1165
GLOSE IN KOMENTARJI
POZABLJENI    JUNAKI,    POZABLJENA    DEJANJA (Ob obletnici nestrpnežem za klobuk)
Ob praznovanju obletnic ostane kljub še tolikšni skrbi zmeraj kakšna reč pozabljena. Lahko se pripeti, da ljudje pozabijo celo na junake, celo na dejanja, ki pomenijo epoho.
V decembrski številki »Naše sodobnosti« leta 1956 (beri: šestinpetdeset) je bilo v pisanju o filmski distribuciji zapisanih žal tudi za cel odstavek nestrpnih, pregrešnih, nedostojnih, skoroda hujskaških besedi o slovenskih filmskih besedilih. Z njimi so se tako rekoč odprla vrata nadaljnjim izbruhom ozkosrčnosti, komunalizma, nacionalizma, primitivizma itn. predvsem tistili birokratov, ki ne znajo drugih jezikov razen materinega (matere pa imajo že
od nekdaj to čudno lastnost, da naučijo otroke predvsem svojega jezika), in sicer na račun filmskih distributerjev po vsej FLRJ, pa tudi na račun slovenskih kinematografov.
Teh pet let, kolikor jih je odtlej minilo, se je pokazalo jasno ko beli dan, da je večina distributerjev hrabro vzdržala zajedljivo spotikanje zaostaležev brez besedice pritožbe ali odgovora, zvesto sledeč svojim principialnim socialističnim dejanjem v pogledu poglabljanja bratstva naših narodov z enotnim jezikom, kljubujoč grobostim ali namigovanjem pohujševalcev, javnih kalilcev idile, kakršno so si tako divno zamislili, z vzvišeno ghdioto.
Njihova načelnost, vztrajnost, nepopustljivost, daljnovidnost itd. je dejanje, kakršnih nimamo ravno za izvoz, njihova komaj opazna skromnost (v tihem prepričanju, da delujejo v imenu prihodnosti za prihodnost) nam je lahko v moralni poduk, njihova vsestranska kulturnopolitična zaslužnost pa je vredna javnega priznanja.
Zaradi vsega tega bi bilo prav:
—  da se z omenjenimi osebami in dejanji seznanijo tudi šoloobvezni otroci. V ta namen bi popisovalci zaslužnih oseb ali dejanj prav gotovo rade volje sestavili posebna berila v vzvišenem jeziku ter slogu, če že ne v himničnih verzih, n. pr. po Biirgerju in Koseškem:
PESEM OD VERLIGA MOŽA
Ko trombe glas, ko zvon doni Od ver lig a moža spomin; Kdor je enake vrednosti, Ga plača pesem, ne cekin ... itn.
—  da bi »Naša sodobnost«, zakaj šolska berila se pripravljajo temeljito in počasi, že pred tem objavila na platnicah ali v obliki posebnih likovnih prilog njihove portrete s kratkimi hvalospevi njihovim nevenljivim zaslugam za slovensko delovno ljudstvo. Na ta način bi vsaj skromno popravila svoja nekdanja pretiravanja ali zablode ter odstavila z dnevnega reda nezadovoljstvo tistih posameznikov, ki znajo samo svoj materin jezik.
—  da bi izdelovalci filmov izdelali o njih kratek kulturnopolitični film, po možnosti po asociativni metodi, z retrospekcijami (s spomini, dokumenti, sanjskimi prividi itn.), brez dežja, plesa, strip-teasa ali preveč alkoholizma, pač pa s primerno glasbeno spremljavo (z odlomki iz nekdanjih in današnjih ljudskih popevčic ipd.).
—  da bi RTV-Ljubljana v sodelovanju z drugimi televizijskimi centri priredila poseben televizijski tečaj (zaradi resnosti brez Ježka), v katerem bi nas zgoraj omenjeni individui nazorno poučevali o metodah in oblikah svojega boja zoper kulturniško ignorantstvo ter za enoten državni jezik.
—  da bi kakšnega izmed naših kinematografov — takega, ki j j imel najmanj filmov s slovenskimi besedili, ki pa ima poleg tega vsaj še svetlečo reklamo, krstili po katerem izmed naštetih zaslužnežev.
—  da bi jih pristojni ljudski odbori, ki se sicer nimajo časa kaj dosti ukvarjati s takšnimi rečmi, nagradili na javnih sejah z javnimi priznanji ter jh potem z lepaki v najmanj treh barvah razglasili v komunalnih mejah.
—  da bi ustanovili poseben zavod, ki bi obdeloval njihovo družbeno-internacionalistično dejavnost znanstveno-raziskovalno.
1166
— da bi jih vzela na zapisnik in s tem v zgodovino narodov Jugoslavije Zvezna ljudska skupščina, zakaj oni so že zdavnaj pred njo spoznali, da bo veljavna ustava prej ko slej zastarela in da jim je zaradi tega ni treba niti malo jemati zares.
Ne gre za to, ali imajo prav ali ne, gre za to, da ne klonejo pred mnogo številnejšim nasprotnikom (samo v Sloveniji je kakih 20 milijonov kinematografskih obiskovalcev letno). In če se zadnji čas majceno tajajo, je to bolj ^ priznajmo — posledica ekonomskega terorčka kakor dobre volje. Zavpijmo jim torej ob petletnici napadov ter duševnih naporov: Na dolga leta!
S
Opomba uredništva:
Uredništvo predlogu, kolikor se ta tiče Naše sodobnosti, iz tehničnih razlogov zaenkrat ne more ustreči v celoti, zato objavlja samo dejstva iz prvega polletja v treh največjih slovenskih kinematografskih podjetjih (Ljubljana, Maribor, Celje), zraven pa navaja naslove filmskih distribucijskih podjetij in pa imena in priimke njihovih direktorjev, ki nam praktično kratijo pravico do slovenskih filmskih besedil.
Prvo je število vseh predvajanih premierskih filmov, v oklepaju pa število filmov s slovenskimi besedili.
MORAVA-FILM........    61    (8)       MIODRAG VUKIČ
CROATIA-FILM     .......    54   (8)       ANDRO KOVACEVIČ
KINEMA      ..........    55 (15)       NEDJO PAREZANIN
MAKEDONIJA-FILM      .....    52 (15)       DJORDJE BOSBOKILAS
ZETA-FILM..........    39    (8)       LJUBO LUCIČ (v. d.)
SKUPAJ ... 261 (54)
Celotno razmerje je torej 207 :54.
Zaželene slike naštetih direktorjev bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk, kolikor bodo ti tako ljubeznivi, da nam jih bodo poslali.
1167