih, kjerkoli se ustvarja. V vsakem oziru sposobno in močno za osnovno preobrazbo družbe na korist vsega delavnega ljudstva. Važno bitko v tem boju pom en po tiK.il volitve ta IconsS-tuanto, s katerimi si proletarijat lahko pridobi močno postojanko za svoje nadaljnje delo. Olajšan bo ta boj. če se posreči delavstvu doseči znatno zboljšanje svojega položaja ta se rešiti vsaj dela skrbi, ki še vedno cmrtvujejo njegovo moč: če si osvoji toliko moči v državi, da ne bo mogla reakcij?, povsod nastavljati zanke in po svoji volji razpolagati z vsemi sredstvi, ljudstvu na škodo; če pridobi toliko sile. da bo njegova beseda veljavna v domačih in mednarodnih zadevah in ne bodo množice slepo orodje v temi sie skrivajočih proti-Uudskih sil. Izza strašne petletne vojne, k>i je izčrpala narod, izcedila reke njegove krvi, uničila ogromne vrednosti, materijalne m kulturne, potrebuje ljudstvo miru, si more zaceliti rane in stopiti v novo življenje. SocJJalna demokracija se zaveda, da more le končna zrnaga socijalizma zavarovati resničen mir. ker se odpravijo le v socilalSstičnem družabnem redu razlogi, ki v kapitalističnem svetu venomer Izzivajo spore, grozeče s krvavo ..rešitvijo*'. Tudi tafcozvani nrir, ki so ga šiloma diktirale kapitalistične vlade izza zadnje svetovne vojne, fe le samovoljna, na bajonete se opirajoča ureditev, zanikajoča načela pravičnosti in grozeča z novimi konflikti na vseh koncih in krajih. Takega miru ne more priznati delavski razred; tudi slovensko delavsko ljudstvo sc ne mo«« fatalistično pokloniti diktatom peščice starokopitnih diplomatov. zastopajočih sebične interese imperijalističnega ka-ptiadtoma in reakcije in je prepričano, da sc zrušilo tadi slovenskemu ljudstvu nanešeae težke krivice v prah, ko bodo namesto kapitalistično irnperijalističndh diplomatov zavedni Mmvci tostran m onstran demarkacijskih črt preurejali svet Delavci po mestih in deželi 1 The '28. novembra bo bo! med plodnim delom in izkoriščajočim kapitalom, med napredkom in reakcijo. V ^RKv.V r'<< V -J•'■»><• ; Vf. ki delate, ste vodna naroda. Vi sto narod. C« JMMfc'« ste lahko država, Z cnotnkn nastopom si lahko Priborit* zmago. Nastopite taka Na etn strani je tabor kapitalistov, na drugi tabor delavskega ljudstva. Izbirati vam ni težka is«# Glasujte dne 28. novembra »odjalno demokratično ta gl*. n>val bo«to i za politično svobodo, , > ' za resnično demokracijo, - r„ i- , za samoupravo ljudstva, z« reptAMko, •- .„ za sodlakii napredek, za pravično agrarno reformo. -v,- 'S jv <: -* -. •. . ... Efi ... . * . V* 5*1 . - - V' . j-.' ... ni '<** Oiiii v*W| ■ •’ V -.vv ■ - ;t • • ,y ■ . , Glasujte socijalno demokratično in pridobite si postojanke za sodjahu boi, kateremu se ne morete izogniti Glasujte socijalno demokratično, to se pravd 7 One 28. novembra imate priliko, da napravite velik korak mil k svojemu cilju. Z združenimi močmi lahko dosežete Id položi odločevanje o prevažnih vprašanjih vaše bo-daSnosti v koostltuanti v vaše roke. proti kapitalizmu, proti militarizma } ... .• ; f.: proti tmperijalizmu. proti obubožavanfu to draginfl, prbtf-zatiranju In Izkoriščanju. . v. >* Razširjajte nauk socijalizma, agitirajte, orgainairajte, delajte in zmagajteI . v. ■■•■■■■■.iv J. i; Izvrsevalni odbor socijalno demokratične stranke. aOjnfRfi ^kifebo^dob Prijatelji, sodrugi, ’■ >■< ■ '>S Vf B j Dneve hudih socijalnih bojev imamo. Stoletje socijalizma, volitev v usta-votvorno skupščino je pred nami Kdor hoče biti informiran o dogodkih, o vpra* šanjih socijalizma, mora imeti ?4-r dnevnik „ glasilo socijalno domokrakICno Stanke. Zato ga razširjajte in naročajtel Naročnina velja z dostavljanjem na dom ali po pošti : mesečno 2G K, četrtletno 60 K, celoletno 240 K. Naroča se pri upravi „NAPREJA“ v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. — NatfoaO« D2tte)j»k« tfatcttna y I4pMU#*