C. C. Postale. — L»ctf o$ni mercolidt a vintrdt — 24 agosto 1928. Posamnzna itevilk» 25 atoiiMt. lxha)a vaako srtdo in pctuk zjulnj. '.'•fane za celo leto 15 L j * * pol let» 8» » » četrt leta 4 » Za tnozemstvo celo leto lir 40. Na nmročile brez do }toslane naročnine se ne moremo oziraii. Odgovotni urednik: Polde Kemperle. ^r ^a^aa^^Kamr ^aa^a^aammmaWam^Baammwmmm^^^aaW ^awaW^ka^aw^a^F^aamam^ar^aammm^aamwtaa^a^^aamW st. 64 V Gorici, v petek 24. avgusta 1928 utox/. Nefrankirana pismu »?: ne sprejemajo. Ogte:;' se r »curia jo po dor;. vom in se plačajv • niprej ¦•-¦¦ Lisf izd*,;* konsorcif »Got. Sir:-.- že«. — Tisk KatolW : tiskarn« v Gorici. Ru va Piazzutte St. II Upravx in uredniltvrr. ulica Mameli Ittv '- St.post.tek.rac.il/1147. Teles, int. Itev. Jt)i Pomoč je nujna. Zalostne in porazne vesti nam prihajajo z dežele: tekom meseca sepfembra se hoče okrog 6000 mla; dih, deiovnih moči izseliti v Ame; riko. Cloveka pretrese v resnici mvaz, ko to sliši. 6000 najkrepkejših, najzdravej; ših ljudi zapusti našo majhno den zelico in gi*e v mrzlo tujino za brid; kim kruhom. Kaj pomeni to? To pomeni, da je nase gospodarstvo ob robu prepada. Gospodarski po; ložaj naše dežele mora biti obupen, ako ne more preživiti tako velikega Mevila svojih najboljsih delavcev. Vemo, da se mnogi k izselitvi dajo zvabiti po prijateljih in sorodnikih. Znano nam je, da posluje po da zeli cela vrsta plačanih agentov, ki mamijo ljudi in jim slikajo nebesa, ki jih čakajo v obljubljeni deželi — Argentiniji. Poznamo tudi mnoge, ki jemljejo v roko potno palico iz notvanjega nezadovoljstva; otvesti se hočejo težkih skrbi, v kate; rih žive, zato gve njihov korak v dalnji svet. Ravnotako nam ni pri; krito, da mice tujina mnoge, ki zi; dajo zlate gradove v oblake in hre; pene po lenobnem udobju. Vse to nam je znano, vse to vemo, toda vemo pa tudi, da je med temi tiso- či, ki se pripravljajo na beg z do; ma, večina resnih in treznih ljudi, ki so se s krvavečim srcem odločili za usodni korak. Narastek izseljen; cev je prevelik, pregrozen, da bi ga mogli pripisati hipnemu razpolo; zenju, lahkomiselnosti ali pa slad; kim bescdam enega ali drugega agenta. Ne, ne! Večina naših ljudi je prisiljena: beda in lakota, ki ste; gujeta po njih svoje grozeče košt čene roke, jih podita iz domačije, strah pred bobnom jim poje trpko poslovilno pesem. Kakšne bodo pa posledice? Got spodarski polom, ki bi se sedaj mo* goče še dal zavreti, bo postal vedno usodepolnejši. Dežela brez delov; nih moči ne bo obdelana in bo pot polnoma obubožala. Reveži bodo njeni prebivalci, trpela bo pa tudi država, kateri ne bo dajala nikakih dohodkov in ji bo samo v mučno breme. Nujno potrebno je zato, da se našemu protiizseljeniškemu gU banju pridružijo tudi merodajni oblastveni krogi. Obračamo se zato na g. prefekta, ki bo v kratkem v Rimu poročal načelniku vlade o položaju v naši pokrajini, da obrne njegovo pozor; nost na težko gospodarsko stanje, ki nas pretresa. Uverjeni smo, da bodo merodajna mesta, ki se dobro zavedajo važnosti naših dežel, pods vzela vse korake, da se našemu pre; izkušenemu in po suši tepenemu ljudstvu pomaga. Saj gotovo ni v in; tercsu vlade, da bi bili njeni držav; Ijani zadolženi berači, kajti z be? raštvom gine ljubezen do zemlje, do vsega, kar mora biti človeku svetega. Še manj pa odgovarja na; menom vlade, da bi pustila propa; sti svojo obmejno pokrajino. Imeti ob meji zanemarjena kmečka go^ spodarstva in razrvano pridobitve; no zivljenje, ki je obsojeno k smrti, ni v skladu ne s političnimi in ne z ekonomskimi težnjami sedanje vlade. Kako pa zajeziti val izseljeništ; va, ki grozi vpropastiti našo de; želo? Naj navedemo samo dva ukrepa, ki bi bila nujna: I 1. Vlada naj poskrbi, da se odpro v nasih krajih javna dela v čim večjem stevilu. Pri teh delih, ki so deloma ze v teku, deloma bi I se na novo začela, morajo biti za; posleni v prvi vrsti tukajšnji do; mačini. Poklicani krogi bi tudi mo; rali skrbeti, da dobi delavstvo pri; memo mezdo, ki mora biti redno j izplačana. Vsako izkoriščanje de; lavcev ; trpinov mora biti naj; stvožje zabranjeno. 2. Vlada naj priskoči na po; moč našim poljedelcem, katere je strašna suša deloma naravnost po; končala. Pri davkih in pri raznih drugih dajatvah mora vlada veliko; dušno poskrbeti, da ubogo ljud; stvo vsted pomanjkanja najpotreb; nejših pridelkov ne bo stradalo. Ukreniti bi bilo tudi potrebno, da ne bodo kmetje, ki bodo prisiljeni prodati živino radi pomanjkanja krme, na milost in nemilost izro; čeni brezsrčnim prekupcem in špe; kul antom. Položaj je resen, pomoč je nujna, zato se ponovno obračamo na g. prefekta, da se zavzame za svojo pokrajino na odločujočih mestih. Kaj se godi po sveiu? V Berlinu se te dni vrši letošnja mcdparlamentarna konferenca. Te* ga posvetovanja se udele/ujejo za* stopntki skoro vseh državnih zbo* rov. V glavnem mestu Nemčije se jc zbralo ckruL 500 parlamentarcev iz raznih dežela. Namen teh sestan^ kov je z osebnimi medsebojnimi stiki med poHtienimi zastopniki raznih držav iz^laditi razna na* sprötstva, skleniti nove prijatelj* > ske zveze in na ta način pripravlja* ti pot mednaro'dnim sporazumom in svetovnemu miru. Tudi kak.šno nraktično vprašanjc mednarodnega značaja pride pri teh konferencah neobvezno v pretres. Tako bo ta I >'Svetovni Parlament«, kakor bi Iah* I ko'imcTiO'va'li skupno zborovanje za? I stopnikov toliikih evropskih in ame« I rdških drzav, razpravljal o razoro- I žitvi, o kolonijah, o manjšinskem vprašanju i. t. d. Spor v jugoslovanski delegaciji. V Berlin ie poslala svoje zastop? nike tudi Jugoslavija. Zastopniki jugoslovanskesia državnega zbora so bili izvoljeni pred nedavnimi usodnimi dogadki; med njimi so bilii tudi zastopniki Hrvatov. Ker se pa Hrvatie s Pribičevičem vred ne udeiležujcjo sedaj več dela v skupšeini in ker so izjavili, da sedanie skupščine ne priznavajo, zato tudi nočejo sodelovati z jugo* slovansko delegaeijo v Berlinu. Na? sprotno! Poslali so na načelstvo medparlamentarne konierence br* zojavko, v kateri ugotavljajo, da beogr.ajska skupščina nima pravice zastopati Iirvatske in hrvatskega ijudstva. Pozdravljamo, pravi br* zojavka ob koncu, zastopnike civi= liziranih narodov, ki se udedežujejo konference v Beriinu in upamo, da bo konterenca zavzela svoje stall* see nap ram nezaslišnemu nasilju, ki ga ic doživel parlamentarizem z zloeinom dne 20. junija v jugoslo* vanski skui")ščini. Razun s to brzojavko skušajo Hrvütje poudariti svoje separate stieno stališče tudi na ta naein, da liočejo poslati v Berlin dva poslan? ca ne kot zastopnika jugoslovanskc skupsoine, temvee kot zastopnika Hrvatov. Kot taka naj bi se ta dva odposlanca udeleževala sej medpar* 1 amentarne konference ter naj bi pojasnila v Berlinu trenutni polo« žaj v Jugoslaviai, zlasti pa še polo* žaj Hrvatov. Odločna zavrnitev. Z ozirom na to postopanje Hr? vatov je min. pred. dr. Korošec po poročilu tržaškega »Piccola« podal sledeeo izjavo: »lzjavc drja Maeeka glede na boj Hrvatov proti Beogradu dokazvije? jo, da so voditelji hrvatskili kme* toy in samostojnih demokratov za« vrgli sodbo jugoslovanskega javne« ga mnenja in hočejo vprašanje predložiti mednarodnemu svetu. Gre za ppskus, ki ogroža avktoritc« to drzave in ki zato ne more ostati brcz poslcdic. Hrvatska delegacija, ki je odpotovala v Berlinu, bo mo- rala odgovarjati za vsako besedo in za vsako dejanje. Naj se ne do* miišljajo, da se jim ne bo treba za? govarjati pred sodiseem za izjave, ki jih bodo podali.« Še ena zavrnitev. Tudi poslanec Pribieeviceve Sam. demokratske stranice Popovie se ne strinja z nastopom Hrvatov. Po njegovem mnenju se ne smejo no? tranje jugoslovanske zadeve pred« liašati pred ' mednarodno razso? dišee. Trezna sodba. Vodja jugoslovanske delegacije na konferenci v Berlinu je znani naeelnik srbske zemljoradniške stranke I. Jovanovič. Ta politik, ki je priznam zlasti v zunanje?politie« nih vprašanjih, se je izjavil napram berlinskim easnikarjem o položaju v Jugosloslaviji takole: »V zadnjem easu se je o razme? rah v naši državi pisalo z veliko skrbjo. Nekateri so sli eelo tako dailee. da so pisaii o razpadu Jugo^ slavije, o delitvi državnega ozem? lja. Žailostni in nezaželjeni dogodki v našem parlamentu so dali temu povod. To vse pa je nekoliko prevee pe? simistieno. Noben narod se ni zedi? nil brez tcžkoč. Ali niso italijanski patrioti po zedinjenju pisaii: »Ima? mo Italijo, sedaj moramo ustvariti I? talijane.« Srbi, Hrvati in Slovenci so za zedinjenje delovali polno stolet? je. Živeli so vsak drugaee pod tre* mi do štirimi politienimi režimi in v loeenih državah. Ko so se faktie* no zedinili, so opazili isto, kakor ndkdaj tudi Nemci, en dan po združitvi: iiolitične težkoče. Sliene iežave so nastale tudi pri nas in bodo ostale toliko časa, dokler ne bo izvedena popolna duševna edi? nost. V naši državi je izvršeno eno: edinstvo jezika. Vera ne igra nobe? ne vlogc za nesoglasja, vsakemu je dano na prosto, da veruje, kakor hoee. Pri težkočah se ne sme po* zabiti tudi na one, ki so nastale po vojni in katere imajo tudi druge velike in male države: nezadostna kontrola uprave, bolezen parlamen? tarizma, povojne finanene težkoee, gospodarske krize agrikuiturne dr* žave z malimi posestniki, zunanji vplivi našega neposrednega sosed* stva. Mnogp vp'liva na naše notra? nie konsolidiranje splošna gospo* diarska in finanena neurejenost raz« nicr v Evropi. Toda vse te težkoče niso take narave, da bi poleg posle? die, ki so odstranile Hrvate iz skup? šeiific, tcžko vplivale na državo in njeno organizacijo. Dosedanji naein notranje držav? ne ureditve in ravno tako dosedanji naoin uprave ni bil dobcr in se mo* ra spreinenitii. Spremenitev se ima izvršiti potom revizije ustave. Re* vizija ustave pa zahteva poprej no* ve voiitve, eimprej, tembolje. V tern oziiru bomo morali priti do sporaz? uma, da,si je na potu vdiko ovir. Z eno besedo: Naše težkoče so no« tranje narave, ki so posledica ustva? ritve skupne drzave. Vse to je ne« kaj, kar ni prav nie čudnega v pro* cesu duševne unifikacije naroda, ki je že od nekdaj živel v treh do šlirih različnih državah in pod raz« ličnimi politienimi oblastmi.« Navedli smo zgornje glasove o položaju v Jugpslaviji, ker stoji ju« goslovansko vprašanje še vedno v osprediu zanimanja. Obstajajo še vedno ostra nasprotstva, toda vsa znamenja kažejo, da se bodo rcsila mirnim potom. Ljubezen do skup« ne, samostojne drzave bo premaga« la vse tcžkoče. Okno v svet. Ogrska ognjišče nemira v Evropi. Ob priliki praznovanja sv. Stefan? skih slavnosti je poslanec ogrskega parlamenta Urmanczu poudarjal v svojem govoru, da nc bodo Ogri nikdi i>ripustili drugim narodom niti za peel širok kos ogrske zemlje. »Mi ne.taiimo,« nadaljuje, »mi smo v središču Evrope ognjišče nemira. Ne tajimo, da povzročamo nevar« nost za izbruh vojne. Dajte nam našc stare meje nazaj, ker je to v interesu evropskega miru!« Skanderbeg III. Skanderbeg je bil oni slavni ju? nak, ki je s svojimi Albanci tako krepko odbijal Turke od svoje skalnatc dom ovine, da je bil sultan Mohamed II prisiljen skle* niti z njim leta 1461. mir in mu pri« pustiti Albanijo. V spomin na one« ga slavnega albanskega junaka si bo novi kralj, sedanji predsednik Ahmed beg Zogu. nadel imc Skan* derbeg III. Princ Viljem Wied in Albanija. Angle.ški listi prinašajo novico, da namerava princ Viljem Wied, ki je bil pred vojno knez v Alba« ni ji, vložiti protest proti proglasit« vi Ahmed Zoguja za albanskega kralja. V slueaju, da njegov pro? test ne obvelja hoce pa pripraviti protirevolucijo na škodo sedanjega albanskega predsednika, ki bi jo z denarjerm podpirali protiitalijan? ski krogi. Poincare oseminšestdeset«letnik. Francoski ministrski predsednik je 20. avgusta dopolnil osemin? šestdeseto leto. V svoji vili Cham? pgnay je skromno v krogu svojih domačih praznoval svoje slavje. Med Italijo in Finsko je bila 21. t. m. sklenjena spravna pogodba, po kateri se za vse spore med obema državama uvede porav« navno postopanje. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« DNEVNE VESTI. Iz duhovniške službe. Č. g. France Rupnik, kurat v Ubeljskem, ki je opravljal tudi Razdrto, je imenovan za kurata v Novaikih pri Cerknem. Dež. Prepozno, mnogo prcpozno sicer, končno pa yendar enkrat se nas je usmililo ncbo in nam poslalo bla* godejnega dežjd. V noči od torka na sredo od 21. do 22. t. m. je v pre* slcdkih padal vso noč in še v pred* popoldanskih urah dež, včasih je •bila celö zelo močna ploha. Nebo je bilo zelo grozeče, bliski so švigali in groin je udarjal, vendar se nas ie Bog usmilil in nam dal sarno pre* potrebnega dežja. Tu v Gorici je sicer ob pričetku nevihte padlo ne* kaj zrn toče, ki je pa takoj prene* hala in zato tudi ni napravila po* sebne škode. Tudi drugod v naši deželi ni bilo, ko'likor smo mogli dožnati, toče, pač pa je dober dež, kakor nam je rekel mož z Vipav* skega, razmočil presušeno zemljo. Dež sicer še ni bil z ados ten in upa* mo, da bo kmalu zopet deževalo, vendar je bil neprecenljive vredno* sti za našc poliedelstvo. Preprečil je, da ne bo povscm uničena vinska lptina in tudi za jesenske pridelke je prišel zelo prav. Grozna suša je, tako smcmo upati, ustavljena. Raz* \ hlajeno ozračje nam nudi prijetnej* še življenje in nam pusti, da pro* steje, brez neprestanega potenja dihamo. Avtokorijera za Sv. Goro. Ob priliki blagoslovitve sveto* gorske bazilike, ki se bo vršila v ne* deljo dnc 26. t. m. bo Ribijeva av* tokorijera vozila v sobo to in nede* ljo s Travnika v Gordci ne samo do Sölkana, kakor ponavadi, nego do Prevalj, da olajša romarjem pot k svetogorski slavnosti. Avstrija in manjšinsko vprašanje. Uradno glasilo madjarske družbe za zunanjo politiko pise: »Ni pra* vilno, ako v manjšinskem vprašanju samo tožimo; treba je tudi priznati, kar je priznanja vredno. Popolno hva'Lo zasluži uvidevna in pametna poiitiika Avstrije na polju manjšin* skega pouka. Te dni je v avstrijski drž. šolski zalogi izšla prva ogrska šolska knjiga za ogrske sole v Bur* genlandu. Avstrijsko naučno mini* strstvo je s tern abecednikom pri* čelo izdajanje ogrskih šolskih knjig za sole ogrskc manjšine. V tej šol* ski kiijigi ni nobene vrste, ki bi sku* šala odtuiiti otroka njegovemu ma* terinemu jeziku. Majhni madjarski otroci se iz sestavkov madjarskih pisateljev uče spoznavati svoje ljuds stvo. V knjigi za prvi razred se uče ogrsko pescm: »Lepa moja domovi* na, — ali te boin še kdaj videl? — Koder hodim in kjer stojim, — te vedno vidim.« Otroci, ki se učijo iz te knjige, se ne bodo madjar* stvu nikda.r izneverili.« To velja za Madjare v Burgenlandu. Ali bi ko* roški Slovenci enako pisali, ne ve* mo. Ljubljana in posojilo. Ljubljanski magistrat je najel v Angliji posojilo v znesku 65.000 Sterlin, to je približno 6 milijonov naših lir. ; Komunistična mlad. internacionala. j 20. avgusta se je v Moskvi otvo* j rill peti kongres komunistične mla* j dinske internacionale. Tega shoda se je udeležilo čez 400 odposlancev j iz vseh držav sveta. Samo sovjetska j delegacija štejc 35 članov. Buliarin je v moskovskem gledišču pozdra* vil odposlance v imcnu šeste komu* nistične internacionale. Po njego* j vem pozdravu so udeleženci kon* j grcsa zapeli komunistično interna* cionalo. Trgovinska bilanca za letošnji julij. V mesccu juliju se je zvozilo v Itaiijo za 1,735,303.651 lir blaga; iz* vozilp pa za 1 miljardo 1,709.218 lir. Uvoz sc je zvišal za 211.1 miljonov lir, izvoz „pa znižal za 144,2 miljona v primeru z mesecem julij em Ian* skega leta. Sfrašen krvav zločin v Oorici. Trlie mrtvi. V noči od torka na sredo so se odigrali v Gorici v Gosposki ulici krvavi dogodki, ki so razburili vse mcsto. Kaj je gnalo zločinca, Loj* zeta Breganta, doma iz Podgore, da je izvršil grozna dejanja, je še ne pojasnicno. Prva Bregantova žrtev. V torek ob 11. uri zvečer je po* trkal na vežna vrata liiše št. 18 v Gosposki ulici. Bregant, ki je hišni* ci odgovoril, ko ga je vprašala, kdo je, da je od kvesture in ima na* log napraviti preiskavo pri Viktor* iu Kogeju, osemnajstletnem urad- niku iz IdTije. Hišnica je peljala Breganta v sta* novanje gospe Uršiceve v 2. nad* stropje, pri kateri je stanoval Vik* tor Kogej. Gospa Uršič, misleč, da je došlec res uradna oseba, mu je pokazala malo Kogejevo sobico, ki ic bila še razsvetljena, znamenje, da je Viktor še bedel. Po preteku 10 minut se je neznanec odstranil, šel nazaj po stopnlioah in skozi vežna vrata, ki mu jih je hišnica odprla, na ulico. Ni še preteklo pol ure, ko je spet nekdo odpiral vežo, a sedaj s ključem. Odklenil je in za seboj zopet zakilenil vrata in pu* stil ključ v ključavnici. Kmalu so sosedje zaslišali obup* ne glasove iz Kogej eve sobe. Go* spodinja Uršič je bila prepricana, da se je Kogeju zmešalo in ni šla gledat v njegovo sobo nego stekla budit druge stanovalce svojega stanovanja in nato je na oknu kli* cala na pomoč. Žive duše ni bilo na cesti razen na vogalu je bilo še videti alpinskega marešala, ki je šel domu. Na ponpvno klicanje na po* moč je marešal takoj prihitel, po* vprasal kaj je, in hotel na pomoč, a ni mogel, ker so bila vežna vrata zaklenjena s ključem od znotraj. Ko so mu stanovalci vrgli oba klju* ča, ki so ju imeli pri sebi, se mu tudi ni posrečilo odpreti vrat, ker i je ključ tičal od znotraj v vratih. Ves ta čais pa je zločincc Bre* gant, ko je dovršij, zloin nad Koge* jem, čakal v veži, da si bo s streli ufciral pot. Ko se mu je zdelo ča* kanje le predo'lgo in se je med tern časom zunaj zbiralo vedno več lju* di, se je vrnil po stopnicah nazaj, stop.il na terasg. se spustil po stre* hah, ki se nižajo kot stopnice in splezal preko nizkega zidu na dvori* šče hLše št. 13. na Korenjskem trgu. Ko so po precejšnjem eakanju do* m'aoini odprli vcžna vrata od zno* traj, so prihiteli karabinerji s briga^ dir jem, ki jih je poklical alpinski marešal, v Kogejevo sobo. Tu se jim je nudil grozen prizor. Kogej je ležal na tleh v lastni krvi s pre- strelieno glavo. Zakaj je Bregant izvršil ta umor, se ne ve. Pravijo, da je zločinca gnula ljubosumnost k temu groznemu dejanju. Drugi so spet mnenja, da je bil spor med njima radi neke službe. Nekateri govore tudi o političnem maščeva* nju. Šele oblastem se bo morebiti posrečilo, po temeljiti preiskavi priti stvari do dna. Zadeva bo se* yeda težavna, ker sta obe glavni osebi nesli skrivnost s seboj v grob. Druga Bregantova žrtev. Radi vpitja in klicanja na pomoč je vse drlo k oknom. Vse je gledalo v strahu in iz radovednosti, kaj je neki vzrok temu nočnemu motenju miru. Vse to vpitje je slišal tudi Teo Ventin, ki je prišel na ulico, l)rosil gospo Perisutti s hiše 13, naj mu vrže ključe od veže, da prime zlooinca, misleč da gre za navadno tatvino. Bregant je bil tačas v veži dotične hiše. Oborožen s samokre« som je Ventin odprl vrata, stopil v vežo in jih za seboj zaklenil pu* stivši pa ključ v ključavnici. Po kratkem boju med Ventinom pa Bregantom, je Ventin podlegel» ustreljen v glavo. Bregant je tedaj odprl hišna vrata in jo odkuril po Korenjskem trgu. Brigadir Zorzi, ki se je tačas nahajal s karabinerji pri Kogeju. je slišal strele, zato je takoj stopil na ulico in videl Bre* ganta, kd je tekel proti vodnjaku na Kornu. Na njegovo povelje naj se bežeči človek ustavi, jc odgovo* ril Bregant s streli, ki pa niso niico* gar zadeli. Tedaj se je orožniski brigadir poslužil svojega orožja in streljal ter zadel Breganta v levi kolk. Nenadoma se pa pri zločmcu ndkaj zabliska in se zasliši grozen pok. Vnela se mu je želatina, ki jo je nosil s seboj, eksplodirala mu odnesla ves kolk in mu odparala. trebuh. Ko so Breganta prinesli v bolnico je še izjavil, da se je podal h Kogeju z namenom, da bi ga okradel. Po dveh urah groznega trpljenja je zločinec umrl. Iz poteka krvavih dogodkov je jasnp, da je morilec iz Podgore na^ meraval uničiti le življenje miade* mu Kogeju in da je Teo Ventin le slučajno postal žrtev Bregantove zlooinske roke. Mladi Vil^or Kogej, ki je bil star komaj oscmnajst let je pred enim mesecem prišel iz Idrije v Gorico in dobil v kratkem času službo uradnika na žagi na Rojcah, ki je last bivšega orožniškega marešala Fraschinija. Kogej je bil svoj čas- zelo živahen delayec v komunistič* ni stranki v Idriji, a se je pozneje popolnoma ločil od nje. Teo Ventin, druga žrtev Bregan^ tova, uradnik pri užitnini, je bil svojčas D'Annunzijev legijonar na Kekd in je sedaj igral vidno vlogo v goriškem fašju in pri raznih udru* ženjih. Zato so mu goriška faši* stovska in druge organizacije pri* pravile slovesen pogreb, ki se je vrsil v eetrtek 23. t. m. Lojze Bregant, doma iz Podgore,. ki je služil vojake v Libiji, odikoder se je pred kratkim vrnil, je bil na glasu kot pretepae in zelo vročekr* ven. Pa tudi nosil se je čudno. Pod* gorci pravijo, da po »libijsko«. Ve* ljal je za samosvojega čudaka. Darovi. Za »Sirotišče«. Ostanek od pro« ste bire. Doberdob 50 lir. C. Doyle — Milan: Plešoči možički. (üetcktivska dogodba.) Nadzornik Martin in jaz sva po* slušala z največjim zanimanjem jasno in dovršeno razlaganje moje* ga prijatelja, ki je priealo, s kaikšno spretnostjo in duhovitostjo je od* stranjeval s poti vse težkoče tega zamotanega slueaja. »Kaj ste storili na to?« je vpra* šal nadzornik. »Na gotovi podlagi sem slutil, da mora biti ta Abe Slaney Amerika* nee, ker je «Abe» amcrikanska okrajšava in ker se je z nekim pi* smom iz Amerike pričela celo zgods ba. Imel scm mnogo vzrokov, da scm domneval, da mora tičati za tern kako skrivnostno dejanje. Ci* kanje gospe na njeno pretcklost in njeno izogibanje, da bi svojemu m_ožu zaupala skrivnost, je močno sililo k temu. Brzojavil sem zatega* dolj mojemu prijatclju newjorske policije Wilsonu Hargreave, kate* remu sem že večkrat .v marsičem pomagal, in ga povprašal, če mu je imc Abe Slaney znano. Tu imam njegov odgovor: Je ena najnevar* nejaih oseb v Chicagu'. Isti večer, malo prej ko sem prejel to nazna* nilo, sem tudi dobil od gospoda Cu* bitt*a pismo, v katerem mi je po* slal zadnje poročilo. S pomočjo mo* jih dotlej dognanih znanosti sem ga zamogel takole razbrati: elsie . re . are to meet thy go . Z dostavitvijo dveh «p» in enega «d» na koncu, sem dobil stave'k: elsie prepare to meet thy god (Elsie, pripravi se, da stopiš pred tvojega Boga). S tern odkritjem sem skle* pal, da je prešel zlikovec od prigo* varjanj k pretnjam, in kolikor sem poznal chicaške zločince, so sledila njihovim besedam takoj tudi de* janja. Hitel sem tedaj, kaikor hitro sem mogel, z mo jim prijateljem in tovarišem drjem Watsonom v Nor* folk, kamor sem pa, žalibog, pre* pozno dospel in se je bila nesreca že zgodila.« »Človek si mora šteti v cast, da zamore obravnavati skupno z vami kak slučaj,« je rekel nadzornik ga* njen. »Vendar mi morate oprostiti, če sem tako prost in vam reccm, da ste vi le sam sebi odgovoren, med* tern ko se moram jaz zagovarjati pred mojimi predstojniki. Če je ta Abe Slaney v Elrigu resnično mo* rilec in če ubeži medtem. ko jaz tu brezposelno sedim, bom imel velii» ke neprijetnosti.« »Radi tega se vam ni treba vzne* mirjati. Niti skušal ne bo uiti.« »Odkod to veste?« »Z begom bi se vendar izkazal krivega.« »Tedaj ga zgrabimo v njegovem sta nova nju_.« »Vsak trenutck mora biti tu.« »Toda čemu naj bi semkaj pri* šel?« »Ker sem mu pisal in ga za to prosil.« »To ni prevee verjetno, gospod Holmes! Čemu naj bi prišel na va* šo prošnjo? Ali bi se mu ne zdela ta prošnia vse prej sumljiva ter ga še bolj pripravila za beg?« »Lahko mi zaupate, da sem tudi pismo temu primerno sestavil,« je odvrnil Holmes. »Sicer pa, če se ne motim, prihaja ravno tarn po poti.« Po vrtni poti je stopad proti his* nim vratom neik mož. Bil ie velik, postaven orjak, obraz mu je bil od solnca ožgan. Nosil je sivo, letno oblciko in slamnik; brado je imel razkustrano in črno, krepek, za* krivljen nos, v roki pa je vrtel Iah* ko paloico. Prihajal je ko da bi bil hisni gospodar in pozvonil giasno in samozavestno. »Mislim, gospoda moja,« je rekel Holmes zelo mirno, »najbolje bi bilo, če se postavimo za vrata. če imamo s takim pobom opravka, moramo biti skrajno previdni. Mo* raili boste rabiti lisice za na roker gospod Martin; jezični posel pre* pustita meni.« Cakali smo tiho eno minuto — eno tistih minut, k;itere ne bom zabil nikdar. Nato so se vrata od* prla in vstopil je naš možakar. Kot bi trenil, mu je nastavil Holmes sa* mokres na prsa, jaz in Martin pa sva mu vklcnila roke. To se je zgo* dilo tako nenadoma in brzo, da je bil v naši popolni oblasti še preden se je zavedel svojega položaja. Bu* lil je v nas s svojimi plamteoimi, črnimi ocmi, nato pa bušil v trpek smeh. »No, gospoda moja, tokrat ste me vsekakor presenetili. Zdi se mi,, da sem prišel na napačen naslov. Slcdil sem povabilu gospe Cubitto* ve. Upam, da ni s to nakano v ni* kaki zyezi, ne. ne verujem, da bi sodclovala pri tern, da bi me vjeii v past.« (Dalje.) »GORIŠKA STRA2A« _____________________________Stran 3. GOSPODARSTVO. Goriški trg kmečkih pridelkov , v zadnjem tednu. Hrušk prihaja na trg komaj 15 do 20 q dnevno. Še vedno so naj* važnejše vrtolanjke, ki pa gredo h koncu. Cena lepim hruškam (vr* tolanjkam) je bila 1.10 do 1.60. Jabolk prihaja na trg toliko kot hrušk. Cena jim je od —.60 do 1.20 L za kg. Breskev domačih je zelo malo, cena jim je 1.60 do 2.20 L za kg. Uvoženih breskev iz notranjosti je mnogo in so zelo lepe in izbrane, cena do 4.— L za kg. Češpelj pride na trg dnevno že okoli 15 do 20 q, ki pa so zelo kla* verne. Vied suše so zelo drobne, tržejo jih pa še zelene, tako da jih odpovedujejo stari inozemski od* jemalci. Cena jim je bila —.70 do 1.— L za kg. Smokev drugega reda je že pre* cej (okoli 200 kg dnevno). Pri za* četku pred tednom so bile dražje, danes jih plačujejo po —.80 do 2.— L za kg, kot je pač blago. Grozdja prihaja na trg okoli 30 q dnevno. Cena mu je padla na 1.80 do 2.50 L za kg. Prevladujeti bela in rudeča žlahtnina (Gutedel, Chasseles * šasla). Zelenjava: Kumarice so po —.50 Lit, koče po 1.20 do 1.70 (gredo večinoma v Trst), fižol v stročju po 3.— špinača po 1.30 Lit za kg. Krompir je po —.40 do —.45 L za kg. Nauki suše. Letos je vsled suše uničen skoraj celotni pridelek koruze. Sreoen ti* sti, ki je scjal tudii pšenico. Ima vsaj nekaj moke za kruh. Kdor je sejal le koruzo, ne bo imel ničesar. Kaj pa naj napravimo drugo le* to? Aii bo tudi drugo leto suša? Na drugo vprašanje ni mogoče dati odgovora. a mogoče, pravimo mogoče, bo tudi drugo leto suša. Zato pa mora naš kmetovalec ubra* ti srednjo pot, ki je sledeča: Kdor ima navado sejati le koru* zo in nie pscnice, naj poseje vsaj polovico njiv s pšenico, drugo po* lovico naj pusti za koruzo. Kdor pa že itak seje precej pšenice in malo koruze, nai še poveča ploskev pod pšenico,, ki uteče skoraj vedno suši. Po pšenici laliko sejemo v ve* čjem delu dežele še činkvantin, ki v ugodnih letih lahko da precejšen pridelek zrnja. Seveda mora biti pšenica kolikor mogoče zgodnja. Sejati bi morali vrsto »Ardito« in to kolikor mogoče vsi. Je to naj* zgodnejša vrsta, a če je malo njiv pod to vrsto, jo vrabci mnogo po* zobljejo. Činkvantm po »Ardito« pride do popolne dozoritve. Kjer pa ne bi prišel činkvantin do popolne doziritve, tarn lahko sejemo ajdo. Če torej sejemo zgodnjo pšeniico, si lahko zagotovimo po celi deželi dva pridelka v letu, ki vedno več prineseta, kot edini pridelek — ko* ruza. Če pa nastopi suša, bo sicer drugi pridelek (činkvantin ali aj* da) lahko popculnoma uničen, osta* ne nam prvi pridelek — pšenica. Koruzo pa su|a lahko popolnoma unioi, kar je pokazalo ravno letoš* nje leto. Zato kmetovalci, sejte več pšeni* ce, in to zgodnjo vrsto. Kmalu bo nastopil eas za setev. Na vsaki na* ein mora priti pšenično seme v zem* ljo vsaj do konea oktobra, pozneje scjano lahko sieer tudi uspe, a ni gotovo. Pri odločitvi, ali naj sejemo pse* nico ali ne, mora biti merodajno tudi dejstvo, da je že danes mnogo kmečkih družin, ki kupujejo hrano in jo bodo morali kupovati vse do prihodnjeletncga pridelka. Za naše Lospodarstvo pa ni vseeno, ali bo* mo imeli ta pridelek koncem junija ali šele v oktobru 1. 1929. Padec cene živini prieakujemo širom cele Evrope. Iz Francije, Nemčije, Poljske in celo iz Finske prihajajo vesti, da je bil vsled neugodnega vremena pride* lek krme zelo majhen, vsled česar bodo morali zivinorejci odprodati obilo živine. Dosedaj pa je cena ži* vini najbolj padla v naši državi. Jugoslovanska pšenica letošnje letine je izredne kakovo» sti. Njena teža presega v srednjem 80 kg za 100 L zrnja, kar je zelo mnogo, če upoštevamo, da je sred* nja teža pšenice komaj 75 kg. Te~ žja pšenica da več in bolj šo moko, kot lažja. Tržne cene dne 23. avgusta 1928. Česnik kg L. 0.60—0.80; sveže ze* lje L. 1.40—1.60; korenje L. 1.20 do 1.40; kumare L. 0.60—0.80; čebula L. 0.60—0.80; rdeča pesa L. 1.60 do 1.80; fižol navaden L. 1.80; fižol koks L. 2.80; salata L. 2—2.20; indi* vija L. 2.20—2.40; jajčniki L. 1.40 do 1.60; krompir L. 0.50—0.60; pa* radižniki L. 0.60—1.10; redič zelen L. 2.20—4.40; špinača L. 1.60—1.80; fižol stroenik L. 3.20—3.60; vrzote L. 1.20—1.40; bučice L 1.40—1.60; neoluščen fižol L. 3.20—3.80; sveže fige L. 1—1.80; limoni kos L. 40 do 70; jabolka kg L. 1—1.80; hruške L. 1.20—2; breskve L. 2—5.60; slive L. 1—1.40; češplje L. 1—1.20; na* mizno grozdje L. 2.40—3.20; sveže ! maslo L. 14; presno maslo L. 18; j I mlcko liter L. 1—1.10; skuta L. 4; j jajca kos L. 0.55—0.60. Valuta. Dne 23. avgusta si dobil: za 1U0 franc, frankov 74 50 do 74.80 Lir za 100 belL. frankov 263 50 do 267.50 „ za 100 švic. frankov 366.75 do 368.75 „ za 100 češ.-slov. kron 56.50 do 56.80 „ za 10C dinar]ev 33.47 do 33.77 „ za 100 nemških mark 452.25 do 45825 „ I za 1 sterling 92.57 do 'J2.77 „ | za 1 dolar 19.03 do 19.09 „ ! Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ I za 100 avst. šilingov 266.75 do 272.75 „ i Benecjjske obveznice I dne 23. avgusta 1928: 75.75. Kai ie ooveqa na deželi? Kanalski Vrh. j V nedeljo 26. t. m. bo pri nas bla* goslovljena na novo vzpostavljena podružna cerkev. Sv. obrede bo iz* vršil naš rojak msgr. Berlot. Slo* yesnost obeta biti zelo lepa, ker se vsi nanjo z vescljem pripravljamo. Tudi za primerno okrašenje bomo poskrbeli. Pridite, sosedje! Tudi turistom nudi pot na naš Vrh prav lep užitek. Sedlo. V četrtek dne 16. t. m. na naš zaobljubljeni praznik sv. Koka je po dolgi in mučni bolezni in vee* krat previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal g. Jožef Lazar, poscstnik, zadnii župan in občinski načelnik občin Sedlo*Bre* ginj. Zdravil se je tudi v sanatori* ju usmiljenih bratov v Gorici, a vse ni nič pomagalo. Pokojnik je bil mehkega, dobrega sroa in vsa* kemu je radevolje ustregel. V iz* polnjevaniu verskih dolžnosti je tudi kot župan dajal lep zgled, kaj* ti ob nedeljah in praznikih se je redno vdoleževal dopoldanske in | popoldanske službe božje. Njegov sveöaini pogreb, ki se ie vršil v pe* tek, je pokazal spoštovanje do rajnkega, kajti na njegovi zadnji poti k §y. Križu na prenovljeno po* kopališče ga je spremljala skoraj vsa vas in veliko sorodnikov in pri* jateljev iz bližnjih in oddaljenih krajev. Cerkveni zbor mu je zapel žalostinki pred rojstno hišo in na pokopališču. Počiva naj v miru v domači zemlji in večna luč naj mu sveti! Težko zadeti družini pa iz* rekamo islkreno sožalje. Breginj. V naši občini vlada nenavadno razburjenje. Pred časom smo s pre* cejšnjirni stroški dali napraviti na* črte L& obc. elektrarno. Podvzeli smo tudi vse potrebne korake, da se nam naprava dovoli in smo po* ložili potrebni znesek za komisijo* nelni ogled. Scdaj smo pa zvedeli, da nam je bilo naše upanje, po za* slugi našega obč. komisarja, poko* pano. Visoki gospod menijo, da bi nam bila lastna elektrarna najbrž v škodo in nas hoče osrečiti z elekt. napeljavo iz oddaljenega Podmel* ca. K tej napeljavi naj bi prispeva* , li s tcžkimi tisočaki in naj bi bill še v rokih neznanih podjetnikov. Na* šc razburjenje je zato umevno. Če pa še povemo, da imamo pri nas pripravno vodno moč, potrebne drogove v lastnih gozdovih in pri* praVljen tudi kapital, potem bo na* še ogoreenje še bolj raznmljivo. Se* veda, če povemo. da bi napeljava iz Podmelca šla mimo Gorjupove hiše v BoTJani, bo marsikomu mar* sikaj jasno. In ako še dodamo, da nas jc hotel naš komisar oblagoda* riti že večkrat z novolarijami. ka* tere bi nas gospodarsko težko za* dele, bo vsak uvidel skrb in vest* nost, s katerima upravlja našo ob* čino. Tudi iz sosednega Kobarida se o g. komisar ju Volpiniju ne ču* jejo nobene pohvalne besede. Pa še o priliki kaj. Šturije. Kakor se sliši in bere od povsod o suši in brezdelju, tako je tudi pri i nas. Ljudje ne vedo, kako se bodo J preživeli, posebno naši kmetiči. j Med temi je opaziti 3 vrste ljudi. | Eni pravijo, da je najboljše vse pu* stiti in iti v Ameriko; tarn se cedi med in mleko. Drugi pravijo, da je najboljše nič misliti, kaj bo jutri, ampak veselo živeti, piti in plesati; teh je bilo videti v sosedni Äjdov? ščini na vel. šmaren na javnem pie* su precej. Seveda gre ta stvar tako, da trgovec in gostilničar rabita kredo, dokler se jima zdi varno, otroci takih družin imajo pa barvo, I kakor bi kredo jedli. Tretji pa pra* vijo, da se bo ta suša preselila iz polj, njiv in vinogradov v žepe in ! iz žepov v želodec, zato se je treba pripraviti na to z resnim in pamet* nim življenjem, kajti še najbolj varno je pod domačim krovom. Saj pravi naš star pregovor: »Bolj* ši je svoj domek, kakor amerikan* ski^ lonec.« In ti imajo prav, saj naši krovi so prestali že marsikak vihar in vročino, bodo tudi sedanje težke dni. Vedrijan. Tudi pri nas, kakor v vseh Brdih, j: nemila susa pobrala vse pridelke. Trta, ki je letos tako lepo kazala, moli sedaj proti nebu svoje skoraj ogoljene veje kakor bi prosila po* trebnega dežja. Slaba letina je tudi vzrok, da naši najkrcpkejši pa naj* boljši mladeniči zapuščajo svojo borno grudo in se izseljujejo daleč preko morja. I Log pod Mangartom. »Oj zvoni, zvoni, misijonski zvon, daj dušam blagor sv. misijon« — S to pesmijo smo začcli 4. avgusta ponovitev sv. misijona. Skozi šest dni smo poslušali mnogo lepega krše. nauka; o da bi obrodil obilo sadu! Težko nam je bilo, ko smo se v petek ob zaključku poslavljali od ljubih gg. misijonarjev. Nekaj iz* vanrednega, česar nasa ušcsa niso vajena po_slušati, je bilo med vsem sv. misijonom; ljub'ko petje našega priljubljenega solista g. J. Bratuža ob lepem spremljevanju na nanovo popravljenih orglah. Želeli bi, da bi večkrat kaj slienega slišali v na* si zagorski vasi. — Susa pri nas ni tako občutno pritisnila kot drugod po dežeii, vendar pa jo tudi mi ob=» čutimo. — Velika vročina po me* stih je privabila izvanredno mnogo letovjšearjev v našo vas. Prihod* njič še kaj. S Krasa. Od povsod z dežele — beri že ta ali oni list — se slišijo samo slabe novice. Suša žge neusmiljeno dalje. Res smo imeli pred dnevi nekaj dežja, ki pa ni skoro nič koristil, lc ozračje se je nekoliko ohladilo, da ni več tiste strašne sopare. Le* tošnji pridelki so, če izvziimemo ti* sto malo žita, popolnoma uničeni. Posledice suše se že izrazito kažejo na trtah, ki so nam toliko obetale, a sedaj propadajo cimdalje bolj; tako se suši še ta naš up. Ce bo kaj ajde in repe še, potem pa — kar bo, bo. Živina nima nikake paše, zato jo skoro vsi krmijo doma. Vsled tega bo spomladi cena sena zelo vi* soka, cena živine bo padla pa pod ničlo, kar bo porazno uplivalo na naše že itak zrahljano gospodar* stvo. Prašiče hranimo, da še nikoli tako: lipovo, črešnjevo, brestovo perje in drugo, vse je dobro, kar le more uboga žival žreti. Pa še te* s^a kmalu ne bo. — Suša in ogenj kaj složno dedujeta. Tu pa tam po polju in gozdu zablesti požar in ognjeni jcziki lete po bfckovo po veliki, vsled suše nekošeni travi. Da se omeji to neprestano požiga? roe, naj se malo bolj pazi na ogenj in naj se zabrani otrokom nositi vzigalice s scboj, ker ravno otroci zanetrio dosti požarov. — Ljudje so zelo pobiti in /alostni. Kamor se pride, se sliši pogovor o suši in tarnanje: Kaj bo, kaj bo? Proč z malodušjem? Dar ako zre človek neizbežni usodi nasproti, potem . vcasih klone. Obidejo ga misli, ki se jih oklene s poslcdnjim upom in krvavečim sreem — izseljevanje. Odhajajo, pa ne vedo, če bodo še kdaj glcdali ljube domačc kraje. Oh, kako težka je ločitev, kako malo je upanja, kako varljiva je sreča tu j ine. Ostanimo in potrpi* mo raje dpma, ohranimo dom sebi in svoicem! Listnica urednistva. A. M., Lokve: Na Vaše osebno vprašanje Vam odgovarjamo: Če nima nihče vknjižene pravice glede one poti. jo lahko zaprete ali pa na kak način označite, da je prehod od Vas prostovoljno dovoljen. — Glede električnega gnojenja bomo priobčili pojasnilo v listu. Po* zdravljeni! St. 8291, Ledine: Prisrčna hvala za pi smo. Prosimo, da nam sporo« cite: Kdaj je bila prošnja odbita? Ali ste vložili rekurz? Bog živi! Zahvala. ZAVAROVALNICI L'UNION TER g. A. Ravnik*u v GORICI, VIA BARZELLINI N° 2, za ta. kojšnjo cenjeno in izplačano od^ | skodnino mojega pogorelega po* i slop j a s premičnino. I ANDREJ UDOVIC Jelšane 83. Fozor! Rflzprodojs! Pozor' Radi izselitye razprodajam vse manufakturno in galanterijsko bla* go po zelo znižani ceni. Cenjeno občinstvo ima sedaj v teh resnih in hudih časih najugodncjšo prili* ko nabaviti si za mal denar najbolj* še blago. Pridite in prepričali se boste! Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovščini. Hiša na prodaj, pripravna za vsa* ko obrt, z vinogradom; lepa lega. Naslov pove uprava »Gor. Straže«. Stran 4_______________________________________________»GORISKA STRA2A« V najem oddam takoj stanova* njc v bližini državnega kolodvora. V hiši je elktrična razsvetljava in voda. Naslov pove uprava »Gori- ške Straže«. OKULIST1CNI AMBULATORIJ Dutt. Gilberto Delneri zdravnik kirurg sprejema od IP/2 do I2V2 dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. Neprekosljiv gramofon, ki je prenosijiv. 5- DECCA WOKULAT dfc Ä Oorizia - Corso ^-^ ^^ Tel. 347 Vipavsko vino. Kmetijsko dm* štvo y Vipavi ima veliko zalogo iz* vrstnega domačcga, namiznega in desertnes^a vina. Kupci se vabijo. K Ü R J A~~OČ1eŠA (KALI) izgrlnefo brezpo- gojno 22 up or at» o mazila iz zaiožbe lekarne SPONZA, Trst, Via Tor S. PieroN. 10 Varujte se pred ponaredbamJ. V vseh lekarnah no znižani ceni t. 3. Dott. Eius. Cornel specialist za bolezni v nSgsifs, nosn In grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajelc-a na Dunaju in assistant prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) T«od. Hribar (nasi.) ** QoHca C0RSO VERDI 32 - - (hišss Centr. Posoj») lilifee salega teSiiBgfi plafna is snanc town« RBginehapt l Ksymsnö, vss^e- t iPitns blap ZB poročincs hahop tudl wellbe izblra moifaega in !6ns!»e& iflfetu. L @!ago solidno! Cene sememe I Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Prihodnje vožnje Isc Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 1312 dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavoni „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrsino kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- ljenimi, prostome jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje — kopelji — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABAUDO F. BOSiCH, BORICB, Via Contagalle It 1 Telefon St. l-n PODPIRAJTE „GORIŠKO STRAŽO". Poznižanih cenah UDINE: — Viet Savorgnana S — UDINK Med tern ko naznanjamo velik prihod zimskega blaga, opozarjamo cenjene odjemalce, da vse ostalo poletno blago likvidiramo po polovični c:erii. Plačujemo še vedno voznino po železnici Gorica - Videm in nazaj vzetn onim, ki nakupijo čez 200 lir blaga.~__:--------: Obrobljeni robci..... L. 0.40 Škotski robci...... „ 0.50 Prtlči za čaj...... „ -.60 Robci zrobom,,ažnra . -.80 Obrobljeni prtiči..... „ 0.90 Otroški povoji meter ä . . „ 0.90 Moške nooavice „fantazija11 . „ 1.25 Plenice na pol platnenč . . „ 1.25 . „Spugnau ... „ 1 40 „Oxford" za srajce, .... M 1.80 Bomafie nogavice .... „ 1.8O Doraaöe platno..... „1.95 „ platno „Madonna44 . „ 2.25 Brisače „Crep44 težje . . . „ 1.95 Panama za moške srajce m. a „ 2.70 Zefir za moške srajce „ 2.95 Jajčasta koža..... „ 2.95 Obposteljne preprose „Reclßm" „ 2.95 Naramnice dvojno elastične . „ 2.95 Dvonitßik poSeven . . • • » 3.20 Ženske svilene nogavice . . „ 3.50 Na pol svila za ženske halje „ 3.90 Platno „Scuola" 80 cm. . „ 3.50 Podsukniica „trikot44 za gospe „ 3.50 Moške maje poletne . • . „ 3.90 Peikal „Re dei bleu44 • tt 3.80 Domače platno 150 cm. „ 4 90 Žamet za lovce..... „ 4.90 Saten barvan za kovtre 110 cm „ 4.50 I (Srn saten finelši 125 cm. . „ 4.90 Ženske sp. hlače „Trikot". „ 5.— Pobeljeno blegc za prte K 0 cm „ 5.50 Platno „Scuola" 150 cm . . „ 5.90 Žairet za lo\;ce peseben tip . „ 7.50 Svileno platno rožastozabaljem. H 5-() Vezene srajce all hlače. . . „ 7.50 Servis za 6 oseb .... „15.— Servis za 6 oseb, pocebne vrste „ 19.50 Rjuhe z robom „Ajour" . . „ 19.50 Posteljno pregr. ,trikotA težje „22.- Posteljni kovtri . . : . . „29.— Servis za 12 oseb •....„ 35.— Vclnena pregrinjala.... „35.~ Žinmica.......„39--- Se sprejemajo narocila tmoi po po$n. N. B.! Blago, s katerim bi ne bil odjemalec zadovoljeny se sprejnie naz^j. ! CENE STALNE POStrBŽha U SlOUenShem in nemShem JBZillll. Poseben popust rarpr dajaScem 1 VIDEM - Via Savorgnana 5 - VIDEM I