Jož. Cimperman:  Pevčeva zalivala
729
Pevčeva zahvala.1}
JžVlor oduše"vljen  svoje dni življenja Žrtvuje uma in srca darove Povzdigi d6ma in časti njegove Navzlic oviram trdega borjenja:
Vesel perdti duh njegbv razpenja,
Da v mirnejše ga dvignejo  svetove, Kadar protivna sila več ne rjove In doba svita  njega oproščeuja '
Nezgoda mojega duha je trla, Skrbi vezale njemu  perotnfce, Rešitve up sem bil odslovil zdavna.
Zdaj lepših dnij so vrata se odprla, Bodočnost kaže mi prijazno lice: Iskrena hvala Vam, gospoda slavni
Jož. Cimperman.
x) Ta »zahvala« je zložena veleslavnemu deželnemu zboru kranjskemu, ki je po ukrepu z dne" 14. listopada t. 1. visokodušno odločil pesniku našemu 300 goldinarjev letne podpore   Slava !                                                                                                          Ured.
Lr
Madrigal.
,rijadral tja do miljene Sirene, Zasidral truden sem v viharno morje, Da jedenkrat še čul bi  glase njene — Čim tožneje zvene"nje stnin udarja, A meni bilo je pri srci g«5rje,
*
Pozabil čolna sem, morjd,  viharja . . , Pogibljem,  ker odtrgano je sidro, Smrt bleda zije vdme iz prepada, Drevi valovje me v pogubo hitro, Ko zadnja mi pobegnila je   —  nada!
Ranko.
Dete še bi hotel biti...
L>
ete še bi hotel biti, Dete šibko, le srce" Želel bi si td imeti, Ki  utriplje zdaj  — za te"!
Cuj, tako i jaz pri tebi Smel bi potlej bivati In kot dete smel ljubezen Tvojo bi uživati!
A zakaj ? Kot dete nežno Po  rodici koprni, Boža, lice ji poljublja In na prsih ji  zaspi:  —
Novak,
(sK^itš^re