Izhaja vsak da« raten nedelj ia prasnikov. vrv k , « Issued dally except Sundays and ^Holidays. LETO—YEAR xxra. PEOSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR NUMBER ISS. Rasija plača domove, če dobi kredit, pravi Stalil Tri glavne faze prvega velikega Stalinovega govora na kongre hu v Moskvi Moskva, 30. jun. — Josef Stalin, tajnik ruske komunistične stranke in sedanji glavni vodja boljševikov, je v soboto govoril na petnajstem rednem kongresu stranke. To je bil njegov prvi večji govor — govor^ je celih sedem ur in govor, ki je bil včeraj objavljen v "Pravdi obsega 87 kolon prostora — v katerem je Stalin temeljito ob delal zunanje in notranje zadeve sovjetskega režima. Tri najvažnejše točke Stalinovega odgovora, ki so medna rodne važnosti, so: ruski cari-stični dolgovi, komunistična propaganda v inozemstvu in sovjetska politika glede narodnostnih manjšin v Rusiji. Stalm je rekel, da sovjetska vlada je pripravljena priznati, in plačati gotov del ear|stičnih dolgov s pogojem, če dežele, ki tirjajo te dolgove, hočejo dovoliti sovjetom kredite. Sovjetska vlada bo smatrala delna odplačila dolgov kot "ekstra obresti" od posojil, ki jih dobi pri upnikih. Ta aranžma je že bil dosežen z nekaterimi privatnimi inozemskimi družbami. Na primer ameriška General Electric Company je dala sovjetom $25,000,-000 kredita in zdaj dobiva poleg rednih obresti tudi delna odpla čila odškodnine za svoje prejšnje tovarne v Rusiji, ki So bile zaplenjene ob izbruhu revolucije. Glede propagande je Stalin dejal, da ruski delavci odnehali, pa naj Anie druge kapitalistične dežele, ki se nimajo normalnih odnošajev s Sovjetsko unijo, še tako črtijo sovjetski sistem kmetske ko-lektivizacije, uničevanje kula-kov, protiversko kampanjo in Mjševiško borbo s kontrarevo-lucionarji in sabotažniki. "Rusiki delavci imajo neoporečno pravico gibati se v tej smeri, ki jim je zajamčena v sovjetski ustavi," je rekel Stalin. Ustava mora biti odločno izvajana. Saj se tudi kapitalistične dežela prav nič ne obotavljajo s propagando proti sovjetom in v ta namen imajo "živčne mreže" kroginkrog Rusije, posebno na Poljskem, Finskem in v Rumuniji. Stalin je prvič informiral javnost, da obstajajo v ruski komunistični stranki grupe, ki bi rade odpravile avtonomne narodnostne in plemenske republike v sovjetski federaciji in napravile iz Unije eno samo he-gemno državo, v kateri bi bila ruščina edini jezik. On je proti temu in vsako tako željo je treba potlačiti, ker to je "veli-koruski šovinizem. Vsaka in še tako majhna narodnostna skupina v Sovjetski uniji mora uživati popolne jezikovne, kulturne in druge pravice. Stalin Je tudi rekel, da je sovjetska vlada danes najtrdnejša vlada na svetu. Časnikarka obtožuje srbsko policijo Pisala je Živkoviču, da je bila s mučenjem prisiljena podpisat zlagano izpoved Belgrad, Jugoslavija, 30. jun — Premijer Pera ŽivkoviČ je odredil preiskavo glede obtožbe. katero je pred nekaj dnev prejel od nemške časnikarske poročevalke Hilde Reiter. Poročevalka obtožuje v pismu policijo v Velikem Bečkereku Banatu. Njena obtožnica je strašna slika srednjeveškega mučenja. Hilda Reiter piše, da je bila 15. maja 1.1. aretirana in zahtevali so od nje, da podpiše laž-njivo izpoved, s katero bi obtožila neke voditelje nemške manjšine v Jugoslaviji, %ia so se za-rotili proti državi. Ker se je odločno branila storiti kaj takega, jo je policijski kapetan Nikola Maksimovlč zaprl v sobo In jo tam pretepal z železno palico. Nato so ji zvezali roke in jih privezali k nogam, tako da je držala kos lesa pod koleni. Tako zvezano in sključeno so potem tepli po podplatih, da so otekli in krvaveli. Potem so jo razvezah in jo nagnali, da je tekla sem in tja po hodniku. Ko je ka petanu pokazala svoje krvave noge, ji je ta rekel rogajoče: "Videl sem že lepše ženske noge kot so tvoje, devojče." Tri noči so jo tako mučili od osmih, zvečer *> *>lnočl. Med "T mučenjem soji savezali usta, da ni mogla kričati. Četrti dan, ko ni mogla več prestajati, je bila pripravljena podpisati vse, kar bi kdo hotel. Podpisala je o-vadbo proti dr. Neunerju, voditelju nemške manjšine v Jugoslaviji, ki je bil (takoj aretiran. Končno so ji zagrozili z groznim maščevanjem, če komu pove resnico o svojem doživlja- ju. ■ ' Miss Reiter je nato pobegnila čez me/o na Ogrsko In od tam je pisala premijerju Zivkoviču, ki je takoj odredil, da se vsa policija v Velikem Bečkereku podvrže drastični preiskavi. Cikaške delavke ae udeležijo po-letnega Izobraževalnega tečaja Chicago, 111. — Osemnajst mladjk delavk iz Chicaga se je udeležilo poletnih delavskih tečajev na univerzi države Wla-consin in na Bryn Mawr kolegiju v Pennay Ivani jI. Zastopane so pleteninarke, lepotičarke, delavke iz čevljarskih in oblačilnih tovaren. MoAki se ne priglašajo, ker se bojijo, da bi potem, ko bi vrnili, ne mpgll dobili dela. H«' l*««nor4čaki v Nlkaragvl nbki Mexico City, 30. Jun.--Sem Je dospela vest iz Manague. ki pravi, da Je bilo ubitih več ameriških pomorščakov tekom demon-* t raci j proti vladi predsednika Jose Maria Moocade. Padec pesete vznemirja špansko vlado Stalno padanje pesete in spora- dične stavke v raznih delih dežele Madrid, 30. jun.—Stalno padanje pesete, ki je danes dosegla najnižjo točko v letih po špan-sko-amerlškl vojni In neprestani izbruhi novih stavk v raznih mestih in tovarniških kolonijah povzročajo vladi resne skrbi. Dežela je danes podobna sodu smodnika, ki ga najmanjša iskra lahko užge. V Malagi Je proglašena splošna stavka v znak alm-patizlranja s stakujočlml delav-cl v Sevlilu in v mestu Je prišlo do rabuke med atavkarjl In policijo, vendar pa ni bil nihče ranjen. V Granadi je bila proglašena 24-urna atavka, v Cordovl pa so zastavkali agrarni delavci, katerim bodo mogoče «ledill tudi tovarniški delavci. V Bllbau se tudi pripravlja 24-uma splošna stavka. Vzrok sporadičnim stavkam Je nezadovoljnost delavcev z razmerami v splošnem. Socialistična stranka, ki bi bila v stanu potegniti deželo v splošno stav-ko. ni odgovorna za sedanje lokalne stavk«. Sodi se. da sedanje stavke ne bodo povzročile težkih posledic, vendar pe je strah, da bi kak resen konflikt med delavci in policijo mogel povzročiti splošno vstajo. Chicago, III., torek, 1. julija (July 1), 1930. nST Subscription «6.00 hm Obramba radikal-cev dosegla uspeh Dve porotni obravnavi proti mlademu unionistu Is Mariona sta končali z zmago Marion, N. C.—(FP)—Preganjanje tekstilnih delavcev v Ma rionu se nadaljuje. Tekstiln magnati hočejo na vsak način popolnoma udušitl tmijsko gibanje, ki je odgovorno za lansko ponesrečeno stavko tekstilnih delavcev. Kot žrtev je bil izbran tudi Leon Moore, 21 let atar u-nijski delavec in aktiven piket. Moore je bil lansko leto aretiran na podlagi obtožbe, da je poskušal dinanfttirati hišo nekega stavkarja in je bil poaneje izpuščen na prosto pod varščino. Štiri mesece pozneje ae ga je obtožilo poskušenega požiga in mladi delavec je moral iti apet v zapor. Dne 18. junija se je vršila porotna obravnava proti njemu na podlagi obtožbe poskušenega požiga. Porota ga je oprostila. To je bil prvi slučaj v vrsti prosekucij proti delavcem, da je bil delavec oproščen. Istega dne popoldne pa je proseku-cija zahtevala novo obravnavo na podlagi obtožbe dlnamitira nja. Moorov zagovornik je pro-testiral, češ, da ta obravnava nI bila naznanjena ter da se vsled tega ni mogel zadostno pripraviti. Ker je odklonil nadaljno zagovarjanje, je sodnik Imenoval novega zagovornika, odvetnika C. C., Lisenbeeja. Lisenbeeju ni t>ilo znano ozadje cele zadeve, slutil pa Je, da je njegov klient žrtev mogočnih tekstilnih interesov, ki skušajo udušitl unijsko gibanje na jugu. Daslravno popolnoma nepriprav-i, je vaeeno sprejel imenovanje ter pogumno nastopil v o-brambo mladega unioniste. Državnemu pravdniku je povedal, da naj se sramuje samega sebe, nato pa se je lotil njegovih prič n nekaterih porotnikov ter jih pošteno obdelal. Porota je bila sestavljena h devet "lojalnih" delavcev, dveh farmarjev in e-nsga trgovca. Potem se je raa-prava odložila na prihodnji dan. Naslednjega dne je bila sodna dvorana natrpana z radovednim občinstvom. Nek "lojalen" tekstilni delavec je prisegel, da je videl obtoženca, ko je vrgel zaboj dinamita na stavkokasovo hišo. Hiša ni bila poškodoveaa, nihče ranjen In nikjer ni bilo nobene evidence o kaki eksplozi-1. Za to so vedeli samo šerif Ad-kins, njegovi pomočniki in omenjeni stavkokaz, ki so edini pričali proti obtožencu. Llaenbee Je vodil ostro križno izpraševanje državnih prič ter jih spravljal veliko zadrego, pogosto prekinjal soliciter j a ter končno sf-slišal Moora in njegove priče, ki živijo v soseščini stavkokaza. Priče so prisegle, da nič ne vedo kaki# eksploziji omenjenega dne, daslravno so bile doma in bi morale ališati eksplozijo, če bi se res bila pripetila. V svojem zadnjem nastopu pred poroto Je Llaenbee prekosil ssmega sebe. Ker Je finančno neodvisen In ne goji nobenih političnih ambicij, se mu ni bilo treba tresti pred zamero tekstilnih magnetov in je lahko nastopil odločno In brezobzirno, kar je tudi storil. Porota se Je posvetovala vsega akupaj osem ur, a se ni mogla zediniti, ker so trije porotniki trdovratno vztrajali, da se mora obtoženca oprostiti. l>va farmarja In trgovec sta zagovarjala o-prostitev, medtem ko je oatalih devet porotnikov zahtevalo, da se ga spqsna krivim. Nato Je bila obravnava zaključena in obtoženec izpuščen pod varščino tisoč dolarjev. Nova obravnava bi ee imela vršiti Jeseni, vendar pa Je malo verjetno, da bi sploh prišlo do tega. Obtoži« bo najbrž suspendirana. REVOLUCIONAR iJIZAHAIftU Revolucionarji so danes absolut nI gospodarji Bolivije. Bivš predsednik ae skriva v bra silskem poslaništvu U Pas, Bolivija. »0. jun.—Re vol udonarna armada, katero di general Blaftco Galindo, je danes faktičai gospodar dežele Revolucija je trajala komaj en teden. Položaj ee je že tako izboljšal» da aamerava revolucionarna vlada odpraviti, obsedne stanje, ki ga je razglasila vlads bivšega prednednika Silesa. L« Paz In druga mesta proslavljajo osvoboditev d«žele z rasnimi svo Čanostml in vijaki revolucionar no armade ao deležni ovaclj i strani prebivalstva, katero jih obsipava s cvetjem. Eks-predsednik Siles se je za tekel s svojo družino v brazil sko poslaništvo in general Harn Kundt, bivši poveljnik bollvij ske armade, ki je po rodu Nemec, je našel zavetje v nem škem poslaništvu. Dnevnik BI Diario je v dnevih pred zmago revolucije prestal oblego Silesu zvestih čet. Silesova vlada je namreč prepovedala vse Časopise in jih zaplenila in laatnik omenjenega lista ki se ni hotel pokoriti vladni odredbi, se je z uredniškim o* sobjem zabarlkadiral v urednl ških prostorih, katere ao uspeš no branili pred napadi Silesovlh vojakov, dokler nI mesto padlo pod oblast revolucionarjev. Da nes Je E1 Diario spet tašel. Med tednom je izhajal samo BI Nor te, poluradnl organ Silesove vlade, katerega prostore Je raija* jena množiea danes popolnoms demolirala. «Naselja v Indiji policija as more kontrolirati položaja več liombaj., Indija, 30, Jun. -Položaj v Indiji je vsak dan .slabi. , Poročila is raznih krajev dokazujejo, da domača poli jcija ni več kos svoji nalogi In ne more uspešno izvajati reprealvr nih ukrepov vlade proti naclona istom, ki rszšlrjajo svojfc boj kotno gibanje, na vae strani. Vlada je torej prisiljena upo-slevati vojaške čete in oborožene prostovoljce v vedno večjem Številu. Aretacije paaivnlh odporni kov, ki stoje z Gandljevlml če picami na glavah pred prodajal nami tujega platna in pivnicami, nadaljujejo dnevno; na stoti ne in tisoče moških In žensk je prijetih vsak dan. Včeraj je po-fcija razbila več protestnih aho ,dov proti Simonovemu poročilu. Listi poročajo o slučaju nekega indijskega odvetnika, ki je prišel na sod ni jo v domači obleki in sodnik mu je ukazal, da se Je moral aloči do nagega in dali so mu brisačo, katero si Je ovil okoli pasu prodno Je smel zagovarjati obtoženca. Bojkot tujega blaga Je udaril ne samo Angleže, temveč tudi Američane in druge Inozemske trgovce. Vsa tujezemska trgovina v Indiji propada. i HI roja! Inženirji se tudi odgo verni se hrespeaalamd Detroft, M ¿¿h* — Ralph K. Flanders, podpredsednik zvez«' inženirjev, pravi, da so inženirji s svojimi iznajdbami odgovorni deloma as sedanjo brezposel-nostno krizo. Nove Iznajdbe strojev so vsele delo tisočem da-lave*m. Vseka nova iznajdba pomeni odpustitev nadaljnih tisoče v delavcev. Pravi, da ae bodo mornll odgovorni činiteljl pobrigati ds se najde kak izhod is težke situacije, ki poatajs obupne Jša s vsakim novim strojem, ki se pejevl na trgu. Dijaki agitirajo med delavci Obljubljajo, da ae bodo Mill ao-cialistične in pacifMMne pro- Kstas Park, Colo. — (FP) — Tukaj se* je zbralo 375 dijakov, ki sestopajo 40 raznih kolegijev, na konferenci, ki jo je ekll-cal djlaški oddelek organiaacij YMCA in YWCA, ki pa nista identični s .meščanskima organizacijama istih imon. Kirby Page, urednik dijaškega Usta "World Tomorrow" in Paul Porter od Lige. za industrijsko demokracijo ata nagovarjala na-vsoče, naj se pridružijo delavskemu, socialističnemu in pacifističnemu gibanju in mu poevo» jih'močeh koristijo. Dijaki, ki so se potili na poljih sladkorne pese v Nebraski, v koloradskih rudnikih ali pa etali v dolgih vratah brezposelnih v Denverju, so članom konference, ki so bili večinoma ai-novl in hčere farmarjev in delavcev, pripovedovali svoje skušnjo in mnogi mod njimi so obljubili, da bodo propagirali socialistične Ideje v svojih domaČih krajih. Neki vojaški kaplan, ki je de-batlral a Kirby Pageom o vojaški" pripravljenosti, je zelo slabo naletel, ko se jo izrekel sa veliko armado In mornarico, ki bi bila v stanu udušitl vae "komunistične upore," s čemur jo mislil na boje za itboljšanje delavskih razmer in pogojev. NJo-govo trditev, da je bila stavka rudarjev v Koloradu pred tremi leti naperjena proti Rockefeller-jevl kompanljakl uniji In proti "yellow dog" pogodbi, v kateri so bili stavkarji masakrlranl po državni milici, delo komunistov Is inosemetva In so je tudi vadili, je izzvala proteste tajnika organizacije in dijakov, kateri so piketirali v omenjeni stavki, ki so ogorčeni savmlll kaplanovc trditve kot neutemeljene in neresnične. Na konferenci je bilo razpeča-nih mnogo pamfletov o borbi delavatva na ameriškdln Jugu, kakor tudi tiskovin o Billings-Mooneyjevl aferi, katere so delegati odnesli na svoje domove, da jih razširijo med ljudstvom. Parkerjev slučaj ni spametoval predsednika Fartôno ¡skuje Lin-glovega morilci "Tribune" el umiva roke glede ubitega reporterja, ki je bil 1H let v njeni sluftbl Chicago.—V nedeljo Je četa detektivov stikala po Burling-tonu, Wis., kjer se baje nahaja James B. Forsyth«, čikaškl gan-gež, ki je na aumu, da je on ubil Tribuninega reporterja Alfreda J. Lingla. Detektivi so vpadll v več letovišč, toda Forsytha niso našli. Kasneje Je policija pojaa-nlla, da je najbrž "nekdo informiral ubežnika o prihodu policije, nakar so je pravočasno u-maknll." Llnglova afera postaja prava senzacija. Da bo aemaclja le večja, Je "Chicago Daily TVi-bune" v svoji pondeljkovl števil-ki objavila dolgo poročilo o ubitem reporter ju "kolikor Je bilo znano štabu lista." V Jeti tte-vilkl se pere urednik lista v u-vodniku. Pravi, da štab ni nič vedel uiti najmanj sumil, da Je bil Lingle v kaki sveal s gange. žl. Lingle J« bil 18 let policijski reporter pri Tribuni—in ves ta čas "niso nič vedeli." List priznava, da je evidenca proti Un-glu zslo obteževalna in dobro podprta, dasi bodo kasnsje nekatere obdolšitve "morda ovr-žene." Zadnji francoski vojaki sapušča. jo zasedeno nemško osem I Je Mayence, Nemčija, 80. Jun,— Dsnes zapuščajo poslednje francoske čete tretjo okupacijsko zono v Porenju, kjer ao bile čez enajst let. Nocoj o polnoči bodo Bazvonlll zvonovi porensklh cerkva In kresovi bodo zagoreli po v«em Porenju ter oznanjali konec zavezniške okupacije. Franfloska flo-tilja na Keni, na katero se Je ukrcal Inženirski kor, je Že včeraj od plula proti Btreebourgu in vae barake, v katerih ao bile nastanjene francoske čete, so bile prodane v roke nemškim oMa-s tem. Italija aa abaraiaja prati r» - WBmMê rraneiji Mussolini je določil nove milijone sa ohoroftsvanje Rim. 30. jun. — Ministrski predssdilk Mussollni Je danes spet zarožljal s sabljo, ko Je povečal budžetne postavke sa armado In mornarico. Pod Musso-llnijevim predsedstvom js mini strski svet odobril svišanje pro. računskih postavk aa šestin dvajset milijonov dolarjev. Povod temu zvišanju je baje dala Francija a svojimi načrti sa fortiflkacljo Italljsnsko-franco-sks meje. Frsncoske vojne pri prave povzročajo resns skrbi Italijanom. Povsem Jasno Je, da Je Mue-solini odločen odgovoriti na vaa-ko vojno pripravljanje Francije s povečanjem svojs vojne sile In pripravljenosti. Ae pred nedavnim Je Mussollni naznanil, da bo pričel isvajatl novi mornariški gradbeni program, da Francija ne bo mogla prehiteti Italijo. To tekmovanje v oboroževanju na morju sns pognsti v tekmo tudi ostale velesile ter {»ovzročltl resne komplikacije. ? kaMri Sli!*1 ** ■m**» pH rWWIp f Pvftb A«UrJ«, K. i . Hoover je imenoval kompaalj-iskega advokata sa federalnega dtetriktnega sodnika v toftbl proti DuPont Interesom Washlngton, D. C — (F. P.) — Poraz, ki ga je doživel Hoover pri imenovanju Parkerja članom zveznega vrhovnega sodišča, oči vid no ni izpametoval predsednika, ki je imenoval J. P, .Nieldsa, ki Je bil preje o-sebni legalni zastopnik magneta Plerre DuPonta, zveznim di-striktnim sodnikom v Wilmlng-tonu, Del. Dosedanji dlstrlktni sodnik Morris je reslgniral in govori se, da bo vstopil v neko odvetniško firmo, ki ima med svojimi klientl tudi General Motors drušbo, katera ima svoje interese pri DuPont družbi. Morris je isrekel sodbo v tožbi neodvisnih tožiteljev proti radlo-trustu v korist prvih in pričakovalo ae Je, da bo predsedoval tudi eodnljski razpravi v tožbi, naperjeni proti radiotrustu po JustiČnem departmentu. Senator Dlll, ki je diakusiral o tej zadevi v senatu, obžaluje, da Je najimožnejšl sodnik v državi odstopi) v odločilnem momentu In upa, da bo predsednik poskusil pregovoriti Morrisa, da oata-ne na svojem mestu. Dodal je, da bo potrebna velika previdnost pri Izbiri Morrisovega naslednika, ki bo prišel na eno najvažnejših sodnljsklh mest v de« želi, ki je v tem otlru prvo u najvišjim sodiščem. V državi Delaware je tisoče rasnih kor-poraoij in vsi protitrustovski slučaji, katerih Je v Delawaru več kakor v katerikoli drugI dr-HM, pridejo pred dlstrfktno sodišče v Wllmingtonu. Hoover Je sporočil senatu Ime svojegs izvoljenca, ki je bil tudi pravni zastopnik senatorja Ha-stlngsa, ki Je predsednik Justič-nega pododsska, ki Ima nalogo poročati senatu glede Nieldsa. V pododseku sta tudi senatorja tiebert In Stephens, ki sta kakor Hsstings podpirala Parker-Jevo nominacijo. ' Vsi trije so nasprotovali Norrlsovl protiln-JunkciJskl predlogi. Ako bo pod-odsek zahteval, da ae poročilo poda pred odgodltvljo kongresa, potem Je verjetno, da bo senat kmalu pokazal, da Nields ne moro biti upoštevan kot kandidat ss Izpraznjeno sodnijsko mesto. Ce pa poročilo izostane, potem bo Hoover lahko sačaano nastavil Nieldsa, kar pomeni, da bo Nields predsedoval razpravi v vladnem proeetu proti DuPont Interesom. Predsednik Justlčnngs odseka, aenator Norris, bo vodil oposi-cljo proti imenovanju Nleldaa, nI pa gotov, da bi se dalo zabra-niti začasno imenovanje Nieldsa sodnikom v Wllmongtonu. Senator Dlll Je tudi v opoziciji Ur trdi, da Je Nields popolnoma diskvalificiran sa to mesto, Bo-rah pa preiskuje Nleldsovo razmerje do DuPont interesov. Aest izmed desetih korporaclj, ki so zspletene v proces, Je in-korporirsnih v državi DeUware. Ameriški ssmorc! se letijo taee- II t i v Ter« jo Carigrad, 80. junija.—Zamo-ree Meh met Ali Is Detroita, ki tuksj išče "obljubljeno doželo" se smeriške zamorce, Je danes predložil Muatafu Kemalu peticijo za dovoljenje, da uatanovi samorsko kolonijo v Turčiji. "V, imenu 2H,000 zamorcev m ušli« manske veroizpovedi, ki trpijo vsled plemenskih predsodkov v Ameriki, vss prosim, ds nam od-kažete zemljo na obali Bospora, kjer bomo ustvarili cvetoče mesto po smertškom vzorcu," pravi peticije in dostavlja, da se želi-Jo zamorci izseliti v Turčijo, ker vedo, da tamošnje ljudstvo na goji nikskšnih plemenskih pred-aodkov napram njim. „ _ _ w? FIOIVITÍ ——s ...... TOMSK, 1. JULUA. PROS V TVE KNLIGHTEN ETA Chicago na rrhu Čiksžklm dnevnikom bo morda le tal, ker so zahtevali, da te ozadje umora Alfreda J. Lingla, reporterja dnevnika Tribune, razgali -do dna". Preiskovalci, ki zbirajo dokazilni Material za veleporoto, to še daleč od dna, samo na vrhu so malo popraskali — in že se vsa deteta d rti za nos. Časopisi so sprva delali vtis, da je bil u-morjeni reporter poštenjak, ki je vohal za zlo-čind po temnih kotih čikaike gangerije z namenom, da jih razgali v javnosti in pri tem hvalevrednem in požrtvovalnem delu ga je za-kttil gsngež in ga zavratno ubil. Lingle žrtev svojega poklica! Tak je bil vtis. Časopisi eo zakričali in v nekaj dneh sta padli dve najvišji policijski glavi v mestu. Spet je bil vtis, da sta RusseU In fttege odletela radi krika v listih. Nezmožna sta bila. ustrašila sta se in zbežala sta is službe. Rjo-veči dnevniki so trobili o prvi zmagi. Čim pa so preiskovalci začeli praskati po grdi sfsri, js bilo takoj jseito, .da policijski šef Russell ni odstopil rsdi krika v časopisih, temveč zato, ker je bil ustreljeni reporter njegov partner v borznih špekulacijah I Lepa reč! Vodja policije v četrtem mestu na svetu, ki ima $10,000 letne plače, špekulira na borzi v kompaniJI s reporterjem "svetovnega" dnevnika Tribune! Začela sta z desetimi tisočaki in priigrala stotisoč dolarjev, ko je prišel polom zadnjo jesen in Izgubila sta vse. Preiskovalci so nadalje izpraakali sledeče: Umorjeni reporter Lingle, revež, ki Je prejemal $66 tedensko od Tribune za svoje poročevalsko delo, Je po borznem krahu naložil povprečno tisoč dolarjev vsak toden v banko. Kje je dobil denar? "Izpoaojeva!" si ga je pri visokih policijskih In civilnih uradnikih in pri — gangežih. Ustnika dveh igralnic in butle-garij sta mu "posodila" $20,000; mestni kor-poracijskl svetovalec mu Je "posodil" $5000; drugi mestni uradnik mu je "posodH" $2600. In tako dalja On, reporter Lingle, Je pa "posodil" policijskemu kapetanu potsto dolarjev. Tako so šla "posojila" s vrha na dno In s dna na vrh, revni reporter Js pa bil v sredi in podajal žakelj . . . Kako se to posojevanje razume? Kakor ga kdo hoče — dokler ne bo še bolj Jasno — ako ne bo prej potlačeno 1 Preiskava, ki še komaj na vrhu praaka, jo tudi odkrila, da je Lingle protestiral pri prijatelju šefu policije, ko so policaji ustrelili dva kosla. Zaprli so neki igralski rezort, kateremu Je Lingle zajamčll, da lahko brtz skrbi obratuje; v drugem slučaju pa policija nI zaprla drugega rezorta, čigar lastniki niso ho-teli plačati $lft,000 "mazila". Iz tega se lahko sklepa, da Je bil pokojni rovež reporter mogočna oseba, ki Je poljubno dajal navodila policiji in zapiral ter «idplral gangeška gnezda. To se lahko samo »kiepa, dokler nI še pojasnjeno — če ne bo prej potlačen i. Predvsem pa ne *memo pozabiti, da Je preiskava še komaj na vrhu. fte nI prišla pod koio. Kaj bo, ko doseže dno — kot so zahtevali časopisi? Nekoga mora obiiti kurja polt samo pri misli na dno, aamo pri miall. Ni čuda, da je odsek mestm* zbornice zavrgel preiskavo v policijskem departmentu. Odsi-k je aamo malo in od dakč povohal In hitro umaknil no«. Ni čuda. da rjoveči dnevniki zdaj — mol-če. Najbrž «e tudi dnevniki na tihem vprašujejo, kaj bo, če se res zgodi veliko čudo, da kdo razgali vse skupaj do dna. In kaj bo, če se polletja tako »tiosabl. da prime Mnglovega morile«, ki potem pove pred v«em svetom, zakaj Je ubil reporterja???. Eto, kako naša visoko civilizirana vlada civilizira Indijance: Pred sodnikom llolmeaom v (»mahi Je bi-la indijanaka dekle. Obtožen« je bila, da Je pijanka. Sodnik Jo Je vprašal, kdaj in kako Je prvič pokuaila pijačo. Odgovorila j«, da se Je federalni prohtfučniki najeli kot vohunim In Ji poslali med Indijance v rezervaciji s nsvo» dllom, naj kupuje žganje, kjer ga mora dobiti. Indijaaka Je rea kupovala In — pila. sistem, ki pretvarjs dekleta v vohun-ke in pijanke," «e Je zgmail «odnlk. Zares lep alMem Kaj pa «ndnik dela? Kaj delajo drugi sa odprav« tega sistema? Glasovi iz naselbin Odgovor r Detraft. Mick-—Po naključju mi je prišel v roke Amsrikan-ski Slovenec, v ksteragr se Pl-saaopoUoe zopet obrspuje v moje porattk» o srni* Psvla Skoda. Citira stavke mojega poročila ter pravi, "ako je ras tako btto, kakor g. Junko piše." 8 tem je hotel ovčkaun namigi* ti, da Junko laže ter da al je tisto sam izmislil. Pravi, da spreobrnenje, apokorjenje pred smrtM (bolj pmvilno bi bilo če bi g. Trunk zapisal: nadlegovanje pif zadnjih zdihljajih) se nikomur'se predbeciva. Jaz sem že več člsnkov čital, Id ao b»U pisani od strani duhovnikov, in prav gotovo tudi g. Trunka, v katerih so blufali svoja ovtice, da svobodomialsci in socialisti na zadnjo uro le kličejo duhovna ia spreobrnenje. G. Trunk dobro ve, da pravi s svojimi možgani misleči svobodomisleci in socialisti ss nikdar vel ne povrnejo k starim bajkam in v kremplje cerkve ter njsnlh služabnikov, kateri so cokljs napredku in t>pora izžemalesv. G. Ambroftič, ko js aptanav-Ijal slov. /aro v Detrottu, js v svojsm farnem lističu jenerjal m i «leče dstroitske Slovence, ka-teri so se otresli starih vraž in ss niso hoteli pridružiti njegovi fsri. Obenem Je namiga-val (blufal ovčice), da ss taki ljudje na smrtni postelji spreobrnejo, v dokaz da mu je neki slovenski duhoven pravil, da za ¿•asa njegovega duhovnovanja je bilo petnajst takih spokorjen- v- Todl jaz priznavam, da se najdejo ljudje polovičsrji, boljše račeno, šeme brez značaja, kateri pri bari na vse pretege kikajo In zmerjajo duhovne, ko hitro ae mu pa pripeti da mu 'štorklja' prinese otroka, ali da v družini kateri umrje, potegne klobuk na očsss in hajd moledovat duhovna sa obrede. To so kskor žs rečeno ljudje broz najsi In As pojnl sUrih vraž. Ds ss Js ps tudi dogodilo, da so svobodomisleca, hodili od strani cerkveno fanatičnih sorodnikov, sosedov in duhovna prisilili k cerkvenim obredom, ne more tudi g. Trunk zanikati. Slučajev je več, navedem naj samo enega: Rojak in moj sošolec Anton Benčič js bolehal za sušlco v slovenskem Rimu, v Jo-lietu. Bil je na steaovanju pri strogo pobožnih ljudsh. Ker se mu je stanje vedno slabšalo in ker bolnegs človeka nikjer ne marajo, najmanj pa pri pobožnih ljudeh, ao ga spravili v bolnišnico, Kar se rnsume, je bilo tako tudi boljše sanj, ker v bolnišnici Je boljia postrežba. Njegov "boarding bosa", pri ks-terem js bil poprsj na atanova-nju, js večkrat prlflsl k njemu v bolnišnico ter ga nagovarjal, naj aprejme duhovna In se la> pove, ker ds sa nJega nI več zdravja. Omenjeni ae nI dal pragovorlti ter je prosil, naj ga ne nadleguje, ker ga bolezen sama dosti nadleguje, da Želi mir. čez nekaj časa Je pobožni fanatik pripeljal seboj duhovna In oba sta ga počela natepati za spoved in obhajilo. Ker ae je siromaku bližala Že sadnja ura. v kateri Je atrašanako trpel, je v to pflvolil aamo sato, ds ss Ju odkrižal ter da je v miru čakal smrti, katera as mu Je čss» daljs bolj bližats. Ta pa .še ni omenjenima dvema Mdootovalo. Ker sta dobro vedela, da od nje-gs (!eqSrja nI mogofte drugače dobiti, ker ga tudi Mlo ni. Je duhoven spisal spremsMbo oporoke, katera as js glasil« poprsj na nJugnvs starte v starem kraju, spremenjena' pa toliko sa sveča, toliko sa male, katera prav gotovo nikoli bi ne bile brane, toliko za križ («pome» nlk). Dvomim de bi se isti ko-daj kupil. Tako bi sa njegove revne starše v starem kraju nič 8 npremembo njegove a prišla aasaj in ga nadlegovala, da jo peipiše. Siromak, v mukah na emrtni postelji. aamo da ae Ju odkriža. Jo Je podpisal. . Ali niso tukaj glavno vlogo igrali copakl, g. Trunk? Koliko Je bilo dotttnsms duhovnu sa dušo pokojnika, ali sa dušo nlega samega, ko ae je drznil ope- Vrtaa vessies HL—Društvo ET 70 JKJ priredi veliko vrtno .eseiico dne 4. julija v Willow I Springs« na grovu rojaka gelns. Cenjeno občinstvo is Cki- ha riti njegove revne vsaki cent posmrtnfne, ro je bil zavarovan? Ali je . ... . . ^ ~ Junkotova šmucarija, kakor s. «^T""?* * » * navaja vA.8,? Ker vem, da bo svobodomiselne čitstelje zanimalo, naj mi g. Trunk .oprosti, da objavim Ae drug slučaj glede copakov. Vršil se je na Calumeta, Mich. Rojak Geo. Krall j« imel.neko društva bo «krbel. veselice vflu. Odbor da bo po ; pstom. Za ples bo igrala naj-*>ljia slovenska godba. Ker bo . .«topnimi prosta, ae pričakuje velike udeležbe od strani prijateljev in znancev. Na svidenje ____ bolezen, in sioer po rokah so mu 4. julija!—Karel Kapelj, tmjzilk.^¡^fj^"v se spuščali vodeni mehurji, naj 1 bolj na dlaneh. Približno dve V Ustnica sredsiitva leti ni delal. Preživljal se je od Spornim strankam v Piercu, 70 hiš v vrednosti 14 milijonov |n sprav*» zedruga "Mali 10 stanovanjskih barak, sa kalsse je morala kupiti sa skoro Din 4*0,000 sveta, vse iz članskih prispevkov. Barake, ki nudijo js do 60 rodbinam, so že larfmžaa last. V zad-času so marljivi zlasti go-ranjski zadrugarji, ki pHdno zbirajo fonde sa zgradba svojih "Stan in domskih" hiš na Jesenicah. Iinamo tudi dva zadruA-na kina — na Jesenicah (Radio) hi v Trbovljah denarnem oz. bolniike podpore in nekaj ao mu W. Va. in Johnstosmu, Pa:: Va- pomagali bližnji sosedje. V tem polemfcuranje je postalo golo času mu je umrl otrok. Sel je k ^ebno pričkseije, ki je brez po- župniku, kateri še danes tam mena za javnost, zato ns objavi- mo več nobenega zadevL dopiaa v tej psse ondotne ovlice, ter ga prosil, ds bi mu pokopal otroka. 2opnlk se je drl nad njim, da že del j časa ni dal nič za cerkev ter da, ako plača $26.00, mu otroka pokoplje, drugače pa ne. George mu začne praviti, da že dve leti je brez dela radi bolezni, da nima nobenega denarja ter da že za preživljati njega in njegove družine mu sosedje pomagajo. Župnik mu je pel, da si naj izposodi. Geo. pravi, da nima u- v»to delavsko gibanje je imelo panja, da bi mu kdo posodil to- razdeljeno in glavni liko denarja, ker pri prijateljih ni d,eU 80 bm vedno: politična, Je že razne vsote dolžan; ae jih «trokovna, gospodarska in kul-ne upa prositi, ker sami slabo tu™ organizacija. Politična s Zvezi _ 4ftf f Jagtslaviji Delavsko gibanje je svoje delovanje razširilo vedno in od nekdaj že na vse panoge delavčevega udejstvovanja in življenjih potreb. Vsako količkaj obstoje. Pri neznancih da sploh ni za iskati, ker prav gotovo hi ne dobil, Župnik: "Well, otroka ne pokoplje m drugače, da plačate petindvajset dolarjev." Geo: "Father, jaz jih nimam in sem gvišen, da jih nikjer ne dobim. Father, kaj pa ko bi mi vi posodili, jaz vam bom pošteno povrnil, ko hitro bom zaslužil." 2upnik se jezno nasmeje ter pravi: To bi bilo eno in isto kot je sedaj.' Ako hočete, da otroka pokopi jem, prinesite omenjeno vsoto." Ker Geo. Krallu omenjene vsote nI bilo mogoče dobiti, se je s pogrebnikom, kateri se tudi še nahaja na Calumetu, domenil, da naj otroka pelje v cerkev, v kateri da bodo malo pomolili ter potem Šli z njim na pokopališče. Župnik je po svojih petollscih to izvedel in cerkev s ključem zaprl. Pogrebnik, kakor domenjeno, ae ustavi a pogrebe! pred cerkvijo. Pogrebci vzamejo mrliča z voza ter ga po stopnicah neeo proti cerkvenim' vratom. Ali glej! Vrata so bila zaklenjena. Na drugo stran ceste se je pa župlnk Šetal po trotoarju dol In gor in se smejal. G. Trunk, čigavo veselje Je bilo v omenjenem slučaju? Ali ne vašega kolega, kateri se Je .čez ce-. sto porogljivo smejal ko nista mogla starša Iti s svojim mrtvim detetom v cerkev in pomoliti Bogu, v katerega vi in vaš kolega verjamete? Kdo Je kriv, da s važo staro robo, v Imtl ro aaml ne verjamete, sajv večina duhovnov ne, nazadujete? Ali samersts šs reči, ds glede pisanja o copakih je Junkotova šmucarija? Yes, gospod Trunk. Svobo-| domislsci se ne vesele, ako iz avoje srede izgube somišljenika, I vesele se pa, kadar se kateri o» svobodi cerkvene teme, izmišljenih dogem, oerkvenik in kapi-tallatičnih poslušnosti. In to «e dogaja, sioer ne skokoma, ampak gro in tega ne zaustavi n.>-ben Trunk, niti papež v Rimu. Kar se tiče ve**ljsčcnjs v sv. evangeliju, ne zanikam, da nI tam zafrlssno. Prosil bi ps g. Trunka« da mi pošlje sliko nebes In angelov, kateri se vesele nad onim, kateri sprejme od duhovna hokus pokus predno umrje. Yea, g. Trunk, Kalvarij je do<«t| na avetu. Iste poseduje kapitalizem In njega pomagavka cerkev in na Istih Je delavatvo obojega spola grozno tepeno. Kar se tiče levic In desnic, pa ne vem, ell Je župnik na Calumitn na desnici in žtipnfk v Jolietu na" levici, aH obratno. Vem ps. da je bila prav alaba tudi na desnici, ne aamo na levici. Kajti n>-Jak<3eo. Krall nI Imel eopskov. niti si Jih nkmogel ispoisoditiJ Ob emrtni poateljl spremenjena oporoka mojega sošolca Anton Benčiča je bila izročena eednijl In aodnijs jo Je rasveljavlla. How do you like this anuff, Mr. Trunk? I.e« Junko. namenom; ds dosega politične u-«pehe v državnih zakonodajnih in upravnih tcleeih, dalje v vse-> »vročih .samoupravah itd., itd., strokovna, da daje političnim organizacijam zaledje in glavno, •la vodi mezdne boje in nadzira uspehe, ki jih je s politično organizacijo roko v roki dosegla v pogledu sodalno-političnih, delo-vno-zažtltnih in strokovnih zakonov, gospodarska, da pridobitve, ki sta jih prvi dve organizaciji dosegli čuva v gospodarskem o-ziru, da skrbi za gospodarsko pravilno uporabo Že obstoječih, in ns novo pridobljenih sredstev (dohodkov) delovnega rssrsda, kulturna ps, da skrbi za ieo-i razbo delavstva v pravem duhu, da bo razumelo in znalo delati in boriti ae v prvoimenovanih or-gahfzačijah, da mu nudi zabavo poslovnem ozira, delavstvo ne kupuje rado delavskih od delavcev za delavca isdanlh knjig. Zadružna v Ljubljani je izdala od L 1023 As 42 stvari sa dekvstvow in "Na-Aa Snaga" v Zagrebu pa večino hrvaUke delavske literature. Bedno izhajata: Zadružni koledar in Crveni kalendar. Zveza atavbnfh zadrug is že omenjenih vzrokov ne deluje preinten-zivno. Splošna zavarovalna zadruga y aru je interese svojih članov in vseh zadrug in zndru-garjev, ki se obračajo na njo, Pbljeddaka zakupna zadruga Izvaja načelo: "Proč a posredoval-cir in poizkuša na dveh velepo-sestvih v Slavoniji lastno polje-deljsko produkcijo, ki naj bi nun dila konzumnim in deloma produktivnim zadrugam aurovine: pšenico in druge žitarice, mast, meso,, jajca neposredno. Ko ae bodo ti poizkusi končali ia as bo slasti dognalo, kaj je najrado-nelnejše pridelavati, bomo lahko v malem žačeli poflndUAti in «rifno kulturo ter da končno skrbr tudi za njegov telesni razvoj in zdravje. Delo tretje organizacije v tem krogu je vršila že od prevrata sem Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani. Po 6. jartuarju 1929, ko pri nas prve organizacije ni *veČ, je njena važnost še tem večja. Ustanovljena leta 1919 je Zveza 1. 19» preoenovala svoj ustroj is navadnega društva v zadrugo in razširila svoj delokrog na celo državo.. m UWi ......... PMIM MW*I um trni ... «t ro n «t n v su-sa ii^nuii tst t It. ». tMt-harju. Služkinje je bile ae-m» (kena. ker je ravnatelj a družino šel na izlet na Golico. Po kosilu je zanesla služkinja mnogo pisem na pošto, potem pa se je zaprla v kuhinjo, češ, da gre spat. Ko so zvečer po 8. uri eoeedje začutili, da v Vilharje-vem stanovanju najbrž uhaja plin, so poklicali policijo, da vdere v stanovanje, ker se na trkanje nihče ni odzval. Slutnja je bila potrjena. Ko so odprli vrata, so našli v kuhinji poleg plinske cevi sedečo služkinjo, ns tleh pred njo je ležala neka knjiga, ki jo je bržkone do omotice prebirala, petelin na plinski cevi pa je bil odprt. Služkinja je bila že mrtva. Vzrok — neznan. Govorijo, da si je pred dvema mesecema vzel življenje tudf njen zaročenec in da je njen samomor posledica obupa radi tega. Točno pa se ne ve. Mogoče vedo o tem kaj pisma, ki jih je služkinja oddala opojne na pošto. Aretacija doktorje-vlomilca Celje, 12. junija 1980. V raznih krajih in mestih Slovenije je bilo zadnje čase pogosto vlomljeno in izvršeno mnogo tatvin. Oblasti so zasledovale vlomilca, dobile sled za njim ter sumile s tem bivšega odvetniškega kandidata dr. Rudolfa Fohna iz Celja. Zasledovsli so ga, a ga niso mogli prijeti/ Zdaj so ga prijeli. Izdal se je sam po nesreči. V Petričko-vem gozdu v Liscah je imel svoj brlog, tamkaj je prebival in skrival ukradene stvari. V sredo popoldne pa je svoj mokri dežnik oj^esil razpetega pred vhodom v svojo duplino. Baš tedaj pa je prišla tam mimo orož-niška patrulja iz Celja. Razpeti dežnik v gozdu ji je dal povoda, da je stopila bliže in našla v duplini dr. Rudolfa Fohna, baš ko si je na ražnju pekel in cvrl troje piščanov. V duplini so našli še krog 30 novih moških "klobukov, ki jih je ukradel iz trgovine Skribarja v»Celju, dalje več RBgečenth' petelinov in drugih ptifeev ter večjo število jelenovega rogovja. Poleg tega so našli še dva mikroskopa, vredna nad 8000 Din, ki ju je ukradel pred tednom v "kranjski gimnaziji ponoči. Iz izložbenega okna Pirčeve brivnice v Celju je bila pred 14 dnevi ukradena zbirka hroščev — tudi te so našli v votlini. Doktorja so seveda aretirali ter prepeljali v celjske zapore. Ob aretaciji je izpovedal, da ima podobno skrivališče in shrambo tudi v nekem gozdu pri Storsh, ki so jo tamošnjl orožniki po točnem opisu aretiranča tudi našli. Tudi v tem skrivališču je T>ik> shranjenega precej ukradenega blaga. Predmeti, ki so jih našli ukradene pri njem: 30 klobukov, ns-gačeni divji petelini, zbirka hroščev, jelenovo rogovje — dajo domnevati, da ni kradel radi vrednosti, ampak iz nekakega nagonskega nagiba. Mogoče bo-leha za kleptomanijo, nagnjenje do kraje brez kakšne posebne koristi. Preprečen požar na Dolenjskem Ljubljana, 12. junija 1980. V Golnl vasi pri Novem mestu je hotel nekdo zažgati hišo, ki je krita s slamo in je last Bsntks, ki se nahaja v Ameriki. V hiši sicer nihče ne stanuje, a stoji sredi vasi in bi s požarom nje bila v nevarnosti vse vas. Požigalec je zažgal streho na zadnjem koncu ter zbežal. V bližini stoji gospodarsko poslopje, stoji skedenj, vae s slamo krito in polno mrve— velika nevarnost bi bila, če bi se vse to vžgalo. Sreče pa je, da so sosedje ogenj pravočaano o-pazili ter ga tudi pogasili. 8 tem je bile velika neareča odstranjena. avoje člane dva originalne lesoreze slikerje Ivens Kose In sicer "Vintgsr" Ur "Gorenjsko pokrajino". Poleg tega bo izdala monografijo slikarjev bratov Vidmarjev s barvnimi reprodukcijami njunih najboljših del. Reprodukcije bodo na najfinejšem papirju tll&ene In jih bo krog 30. Članarine za Umetni- ško Matico znaša 24 Din. (za Ameriko 1 dolar), kar ni mnogo. Namen ji je, popularizirati slikarje ter jih v cenenih a lepih izdajah pokazati občinstvu, ki ji je slikarska umetnost težko dostopna. Edicije bodo izšle še pred božičem. Ustrelil se je na grobu svoje žene. — Na radvanjskem pokopališču (Maribor) so našli predvčerajšnjim mrtvega moža, čigar imena niso poznali. Poleg njega je ležal samokres, s katerim si je končal Življenje. Kasneje so v mrtvecu spoznali 62-letnega krojaškega mojstra Vaclava Ehma. Končal si je življenje ob grobu svoje žene. PoskuŠen samomor. — Na državnem mostu v Mariboru se je v torek zvečer poskusil ustreliti msriborski trgovec Rsdo M. V bližini stoječi detektiv je naglo priskočil, mu izpulil is rok revolver ter ga odvedel na — policijo. Tam so ga — vtaknili v policijske zapor^ Ko se je* u-miril so ga spustili. Zakaj je hotel vzeti sam sebi življenje, ni znano. Romunski avtomobilisti v Ljubljani In na Medu LJubljana, 12. junija 1930. Romunski avtomobilisti so priredili izlet na svojih avtomobilih v Jugoslavijo. Obiskali so že Beograd,'Zagreba včeraj pa so iz Zagreba dospeli preko Novega mesta ,v Ljubljano. Vso pot so jih pozdravljali, v Ljubljani so imele hiše razobesene zastave, občinstva se je nabralo precej na ulicah, skozi katere so voslli avtomobilisti. Izletnike vodi bivši romunski zunanji minister Mitilineu. Zunaj mesta so jih pričakali zastopniki naših oblasti, potem so se odpeljali skozi mesto ns vrt Zvezde, kjer je bils zakusks in kjer se je izgovorilo več nspitnic. Ob 1. so gostje nadaljevali pot po od kratkega dežja lepo poškropljeni cesti na Bled, kjer jih je sprejel župan in mnogi drugI, povabila jih je tudi kraljica, na vrt svoje vile Suvobbr, danes pa se odpeljejo avtomobilisti preko Ljubljane ln Celja v Rogaško Slatino. — Mnogo izletnikov se je iz Zagreba vrnilo domov ob vesti, da so dobili novega kralja, da je namesto sina stopil na prestol oče. Toča, toča ... Na Dolenjskem in tudi v ljubljanski okolici kmetje kosijo žito, ker je toča zbila vse klasje. Na binkoštno nedeljo pa, ko prfšlje bog svetega duha modrosti med ljudi, je bil z neba poslan tudi hud naliv na Prekmurje, ki mu je sledila toča, debela kot oreh. Pobila je vse vinograde in polja, zlasti v Dobrovniku in Bogoji-ni. 90% setve je uničene. Voda je zalile tudi mnogo hiš ter polja. Škoda, ki jo trpijo Prek-murci, je velika. Mnogo truda in martre je bilo zastonj. Pomagati si ne morejo, a čakajo jih visoki davki. Vsaj te bi Jim lahko odpisali. "Proletaree" prepovedan. — časopisi poročajo, da je notranje ministrstvo prepovedalo uvažanje Proletarck, češ da je izrečno komunistični' list. Oblast je pač v zmoti in ko Jim bo pojasnjeno, da je socialističen list, ga bodo mogoče spet dovolili. Bivši klerikalni poslsnec aretiran. — V Rajhenburgu je bil zadnja leta za župana bivši klerikalni poslsnec Jože Skoberne. Proti njegovemu župsnskemu poslovanju so se množile pritožbe s strsni občinske oposicije (demokratje in socialisti), pošiljali so pritožbe z dokazi napačnega poslovanja na razne višje urade. Dokazi so teko bremenili ftkoberneta, da je obleat uvedla preiskavo. Kaj ?se je zakrivil, nI znsno in ne poročajo. Toda preiskava je dozorele toliko, de so v drugi polovici mesece msjs aretl-rsli Skoberne ta In odvedli v celjske preiskovalne zapore. Vos šel preko ■sge^-Poseet-nik Jenes Zeleznik iz Mirne vesi je vozil ee žago hlod*. Ko je peljal na žago v Radole, je hotel1 med vožnjo pri CužnJI vasi za- IJsietnlške Metke v Ljubije- ■■ ■ ■ ni bo izdela za letošnjo darilo za. fr*I voz. Pri tem mu Je spodrs- nilo ter Je zašel z nogo pod kolesa. Zsdnje levo kolo mu je šlo čez desno nogo ter mu Jo strlo pod kolenom. Ns klice po-nesrečencs so prihiteli Iz Cuftoje vasi qa pomoč. Kmalu je prišla tudi njegova žena, nakar so gs odpeljali k zdravniku v Mokronog, potem pa v kandijako bolnišnico. FROSVETÄ LJUDSKI GLAS t Še malo odgovora Girard, (k — Zelo sem bil ras-kačil br. Juvančiča ln Anžička. Prvega zato, ker sem mu priporočal, naj si naroči Prosveto, drugega pa, ker sem rekel, da je agent nekega drugega društva na škodo SNPJ. Juvančič si takoj pripisuje delo, katerega nI sam napravil, ko opisuje, kako je ustanovil društvo Št. 643 SNPJ, za katero gre veliko več zasluge bivšemu članti, ki je zdaj v stari domovini In ae ne more postaviti za delo, katero je on napravil, a si ga sedaj druga o-seba pripisuje sebi v reklamo. Bh Juvančtč se morda spominja, ko je protestiral na aeji društva Št. 49 proti predlogu, da društvo podvzame korake, da se u-stanovi angleško govoreče društvo SNPJ. Rekel Je, da čas še ni zrel. Si je mislil: "Ne bo na-grade—ker je mislil nanjo—če društvo sodeluje." Kolikor Je on delal za ustanovitev društva, je delal na iniciativo A. Zoreta, kateri je bil zelo aktiven za novo društvo. Glede mojega sodelovanja on dobro ve, kakor tudi društvo, katero mi je dalo priznanje. Pravi, kaj »em že jaz napravil za jednoto. Ako je radoveden, če sem kdaj delal za društvo in SNPJ, ae naj obrne na št. 685 ali pa na gl. preds. V. Cainkarja, kateri, vem, da ima kake beležke v arhivu o ustanovitvi društva. Nikdar nisem vse sebi pripisoval zato, ker se vedno najdejo napredni rojaki, da dobri stvari pomagajo. Br. AnŽiček bi se tudi rad prikazal javnosti kot dobrotnik društva in SNPJ. Nekaj takega Je bilo namreč razvidno iz njegovega dopisa v Ljudskem glasu meseca marca. Ob vsaki priliki pa bruha v člane SNPJ, če njemu ne kimajo, de dobro se spominjam, ko Je na seji tistegs društva, ki ga je ustanovil, da bi škodoval SNPJ, kričal: "Bratje, SNPJ ne more več dobivati članov, čeprav jih je pridobila več kot katera druga organizacija." AnŽiček priznava, da sem delsl ns to,'da se ga sprejme nazaj v društvo. Delsl ssm pa samo zato, ker sem mislil, da bomo zacelili tiste stare rane, ali žal sem se zelo motil. Kmalu potem, ko je -bil ponovno sprejet v društvo SNPJ, je začel bruhati v članstvo, ker. mu niso bili všoč zaključki, ki jih ja članstvo aprs-Jelo. Pa se je hotel pokazati do-brotnika na škodo SNPJ. Je mislil, da bo kar doma v hiši narekoval, kaj da mora članstvo sklepati. 7, Teneek, član društva 40. Dr. P. Maldl: Mohia ihrMta mrtvili Zakaj zanima ljudi baš to, kam tekajo mravlje? Vzrok ter mu vprašanju je pač ta, da mravlje ne tekajo posamič, kakor večina drugih živali, ampak navadno v tropih po sto in sto, včssi tudi v skupinah na tisočo. Njih pot ima podobo ozkega traka.!. Ti trakovi pa so znani vsakemu prijatelju prirode. Človek bi mislil, ds je lehko odgovoriti na vprašaje, kam tekajo m revije, zlasti lahko, še bi Imel potrpljenje, zasledovati tekanje mravelj v obeh amereh. Toliko truda pa si dajo le redki ljudje. Ta "mravljinčja cesta" namreč ni tako enostavna, kakor bi sklepali na prvi pogled. Gre namreč čez drn in stm in ker je dostopno m reviji, skoro nesnst-ni ilvallei, nI dostopno človeku. Kar lahko prehodi mravlja brez posebnega truda, to zahteva od človeka včssi velikih naporov. Vzemimo na primer slučaj, ko je treba prodlretl skozi goščavo! Zato pa je trideset do petdeaet metrov dolgs pot as mravljo že utrudljiva In pomeni v primeri s človekom toliko kolikor zs slednjega pet kilometrov razdalje, sli eno uro pešhoje. Ce presojamo mrsvlje, moramo ne nje gledetf z njihovega, ne pa s našega vidika In ne amemo pose M -ti, da Je U žlvallca komaj 10 milimetrov dolga. Ce smo torej vse te ovire srečno prebrodili In če nismo izgubili poti Iz o«, pride-mo do mravljišče sli do dreves-nega štora, kjer domu Jejo črne mravlje, ali, če smo šli od mravljišče do meste", kjer se "mravljinčji trsk" cepi ns val prame- nov in Čijih posamezni pramen-čki vodijo k drevesu ali grmu. Vzemimo najprej prvi primer. Kraj, kamor vodijo ozki trakovi mravelj, je trenutni lov» ski revir mravljinčjega gnezda, od katerega Izhaja pot Ce bi mogli mravlje zasledovati globlje v ta kraj, kamor se iztekajo njih pota, bi najprej videli, da begajo navidez brezciljno vijugasto sem in tja in da obiskuje* jo eno rastlino sa drugo, dokler ne najdejo mastne gosenioe ali ne baš urnega hrošča ali nočnega metulja, ki prespi dsn. Ce ne bi bile mravlje tako neznatne ži-valice, če bi bile tako velike kakor so levi in tigri, bi imeli o tem napisane Še debel knjige, ki bi pripovedovale, kako krvoloč-na in zverinska so ta majhna bitja. Pot ne vod* mravelj vedno v lovski revir. Primeri se tudi, da drži navsgor, po deblu ali na grm. Kaj neki je tam tako viso. ko, da vabi ln vleče mravlje? Lovski plen jih tam ne čaka, drugače ne bi mravlje tekale nazaj praznih rok in čeljuati. Zato pa opazimo na njih drugo izpre» membo — napet trebušček 1 To je posebno zasnavno na obročkih zadka, ki so se tako razmaknili, da je med njimi vidna bela koša. Mravlje v tem stanju sp<* minjajo naravnost na človeka, ki je precej dobro rejen, pa so mu hlače sdrknlle nekoliko nižje in mu je telovnik odskočll malce višje. Česa so se naše mravljice pa jedle aH naplle? Piva ali vina, tega demona-alkohola. Ne enega ne drugega. To, kar jih napenja, nI nič drugega kakor neke vrste precej sladka vodena tekočina, ki jo lsločajo listne uši ln druge žuželke. Običajno brizgnejo te živali Imenovane Izločlne ls konca zadnjega dela telesa, s hitrim gibanjem zadnjih nog. Kapljica kane na spodnji listič ali vejico, kjer se posuši ln dobi glszurno prevleko ter ja podobna medeni rosi. Naše mravlje pollžejo to medeno roso, znajo pa si tudi preskrbeti te slaščice naravnost pri viru. Zato obiskujejo listne uši, se postavijo sa njimi ter začno s svojimi tipalkami otipavati in božati listne uši, dokler se jih žival ne usmili. Ko prlvsdignu zadek in kane iz njega sladka kapljica medene tekočine, se mravlja hvaležno nasrka in odide. Tem ušem ne store mravlja, ki so sicer razvpiti krvoloki, nič žalega. Da, primeri se celo, da jih branijo in ščitijo prad navalom sovražnikov, ki na primer kakor ličinke tenčičarioe živijo od Ustnih uši, ali ki kakor na. JezdDlk, ležejo Jajčeca v telo Ustnih uši. O tem razmerju mravelj do listnih uši so strokovnjaki Še mnogo razmišljali in jih primerjali z molzno živino, ki si jo goji človek pri hiši. Zato splošno smatrajo listne uši za molsno živino mravelj, opisano manipulacijo, ki povzroča ispuššenje sladks tekočine ps ss molžo. Tods vrnimo ss zopet k vprašanju mravljinčjih potov! V stepah ln pustinjsh toplejših pasov žive vrste mravelj, kojih pote ne drže niti v lovišča, niti k listnim ušem, smpsk na njive in travnike. Tam zbirajo mravlje semena Ln zrnje vseh mogočih rastlin ln žit ter jih nosijo domov v mravljišča. V veliki suši in po-letju se mravlje hranijo it teh zalog. Množina teh zalog včasi tako silno nsraste, da vsebujejo stari zakoniki posebno določbo, čigava last Je žito, ki se najde v mravljinčjih shrambah. V tropskih gosdovlh Južne Amerike nahajamo slsdejlč mravljinčja pota, po katerih prenašajo mravlje še znsšilnejše prad mete od teh, ki smo jih prsvksr opiasli. Ta pote gredo čes pragozdna tla in visoko Ass nje preko visokih lljan, ki tvorijo viseče mostovs In pod veje-ml in vejicsml pragozdnih velikanov, ki Jih vežejo lljene. Poleg tega tvorijo mravlje same šive mostove. Primejo se druga druge s čeljuetm! za atrok, de nastane verige, po keterl hodijo mrsvlje aem in tjs. Takšne verige ae nsjdejo posebno v bližini neprehodnih mest ned vodo. Lehko si mislimo, kekšen živahen vrveš vlade ns tskšftih mostovih. Mrsvlje se premikajo kakor akrobati le nosijo v •vojih čoJJuetih včesl prav nenavadne reči — okrogle ali napol okrogla koae zelenih listov, ki Jih drže visoko nad glavami, da se sdi, kakor bi imele a seboj dežnike ali solnčnlks. Kaj počenjajo mravlje s temi listi? Ali jih jedo? To vprašanje je dolgo belilo glave učenjakom in opazovalcem. Slednjič so ga rešili. Prišli ao do spoznanja, da mravlje razžveči-jo te liate v drobno kašo, v kateri goje nekakšne vrste gob, ki so slične našim šampinjonom. To, kar imajo mravlje od teh gob, pa niso sadovi, marveč mi kroekopično . majhne otekline gobnatih vlaken«, ki se vlečejo skosi to zeleno kašo. OrgailutorlM opisuj« jate Anna Rurlak, ki ae nahaja na prostem pod varščino, opisuje življenje v zaporih v Atlantl, kjer petero njenih toverIŠev še vedno čaka odrešenja New York, N. Y.—-FP)—-"Te-rorlslrsnje nas ne more uplašltl ter nas odvrniti od našega dela sa organiziranje delavcev na jugu," je Izjavila mlada agitatorl-ca, ko je opisovala razmere v Pulton Tower. Ječi, kjer je bila zaprta. Ječa je zgrejena Iz kamenja in železa. Sanitarne razmere so salo nepovoljne. Jetnikov, ki bolehajo na nalezljivih košnifc boleznih, ne ločijo od zdravih. Nekoč so zaprli med obtožene komuniste dva j sifll|tlka. Jetniki ne dobe nobepe pošte rasen pisem od najbližjih sorodnikov. Tudi časopisov ne morejo dobiti. Pogosto sq'*t tudi vršilo preiskave v njihovih celicah, pisati jim ni bilo dovoljeno. Mimo ječe so park rat paradirali klanov-cJ ter jetnikom grozili, da jih bodo llnČali. O delavcih na jugu se lsraža selo pohvalno. Pravi, da so salo navdušeni za delavske organi sacije. Gangežl oropali državno ekladi» Chlcago, III.—V nedeljo okrog deasts ure zvačer js vdrlo v državno skladišče na Wabash sva. petnajst oboroženih bandRov, ki so nad vladali službujočega stražnika, nakar ao skladišča popolnoma izpraznili. V skladišču so se nahajala velike množi* ne zaplenjena, pijače, ki so jo prohibičnikl zaplenili pri rasnih butlegarjih, Ukradeno žganje Js cenjeno na $200,000. Ker Je bilo v skladišču tudi precejšnja množina CaponiJeVega žganja, ki J« bilo zaplenjeno ob priliki prevoza v Chlcago, se sumi, da so žganje ukradli njsgovl ljudje. Kandldstje v kongres razočarali woresstsf*ks delavce Worceater, Mass. — "Mislite, ds Je'vprašanje prodaje piva najvažnejše U delavce," sa glasi odgovor delsgatov centralne delavske unija e VVorcasterJu na izvajanja kandldetov v nižjo zbornico. "Kar nas zanima, je, kakšno stallššS zavzemate napram vprašajem brssposelnost» ne podpore, *ylftlow dog' pogodb, protlinjunkcljtikth sskonov, železniških konsMldscij In farmar-ske od pomoč i. Pivo Je za nas postranskega prtnena." Moški med 4ft. in SS. letom naj-] spoeobnsjši Detroit, Mich.—Cikaški zdrav-nik dr. J. E. Britton je izjavil pred konvencijo Ameriške medicinske asociacije, da je prepričan, ds smeriške industrije delajo veliko napako, ko odpuščajo delavce, ki so prekorsčili 48. leto svoje starosti. Britton verjame, da je moški najbolj de-laven ln lahko največ koristi mod svojim 36. in 85. letom. Moški, ki Je prekoračil 48. leto, je boljši, kakor Je bil poprej« In lahko še mnogo koristi, zato se mu ne zdi pametno, ker delavce v tej starosti odpuščajo, kar Je na škodo industrije in delavca. Komunistična agitetorja pretepena na unljekem sborovsnju Chicago, III.—Unljskl delsvcl, ki so v nedeljo sborovsll v prostorih pleskarske unije na West Adams cesti, so pretepli in no-vsrno i »oškodovali dva komunistična agitatorja, ki sta prišla na zborovanja, da razdelita msd delavce letake, v katerih je napad na Ameriško dsiavako federacijo. Eden teh agitatorjev je podlegel (poškodbam, dočlm so drugi nahaja v bolnišnici. Njegovo stanja je nevarno in policija jo mnenja, da no bo mogel tdentlfloirati napadalcev. Z acroplanom poletel na Bermu« do In nazaj Valley Stream, N. Y. — Pilot Roger Q, Williams, ki se Je udeležil transatlsntskega poleta Is Maine do Rima, je s letalom Columbia, s katerim Je Clarence Chamberlain poletel Is New Yorka v Nemčijo, poletel na Ber-mudsko otočje in nassj v New York brea prletanka. Preletel Je vsega skupaj 1,600 milj. Njegov polet je bil komercialnega sns-čaja. " • - ' Parmureka sad ruga prodaja . premog Billings, Mont. — Farmarskn unijska agencija v Montani, ki Je bila inkorporirana pod državnim kooperaoijsklm sakonom, je prevsela prodajo premoga Is premogovnika BAB Coal družbe, kar pomeni, da bodo člani zadruge lahko dobivali dober premog po primerno nlsklh cenah. Kooperativa namerava prevzeti tudi razpečevanje mlinskih Isdelkov. Težki časi so povzročili odpusti-ter železniških delavcev MUwauk«e, Wls.—Mllwsukse železniške družba nasnanja, da Je prlailjena odpustiti 170 de-lavoev is lokomotlvskih delavnic In 280 i« oddelka sa popravila želesnlšklh vos. Odpuščeni bodo dne 1. Julija. Za odpuščano dslavee ns bo dsla najmanj dva sseca. Vzrok temu pošiljanju delaveev na nozašeljene počitnice ao slsbl časi. žrtev ekonomske k rise Hsn Franciaco, Cel.—V tukaj, šnjem morskem zalivu so našli truplo utopljenca, oblečenega v ponošeno in oguljeno obleko, pri katerem so dobili listek, na katerem ao bila napiaane sledeče besede i "Bil sem brez dela In brez denarja. Krasti nisem hoteli Tb je vse." "«le<*0%»«s»ftM t Partaa. ST"' " PROSVET« * T f ' •foREK, 1. JULUA. ROSA (Frnrt, UkbiUu P overt o dveh ieaah Spied Angelo Cerkvenlk litarsraaai kont«U PrariU) Tukaj »kon, ijfrajen na ekatremnem načelu o brezpogojni privatni lastnini moža in lene (kakor da »ta drug drugega kupila!) — tam pa jasna zavest, da nobena trajna organizacija ne more temeljiti na načelih zaaebne lastnine? Že sama narava dejansko pija nauk o absolutni zasebni lastnini: potres uniči ogromna mesta, bogate rodbine Izumirajo, Čas zatira celo znamenja nekdaj mogočnih ljud: stev ... Nekdaj so imeli celo sužnje. Danes so sužnji samo zakonci in delojemalci. Delavec je nutenj, ker vsaj danes Ae mora biti suženj, zakonski mož in zakonska žena pa sta sužnjs, ker sta -- živali ... Kje je izhod? Svobodna ljubezen? Svobodna ljubezen — saj ljubezen ne more biti nesvobodna. Svobodno izživljanje spolnoeti? Bodi, če ne more biti drugače! Zakaj bi se prestrašila poslednjih konsekvenc? Zavoljo higiene? Danes, ko je zakon bolj zrahljan, neko kdaj prej, je nevarnost obolenj manjša, nego Je bila . . . Znanost in zakon ne moreta vendar imeti nič skupnega I < Današnji zakon .,. ženska je alužkinja ... ženska ae prodajs. In ženska se ne bi smela več prodajati I Zazdelo se ji Je, da je stopila na severni pol in z orjaškim glasom vprsšsls vse sestre In brst« ns obeh straneh zemeljske oble: Bratje In se«tre. koliko vss Je, ki se niste prodsli? Koliko vas je, ki ste se udsll brezpogojno in ssmo ljubezni sli vss j elementsrni sili spolne strssti? Koliko vss je, ki niste služkinje, dekle v najgrtom pomenu te besede? Koliko vss Je, ki ste — mstere? Onemela je. Mstl, o mati! Samo zato ne razumem veličine zakona, ker nisem mati, ker najbrže nikoli ne bom mati... — Se ptički imajo gnezda . . . — Kdo Je to rekel, aeatre? Da, še ptički imajo gnezda, a mi niamo ptički, mi amo bogovi , . . Matere naj ne bodo zgolj matere, zavedajo naj ae, da milijonom mater ni toplo gnezdo. Milijonom mater je kopica otrok aamo nepopisno trpljenje — milijonom In še milijonom otrok nič msnj. Priti mors tisti veliki čss, ko bodo otroci ssmo — ljudje brez rodbinskega imena, stebri večno obnavljajoče se, večno pomlsjujoče se druifoe. Sestre, zskon ne more biti regulstor spol-negs lstivljsnjs, ker Je zskon sekundsros for-ms, spolnost pa praelement vaega živega. Oblike ao od danea do jutri, življenje pa je od pra-davnine, preživelo je Že brezštevilno oblike in bo preko neitenllnHi oblik šlo v brezčasje. Življenje pa je v bistvu svojem — spolnost.,. Današnji zakon Je samo ena izmed tlao-čerih oblik, ki ao v ozki, celo v najošji zvezi z današnjim do podstsve nemoralnim družabnim redom, ki mu Je človek — pes, denar pa — Bog. Današnji sakpn je bančns menica, kupns pogodbs, denarna zadeva par ozcoUenco! Prestrašila se je svojih misli. Saj vem, si je dejala, to so samo strašne nočne misli. Ponoči so misli sploh podobne sanjam. Podnevi, ds, podnevi mislimo bolj realno. Zasmejala se je na ves glas. — Zakaj se smeješ. — Sama sebi, Bojo. Čudežno in akorsj smešno Je to si»o«nanje. — O čem govoriš? _ Da smo ponoči bolj svobodni, nego podnevi, da nam je dan rabelj. Vidiš, zato so se , vse velike zarote kovale, skovale in uresničile ponoči. Sploh je bila svetloba po temi! Zato se tudi elementi praživljenja izživljajo najsi-loviteje in najstraatneje v — temi . ,, — Ne razumem tvojih besed ... — Nikdar jih ne boš razumel, zakaj ljudje, ki mislijo le nase, ki vidijo v sebi središče, okrog katerega se vse vrti, ne morejo nikdar razumeti ljudi, ki strastno in z nepopisno ljubeznijo šele iftčejo — središča . „ in ga nikdar ne najdejo ... t — Mrzla si . . . — Vsi, ki mislite samo nase, pravite o drugih ki mislijo tudi na vas, a ne samo na vas, da so mrzli 1 Dež je ponehal. Burja se je zaletavala v vetrnice, ki so močno škripale. V bližini, tam čez ceeto, so pripogiball vrhove svojih stebel visoki, v ognjenih bliskih orjsški, topoli ... Od dsleč je prihajalo zamolklo grmenje, kakor da ae a hribov valijo ojgromni plazi, bobnajoč rušeč pod aeboj gozdove in vasi ... \ — Tako smo majhni, Bojo in tako amo veliki! V nas v^sb je — Bog! Zato je Kriatus imenoval Boga svojega očets, zato gs je imeno-vsl — očeta vseh nas. ba, Kristus je zaslutil resnico. Položila je roko ns njegove mehke lsse in zaspsls. Bojo je bedel Kolikor so Rosine misli bile vsesplošne ln brezosebne, toliko so Bojeve bile do skrajnih meja ozkosti osebne in skoraj sebične. - Mučil je svoje možgane venomer z eno in isto mislijo; kaj storiti? Umreti? Mogoče bi umrla Tanja, mogoče Rosa? Pogledal je na Roso ... V ognjenem blisku je uzrl nleno obličje, tako mehko, tako Čudežno lepo. Mraz ga je stresel ob pomisli, da bi ta prelepi obraz strohnel v mokri zemlji. Ko se je zelotil pri misli o Rosini smrti, se je zopet začel kesati. — Saj jaz kličem smrt nadnjo ... Saj jo prosim, naj pride. O, če bo kdaj prišla! Ne, ne .. . Rosa naj živi, še dolgo naj živi! Rajši naj umrem jas! Kakšna podla, ostudna žival sem! Zgrabil ae Je s rokami za glavo . . . Najraje bi bil stri svoje Isstne možgane. Utrujen in ves izmučen je ob zori, ko se je tudi nevihta polegla, zaspal. XVIII. Se dva meeeca je trpela, a življenje se ni spremenilo niti za las. Vse dolge in strašne noči ao ae ponavljale, vse so si bHe do pičicc enake. Zaelutila Je celo, kaj se v Boju godi, zaslutila je njegove zločinske misli. Včasih je gledal vanjo in tedaj je naenkrat po neki taji na t v eni moči zaznala, da je mltlll na njeno smrt, da si Je njene smrti zaželel. V njej se je vse uprlo. Umrla nsj bi ns ljubo neki mrtvi formslnosti. (Dalje prihodnjič.) Eatrgija - vir IMjuJa Drugs svetovns energijske kon- Od 16. do 26. junijs se Je vr-iila v Berlinu drugs svetovns konferenca, ns kateri so raz-pravljali'o*izrabi prirodnih sil, o smotrenem izkoriščanju vodnih moči, premoga, nafte, vetra, bi-bavice (plina in oseka) itd., vob-Če o energiji, ki jo v čedalje večji meri vpregamo v silni stroj našega vsakdanjega Šlvljenja. 2e Aristotel Je spoznal, da je lahko izpremeni. Vse neštevilne oblike, v katerih se javlja energija, se morejo zdrušitl v štiri bistvene skupine: v toplotno, kemično, mehanično in električno energijo. V peto skupino bi lah- ko uvrstili svetlobno energijo, vira od solnca tudi veter, ki je ker ae pa ta vaslej pojavlja v zvezi s toploto, Jo lahko štejemo tudi tjsksj. Vse te oblike e-nergije ao pa v tesni zvezi — nenehoms se Izpreminjsjo in pretvsrjsjo drugs v drugo. VsakrAna energija, ki jo Izkoriščamo, ima Isvor v solnčnl e-nergiji. Sotnce je studenec. Iz katerega črpamo energijo sa energija pravo bistvo vseh reči svoje potrebe. V rastlinah se la- in dejanski ai ne moremo zamisliti. nobenuga življensk« «a pojava in nobenega dejanja, kjer ne bi soodločala energija. Energija žene »vetovja po vsemirju In klele obličje naše zemlj.. (KI e-nerglje. ki jo siplje k nam soln-ce — vir v»ega življenja, cvete in rodi rastlinatvo, ki Je zopet ftogoj za razvoj vseh višjih oblik življenja. Vse naprsve. ki smo ljudje nanje tako ponosni, vss Je ssmo ukročena energija, pa bo-diai da gre za parni stroj, eksplozijski motor ali elektriko. Ve« napredek, vsaka civillsacija temelji na izkoriščanju In pretvarjanju energije. Energiji« Je poživljajoči gibalni element v nasprotju z mrtvo materijo, ako nočemo tudi te smatrati za po-ftdfcio obliko energije. Hres nergije bi bilo brozkrajno e-vse- prcmlnja In hrani solnčna toplota v obliki kemične energije. Semkaj spada premog, ki ni nič drugega kot ostanek predzgodo-vinskega rastlinstva. Pri kurjenju s njim se v njem nakopičena davna solnčna toplota sprošča in jo lahko s pomočjo parnih strojev pretvarjamo v mehanično energijo, ki nam lene delovne atroje. Mehanična energija pa as dsndsnea v čedalje večji meri pretvarja zopet v električno, ki Je za nas naj ideal ne jša oblika, ker Jo Je mogoče na naj lat j I način pretvsrjstl v vse druge. V električnih motorjih jo prisilimo, da nam dela, v rlektrokemlč-nih procesih ae pretvsrjs v kemično energijo, v električnih pešati. kuhslnikih In žarnicah pa se spreminja v toploto, de nešteto primrror bi lahko navedli, ka- mlrje eno samo neskončno poko- ko v strojih In aparatih prehaja l*!^* « nergija Is ene obHke v drugo. Kaj Je energija? Po neki defl-. Vodni« »lle. ki ae danes le vse-nicijl je energijs del« in v*e knr imvaod Izrabljajo, s» tudi aamo U nJega nastane ali m v delolpretvorjena »občna energija. 8olnČna toplota Izpreminja mor sko vodo v pare, ki se nad celinami zgoste v padavine, napajajo hudournike, potoke in reke, ikojih neizčrpno energijo izkoriščamo v turbinah. Prav tako iz- posledica neenakomernega ogrevanja zemeljske povrllne.| Ker pa energija vetrf* ni lahko ukroti j i va ln ker bo neposredno izkoriščanje solnčne in zemeljske toplote uspelo šele namcem, si ljudje dandanes soln-Čno energijo lahko podjarmimo samo na dva načina: a sežiganjem goriv (premoga, petroleja, lesa itd.) pa s izkoriščanjem vodnih moči. Zal pa sta ta poglavitna vira energije zelo neenakomerno razdeljena po sem Ui. Največ premoga je pri nas v Severni Ameriki, ki Ji šele po dslJAem presledku slede Azija, Evropa,. Avstralija, Afrika in Južna Amerika. Vas zaloge premoga na svetu cenijo na 7,400 milijard ton. Ce upoštevamo, da se je 1967 porabila le poldruga milijarda ton premoga, potem na pred "temno bodočnostjo, ko bo zmanjkalo gorivH, še tisočletja ni treba biti strah. V tem ras-dobju bo pa človeštvu prav gotovo uspelo priskrbeti al novih, sedaj še neznanih energijskih virov. Skromneje so odmerjene zaloge petroleja. Računajo, da ga je v vseh ležiščih na svetu le še dobrih 6 milijard ton. Ker se pa pri današnjih potrebah porabi le kakih 120 milijonov ton letno. Je tudi v tem pogledu danea vsaka bojazen še prezgodnja. Res uteg- ne nepopisno nagli razvoj avtomobilskega in letalakega prometa današnjo potrošnjo v kratkem silno dvigniti, toda sedaj umetno pridobivati bencin že tudi u-metno z utekočinjevanjem premoga. Vprašanje ^petroleja je najbolj neugodno za Zedinjene države, ker odpade nanje več kot dve tretjini današnje porabe, imajo ga pa tamkaj le šestin-ko celotne zaloge na svetu. Ako bodo Američani črpali petrolej še v bodoče v današnji množini, potem morajo njihovi petrolej-skl vrelci — ako so rsčuni pravilni — vsahniti najkasneje v šestih ali sedmih letih. Tudi kar se tiče izrabe vodnih sli, je 8everna' Amerika na prvem mestu. Dsnes dsjejo ameriške reke nad 12 milijonov kilovatov električne energije, ns-dsljnjih 86 milijonov kilowatov pa je še neizrabljenih. Ameriki tikoma sledi Evropa, ki je od svojih 88.7 milijonov kw vodnih moči izkoristila že skoro 10 milijonov. Najbogatejša vodnih sil je Afrika. Nje bogastvo belega premoga se ceni na ca. 189 milijonov kw., to je toliko, kolikor premorejo Evropa, Amerika in Avstralija skupaj* Ogromne zaloge energije v obliki vodnih moči hranita tudi Azija in'Južna Amerika, kjer Čaka na izrabo še 60 odnosno 40 miltfonov IfUlo-watov. Značilno je, da se proizvodnja električnega toka giblje v istem razmerju kakor izrabljanje vod nih moči, čeprav ae dobršen del električne energije proizvaja parnih centralah. Proizvodnja e-lektričnega toka je aeveda naj večja v Zedinjenih državah, kjer produdrajo na leto za okroglo 83 milijard kilowatnih ur, kar pomeni a kanadskimi elektrarnami vred S2 odstotkov svetovne pro* izvodnje. Za državami Severne Amerike se največ elektrike proizvaja v Evropi — 41 odstotkov svetovne produkcije. Med evropskimi državami je na prvem mestu Nemčija, ki ji šele po dalj šem presledku slede Anglija in Francija. Od vseh izvenevrop-skih držav se največ električne energije proizvaja na Japonskem. Ako pa računamo porabo elektrike na glavo prebivalca, potem prevzame vodilno mesto Norveška, kjer odpade na vsakega čloVekji letno 2,500 kilowat-nlh ur. Najbolje elektrificirana dežela na svetu je Švica, kjer je bilo že pred štirimi leti priklju čenih na električna omrežja 98 odstotkov vseh domov in kjer teče na električni pogon več ko polovica želesnic. Evo problemov, a katerimi so bodo bavUi na berlinski svetov ni konferenci o energiji. Poleg problemov, ki ao naatali zaradi zdatnosti virov energije in njih neenakomerne razdelitve po zemlji, je Ae nešteto drugih vprašanj, ki zadevajo v prvi vrati racionalno izkoriščanje pa smotre-no razdelitev in uporabo pridobljene energije ter nje ohranjevanje ter slednjič tudi trgovsko in pravno stran te panoge gospo* daratva. Vaa ta vprašanja ao tako vse-občega pomena in tako poaegajo drugo v drugo, da jih ni več mogoče reševati v okviru posameznih držav, marveč le še s složnim sodelovanjem vseh narodov. To spoznanje Je že pred leti rodilo misel na svetovno konferenco o energiji, idejo, ki ao jo prvikrat ureeničill 1*24, o priliki avetov-ne razstave brltskega imperija v Wembleyu. Pozneje ao se sicer vršile še nekatere delne konference, a druga glavna konferen ca je bila v Berlinu, kjer le bilo zastopanih 47 držav. Kot zanimivost naj omenimo, da ae je zborovanja udeležil tudi sivolasi Isumitelj Edison, sicer ne osebnotker zaradi viaoke starosti ne more več tvegati napor* nega potovanja v Evropo, pač pa Je v posebnem zvočnem filmu prikazal in obrazložil mednarodnemu poslušalstvu avoj slavni poskus s žarnico. Na konferenci je sodelovala mnoiica gospodarskih, tehničnih in pravnik strokovnjakov ln snsnatvenikov vseh držav In narodov. med njimi tudi predstsv nikl Jugoslavije* V pretres pride 400 raaprsv in poroča, tičo-člh se v prvi vrati porasdeljevs-nja energije In organlsaclje potrošnje Ker pa navzlic temu, da bo konferaaea trajala 10 dni, ne bo časa za vss predavanja, jih bodo sdrutm v 34 generalnih poročil. ki jih bodo posamič podali najodličnajšl nemški strokovnjaki. Za rasnmevsnje teh poročil ki bedo podana v nemškem jezi- ku, v prvi vrsti ps zaradi tega, da se olajšajo razgovori, ki ae bodo z ozirom na mednarodno u-deleženstvo vršili v različnih jezikih, se bodo v zborovalnih dvoranah uporabljale posebne naprave, ki omogočajo, da vsak u-deleženec lahko posluša govor v enem izmed treh kongresnih jezikov v francoščini, angleščini a-nemščini, ne glede na to, v katerem jeziku bo govoril predavatelj. Naprava seveda ne prevaja govornikovih besed v omenjene tri jezike svtomatično, marveč pomočjo spretnih tolmačev, ki morajo biti tako izurjeni v svojem poslu, da lahko brez naj manjše zakasnitve ponavljajo v prevodu govornikova izvajanja. V ta namen bo pred govorniko-vim pultom toliko tolmačev, v kolikor jezikih se bo razpravljalo. Vsak tolmač ima pred usti pritrjen posebne^ vrste mikrofon z zvokotesnlm ustnikom, ki preprečuje, da bi prevajalci motili drug drugega ali poslušalce v v dvorani. Ker se bodo morali tolmači zaradi napornega deta med rszpravo večkrat menjavati, je preskrbljeno, da se bo izmenjavanje lahko izvršilo, ne da bi bilo treba prekiniti govor. V to avrho ata na vsakem prostoru sa tolmača po dva vzporedno vklopljena jplkrofona. Iz mikrofonov se spel jejo govorni toki po kablih skesf ojačevalce do po-ameznih kontakfbv, na katere priključijo ppslušlci svojs slu-šala. Kontakti so apveda tako u-rejeni, da se dado preklopiti na en ali drugi mikrofon, v katerem jeziku hoče pač kdo poslušati. Razen tega je na vsakem tudi gumb za uravnavanje glasnosti. Kakor rečend, se bodo vsa predavanja lahko poslušala v francoščini, angleščini in nemščini, toda za vsak slučaj je naprava prirejena za istočasno prevajanje na pet oziroma na šeat jezikov, ker je poseben mikrofon tudi na pultu pred glavnim govornikom. Da bodo poslušalci, za katere je v dvorani na razpolago 1000 parov slušalk, vedeli, v katerih jezikih se ta čas ravno posluša, so za govorniškim odrom napisi s signalnimi lučkami, ki jih vselej sveti toliko, kolikor tolmačev vrši služlbo. Berlinska konferenca bo tedaj tudi v tehniškem pogledu nekaj povsem novega, nekakšen vzorec za vse e-nako velikopotezne mednarodne prireditve v bodočnosti. —("2. In S.") Johip Ribičič: ' MOČ NASLOVOV Komponist Peter je zgrabil celo skladovnico suit, sherzov, in-termezzov in kar je še bilo te konservativne šare ter jo položil pred štedilnik: "Na, podkuri, ko ti je zmanjkalo drv za večerjo." In se je vsedel h klavirju, da se loti sodobnih skladb. Lotil se jih je z vnemo, jih pilil, jim vrinjsl pikantna mesta ter zamorsko razpoloženje. Ko je zarja pordečila jutranje nebo, so stali pred njim črno na belem po en fokstrot, en tango in en Charleston. Bili so to trije umotvori, ki jim je Peter spoznal vrednost, ko jih je prepisane za- leston. razdražite vse poročene? Ob roki. To je kakor: "Das GeS einer Jungfrau" ali "Das I j wo die Zitronen bluehen...." | "Ali —M "Nič ali. Naslov bomo izpri menili, ali pa si iščite drugj založnika." "Kako pa naj—" "Kako? Manjka naslovoJ Čakajte. Hm, kaj podobnegj "Gustl, kaj delaš?" To bi bilo I njo, — ali: "Marta, Marta, kaj mi nisi tega prej povedala! — to pa zanj. Ali kaj podobni ga. Ne pa "Ob poroki!" Ali mate še kaj 7" "Se en charleston." "No?" In je Peter zaigral svoj chj igral. To je bilo ob sedmih zjutraj in je njegova žena skočila iz postelje ter mu priplesala v naročje, koprneča: "Moj veliki Peteri" NAROČITE SLIKE JOŽETA ZAVERTNIKA GI. spravni odbor Je dal Mslatl velik« slike pokojneffa brata JeAata Zavsrtaika. SUk« ae tope Isdalsaa la priM«rno ▼•like tat pripravne, da se Jih obesi v draltvoalh dvoranah ali privatnik domih. Upravni želi, 4a so ksialn priglasile s vol Usti, U so saalnaje ta lola lm«tl slika. Cona posamesnl sliki Je M-M. to jo na Mshkom papirja ta okvirja. VINCENT CAINKAR. 8NPJ. Pod pazduho note, v srcu u- mu ime?" panj«, »e je Peter podal ob Enajstih k založniku, da mu ponudi svoje tri novosti. "Imenitno!" je zaploskala stna založnikova roka in se pi bližala, da udari komponista rami. "Imeniten dečko »te jeto! Vse kupim. Kako pa je t M "Zamorski p!es." "Kozlarija! Veste kako mu mo rekli? "Udri ga po bedru! Založnik ga je sprejel, ker je Pa na platnice bomo narisali veščim očesom opazil, da rokopis ni preobsežen. Nezaupno mu je pokazal klavir in dejal: "Pokažite!" sam pa se je pogrez-nil v velik usnjat naslanjač in si prižgal debelo cigaro. Peter je preigral fokstrot. Je. vzkliknil založnik: "Ni slabo. Glej ga, kdo bi si bil mislil! Fokstrot, ki bo vlekel; dajte sem! Kak naslov? Eva!" pravi Peter in se pri-bliža mogočnežu. Pa se založniku namršljo obrvi in mu rofca seže po fokstrotu: "Eva? Kaj se pravi: Eva? Koga hočete dandanes presenetiti z Evo? Dragi moj, vi ste začetnik, zelen začetnik. To je treba iz-premenltl! Izmislite si naslov, ki bo pikanten, sodoben, pa ne sta-rodeviški. Kako ste prišli do E-ve?" "Mislil sem — tako — Evs iz paradiža, tako — pikantna pač", je zajecljal Peter. "Ah, razumem," se je zasmejal založnik, "zaradi nagote! O blažena naivnost! Ali res mislite, da je nagota danes pikantna? Kaj še! Pikantno je, kar da mir sliti naprej — nagota pa je konec in nič več. Kdaj pa je dp-vtip dober? Ce ga poveste z Fesi t vi jo vred? Ne! Ampak če ga zavijete v tenčico, da se golota komaj zasluti. Ne, prijatelj! Evo bomo zavrgli in namesto nje vzeli kaj boljšega. Na primer; "Košček svile — notri ti!" Ali; "Ah, tvoj negliže!" "No bomo videli! Imate še kaj podobnega?" In je Peter zaigral tango. "Zelo dobro. Trgali so bodo zanj. Kaj pa naslov? veselo vpraša založnik. "Ob poroki," odgovori presrečni komponist. Založnik izbuli o-či: "Človek boiji, ali norite? Da vam zbeže vsi neporočeni in da - žečega zamorca, ki zbija po bi kakor po bobnu. Haha! I bra je ta! Zapišite na rob of bo: "Kakor po bobnu" —- (ta pozabim. Imenitno! Sprejme^ vse troje in hitro naj izide, kler je še sezona in so kavar in bari in velesejmi polni ji bandov." S honorarjem v žepu je pre srečni komponist Peter steke domov. NJUNfaU^POZORI ... Znamenje (June 30, 1930) meni, da vam je naročnina tekla ta dan. Ponovite jo pra-j vočasno, ds vam lista ne ust vimo. Ako lista ne prejmet je mogoče vstsvljen, ker nI plačan. Ako je vaš list plač in ga ne prejmete, je mc vstavljen vsled napačnega slova, pišite nam dopisnico navedite stari In novi naslov. Naši zastopniki so vsi štveni tajniki in drugi ki, pri ksterih lahko plačate ročnino. - - Naročnina sa celo leto je $6.(1 in za pol leta pa $3.00. SNPJ doplačajo $4.80 za za pol leta 92.40. Za mesto Chlcago ln Cicero leto 97.50, pol leta 93.75, za ne 96.30. Za Evropo stane ss pol 94*50, za vse leto ps 99.00. Tednik stana za Evropo $1.7(1 Člani doplačajo samo 50c Naročnino lahko tudi susl| pošljete na naslov: Upnmuitvo "PR0SVETA" HI? t UotU, Im., CNmk- «I- AgMraJte n "Prosveto"! SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBIT SPAlAJOtA DELA Tiska vabOa sa veselice in aliode, vizitnice, časnike, knjigi, koledarje» letake itd. ▼ slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeftkem, nem-ikem, |ngleSkem jeziku in dragih .VODSTVO TISKARNE APKURA NA ČLANSTVO 8JfJPJ^ DA TISKOVIN* NAROČA V SVOJI TISKARNI Via pojsofla daje vodstvo tlakama. Cene unijsko delo prve vrste. S. N. P. J. PRINTERY 2C674I So. Lamíale A CHICAGO. ILL TAM SE DOBE NA ZEUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA