Št. 41. Maribor, dne 22. avgusta 1907. Tečaj XLI. Izhaja. vsak čotrtek in veija s po^nino Tred in t Mariboru s poiiljanjem na dom za. otle loto 4 K, pol leta 2 K in za četrt lota 1 K. Naročnina za Nemčijo B K, za drnpe izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor koii «un posj, plača na I «to si.mo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravaištvo ,Slov«oikeg;a Gospodarja" t Mariboru. — List ee dcraoiilja do odpovedi. — Deležniki r Katoiiikega tiskovnega druHva" dobijo list brez pessom» oaračnin«. — Posamezni listi utauejo 10 rin. — Uredništvo: Komika cesta SUr. i). — Rokopisi »e ne vračajo. — Upravniitvo Koroika eosta fctev. 6, vsprejema naročnino, inseraie in reklanaeije. ■— Za. ins«7B.te se pljuiuj« od eno it opno petitrrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejema o do srede zjutraj. — Nezaprt« reklamacije so poštnine proste. zabavo. Lisi ljudstvu v pouk in Hmelj. Celje, dne 18. avg. Letošnje državnozborske volitve so se vršile v Savinjski dolini v znamenju hmelja, in Narodna stranka je razglasila svojega kandidata Robleka kot moža, ki bo s svojim delovanjem priboril na svetovnem trgu savinjskemu hmelju veljavo in ceno. Po 5 K so obetali brezvestni agitatorji hmeljarjem letos kot ceno5 in kdor tega ni verjel, bil je lažnik, in kdor ni maral za Robleka, bil je neprijatelj in izdajalec hmeljarstva. Sedaj pa je prišel čas, da obiramo hmelj, in ljudje vidijo v svojo žalost, da so bili za svoje nade kruto goljufani. In oni, ki so hodili meseoa maja kot agitatorji za Robleka in Narodno stranko, hodijo sedaj kot mešetarji z judi in drugimi kupci, da mešetarijo proti svojemu ljudstvu v svojo korist in korist judov. Narodna stranka se je pokazala v svoji pravi luči kot sovražnica ljudstva. ¡Tekoče leto se pričakuje na celem svetu bogata hmeljska žetev, približno 1,970.000 stotov. Bavarska bo pridelala 255.000 stotov, Nemška 465.000, Deška 260.000, vsa Avstrijska 328.000, vsa Evropa (brez Anglije) 973.000, Anglija 350.000 itd. Ker je 'Avstrija preteklo leto pridelala samo 169.000 stotov, je letos množina pridelka poskočila skoro za sto odstotkov. Nemčija in Avstrija bosta imeli letos okoli 300.000 stotov za izvoz in zelo se je bati, da za to množino ne bosta mogli najti izvoznih trgov. S tem računijo hmeljski trgovci, in njihov račun ter proti-ljudsko delo mešetarjev sta kriva, da je cena hmelja tako nizka. Največji sovražnik hmeljskih cen je množina hmelja.In vedno več novih hmeljišč še nastaja . . . Za to pa moramo z veseljem pozdraviti novi hmeljski zakon, v katerem so določila, ki bodo varovala stare hmeljske okraje in zadrževale nove nasade. Zaradi nove postave so politični agitatorji lani in letos hudo napadali dr. Vovšeka in dr. Korošca, ker sami niso razumeli postave ali pa ker so mešetarji, katerim se bodo na podlagi nove postave dale tudi zve-znti njih nepoštene roke. V Savinjski dolini imamo hmeljarsko društvo, katero ne izpolnjuje svoje dolžnosti. Nova hmeljska postava stopi dne 15. oktobra v veljavo. Cehi sedaj delajo na vse kriplje, da bi dosegli pri poljedelskem ministrstvu za se ugodne izvajalne predpise, ki bodo spremljali novo postavo. Deželni kulturni svet češki ' je že vložil po vsestranskem posvetovanju s hmeljarji svoje predloge in njihovi poslanci so na delu, da se uresničijo. Kaj pa naš Roblek? Češki predlogi so v marsičem nevarni našim hmeljarjem vkljub novi postavi. Tako zahtevajo, da se hmelj iz različnih dežel ne sme mešati, ali vsaj ne signirati (zaznamovati !). Imenovanje po izvoru rastline naj bo prepovedano; važne so tudi njihove zahteve zaradi prevažanja in izvažanja. Savinjsko hmeljarsko društvo bi se moralo proti nekaterim češkim zahtevam odločno po robu postaviti, drugim zopet, posebno glede izvoza, se pridružiti. Hmeljarski konzulent Hoifer je češkim hmeljarjem šel povsod na roko, naše društvo pa še ni videlo hmeljarskega konzulenta. Iz ljubezni do ljudstva opozarjamo Savinjsko hmeljarsko društvo, da stori svojo dolžnost. Treba je iti ljudstvu na roke, ne pa mešetarjem, in ma-gari da je med njimi tudi brezdelni državni poslanec Roblek. Naši shodi. Naša stranka se še je le ustanovila, ko so celjski mladi dobtarji razbili staro štajersko slogo, da so spravili pod streho prejšnjega urednika „Domovine" in zadostili svoji častihlepnosti po voditelj-stvu. Vkljub temu, da še je stranka tako mlada, dobila je pri zadnjih državnozborskih' volitvah največje število glasov.. Za to pa je njena naloga, da sedaj po končanih volitvah novi posianci pridno zahajajo med volilce Slovenske kmečke i zveze, da se vezi med pristaši njenimi še tesneje sklenejo. V teku zadnjega tedna so se priredila s posredovanjem naših pristašev 4 zborovanja. Shod v Celju. Dne 15. t. m. se je vršil v Celju javni shod nagega izobraževalnega društva, ki je bil dobro obiskan. Predsednik strokovnega društva cinkarskih j delavcev je govoril o razmerah teh in navduševal delavce, da vsestransko delujejo za organizacijo in ■ se osobito poprimejo društva. Poslanec Jože G o- : stinčar je razvil kršč. soc. delavski program in S poljudno pojasnjeval točko za točko. Pojasnil je tudi i nekatere izboljšanja plač se tikajoče stvari. Shod je trajal nad dve uri( Shod v Smartnem na Paki. Opora naša v hudem boju, ki se je razvil v šoštanjskem okraju pri zadnji državnozborski volitvi, so bili vrli možje iz Smartna na Paki. Slovenska kmečka zveza jim je bila dolžna hvalo in za to se je dne 15. t. m. priredilo tamkaj zborovanje. Predsedoval je g. P i r t o v š e k starejši, zapisnikar g. Klančnik. Poročat je prišel državni poslanec dr. K o-r o š e c. Nakratko je očrtal program Slovenske kmečke zveze, razložil, zakaj niso hoteli kmečki poslanci Robleka in Ježovnika v en klub in nazadnje opisal položaj v državnem zboru. Poročilo državnega poslanca je bilo sprejeto z vsestranskim odobravanjem. Potem še sta stavila gg. Pirtovšek in Irman več vprašanj glede šole, vojaščine, regulacije Pake, umetnih gnojil, zajca itd., na katera je državni poslanec točno odgovoril. Nazadnje se je zborovanje izreklo za program Slovenske kmečke zveze, odobrilo njihovo postopanje v državnem zbora ter izreklo svoje ogorčenje nad ravnanjem dr. Ploja. Da ostane vodstvo S. K. Z. vedno poučeno o željah in zahtevah svojih pristašev,, izvolil se je krajevni odbor zaupnikov. G. Pirtovšek je potem z bodrilnimi besedami završil lepo uspelo zborovanje.: Shod v Mariboru. V Mariboru in okolici imamo veliko slovenskega delavstva, za katero so se v prejšnjih časih mariborski Slovenci brigali le toliko, da so jim prišli povodom kake veselice polnit prostorov in praznih blagajn. Upamo, da je tej dobi tudi v Mariboru odklen-kalo. Dne 17. t. m. se je vršilo v Narodnem domu zborovanje studeniškega izobraževalnega društva, kateremu je predsedoval g. Leskovar. Prišlo je na shod tudi nekaj socialdemokratov. Na dnevnem redu je bil razgovor o zavarovanju.- Državni poslanec dr. K o r o š e ,c pravi, da je sicer izvoljen od kmeta in njegovega delavstva, vendar izjavi v imenu svojih tovarišev in v svojem imenu, da jih bo tovarniško delavstvo v velikem svojem prizadevanju za zavarovanje za starost, onemoglost, nezgode in bolezen • našlo vedno med svojimi zagovorniki, kakor upajo kmečki poslanci, da bodo tudi Podlistek. Mojster Mihael. Poslovenil F. F. I. Bilo je sredi poletja 1762. Vroče je pripekalo »•[dnevno solnce na prašnato cesto, ki je peljala z Bavarskega na SolnograŠko. Le posamezno stoječi ugnjedi so metali svoje ozke sence čez solnčno cesto, ki se je neprijetno bleščala pred očmi. Kakor oaze v puščavi so se zdele te ozke sence človeku, posebno ker se je vročina večala od minutei do minute. S težavo je vlekel starosti slab sivec razklopo-lano kočijo, ki je imela precej sličnosti z dosluženim poštnim vozom. Na nenavadno visokem kozlu je sedel mlad fant, ki pa je vklub svoji mladosti zgledal tako zaspano, da je bilo večjidel dobremu nosu starega sivca prepuščeno, najti pot na Solnograško, katerega je napravil gotovo že čez stokrat; kajti tje je bila njih pot, in že se je prikazala na nizkem holmi-ču prijazna božjepotna cerkvica, od katere je bilo le še eno uro do mesta. Potovalec v kočiji, mlad mož prijetnih potez in izrazitih, temnih očij, je potisnil od I časa do časa svojo s takrat navadno lasuljo pokrito glavo skozi okno, in videlo se je njegovemu potnemu obrazu, da želi nemalo doseči prav kmalu svoj cilj ifl dihati čistejši zrak, ki r-> \ moael najti niti zunaj niti znotraj. Zato je začel že Šjteti minute, kdaj obstane voz pred vratmi lepega mesta Solnograda; pa tudi sunke je začel šteti s svojo dobro voljo, ki mu je tudi v nevolji ni zmanjkalo, katere je dobival na takrat še slabo preskrbljeni cesti; 'kajti „hop! hop! je napravil voa vsakih par min^it, čez kar se je po- j potnik, pravi vzgled potrpežljivosti, če se še je toli-: kokrat ponovilo, le smehljal — in zopet je šlo hop! ! hop! čez kamenje ob cesti — naenkrat pa je dobil ! voz tak silen sunek, kakor bi se hotel v trenutku | razrušiti, in ni se ganil več od prostora; kakor vzi-| dana v zemljo sta stala voz in konj, kakor -bi na ra-| vni cesti okamnela. V neprijetni slutnji je pogledal popotnik skozi S okno, kakor je bilo pač mogoče, ter videl, kako se voz nevarno nagiblje na stran; zgjibila sta ravnokar kolo, kar je v največji vročini sredi prašnate ceste dvojno neprijetna reč. Pankrac, je zaklical s svojim prijetno donečim glasom fantu, prid} in pomagjaj mi iz moje ječe in potem glej, če se da kaj pomagati. Toda dobri, neumni Pankracij ni sedel več na kozlu, temveč ležal na mehki travi, in/ njegpv star sivec se je pripogibal k njemu, boljše k travi, ter jo s težavo pulil. Tako si je moral pomagati popotnik sam, in po dolgi muki je stal ves poten na trdni zemlji, in voz se je gibal na stran, kakor v puščavi počivajoče kamele. Toda že v prihodnjem trenutku j©» stal mlad mo5! ob strani voznikovi, in mesto, da bi mu ta ra-dovoljno pomagal, je imel veliko! težavo,, spraviti fanta na noge. No, Pankrao, mu je zaklical s prijaznimi, nikdar zlovoljnimi ali hudimi - besedami, zdaj hitro na delo; kolo je treba zopet natakniti in pritrditi. Tukaj na prašnati cesti biti izpostavljen solnčni vročini, ni prijetna reč* posebno ko moram danes Se biti na svojem mestu v Solnogradu. Todai fant; se je pokazal pri tem delu ravno tako nerodnega, kakor prej na kozlu. Tudi jo manjkalo pravega orodja, katero ima skrben voznik vedno seboj, in par žrebljev, ki jih je našel v nekem kotu Dana nju 6;evilka iinu „INtJŠ Dom« kot prilogo kočije, je bilo odtrtih ali prekratkih, kratkomalo minilo je pol ure in škoda še ni bila popravljena. Ker je bilo ravno poldne, ni prišel nobeden voz mimo, od katerega bi bilo upati pomoči. Tedaj pa je zagledal majhno hišico* ki je ležala kakih sto korakov od kraja nesreče in ki je prej ni opazil. Hitro je bil sklep gotov. Pankracu je naročil ostati pri konju in vozu, sam pa je, hotel pogledati k hiši, če bi našel tam prijaznega pomagača. ■Ugjodnejše se ni moglo nameriti: hiša je bila nekega kolarja, in tako je našel tukaj pravega zdravnika, ki bi lahko pritrdil zopet kolo in sprar vil voz naprej. Popotniku tudi. ni bilo treba dolgo iskati po gospodarju hišice. Ze mu je stopil naproti mož, skoraj velikan, z usnjatim predpasnikom in z zavihanimi rokavi, njegov obraz je bil od ognjišča rdeč, medtem ko so njegove mišičaste, od črne smole zamazane roke kazale njegov obrt. Kakor njegova zunanjost jo bil tudi noprijeten način njegovega govorjenja in prezirajoče je vprašal vstopivšega, kaj ima iskati pri mojstru Vendelinu? Mojster Vendelin se vam torej pravi?, odvrnil je popotnik tem prijaznejše; Bog z vami, dober mojster Vendelin; gotovo nisem prvi, ki vas pride tukaj na kameniti, prodnati cesti prosit, da mu poma-gato dalje. Glejte tam, je nadaljeval in pokazal na voz,l tisto visečo kočijo; kolo se jo zmaknilo in neroden voznik si ne zna pomagati. Bodite tako dobri, mojster Vendelin, in pomagajte, da lahko kmalu nadaljujem svojo pot. Toda mojster Vendelin je bil,, kakor se je kazalo, pogosto svoje volje; tudi ni križal ponižen plašč popotnikov na posebno dobro plačilo. Razven tega je še bilo, ker jo' bila sobota, še marsikaj' dokončati, in zato je zakričal neprijazno: Pa naj reče kdo, da človek naj ne zgubi potrpljenja! Ne mine dan, da bi ne trebalo tako spo- zastopniki tovarniškega delavstva podpirali povsodi kmečka zahtevanja. Potem razvija zgodovino delavskega zavarovanja v različnih evropskih, državah. Državni poslanec Gostinčar je razpravljal o programa krščansko-sqcialnega delavstva, ki sloni tudi na krščanstvu in narodnosti. Nljegova izvajanja o narodnosti vzbudila so navdušenje tudi pri takih zborovalciti, ki sicer niso prijazni krščansko-socialnemu programu. Govori potem o zavarovanju, kako neprikladne in pomanjkljive so dosedanje po stave, kako potrebno je tudi zavarovanje za onemoglost, kako jo v(dja krščanskih socialcev dr. Lu-eger stavil prvi predlog, da se v tem oziru res začne kaj delati za delavca ter izjavil, da bodo ljudstvu prijazni poslanci za te delavske zahteve zastavili vse svoje moči. - Na to je vstulo par socialdemokratov, ki so pravili, da je vse prav, toda da bi se le tudi tako delalo. Odgovarjal jim je g. Gostinčar. G. Medvešček vpraša navzočega kmečkega poslanca dr. Korošca, kaj je s ceno mesa in sladkorja. Dr. Korošec odgovori, da kmet ne prodaja predrago živine, da tudi ni treba odpreti meje, ampak dobiček imajo meše-iarji in mesarji. Glede sladkorja pokaže na kartele, s katerimi so si socialdemokrati voditelji v tesni denarni žlahti. Pri teh voditeljih naj torej najprej potrkajo socialdemokrati. V istem smislu govorita tudi Gostinčar in Grandošek. G. Karba izreka poslancem zaupanje ter predlaga resolucijo glede zavarovanja, koja resolucija se brez ugovora sprejme. Shod na Dobrni. Zadnjo nedeljo dne 18. avgusta je priredila Slovenska kmečka zveza shod v Dobrni. Kmečka zavednost v Dobrni je velika in so se ž njo mtorali seznanSti v volilni dobi tudi celjski dohtarji in njihovi agitatorji. Pogumno in nepremakljivo so stali Dobrnčani pod zastavo Slovenske kmečke zveze. Slava jim za to! Žal, da njihov okraj ni bil zmagoslo-ven, toda nasprotniki ne morejo biti in tudi niso več ponosni na svojo zmago. Navdušenje za Robleka je zmrznilo, in zaupanje do Narodne stranke v celem volilnem okraju nikdar nI bilo veliko. Kmetje se obračajo tje, kjer so staii od vsega konca zvesti Dobrnčani, ob strani Slovenske kmečke zveze. V predsedstvo so se izvolili: Predsednik Fr. Pušnik„ podpredsednika Karba in Verdev, zapisnikar Kranjc Franc. Reditelji: BožnSk, Svent, Lipič-nik, Mastnak. Poročal je državni poslanec dr. K o r o ši e ,c ter so posebno bavil s sedanjo cene živine in z vprašanji, ki so s to okolnostjo v ožji zvezi. Nazadnje jo poročal tudi o državnozborskem položaju. Volilci so stavili različna vprašanja: Svent zaradi lovskega zakona, Karba zaradi zakona, Puš-nik zaradi šole, Kranjc glede znižanja obresti, Ko-renak glede melioracij, Svent zaradi vojaščine. Ko je državni poslanec vsa vprašanja razjasnil, stavil je g. Kukovic naslednje resolucije, ki so se soglasno sprejele: 1. Na političnem shodu na Dobrni zbrani volilci izražajo svoje veselje, da se je ustanovila Kmečka zveza in upajo, da bo ta najboljša zagovornica kmečkega stanu in njegovih pravic na Spodnjem Štajerskem z najboljšim uspehom izvajala svoj pro-gram. 2. Zbrani volilci izrekajo svoje popolno zaupanje poslancem izvoljenim' na programu Kmečke zvezo in združenim v Slovenskem klubu, in obsojajb korak poslanca dr. Ploja. 3. Zbraai vtlilc' izražajo svoje veselje nad tem, da so se poslanci Slovenskega kluba tako odločno uprli, da se ni odprla meja za uvoz živine iz Srbije in drugih krajev in zahtevajo, da vstrajajo neupogljivo na tem stališču. 4. Zbrani volilci obžalujejo, da so kranjski liberalci zanesli razper v šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. 5. Zbrani ki ečkj volilci zahtevajo, nai država, oziroma dežela nemudoma ustanovi prepotrebne kmečke Šole. Politični ogled. — VI. shod avstrijskih katolikov. Sesti shod avstrijskih katolikov se bo vršil 16. do 19. novembra na Dunaju. Shoda se lahko vdeleže vsi oni možje, ki pripadajo kaki katoliški organizaciji, ali so se ustmeno, ali pismeno zglasili pri pripravljalnem odboru. Za damg se bodo izdale posebne vstopnice. Dne 16. novembra se bo vršil ustanovni shod, dno 18. in 19. novemnra bodo slavnostna zborovanja in zborovanja odsekov. Ob tej priliki se vrše tudi občni zbon Pijevega' društva (za povzdigo časnikarstva) ter komerz katoliških dijaških društev. — Hrvatska stranka prava ima svoj strankarski shod dne 22. t. m. v Zagrebu. Razpravljalo | se bo o strankini politiki, programu in organizaciji. I — Grška. Grki so strašno pobiti, ker dan na dan dohajajo poročilo, kako turški vojaki v Macedoniji pobijajo grške bande. V Macedoniji vzdržujejo Grki 2000 teh ban-ditov. Namen teh det je, pobijati bolgarske čete in s silo privesti macedonsko prebivalstvo nazaj h grški veri in tako tudi po časi h grški državi. Grki bi se radi maščevali nad Turki, če bi mogli, toda kje naj vzamejo za vojsko s Turki sposebne armade Letos je bilo na Grškem jako malo mla-deničev potrjenih v vojake, vsi močnejši se pobegnili v Ameriko. Ti ki pa ostanejo so slabi vojaki in ker so tudi častniki nezmožni, je cela armada za nič. Tudi cela državna uprava je slaba. Zato cela država nima nobenega ugleda. — Na Italijanskem izrabljajo sedaj protikatoliške straDke in listi slučaj lažiredovnice Fumagali in ščuvajo ljudstvo proti katoličanom in sv. cerkvi. Priredili so po vseh mestih demonstacije ter surovo napadali cerkve, samostane in katoličane. Slavni skladatelj Perosi, katerega je nedavno drhal na kolodvoru vpljuvala, je v listu „Messagero" izjavil, da v celi Evropi ni naletel na tako sodrgo, kakor v Rimn, in da ga je po teh dogodkih sram, da je Italijan. Mala politična naznanila. Dne 13. avgusta. Predvčerajšnim se je začel v Pragi shod češke socijalne demokracije, ki je pokazal, da v tej stranki ni edinosti in enotnih idej. Sodrngi so se pošteno sprli. — Včeraj se je v francoski vojni minister udeležil odkritja spomenika nekega fr&masona. Pri tem ga je neki mladenič opiuval — V Soči na Ruskem so roparji oropali celo ladijo. Odnesli so 11.500 rabljev. — Rais-Uli je izročil njetega generala Macleana. — Po maroških mestih se vedno bolj širi upor. Pred Casablanko se še vedno bijejo. — Na južnem Francoskem je pripravljenih več polkov za odhod v Maroko. — Šah perzijski je obljubil ugoditi zahtevam parlamenta. — Španski kralj in kraljica prideta na Dunaj 3. oktobra. — Vinogradniški boj na Francoskem je končan. — Delegacije se snidejo meseca novembra. — Na Ogrskem ustauovljajo kršč. socijalno stranko. — Včeraj je 4000 Maročanov napadlo Casablanko; francoski vojaki so napad odbili. — V Bielcah na Ruskem so trije židovski trto škatljo pomagati spraviti iz prahu, in zato bi naj bil edini mojster Vendelin . < ., 12e je hotel obrniti možu v slabem plašču hrbet, toda ta ga je prijel za roko: Dober mojster Vendelin, ne pustite mojstra Mihaela neuslišanega; on mora biti še danes v Sol-nogradu in vas hoče bogato poplačati, če mu pomagate v tej v mali zadregi. Kolar je premeril popotnika od pet do glavo* Mojster Mihael!, je ponovil, kakor da ne bi prav slišal; no — kaki mojster pa ste? je dostavil z za-cičevartjem, gotovo ne našega posla, to vidim na vaših nežnih prstih, ki so še gotovo malo delali. Popotnik se je nasmehnil. Dosti različnih poslov je na svetu, dober mojster Vendelin, je odvrnil, v katerih lahko postane človek z božjo pomočjo mojster. Toda sedaj bodite tako dobri in vzamite žeblje in kladivo, klješče in kaj šo je potrebno in potem bodeva skupno spravila kolo kmalu zopet v red. Vi govorite, kakor bi že sami imeli'kedaj opraviti s kolesi, dejal jo Vendelin, kateremu se je tujec ža nekoliko prikupil, precej prijazneje kakor prej. Saj sem tudi kolarjov sin, odvrnil je mojster MihaeL smeje se. iTedaj je zarohnel Vendelin iz nova. Kolarjev sin? In vi niste postali kolar; to mi je lep kolarjev sin, ki se ne peča z očetovim poslom. Kaj so hoče, če se komu muziciranje bolje do-pade, jo odvrnil zopet mojster «Mihael z istim linim, skoraj radostnim smehljajem kakor prej. Godec ste torej? zaklical je Vendelin zaničlji-vo. No, potom ste pravo izbrali! Jaz sem godčev sin, in vendar ne bi hotel biti za ves svet tak postopač. Postal sem pošten rokodelec, kakor so oče, Bog jim daj dobro, hoteli imoti. Pri vas je pa ravno nasprotno. Mojster Mihaoi jo odvrnil mirno: No, moj oče, tudi njim daj Bog dobro, so tudi razumofli nekaj godbe, ravnotako mati. Kolarstvo ni vodno zadosto- valo, celo družino s šepo otrok nasititi; tako jim jo bila godba postranski zaslužek; in stariši so videli radi, da sva brat Jožei in jaz imela veselje na godbi in šla h godcem. Zadnje besede je govoril zopet mojster Mihael z njemu lastnim smehom. Mojster Vendelin pa je zmigal malomarno z ra-mamai, kakor bi hotel reči: Meni je že prav, toda moj dečko, ki ravnokar začne hoditi, mora postati to, kar sem jaz. Potem še je mrmral marsikaj nerazumljivega med svoje kocinaste brke, toda slefdnjič se je vendar odločil, vse potrebno poiskati, da spravi kolo zopet v red, kar je bilo kmalu narejeno. Ko pa je hotel mojster Mihael stisniti kolarju v roko par ogrskih grošov za delo, katero je prinesel, kakor je pristavil v šali, seboj iz svojega zadnjega prebivališča na Ogrskem, kamor se je bil podal pred petimi leti i,z Dunaja* mu je dejal ta na po! zaničljivo, na pol s sočutjem: Od ubogega potujočega godca si mojster Vendelin Jakob Fidler — tako jo moje popolno ime — ne da plačati. Spravite zopet svoje groše, ki teo gotovoi težko (zasluženi, in pojdite svoja pota, mojster Nemanič; radi teh par žebljov še ne bom ubožal. Toda to vam1 pravim, je dejal ter so vdaril skoraj ošabno ob prsi, dvakrat vesel sem danes, ko sem videl vašo revo in siroto, da nisem vašega posla, temveč pošten kolar. In boljše volje, kakor kedaj, se je povrnil, žvižgajoč neko pesem, v svojo delavnico. Pa tudi mojster Mihael se je smehljal zadovoljen, ko je uro pozneje dospol v lepo mesto Solno-grad, kjer mu ja harmonično zvonenje, ki je vabilo k večernicam, kakor v pozdrav klicalo: Dobrodošel, ljubi mojster, Mihael* «dobrodošel ob bregu krasne Salice! Tedaj je mislil ravno navpak kakor mojster Vendelin: Kako sem vendar vesel, da nisem postal kolar, temveč pravi, pristen muzikusu dijaki umorili policijskega ravnatelja. — V Armeni na Francoskem so imeli krščanski socijaici zborovauje. — V Nižni Novgorodu na Ruskem so prijeli japonskega ogleduha. — Med Ameriko in Japonsko so se razmere zopet poslabšale. F F D n e 1 4. avgusta. Uradni list razglaša novo obrtno postavo, vsled katere more samo dotični voditi kako obrt, ki jo zato usposobljen. — Vsled od* redbe trgovskega ministra pridejo posredovalnice za službe pod policijsko nadzorstvo. — Grški kralj pri-, de meseca oktobra na Dunaj obiskat našega cesarja« — Danes je obiskal angleški kralj Eduard v Wilhelmshöhe nemškega cesarja Viljema. — V carskem gradu Krasnoje selo so prijeli nekega dijaka in dvo deklici, ki so delili revolucijonarne oklice med vojake« Včeraj zjutraj so v Rigi ustrelili osem revolucijo* narjev. Dne 15. avgusta. Danes dopoldne je do^ šel. angleški kralj v Išl k našemu cesarju. — V sre-» dnji Ameriki zelo vre. Ljudovlado Gvatemala in Salvador ter Hondura in Nikaragua se gledajo zelo hudo in je vsak čas pričakovati, da si skočijo v lase» — Kralj Alfonz španski in kraljica Viktorija bosta na Dunaj dospela 15. septembra in bosta gosta cesarjeva tri dni. — Arnavtske bande požigajo in morijo po stari Srbiji. Veliko Srbov je zbežalo čez mejo na Srbsko. — Francoski listi poročajo, da se bosta v kratkem sešla ruski in angleški vladar. Dne 16. avgusta. Pri sestanku našega cesarja in angleškega kralija sta se dogovorila njuna ministra glede postopanja v Makedoniji in sta sklenila podpirati turško vlado proti bandam. V maroški zadevi sta povdarjala, da se strinjata s tem, da naredita mir Francoska in Španska. — Rais-Uli ni izročil angleža Maoleana, kakor se je pomotoma poročalo. Vsled nemirov v Maroku je postal Rais-Uli še predrzne:1i i: naznanja» med muhamedanci sveto vojsko proti Evropejcem. — V nemških afriških kolonijah se e r jpfv, med Hereri pojavil upor, katerega je zanetil njih vodja Morengo. Lansko leto so ga Nemci premagali. Morengo je zbežal na angleško ozemlje, 'cjer f ga Angleži na zahtevo Nemcev zaprli. Sedaj je pa uše} in začel na novo boj. — Porenjski vinogradniki na Nemškem so imeli danes od 1700 vinogradnikov obiskan shod, kjer so sklenili preosnovo vinskega zakona. Dne 17. avgusta. Nadvojvoda Frana Kar rol Jožef je bil proglašen polnoletnim. — Skoda zna* Ša v Casablanci 10 milijonov frankov, ker je skoraj celo mesto razrušeno. — Hrvatski sabor bo sklican med 10. in 15. novembrom, da dovoli proračun. — Danes so bile v Zagrebu velike demonstracije proti niovemu banu. Ko se je peljal ban v vozu, mu je klicala velika množica „Fej!" Ban jim je komaj ušel. — Tajnika sv. očota so napadli framasoni vr Rimu na ulici. Dne 18j avgusta. Danes se je po celem cesarstvu slovesno obhajal 77. rojstni dan vladar-» jev. — Uporni Maročani so pozvali generala Drude, ki tabori pred Casablanco, naj se uda, sicer bodo prišli v taki množici, da vse pobijejo. On pa je izjavil, da je njegovo stališče vsled španske pomoči nepremagljivo. Omejil se bo samo na obrambo mesta, ker bi za zasledovanje upornežev rabil 25.000 vojakov. — V Moravski Ostrovi so danes odkrili cesarjev spomenik. Ko so Nemci izobesili frankfur^ tarice, so jih morali na povelje policije zopet odstraniti. Dne 19. avgusta. V Varšavi na Ruskem so napadli roparji državno banko in uplenili en milijon rubljev. — Kranjski in istrski deželni zbor se no bosta sklicala. — Včeraj so napadli Marokanoi četo pri Casablanci. Boj je trajal od 7. do 11. uro,' Bojna črta je bila dolga 6 klm.. Naskokovalce so odbili. Dne 20. avgusta. Francoski ministrski predsednik Clemenceau obišče jutri angleškega kralja, ki je sedaj v Marijinih toplicah. — Včeraj popoldne so znovič napadli Marokanoi generala Drude. Napad je bil odbit. Evropejci imajo enega mrtvega in dva ranjena. Marokanci pa so imeli strašne zgu-be, katere jim jo prizadjalo topničarstvo. — Današnja poročila zopet pravijo, da jo Rais-Uli izročil Macleana vsled pogajanja s francoskim in angleškim konzulom, ki sta mu xato obljubila, da bosta varovala njegovo življenje, če pride kedaj sultanu v roke. — V Casablanci je položaj silno resen. Vojska Marokancev vedno rasto in se bo upor razširil najbrže na vso deželo. Marokanski jezdeci prihajajo do 500 m. blizu francoskih straž ter jih smeše. Po noči napadajo francoske straže. Razne novice. • Občili zbor Zveze lavantinskih dušnih ptH stirjev in katehetov bo za gotovo dno 4. septembra ,t. 1, v Poljčanah ob 11. uri dopoldno. Na dnevnem rodu bodo velevažne zadevo. Kakor je sklepati iz za. nimanja za Zvezino usodo, bo ta občni zbor jako dobro obiskan. Vsak udeleženec blacovoli svojo udeležbo č. g. župniku Alojziju Cilenšeku v Poljčanah javiti in to čim prejo zaradi skupnega obeda. * Odbor podpornega društva organistov s sadežem v Celju je imel dne 12. t. m. sejo v Grižah, pri kateri je ukrenil sledeče: Letošnji občni zbor s* vrši dno 24. septembra ob 1. uri popoldne v Mariboru. Od 23, do 27. septombra sa namreč priredi podučni tečaj za organiste. i Torej bo lepa prilika, da se lahko organisti udeleže podučnega tečaja in občnega zbora ob enem. O tem se bode še pozneje natančneje objavilo. V Podp. društvo so se sprejeli 4 na npvo oglaženi udje. Sklenilo se je, da se storijo potrebni koraki, da se odstranijo učitelji kot organisti, ker je dovolj izvežbanih; organistov na razpolago.' G. K. Bervar je sprožil misel, naj bi se v Celju kupila parcela, kjer bi se stavil konvikt za or-ganistovske udove in sirote. Ta misel se je živahno pozdravila in se je sklenilo, to proučiti in| vsestransko preudariti, da se to tudi uresniči. Dalje se je sklenilo, da se društveni kapital s 1. septembrom vloži v novoustanovljeno Ljudsko hranilnico in posojilnico v Celju. Že dalj časa bolanemu udu J. Re-mc-u v Šoštanju se je zopet dovolila mesečna podpora v znesku 20 K. Organisti, na svidenje v Mariboru na občnem zboru! * Učiteljske službe. Služba učitelja (prov. ali dei.) je razpisana v gelnici ob Dravi (III. pl. r.). Prošnje do31, t. m. — Pri Sv. Duhu pri Lučanah ja razpisana učiteljska služba s prostim stanovanjem, pohištvom, perilom in kurjavo. Prošnje do 15. septembra. - V Št. Lenartu v Slov. gor. (II. pl. r.) je v jeseni prosto dei. učiteljsko mesto. Prošnje do 15. septembra. * Umrl je dna 15. t. m. v Mariboru znani odvetnik, g. dr. Edi Glantschnigg. Čeprav rojen Slovenec, vendar jo stal v nemškem taboru ter bil posebno v prejšnjih letih med našimi nasprotniki v prvih vrstah. V Celju in ¡Mariboru je skušal ustanoviti v slovenske!» jeziku pisan list, da bi se naše ljudstvo» vzgojevalo za nemčurje kakor se sedaj po „Štajercu". Med Nemci je bil odločen prista (vsenem-škega stremljenja in Vsenemci se imajo ravno njemu prav mnogo zahvaliti, da so postali tudi na Spodnjem Štajerskem med Nemci močen činitelj. Ko se j& začelo protirimsko gibanje, odpadel je s celo družino od katoliške vere. Proti našemu listu je zastopal večkrat nemške tožitelje pred tukajšnjo nemško-nem-čursko poroto. i * Slovenska dijaška zveza si je na 3. r. občnem zboru, dne 3. t. m. izvolila sledeči odbor: Iur. Ivo Cesnik, predsednik, phil Jos. Puntar, podpredsednik, iur. Fran Kovač, tajnik, iur. Fran Logar, blagajnik, phil. Ernest Tomec, knjižničar, iur. Mart. Malnerič in theol. Izid. Cankar, odbornika, phil. Ivaa Dolenec in iur. A. Lav. Kemperle, revizorja. — Vsa pisma in pošiljatve, tičoče se „Slov. Dij. Zveze" naj se blagovoli odslej pošljati na naslov: Fran Kovač, stud. iur., Ljubljana, Ravnikarjeve ulice 10. * Ponarejen denar. Štajerska namestnija razglaša z dnem 1. avgusta t. 1., da je finančno ministrstvo razpisalo nagrado 1000 kron za onega, ki ugrabi kakega ponarejalca denarja. V zadnjem času se namreč čudovito naglo množijo ponarejeni goldinarji in jih ima glavni denarni urad že nad 17.000. Denar je precej dobro ponarejen; goldinarji imajo navadno letnice 1879, tudi 1888, kronski in petkronski denarji pa 1900. Od pravega denarja se razločujejo ti ponarejeni goldinarji v tem, da imaš, če jih otipaš, občutek, kakor bi bili mastni, dalje imajo sivo kovinsko barvo, menj ostre konture, maDjšo te?o in plitve črke ob robu. * Osebne vesti. Namestništni konceptui praktikant dr. Fr. Ratej je imenovan za namestniškega koncipista. — Državni pravnik dr. Avgust Nemanič v Mariboru je imenovan za svetovalca pri deželnem nadsodišču v Gradcu. Na njegovo mesto je imenovan deželnosodni svetnik Viktor Verderber v Maribora. Državni pravnik dr. Emanuel Bayer v Celju je prestavi ^n v Lsoben. - Ustanovni sliod drtrbe sv. Viktdfina se vrši v petek dne 23. t. m. ob 9. dopoldne v knezoškofijski konzistori-jalni pisarni. . . * „Slomšekova zveza" bo zborovala v Ljubljani začetkom septembra. * Zveza pivovarn. Velike pivovarne južnoavstrijske so sklenile med seboj zvezo. * Cesar je pomilostil povodom svojega 77. rojstnega dne 38 kaznjencev. Od teh odpadejo na moško kaznilnico v Mariboru 4 kaznjenci. * Za sebe ničesar v stranki ne iščemo, tako govore študentje-uredniki v zadnjem „Narodnem Listu" ! In vendar so našli vse, kar so in kar imajo, pri Narodni stranki, ki se je v prsi vrsti zaradi njih ustanovila. Ali naj povemo celo zgodovino? * Javna vprašanja. Pristaši Narodne stranke v Celju bojkotirajo vse slovenske obrtnike in trgovce, ki niso njihovega mišljenja. Vkljub temu si upajo staviti „javna vprašanja", ako se naši somišljeniki pri njih kaj naučijo. * Pri Mariji - Pomagaj na Brezju bo na angelsko nedeljo, 1. septembra, slovesno kronana čude delna podoba Marije Pomočnice. Slovesnost, ki prične ob 9. uri, bode vodil prevzvišeni knezoškof ljubljanski. * Na Jesenice. Na občnem zboru Slov. kršč. socialne zveze bo o delovanju štajerske Zveze poročal njen podpredsednik dr. J. Ilohnj ec. * Kmetijska šola na Grmu. Novo šolsko leto se prične 3. novembra Pouk traja dve leti. V šolo se sprejemajo učenci, ki dote deželne ustanove in plačujoči. Pravico do deželnih ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev. Plačujoči učenci pa plačujejo po 80 vinarjev na dan in 40 kron šolnine na leto. Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pravico, da služijo samo dve leti pri vojakih. * Surovost Narodne stranke. O sestanku katoliških Študentov v Ljutomeru piše „Narodni List" med drugim: „Prišlo je kakih 40 do 50 dijakov, deloma otročajev, ki bo gl a dni hodili po Ljutomeru ter obžalovali, da niso šli raje na kako primicijo." Tako daleč sme tedaj prišli, da se Slovenci iz revščine slovenskih dijakov, ki so katoliškega mišljenja, norčujejo. G. dr. Kukovec kot šef-redakter „Nar. Lista" je odgovoren za tako pisavo, na nj se tedaj obračamo z vprašanjem, če je res že iz svojih mladostnih let pozabil, kako težko breme je revščina, ki postane naravnost neznosno, če se človek radi tiste še zasmehuje. Mi bi obupali nad slovenskim dija^tvom, ko bi se našel samo še eden tak, ki bi preganjal kot bivši gojenec kn. šk. deškega semenišča slovenske dijake radi njih katoliškega mišljenja in ki bi jih zasmehoval radi uboštva, potem ko je sam s pomočjo katoliške cerkve v ugodnejše razmere prišel. — Z ljudmi, ki so takega mišljenja, ni mogoč nobeden kompromis, tu jc na mestu le boj do skrajnosti. Jednako piše o tem shodu tudi celjska „Domovina". Prekaša „Nar. List" le v tem, da denuncira nekega gimnazijca pri profesorjih. Takemu početju: „Pfui!" Ravno tako se „Nar. List" veseli, ker ti katoliško misleči dijaki v Ljutomeru niso mogli dobiti prenočišč. „V boljših slovenskih hišah niso hoteli nikogar spre eti", pravi „Nar. List". Mi Ljntomerčanov ne poznamo, a prepričani smo, da so na vsak način boljši, kot gospodje okrog „Nar. Lista" in da ni bilo treba nobenemu slovenskemu d jaku radi njegovega političnega prepričanja pod milim nebom prenočiti. Ko bi se bilo pa to res zgodilo, potem je „Nar. List" zadnji, ki bi imel katoliško narodnim pristašem kaj očitati v zadevi dr. Strašeka in dr. Žižeka v Vojniku. Kakor vi z našimi ubogimi dijaki katoliškega mišljenja, tako mi z vašimi somišljeniki. * Cena sena se vedno zvišuje. Že sedaj plačujejo star cent po 4 K. Vzrok je pomanjkanje krme. Zato varčujmo s krmo leto* koliko se da. Letošnjo jesen moramo kolikor mogoče dolgo pasti in v jesen sejati hitro rastoče krmske rastline. * Razpor v Ciril-Metodovi družbi. Glasilo ra dikalno-liberalnega dijaštva „Omladina" nam v zadnji številki pove, zakaj je izbrala ta 1 dijaška struja pot razdora: „Z vso odkritostjo smo vedno povdar-jali mnenje, da smatramo način, kakor se je to (ohranitev slovenske dece) skozi 21 let prakticiralo (godilo) s samostanskimi šolami, povdar-janjem konlesionelnega (verskega) ini dinastičnega (cesarju-udanega) in zapostavljanjem nacionalnega momenta (narodnega vzgojevanja), za popolnoma z g r e š e n". Novi odbor hoče torej izgnati! šolske sestre iz družbinih šol, čeravno so priznano izborne učne moči, in odpraviti ali omejiti dosedanje versko in domoljubno vzgejevanje v družbinih! šolah. To je vsaj rodkrita beseda! Družba sv. Cirila in Metoda je potemtakem na najboljši poti, da postanei slovenska „Prosta šola". * Resnici na ljubo. „Slovenski Narod", njegov vredni sinček „Narodni List" in protikatoliška „Domovina" so o meni pisali, da sem po gornjegraj-skem okraju agitiral za novo celjsko posojilnico. Izjavim resnici na ljubo, da je to neretenica in od začetka do konca vse izmišljeno. Anton Pučnik, mestni kaplan v Celju. * Potapljajoča ladija. Podgane zapuščajo pota-pljajočo ladijo, pravi pregovor. Po tem pregovoru je soditi najnovejše dogodke pri Narodni stranki. Velik nasprotnik kmečkih ovratnikov dr. Gosak jo je po-pih(al v Trst, general dr. Kukovec ponuja ¡svoje skromne moči dr.,.Rosini v Maribor, dr. Stiker komaj čaka časa, da jo odkuri na deželo, dr. Karlov-šek bi postal tudi danes „kmečki zvezec", le eden se smeji vsem skupaj, to je Spindler. Stranka in lisi sta ustanovljena, in on je edini, ki je pri koritu liberalne stranke. * Celjska Zadružna zveza je nad strankami, tako se nam vsepovsodi zatrjuje. Ce vzamemo naslov sam za-se, je to res, če vzamemo njene uradnike, pa. jo stvar drugačna. Veliki (gospod Jošt so nam najboljši dokaz za to. Malo nlas frrigla, da so s prvaškim Rebekom tih (hospitajit) gost l5beralno-strankajrskih shodov pri Jelenu, ampak druga dejstva govore. Sef je moral iti, ken je bil naš pristaš, isicitakOi Knez. Sedaj pa 5® tvisoki' gospod Jošt nagnal celo moža, ki niti ni bil naš pristaš, ampak je storil to veliko rtapako, da ja ijnel zaradi izvenslužr benih stvari slučajno pismeno zvezo z vikarjem Go-rilsekom. G. Jošt je uradnika takoj izplačal in odpustil. * Poziv na gospode pravnike!: Iz merodajtrih krogov se je izjavilo, da so vse pritožbe radi nemškega uradovanja pri glavarstvih Spodnjega Sta-jerja zaman in se tem potom ne more rešiti to za slovefnsko ljudstvo velevažno vprašanje,, ker pri najboljši volji ni mogoče vstreci upravičenim željam radi pomanjkanja slov. uradnikov. Poživljamo radi tega slovenske gospode pravnike — zlasti pa iz premožnejših hiš, da se posvetijo politični oblasti; ekscelenco grofa Claryja pa opozarjamo, da podpira vsestranski slovenske uradnike, da bode enkrat konec pritoib radi slov. uradovanja; ekscelenca g. dež. namestnik mora vendar uvideti, da tudi pri politični oblasti ne gre dalje z nemškim uradovan-jem, ker zavedne spodnje Staj. slov. občine ne morejo in ne smejo odnehati od svojih pravic glede slov. uradovanja z višjimi oblastmi. * Radi denarnih zavodov Zadružne zveze v Ljubljani trosijo nekateri brezvestni liberalni agitatorji grde laži po Spod. Štajerskem. Prosimo za vsako tako poročilo, da vemo nastopiti pravo pot. Radovedni smo le, kako stališče zavzemata proti takim naravnost kramarskim agitacijam gospoda Jošt in Pušenjak, ki delujeta vedno za celjsko Zadružno zvezo pod krinko nadstrankarstva. Mi opozarjamo že danes slavno slov. občinstvo na ta dva voditelja Zadružne zveze celjske, da namenoma govorita, da nista v nikakšni zvozi z Narodnim listom in Narodno stranko. Dejanski je pa to drugače. V Soštanji na shodu je že dr. Kukovec javno izjavil, da imajo na I Nemškem enega dijaka, ki bodo delal v zadružništvu za mjihovo stranko. To je le g. Pušenjak! Želimo odkritega odgovora, alli imamo prav ali ne? * Izseljencem v pouk. Združene države v Ameriki so izdale glede izseljevanja sledeči zakon, ki je v veljavi že od 1. julija 1907: Vsak izseljenec plača 4 deflarje, t. j. 20 kron takse. Dopuščeno naseljevati se ni umobolnim, blaznim in epfleptičnim osebam, kakor tudi onim ne, katere so v zadnjih petih letih enkrat ali sploh kedaj blaznele, nadalje tuberkuloznim osebam, ki imajo ostudne ali nalezljive bolezni, siromakom in navadnim beračem, kakor tudi onim, o katerih je pričakovati, da postanejo javna nadloga in takim, kateri imajo kakšno telesno hibo in o katerih se izreče zdravstvena komisija, da so nezmožni opravljati katerokoli delo. Nadalje onim, ki so bili kaznovani zaradi kakega hudodelstva ali ako so se tega sploh pregrešili* osebam, ki žive v poligamiji • (mno-goženstvu) in tudi onim, ki se za to splohj izrečejo; anarhistom in osebam, ki so za posilen prevrat vlade «v Združenih) ali kake. druge države sploh, kakor, vsakega drugega zakonitega stanja, osebam, ki so umorile kakega javnega funkcijonarja, kakor tudi onim, ki tak umor zagovarjajo. Nadalje ni dopuščeno naseljevati se ženskam, ki bi se hiotele; pečati z nenravnostjo, kakor tudi osebam* ki bi dovajale ženske v svrho nenravnosti sploh. Delavcem, ki imajo za tja že kako ustmeno ali pismeno pogodbo za kar kršnokoli delo, pa. naj si bodo) to že izučeni ali navadni delavci, obrtniki ali dninarji, pa tudi takim delavcem, ki so bili v teku enega leta že zaradi enakih pogodeb zavrnjeni, ni dovoljeno se vseliti. Prav tako ni dovoljeno se vseljelvati onim osebam, za katere je plačal prevoz kdo drugi, če ti nimajo že prej navedenih zadržkov in naj posredno ali neposredno že za nje plača kaka korporacija, društvo, družba, občina ali država. Otrokom do 16. leta, kateri niso v spremstvu očeta ali matere, je naseljevanje načelno prepovedano in le v izjemnih slučajih *more to dovolili državni tajnik za trgovino in delo. Izučenim de-Iavcem-iobrtnikum je naseliti se le takrat dovoljeno, kadar ni v deželi nikakih takih delavcev brez posla. Ta zakon pa ne zadeva, v kolikor se tiče pogpdeb gledaliških igralcev-umetnikov, predavateljev, pevcev, duhovnikov vseh ver. profesorjev za višje šole in seminarje, kakor tudi ne oseb, ld! se nočejo pečati s kako priznano znanstveno stroko in tudi ne oseb, ki bi imele nastopiti službo v zasebni hiši, tudi če imajo že ustmeno ali pismeno pogodbo. Mariborski okraj. m 12 letni deček je ušel svoji materi iz Pobrežja pri Mariboru. m Železniška nesreča pri Spielfeldu. Strojevodja majhne lokomotive Weith ni umrl, kakor se je poročalo, ampak je okreval v mariborski bolnišnici. Ker ni zadobil notranjih poškodb, bo kmalo ozdravel. m V Ciršaku pri Sv. Hju v Slov. gor. so se vršile pred kratkim občinske volitve. Izvoljeni so sami pošteni krščanski in slovenski kmetje v odbor in to soglasno. Iste tako je izvoljen za župana enoglasno vrli narodnjak, mož poštenjak g. Ant. Hauc. Ta'občina, dasiravno ležeča ob Muri tik Spielielda, je enoglasno volila Roškarja pri ' zadnjih državno-zborskih volitvah. Žijeli vrli Cirberžani! Slava! m Na Sladki Gori pri Cmureku prezidava nemški šulverein sqdaj na vse pretegfc tamkajšnjo šolo. Določenih! je imel prvotno za to stavbo 20.000 kron, a sedaj so proračun zvišali na 38.000 K. Povečanje šole je za dosedanji okoliš nepotrebno, a šulverein hoče v šolati še bližnje slovenske občine v to šolo in sicer: del Sv< Jakoba, Ploderšnice, Smart-na, Velke in Svečen. Že sedaj obiskuje to ponemče-valnico 75 odstotkov slovenskih otrok. Družba sv. Cirila in Metoda se je nedavno opozorila, naj: v tem kraju kje postavi protiutež tej nemški nakani. A družbi se še ni zdelo vredno odgovoriti. Res lepa skrb za rešitev obmejnih Slovencelv. Rajni dr. Cu-ček je podaril družbi pred kakimi 15 leti lepo svoto z namenom, ,-iaj kje v bližini Sladke Gore, n. pr. v Selnici ob Muri postavi slovensko šolo., A še do danes ni nič! Ali naj utonemo? m Sv. Križ pr' Mariboru. V zadnjih desetletjih' je prišlo čebelarstvo pri nas skoraj popolnoma na nič. „Čebele ne storija več", pravico ljudje. Zakaj pa ravno pri nas ne bi storile več, vprašujemo se dandanes, ko dobivajo napredni čebelarji po drugod zlate kronice za strd, med tem ko po naših na pol planinskih, na pol slovenjegoriških kraljih ni lahko dobiti strdi niti zd domačo porabo. Vzrokov je več. Prvi in največji je pač ta, dal doslej nismo razumeli postav, po katerih vladajo te koristne muhice svojo vzorno državo. Vsled Jurančičevega poduč-nega govora 11. dne t. m. pa smo sedaj na jasnem o marsičem, tudi o tem-le: 1. K vspešnemu -čebelarstvu so neobhodno potrebni panji s premakljivimi satniki. V slamnatih ali lesenih panjih stare mode jo preveč otežkočena kontrola nad bučelnimi ljudstvi. V letih z obilo čebelno pašo (n. pr. letos) čebelice kmalu nanosijg polno satovje strdi; a ker je nimajo več kam devati, začnejo pasti lenobo. 2. Panjev s premakljivimi satniki ne zna izdelovati vsak mizar. Cebelarjem-začetnikomi se priporoča, da si naročijo prve oanje od mizarja, ki je sam izkušen čebelar. 3. Vsem čebelarjem enega okoliša se priporočajo panji enakih mer, t. j. enega in istega sistema. Za naše razmere je doslej najboljši takoimenovani avstrijski sistem. 4. Ce obrneš uljnjak proti jutranjemu solncu, imel boš v^ jeseni več strdi; če so isti obrnjeni na poldan, pa smeš računati na več rojev v poletju. 5. Cobelnih' rojev za pleme ne kupuj v bližini! 6. Izmed čebelarskega orodja in priprav rar biš najbolj klješče in pa medmetalnik. 7. G. Juran-čič sam izdeluje posamezne in panje dvojčke po 10, oziroma 20 K, ter priskrbuje klješče po K 1.80 in medmetalnike pa 16 K 8. Vsak razumen čebelar postani ud Slovenskega čebelarskega društva. m Mariborske novice. Dne 11. t. m je neznan tat ukradel iz veže v Tegetthoffovi ulici kolo. Isti dan popoldne pa so aretirali v Ljubljani nekega Italijana, ki je hotel prodati lepo novo kolo za nizko ceno. To je zbudilo sum in so ga zaprti. Bilo je v Mariboru ukradeno kolo. iu Selnica ob Dravi. Veselica „Čitalnice" v Selnici ob D>av> se je obnesla dokaj dobro. Dasi smo se v nedeljo zjutraj z boječim očesom ozirali proti nebu, kjer so se zbirali črni oblaki, ki so nam pretili uničiti ves trud, hoteli vzeti v s? upanje, nam je vreme bilo vendar le milo in nam naklonilo krasen popoldan. Vrli narodnjaki iz Maribora in Ruš, ki so s svojo itgitac jo vzSudili splošno zanimanje za na o skromno prireditev, so nam privedli veliko število cenjenih g stov. Izrekamo njim kakor tndi vsem udeležencem tem potom naj-rčn^jšo zahvalo Ker smo prepričani, da jih v Selnico ni privedlo niti upanje na d< bro zabavo niti druge ugodnosti, smo jim tem hvaležnejši. Obširni vrt Dopplerjeve g- stilne je bil poln. Tudi domačini so prišli ter kolikor toliko pripomogli k dobremu uspehu. Zahvaljujemo vse one, ki so sodelovali pri veselici. Vsem selniškim Slovencem ostane ta veselica v trajnem spominu. m Sp. Št. Kungota. Naš župan Tomaž Kramberger je dob i ziat zaslužni križec za dolgoletno žunanovanje. m Sv. Trojica v Slov. gor. Tukaj se je naselil nov zdravnik dr. Alojzij Kraigher. m Zverinski človek. V nedeljo dne 11. avg. jo na Pragarskem v gostilni pri Malajšeku pilo nekaj iantov. Med njimi tudi Fr. Godec, mlatič iz Ma-kol. Nekaj se rad; neke malenkosti sporečejo — in Godec, ki je pri Grundnerju mlatil, začne prepir — vdari s stolom nekega fanta. Vsi izginejo iz sobe. Po potu pa pričaka Godec, misleč, da je Golob Vin-cenc iz Vrhloge, na kojega je piko imel — in udari s kolom po glavi nedolžnega Miho Kopca, ki je tudi mlatič pri Grundnerju. Le-ta pade. Godec ga vleče k: vodi, da. bi ga vtopil. A premisli se in ga odtod vleče v veliko slamnatq kopico, kjer ga skrije, ter nadevlje veliko slame na mrtvo truplo. Doma fanta pogrešijo šele v ponedeljek zvečer, gredo ga iskat povsod, preiščejo vse kote, stikajo po vodah: — pa nikjer ni bilo sledu. Sum pade n(a Godeča, ki se je sumljivo obnašal, orožniki s Pragarskega, g. straž-mojster Roje i"» g. Romih, ga primeta; a on taji vse, da je bil pijan, da nič o tem ne ve. Celi božji dan so iskali truplo umor;enega Mihe Kopca, vse so pretaknili — toda brozvestnež le ni hotel povedati, kam ga je skril. Slednjič, ko so z drogovi preiskali vse vode, pa pade v glavo orožniku, kaj bi bilo, ko bi še pogledali v slamnato kopico, ki je poleg ceste. Sli so jo razkopat in šele v sredi našli truplo. Medtem pa je vsa objokana in obupana mati ubitega pokleknila, pred hudobneža, vzdignila roke, rekoč: No, vsaj to te prosim, povej, kam si mojega otroka dal? Kaj ti je pač stori!? In zdaj, ko so odkopali kopico, jg priznal, da ga je sam ubil, a namen je imel drugega. Trup"o ubitega je bilo strašno; glava se je trupla fie komaj malo držala, poznalo so jo več udarcev na n»ei. Orožnik je morilca videni! in odpeljal ■s^zaror. kjer čaka zasluženo kazni. PokoVri Mfijhia Konec je bil tih fant v 20. letu. močan in zdrav, velike porpoč svojim revnim starišem, ki so imeli Se tega euincca sina izmed sedmih otrok, ki so že pomrli. Prišel bi bil k železnici in je imel že zago-iov">ero mesto. 7, njim je legla v grob edina pomoč neu 'olr.žlšh ili starišov, ki jim jo je hudobna roka odvzeli. Pokopan je bil na Snodnji Poljskavi na pokopališči! ondotno fare. Ubijalec Godec je hotel čez dva dni iti na Nemško, a roka pravice ga je še zalotila o pravem času. Gg. orožnikom na Pragarskem pa gre vsa hvala, kajti Ig edino njihovemu martji-vemu prizadevanju se jo zahvaliti, da so našli truplo umorjenega in pa pravega storilca. Zaslužijo, da se jih c. kr. okrajno glavarstvo spominja, kar je običajno ob takih priložnostih. m Makole. Dne 17. avgusta imeli smo pri nas izvanredno slavlje rojstva presvitl'ega cesarja. Predvečer je bil razsvetljen ves trg. Raz okenj je bleščalo nešteto Jučic, raz hiš so plapolale razne zastave in izven tr^a so pokali topiči. Mladina je uprizorila veselo zabavo, pri kateri se je igralo, dekla-miralo in pelo. Slavnostni govornik je bil preč. g dr. Anton Medved. Izvrstnemu govorniku se toplo zahvaljujemo. Izborne so bile deklamacije in pesmi. Močno je donelo lepo petje domačega mešanega zbora. Kaj lepo je bilo sviranje na godala. Pred vsem smo se čudili izbornim igralcem, kateri so precizno reševali svojo uloge. Osemnajsti dan avgusta jer bil res veselja poln dan za naš kraj. Ostal nam bo v sladkem spominu. K tej slavnosti je prišlo mnogo gostov iz raznih krajev Pohjorja in Haloz. Iz Konjic j© bilo precej gostov, zlasti je bila zastopana Dravinjska dolina. Vsem gostom srčna hvala za poset, za katerega se bomo tudi mi bratsko odzvali ob prilikah. Srčna hvala vsem udeležencem in onim, kateri so količkaj pripomogli k tej slavnosti. Upamo kmalu zopet na veselo svidenje! m Ukradena vola. Posestniku Jožefu Bruceku v bližini St. Ilja je neznani tat ukradel iz zaprtega hfleva dva vola, vredna 700 K. m Mrtvo Žensko so našli dne 17. t. m. pod bregom Sv. Trojica v Slov. gor. Vrgla jo je voda na kopno. Morala je že dolgo ležati v vodi, ker je bilo truplo močno raz-jedeno od vode. m Sv. Anton v Slov. gor. V ned ljo t. j. 25. t. m, po sloves Dosti pri cogetiuski kapeli p p luJne ob treh, priredi naše hralno društvo veselico n« vrtu Aae Vogria v Cogetincih Dve gledališki igri, en šaljiv prizor, tombola ia še marsikaj druga rbett cenjenemu občinstvu prijetnega razvedrila. Riuurne se, da ne bo manjkalo tan^bura ev in pevcev! Da p» doseže veselica tudi svoj višji namen, bomo rfeJfii tudi katero resno. Dobrodošli govorniki!.. Vstop-niua se ne ho pobirala nobena! Odbor. m Makole. Dne 26. avgusta priredi Kmečka zadruga \el ko narodno slavnost v nekdaj Georgovih prostovih. Začetek ob pol 4 N» vzporedu so govori, pred4»ve g dba in petje Slavnostni govornik je 6. g. dr. Medved iz Maribora. Ptujski okraj. p Cirkovce. Novo narodno trgovino je otvoril gosp. Franc S v en šok. Zavedne hiše rade kupujejo v novi trgovini, vsaj je trgovec po svojem katoliškem in narodnem prepričanju dovolj znan, radi svoje uljudnosti in postrežlji-v< sti pa splošno priljubljen. Mi Cirkovčani vemo, da je gosp. France res naš in ostane naš. Zato pa hajdi v novo trgovino! p Sv. Marko niže Ptuja. V zadnji številki ptujskega Štajerca" napada nekdo v dopisu, ki je podpisan s „fa-rani", na ostuden način našega gosp. župnika. Ob enem piše: „žapnik ima že ustanovlj«no posojilnico, pa mu še ni dosti. Glodali bodo ubogega kmeta še pri posojilnici." Pameten človek ne bi tega pisal in pameten list ne bi take oslarije sprejel. Temu nasproti izjavimo podpisani, da gospod župnik nimajo nobene ustanovljene posojilnice, ampak da obstoji za župnijo Sv. Marka „Reiffeisenova posojilnica reg. zadr. z neomejenim poioštvom", ki ne bo nobenega glodala, ampak po pravilih vestno skrbela za blagor naših župljanov. G. župniku pa izrekamo najprisrčcejšo zahvalo, da nam blagovolijo prepustiti prostor v farovžu, oziroma župniščn. — Alojz Strelec, načelnik, Marko Strelec, nai el. nam., Franc Prelog, Simon Češnik, Jakob Lovrenko, udje načelstva, Jos. Kegl, knj. in blagajnik, Lovrenc Janžekovič, name-tnik. p Nevihta ln ogenj. Dne 16. t. m. je prišla nevihta čez župnijo Sv. Bolfenka pri Središču z močnim1 viharjem in je na malem Kogu vdarilo v vi-ničarijo Matija Kocjana, ki je zgorela. Viničarjevo dete je omamila strela, pa je dete hitro prišlo k sebi. Podstrešje viničarije in viničarjeva obleka na nahišju je zgorela. V tem kraju imamo od goda sv. Jakoba vedno toliko dežja, kolikor ga potrebujemo, prej pa je bila huda suša. p V vodnjaku utonil. 13. t. m. se je igral v Gornjem Sečovem pri Slatini 13 mesecev stari Viktor Novak a svojo 131etno sestrico na domačem vr tu. Kar niaenkrat je deklica pogrešila brata, ki so ga po dolgem iskanju našli mrtvega v vodnjaku. p Od Velike Nedelje. Kar piše neki dopisun v „Domovini"o g. kaplanu Ozvatiču, so samo nesramne laži. 1. je laž, da je g.¡ Ozvatič na Plojevem shodu v Ormožu nesramno nastopil, pač pa je res, da je nastopil prav možato, ter potipal poslanca Ploja za nekatere žile, da mu je salpe zmanjkalo. 2. je laž, da bi kmete naščuval in opijanil, da so hbteli z noži shod razgnati. Ce naznani dotični dopisun le enega kmeta, ki je bil pijan od, pijače, ki bi! jo g. kaplan kupil* in ča naznani le enega kmeta, ki bi bil imel nož v rokah na/ shodu, dobi od vsakega nas kmetov, ki nas je bilo gotovo čez sto, po 100 gld. Ako bi mi kmetje hoteli shod razgnati, bilo bi še par kmečkih pesti preveč, nikakor pa ne bi trebalo orožja. Sicer pa se jo pokazaio na kmečki strani več1 dostojnosti, kakor pa na strani inteligence. 3. je laž, da bi nemški viteški red to stvar preiskoval, 4. pa je laž, da bi g. Ozvatič svoje reči v culico zvezal, ker so mu kmetje iz ljubezni in iz hvaležnosti ma svojih vozovih prepeljali njegove reči od Velike Nedelje h Sv. Juriju ob Sčavnici. Ker so torej v „Domovini" same laži o g. kaplanu Ozvatiču, imenujemo dot-ičnega do-pisuna nesramnega lažnika. Karpa. se tiče nas kmetov, bodi' povedano, da mi nismo šli na željo kap-Ianovo na shod, ampak ker so nas vabili lepaki, na katerih je stalo, pridite torej kmetje v obilnem številu. Zakaj pa niste pisali, pridite gamo' učitelji, brezvernli študenti, doktorji in trgovci, ki ste takšnega mišljenja, kalor Veselič. Mi kmetje pa smo si tudi zapomnili, kako ste postopali proti nam, moi goče so še kedoj snidemo! p Sloperco. V „Štajercu" od dne^ll. t. m. napadajo naši že daleč po svetu znan\ Stajercfjanci, vsled katerih skoraj vsak duhovnik zapusti našo župnijo, č. g. župnika Kečeka, g. kaplana v MJakolah, jcerkveni konkurenčni odbor in Vrabiča v Stoper-cah. Najhujši Stajercijanci pri nas so Kolar, Jus in Zvirn s svojo hfierko Matildo, ki pa je sedaj tudi občinska ta|nica. Vsled tega si dom^lfuje, da'vse najbolj zna. Ü^a revica še občinske volitve ne zna pravjlrio razpisati. V krajni šojski svet bila je trikrat volitev, predno je prišlo do pravega in, tako je že marsikatero hudo zavozila. Pa saj kaj modrega itak ne pričakujemo od nje. Občinske volitve bile so tako nfepostavno razpisane in votSlni imeniki razpoloženi, da je bilo grdo. V reklamacijski dobi so se celo drugi imeniki izdali, radirali itd. Zato damo Vrabiču prav, ako se je zoper take imenike pritožil. Slišali smo, da je c. kr. okrajno glavarstvo Vrabi-čev ugpvor sprejelo in; da so se vse zahtevane nepravilnosti popravile, ne pa, kakor laže „Stajerc", da bi se bilo dokazalo, da je vse v redu. Dne 4. t. m. oznanil je Kolar, da bode 19. t. m. volitev občin- skega odbora. Da pa bi ja vsi ne zvedli, ozmanil je pri popoldanski službi božji in razglas še le nabil 10. t. m.; torej ne bodo že 19'. t. m. volitve. Ako pa bodo, so nepostavne in bodo gotovo ovržene. p Stoperce. Občinske volitve dne 19. t. m. smo se vdeležili samo v toliko, da smo spoznali slabe moči našihf Stajerčijancev. Volitev je bila namreč že zaradi tega neveljavna, ker se je v pripravah na njo postopalo popolnoma nepostavno. Vprašamo c. kr.: okrajno glavarstvo, kako pridemo mi občinski prebivalci do tega, da zaradi nevednosti dosedanjega župana in njegovih' nič manj nevednih svetovalcev In svetovalk imamo le nepotrebne volit-vene stroške ?! Naj plačajo te stroške Jus, Kolar in Cvirn, ne pa nedolžni občani! Vse zdajšnje nepo,-stavnosti smo našteli v svojem ugovoru in ni dvoma, da se v par mesecih" zopet znajdemo na volišču in sicer v tolikem številu, da popolnoma pode-remo na tla neslavne naše Cvirne in Kolarje, ki z neresnicami v ptujskem „Štajercu" pitajo kratkovidno svoje pristaše, katerih število pa se vidno krči. Saj pa že res mora biti silno zabit in neumen oni človek, ki' še kaj verjame Stajerčevim lažem. „Stajerc" še tega ne ve, da po odloku upravnega sodišča z dne 20. septembra 1883, št. 2180, morajo volilni imeniki ne samo v dobi za reklamacije, ampak tudi v ostalem času do volitve in posebnlo v zadnjih osmih dneh pred volitvijo vsakemu volilcu biti na pregled, ker kvasi v svoji 33. številki, da so ravnali g. Ignac Vrabič in drugi nepostavno, ker so hoteli še zadnje dni, pregledati te imenike. „Stajerc" pač oznanuje nevednim svojo lastno nevednost! Za danes končamo z resno željo: Vsega hudega in ženske kikle reši nas, o Gospod! p Kmetijsko bralno drnštvo v Rogoznicl pri Ptnjn priredi dne 1 sept. t. 1 pri g F. Br» ič-u, kr marju v N'ivi v»sx, e 8 uri pop. Vstopnina 20 vn. V slučaju slabega vremena se vrši i •»ta 8. septembra. K obilni udeležbi vabi uljudoo odbor. Ljutomerski okraj. I Sv. Križ na Murskem polju. Ob grobu orož-nišlkega postajevodja Kranjca, ki si je s strelom končal življenje, govoril jte g. naduči.telj Vta/uda iz Veržeja nemški govor. Vprašamo vas, g. Vauda: Ali ste s tem govorom v popolnoma slovenskem kraju tudi čez svoje moči v narodnem oziru delovali? Ali imate pravico na cerkvenem pokopališču sploh govoriti? Ali je spodobno, rabiti na pokopališču take izraze, kot ste jih rabili vi? Odgovoriite nam, potem bomo govorili še dalje. — Tega pogreba se je udeležilo tudi naše veteransko društvo in to celo z zastavo in poslušalo tam nemški govor. Ali hoče delati veteransko društvo štafažo nemčurstvu? — Pri nas vise v neki gostilni nemško (izpolnjeni meso-ogledni listi, ne vemo, ali zahteva take gostilničar, ali je tega kriv mesoogleda!? 1 Ljutomer. Znani ljutomerski dopisnik ¡celjske „Domovine" ne more preboleti, da se je sestanek ka-toliško-narodnih' dijakov vkljub njegovemu .slepostrast-nemu nasprotovanju tako krasna izvršil. Zato pa rabi orožje vseh onemoglih ljudi — psovanje. Psuje dijake, govornike, kaplane in posebno nesramno gdč. učiteljico Erno Razlagovo. Seveda mora šmicniti tudi po gospe Nini J. in gosp.1 Zacherlu. Obžalujemo liberalno strast tega moža, ki bi lahko veliko koristil ljudstvu, ako bi poznal njegovo (versko in gospodarsko življenje. Sedaj pa mu povsod škoduje. Prepo-vemo pa si, da bi nam napadal osebel, katere Ljutomer In celi okraj spoštuje in jim zaupa. „Domovina" pa si tudi. s takimi dopisi podkopava pri nas Še oni malenkosten upliv, ki še ji je ostal iz preteklih' časov.i Proč s takim listom, ki nas in naše prijatelje samo blati., 1 Deček samomorilec. Dne 15. t. m. se je v ljutomerski župniji poskusil obesiti neki deček, in je že kri šla iz njega, ko so. mu vrv prerezali. Potem je mladič Še bežal v neko grapo ter si ramo vrgel iz sklepa. Ondi je umrl. 1 Gasilno drnštvo v Cezanjavcih priredi v nedeljo ¡25 t m. popoldne ob 5. uri v gostilni g. Iv. Slaviča na Karnenečaku tombolo. Čisti dohodek se vporabi za nakup novega gasilnega or .dja, K obilni udeležbi vabi odbor. 1 Bralno drnštvo pri St. Ani na Krembergn priredi dne 25. avgusta veselico z gledališko predstavo „Garcia Moreno". Slovenjgraski okraj. s Legen za Mislinjo. Na velike maše dan je obhajala „Narodna stranka" otvoritev postajališča Šmartin, ktero je poslanec Robič izbojeval, kojega je pa ta stranka pod vodstvom gg Kacev in učiteljev Š a 1 a m u n a in Barleta pregnala. Streljali so in pivo pili. Bi se bilo spodobili poslanca Robiča povabiti. Kaj ne? Tako svet plačuje! s Ljubeznjiv gostilničar. Povodom volitev v Starem trgu si je drznil gostilničar Vrečko iz mesta imenovati nas kmete volilce: Lemberžane. Kmetje Vrečki nismo nič dolžni, zato se bo tudi moral naučiti drugače o nas govoriti! s Remšnik pri Marnbergu. Po prizadevanju poslanca Robiča nam je trgovsko ministrstvo dovolilo poštno oddajalnico. Konjiški okraj. k Škrlatica se razširja v konjiški okolici. Umrlo je že neka <>tr k. k Prihova pri Konjicah. Vsi za časni in večni blagor ljndstva vneti p« sestniki iu župljani iz župnije Prihova od-loč o ug valjamo zoper lažnj va in hudobna obrekovanja v „Š ajereir čez našega velečastitega gospoda župnika. Mi smo reprieani, da žrtvujejo za nas vse svoje moči, da bi n: s telesno in dušno osrečili. Mi smo z Vami, i našim od pri vzvišen • crkvene oblasti nam poslanim župnikom in v 'tej združi IV' boni o mučni, da nas tudi peklenske moči zmagale ne bodo. Ne bojmo se! Ne strašimo se! Celjski okraj. c Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, začne uradovati prvi torek prihodnjega meseca, to je dne 3. septembra t. 1. ter bode naprej uradovala v osebnem prometu vsaki torek in petek, pismeno pa vsak dan iii vedn poročali, zgodi se to prvi torek prili. meseca, dne 3. septembra i. 1. in bode ta željno pričakovani zavod uradoval naprej s stranEkami vsaki torek in petek od 9. do 12. ure dopoldne, pismeno pr. se bode uradovalo vsaki dan. Ker so nekateri listi prinašali lažnjiva poročila o olboru, coividno z namenom, da bi temu blagemu, mlademu zavodu škodovali, imenujemo tu javilo osebe, katere so na čelu tega denar-uera zrvoda. Nače.stvo Ljudsko (hranilnice in posojilo co v Celju, regi&trovane zadruge z neomejeno za-vezu sestoji iz -teh-ic gg.: Anton Cestnik, c. kr. profesor voronauka, Ivan Fon, c. kr. profesor na slov. gimnaziji, Krneli Franc, posestnik hiš in krojač, Kostič Peter, trgovec, vsi v Celju; dabu Franc Samec, posestnik, gostilničar. in odbornik občine Celje, Jože Robov, posestnik in bivši župan celjske okolice, Franc Lipovšek, veleposestnik, .ložo Kač, posestnik, Kari Koželj, posestnik, Ivan Karba, posestnik, vsi ugledni in odlični kmetje iz celjske okolice. V nadzorstvo so izvoljeni gospodje: mil. g. opat Fr. Ogradi, vel. g. kanonik Lav. Gregorec iz Novecer-kve, dr. Ludv. Filipič, odvetnik v Cellju, dr. Ivan Benkovič, odvetnik in državni poslanec v Brežicah, vel. g. Fr. Zdolšek, župnik pri Sv. Juriju ob Tab., J. Glingek, župan celjske okolice in J. Niedorfer, posestnik mlina, V<-bje pri Žalcu. c Kazen za sitnost. 12. t. m. je utrgala 13-letna Majcen iz Celja na vrtu Frančiške Prešar par fižolov, da se ž njimi igra. Prešar jo je opazila in se začne zato prepirati z Majcenovimi ter je cel dan radi te malenkosti stresala sitnost. Celo ob polnoči, ko so pri Majcenovih že vsi spali, je prišla v njihovo nezaklenjeno stanovanje ter začela vpiti. Maj-eenovim je bilo zadosti. Oče in fant sta skočila iz postelje ter prijela trdo Prešar, dočim jej je Maj-cenovka naložila nič manj kot 70 udarcev. c Dobrna. Dnevna vest „Slovenskega Naroda" od dne 17. t. m. pod naslovom Dobrna pri Celju nam kliče prav živo v spomin prigovor: Si tacuis-ses pliilosophus monsisses, po naše menda: Ko bi bil tiho, bi ostal modrijan. Samonemški pečat „Neu-haus bei Cilli" boli enega iz vojjniške okolice, mi pa rečemo, da nas ta popolnoma napačen napis že več let boli in da smo: občina, župni in šolski urad že prosiii za pravilen pečat, oziroma naslov dobrnske pošte, pa zamanj. G. državni poslanec Roblek, proti kateremu „so kazali dobrnski župnik Kukovič in njega pristaši toliko energije", tu se pobrinite in zbrišite ta madež! Sicer ako se vam ,to posreči, vedite, da to ne bo izključno vaša zasluga, ampak onih, ki so za slovenski pečal prosili in istega terjali še pre-dno se je komu pa Štajerskem sanjalo o Narodni stranki in nje kandidatu g. F. Robleku. c Št. Rupert nad Laškim. Celjska starka „Botra Katra" (Domovina) zadnje čase gotove vrste ljudem ne more več miru dati. Zato se je zopet v svoji 93. številki od 12. t. m. pod zglavjem „Raz-bojstvo duhovniških pristašev v Bočkovi pri Kri-ževcu na Hrvaškem" zagnala na naša gg. duhovnika, da bi jih pred celim svetom označila kot glavna povzročitelja v St. Rupertu preprečenega Roše-vega shoda. Mi bi stari klepetulji prav nič ne zamerili, ko bi le t o bablje malo povoda imelo za svoje blatenje. Trikrat je bila pri sodniji v Laškem obravnava radi Roševega shoda v St. Rupertu, pri kateri so bili vsi toženi Št. Ruperčani oproščeni, in pri kateri se ni mogla našima gg. duhovnikoma niti ena sama besedica hujskanja dokazati, pač pa, da stá ljudstvo celo mirila. K obravnavi ju seveda niti klicali niso, in vendar smo prepričani, da bo brezzobo klepetuljo še vedno jeziček srbel. Želimo ji dober tek pri njenem obrekovanju! Ne bomo ji kratili tega veselja, saj vemo, da če bi ji na jezik stopili, bo pa nenravne glasove od sebe dajala. Torej Ka-terca, ali boljše Katreja, le brbraj še naprej! Mi St. Ruperčani pa, ki tisočkrat bolj poznamo svoja gg. duhovnika, kot ti, in ju spoštujemo, pa se bomo Se zanaprej smejali tvoji „zgovornosti!" Odgovarjali pa ti ne bomq več, ker to je pod našo častjo! VeC župljanov. c Zapreke, ki se delajo Savinjskim splavar-jem. (Na aclreso slavnegaj glavarstva v Celju.) Spla-varji Savinjske doline pretrpe pač mnogo neprilik, predno pripeljejo svoje splave dO svojih odjemalcev. Vedno so v nevarnosti, da zgube v trenutku vse svoje imetje, ktero vozijo proti jugu. Toda ne ovirajo jih samo naravne nezgode, temveč tudi nepremišljeni ljudje. Pečine v vodi so velika nevarnost za splave, ker jih lahko razcepijo; splavarji se jih varno izogibljejo. Zato je pač naravnost neodpust-Ijivo, da Celjani zagradijo splavarjem pot s pečinami, kakor so to storili pri kopališču Waldhaus. Politična oblast bi morala kaj takega prepovedati, ker je nevarnost za življenje in imetje. Čudimo se, da ne vidi žendarmerija takega počettja Celjanov. Upamo, da politična oblast odstrani te nedostatke. c Na Ponikvo so zadnjo nedeljo „zaupno" prišli liberalni kouuandantje, da se postavijo, kakor pravijo v tajnem oklicu, „nasproti naradnjakom ali klerikalcem, ki hočejo ljudstvo ohraniti v temi nevednosti." Tako govorijo celjski komandanti, ki še za ljudsko izobrazbo niso trohice storili! Pravzaprav pa se jim gre za to, da ti „prijatelji kmeta" omejijo blagodejni upliv nove posojilnice. Sumimo, da ima tudi tukaj „nepristranska" celjska Zadružna zveza svoje roke vmes! c Zgorelo jc dne 18. t. m. zvečer v Spod. Hudinji gospodarsko poslopje g. Jakoba Jelena. Živino so rešili. Vsled pomar, j kanji. \ ode niso mogli gasiti. c Nevarno je zbolel nadučitelj Vek. S trm šok v Št. Petru iia Medv. selu. c Celjska okolica. „Boštjan goljufan" velja sedaj kmetom, ki so zapeljani od celjskih liberalcev in njihovih pristašev podrepnikov na deželi zavrgli od „Kmečke zveze" u&svetovane kandidate, a izvolili posili „kmeta" Robleka in Je?ovnika S?daj se je izvedelo, da so kmečke koristi v državni zbornici zagovarjali samo poslanci „Kmečke zveze" : Benkovič, Korošec, Pišek in Roškar, posili „kmeta" sta pa molčala kakor stena. Da, ko je naš Roškar tako spretno in uspešno zagovarjal, naj se po uimah prizadetim kmetom namenjena podpora za 3 milijone zviša, sta Roblek in Je-žovnik, kakor so novine poročale, jo iz zbornice pobrisala ter nista b la zraven, da bi glasovala. Se li tako dela z a kmeta? No, zakaj sta pa posili „kmeta" tako ravnala? Nekaj zato, ker svesta si svoje nezmožnosti se nista upala ust odpreti, nt kaj pa, ker sta res liberalca, a liberalizem je kmečkim k ristim do belih kostij sovražen. Njuni volilci kmetje so pa torej sedaj pravi „Boštjani goljufani" ter so ogorčeni na tiste, ki so jih s praznimi obljubami in z udri-hanjeni po duhovščini na liberalni led speljali, zlasti na cerfjske „dohtarje" in njihove raeíetarje in pristaše na deželi, kakoršnja Rta vojniški zdravnik mladi dr. Žižek pa višnje-vaški župan Lipuš. Ta dva so liberalci kmetom nastavili za vabo. Lipuš je celo avanairal za generala združenih liberalcev in štajcrcijancev nemškutarjev; trikrat jim jo predsedoval; dr. Žižek mu jc služil le bolj za adjutanta. „Kmečke zveze" paslanci so pa ostali možbeseda. Kar so obetali, to so izvrševali trdno so držeč § 2 „Pravil kmečke zveze" : „Slovenska kmečka zveza" za Štajersko ima namen: 1. Voditi ustavni boj za politične pravice, za gospodarsko blagostanje in za nravno čilost kmečkega stanu. 2. Braniti kmečki stan prod vsemi nevarnostmi, ki pretijo njegovemu obstanku in njegovi moči. 3 Buditi in razširjati samozavest kmečkega stanu, gojiti ljubezen do domače grude in ohraniti njegove dobre navade. 4. Vzbujati med kmeti zavest vzajemnosti in jih prepričevati, da se morajo boriti vsi za enega in eden za vse. 5. Pospeševati zlasti gospodarsko izomiko kmečkega stanu. 6. Skrbeti, da se omeji preseljevanje kmečkih delavskih moči z dežele v mesta, trge in obrtne kraje. 7. Ustanavljati po zmožnosti in potrebi kmečke knjižnice, čitalnice in druga središča duševne probuje in prosvete kmečkega stanu. 8. Braniti in utrjevati krščanskega duha v kmečfeem stanu. 9. Gojiti ljubezen do slovenske zemlje in slovenskega jezika ter braniti narodne pravice slovenskega ljudstva. — Kmetje slovenski! oklenite se tudi pri nas „Kmečke zveze", ¡spravite si njena tiskana „Pravila" Knjižica je dobiti pri č. g. celjskem vikarju. c Žusem. Dne 14. avgusta je bil pred sodiščem v Šmarju Alojz Kozinc — tisti mladenič, katerega imenuje „Štaj.rc" ponižnega in pridnega — zaradi razžaljenja časti obsojen na 14 dni zapora z dvakratnim trdim ležiščem in povrnitev vseh stroškov. Cela žusemska fara si je oddahnila, ko se je vendar prišlo na sled človeku, ki že dalje časa blati anonimno priljubljenega gospoda župnika. c S krogljo v trebuhu. V Gornjem^radu je pred kratkim Italijan Di Giusto ustrelil v trebuh Ltiha Guido di Toro. Guido je nekaj dni ležal v bolnišnici v Celju, a zdaj je prišel zopet v Gornjigrad. Kroglo še ima nekje v trebuhu, pa pravi, da je ne čuti. Krogla ni ranila nobenega važnega organa, zato je mogoče, da s svinčenko v trebuhu zopet dela. Sčasoma si bo bojda kroglja sama napravila pot na svetlo. A vobče pa ta zabava ni za priporočati! c St. Miklavž nad Laškim. Dne 15. avgusta je imel potovalni učitelj Goričan poučni govor. Govoril je, kakšno naj bo gnojišče, da bo ustrezalo zahtevam vzornega gospodarja in pa o sadjarstvu. Poslušalci so prav zvesto poslušali, ljudstvo pač čuti potrebo pouka. Na shodih Kmečke zveze pa dajmo zahtevati, da naj bodeta pri vsakem glavarstvu nastavljena po dva potovalna učitelja, eden za pouk o živinoreji in drugi za pouk o deželnih pridelkih. c Laški trg. Občni zbor hranilnice in posojilnice v Laškem pošlje na drž. zbor peticijo, da se naj raifaizenov-kam podeli pravica, sprejemati do kake določene visokosti tudi take denarje, ki morajo biti pupilarno varno naloženi, ker raifaizenovke zaslužijo vsaj toliko zaupanja, kakor posojilnice, za katere je porok občina s svojimi bornimi do-kladami. c Št. Peter V Sav. dolini. Pred nekaterimi tedni je Kmečka zveza tukaj ustanovila posojilnico Naši liberalci so takrat pisali v „Domovini", da je ta posojilnica popolnoma nepotrebna, ker so že posojilnice na Pol/eii, v Št. Pavlu, v Žalcu in v Gotovljah. Zaradi nekih nepravilnosti je c. kr okrožno sodišče pravila vrnilo, da se popravijo in zopet vložijo. To se je takoj zgodilo. Ko so naši liberalci to zvedeli, so hitro začeli snovati liberalno posojilnico. Ker imajo kurjo pamet, so pozabili, kar so par tednov prej v „Domovini" pisali. Zmešani liberalci so kar naenkrat začeli sanjati, da je posojilnica potrebna. V lažnjivi „Domovini" tudi pišejo, da je posojilnica Kmečke zveze padla v vodo. To je laž. Posojilnica Kmečke zveze bo začela poslovati, liberalna pa bo padla v vodo. c Petdesetletnico matnre so obhajali pretečeno nedeljo v Celju: mil. g. opat Franc Ogradi, g. dr. J. Meindl, odvetnik na Dunaju, in g. Jožef Reiter, dež. sod. nadsvet nik v pok.; g. Kari Schmitts, inženir na Dunaja, se je opravičil, »est bivših tovarišev-maturantov že počiva v hladnem grobu. Bog daj imenovanim gospodom dočakati še biserni jubilej mature! c Dobrna. Dne 15. t. m. smo pokopali g. Paula Wesztherja, umir. lekarja dežel, toplic dobrnskih. Sprevod je vodil ob asistenci domačega g. župnika in kaplana p. n. g. dekan dr. Lavoslav Gregorec. Pri odprtem grobu je blagemu rajnkemu spregovoril prav lepo slovo. R»jnki je letos na veliki petek vstopil v katoliško cerkev in je ta njegov korak celjske gospode okoli pastorja čudno neprijetno zadel. Blagi rajnki naj uživa večni mir in pokoj! c Trbovlje. Dekliška zveza bralaeg» društva ponovi na splošno iiljo v nedeljo, dne 25. t. m. popoldan igro „Lirška pa?tiriua*. Na sporedu so tudi govori, deklamacije itd. Vstopnina inižana. c Kmetijska podružnica na Dobrni priredi v nedelj» 25. avg. pcuini shod pri Sv. Jostu na Kozjtku. Govoril bo potovalni učitelj g. Fr. Goiičan. Shi d se vrši predpoldoe po sv. maši. Brežiški okraj. b Volitve v pridobninskp komisijo Brežice se vrše dne 2. in 3. septembra, oziroma 12. in 13. septembra t. 1. Slovenski kandidati so za III. davčno družbo kot volilni možje za davčni okraj Brežice: g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik, in g. Anton K lav žar, posestnik, oba v Brežicah; za davčni okraj sevnica: g. Lud. Smole, trgovec v Sevnici; za davčni okraj Kozje: g. dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem, kot član g. dr. Ivan Benkovič v Brežicah, kot njega namestnik g. Fran Gerec, trgovec v Pišecah; za IV. davčno družbo voli Brežice 20, Kozje 19, Sevnica 12 volilnih mož, na katere naj se Slovenci po okrajih zjedinijo po vpogledu v volilne imenike, razpoložene v davčnih uradih. Kot kandidat za mesto Člana je določen g. Jože Pednik, posestnik v Zg. Sušici na Bi-zeljskem, kot namestnik g. Anton Ume k, trgovec v Brežicah. Iz komisije sedaj izstopita brežiška Nemca Schnider-sehitsch in Soliner. Pozor Slovenci! Udeležite se gotovo volitve. b Kozje. Za tukajšnjega davkarja je imenovan gospod Rupert Brovet, davčni kontrolor v Brežicah. b St. Vid na Planini. Tukajšnje gospodarsko-bralno društvo dobro izvršuj^ svojo nalogo, širiti zavednost in omiko med narodom. Časniki se marljivo prebirajo, knjige se izposojujejo in doma v dru-! žinah čitajp'. Daroval je med drugimi za društvo I mnogo knjig tukajšnji posestnik g. Franc Kralj, za kar mu bodi na tem mestu izražena prisrčna zahva-Ia. Daroval je v prid društva tudi vlč. g. prejšnji kaplan Volčič 20 K. Odbor izreka zato najiskrenejšo zahvalo,' in je v svoji seji dne li). t. m. 6. g. Volčiča imenoval častnim članom. Društvo prireja tudi zborovanje s priprosto veselico, ki bi se vršila še pred zimo. — Tukajšnji kmetje» so imeli letos le bolj slabo žotev; pričakujejo podpore, katera se jimi je že obetala. Tržani so jo dobili že dvakrat ali trikrat. Zakaj mora kmet vedno le čakati in čakati?! b Mrlič brez glave. Iz Koga pri Brežicah se poroča: Dne 15. t. m. ob pol 3. uri popoldne so je ustrelil Martin Puklavec, križniški viničar na Kogu, Hiša ni bila na slabem glasu; pač pa se čuje, da je delalo v tej hiši nemir — nesrečno» žganje! Po* kojni je v domačem nemiru, pijan žganja, večkrat pravil, da se bo končal. Na Male Gospojne dan je še bil pri pozni maši, in imel s seboj steklenico žganja. Žganje je imel nastavljeno kjersibodi, tudi v streljarni proti toči, in v tej streljarni je nad mož-narjem za streljanje proti toči podržal glavo in sproži^ Glavo mu je odtrgalo in tako razneslo, da so jo z motiko vkup strugali. b Brežice. „Domovina" z dne 16. t. m. trdi, da je g. dr. Benkovič kriv izselitve dr.; Strašeka iz Brežic. Resnici na ljubo pribijemo: Strastna agitacija dn Strašeka za liberalno stranko deloma, večinoma pa njegova neuljudnost sta zakrivila, da so dr. Strašeku obrnili hrbet skoraj vsi prebivalci brežiškega okraja. Dr. Strašeku se že samemu odpirajo oči! b Brežice. Razni nemški listi in „Stajerc" razširjali so vest, da je g. c. kr. davkar Wutt Simon blagajnik brežiške Čitalnice. To je laž, ker je pri letošnjem občnem zboru bil izvoljen blagajnikom g. Miha Balon, veleposestnik v Brežicah. b Št. Vid na Planini. Gdč. Steika Bračič, hči g. nadučitelja, se je zaročila z g,. Janezom Reg-vat, trgovcem in posestnikom na Pilštanju. Čestitamo! — Častnim članom je imenoval odbor bralnega društva č. g, Miroslava Volčiča, ki je poslal društvu zdatno gmotno podporo, za kar se mu najsrčnejše zahvaljujemo. Obenem se odbor tudi zahvar ljuje vsem drugim dobrotnikom, ki so društvu darovali knjige, pred svem č. g. župniku Ribaru, Pepci Spanovi in Francu Kralju, gostilničarju in posestniku, kateri je sam daroval 147 knjig. b V Kozjem so izobesili dne 18. t. m. na okrajni sodniji belo zastavo, ker ni bilo v zaporu nobenega kaznjenca. b Dobje pri Planini. Pomilovanja vredni so dopisniki in čitatelji „Štajerca" in „Narodnega Lista". Ne v svojo obrambo, ampak, da sprevidijo tisti, ki verujejo takim čas nikom, navedem samo par dejstev. „Štajerčev" dopisnik me dolži, „da sem obstrelil kot kaplan v Gornjemgradu nočnega čuvaja Kolenca, ga težko ranil in spravil njega, njegovo ženo in otroke v veliko revščino" in „da bi imel za rodbino Kolen c po vsej pravici skrbeti." Povem ti, dopisnik, da s to zadevo nisem v nobeni zvezi. Nočni čuvaj Kolenc v Gornjemgradu ni bil nikdar oženjen, in ni imel otrok ter je že umrl. Če bi dopisnik vedel, kedo je ta škandal po vzročil, bi lepo molčal. V Gornjemgradu je to obče znano, tudi sodniji. Pišeš v „Štajercu", „da nisem hotel iti na smrt bolanega starega moža sprevidet, in je potem umrl brez sv. zakramentov" in tako tudi stara žena Dopisnik pa noče povedati, katera sta bila tista stara, ker bi ga prijeli vsi župljani za lažnjiva ušesa. Vsak ve, da ni nobeden umrl brez sv. zakramentov zaradi moje krivde. Prav peklensko mi očitaš, „da sem se sprehajal v temni noči z žensko" itd., „da sem jo imel zaklenjeno v sobi." Tega mi ne more nihče dokazati, ker se ni nikoli zgodilo. Dokazal ti bo Bog, da govorim resnico. Nesramnež, zastonj se trud š, pri meni ne najdeš tega. Te ostudne škandale si prikrojil prav po svoji izkušnji. Je vse znano! Tvoj h judt-ževih vzdihljejev glede cerkvenega gospodarstva in drug h kričečih neresnic ne omenjam. Človek, ki mi je hotel dati moralične zaušnice po krivici, se po zajčje skriva, pa se bo enkrat zaradi teh hudobij kesal. Kaj, čd bo prepozno. — Jernej Vurkelc, župnik. b Dobje pri Planini. Pulko ponuja v „Štajercu" 1000 gld. tiskemu, ki mu dokaže, da je trobil s socialdemokrati v en rog; posabil pa je pristaviti, kdo bo plačal teh tisoč gold narjev. Ti kronice silno ljubiš, Dernjač jih rabi zase, Detoma jih nima, socialdemokrat jih zapije. Slabo spričevalo si daje Pulko, ako misli, da zna v Dobju samo gosp. župnik pisati, ker je on tukaj naiučitelj na štiri-razrednici. Pulko je že čisto zmeden, povsod vidi le župnika in kronice. Šestrazredna Javna ljudska šola v Sevnici je imela v šolskem letu 1906/7 403 učence, in iicer I raz 100, II raz. 78, III. 78, IV. raz. 60, V. raz. 60 VI 37 učencev. Šolsko leto se je pričelo dne 1. oktobra 1906 in končalo 31. ju ija .907. Poprej namera ana šolska veselica se letos ni priredila, posebno zaradi tega ne ker je bil šulski obisk v zadnjih mesecih zelo slab. Med letom so učena uživali razne podpore. Krajni šolski Bvet je malone vse učence preskrbel s šolskimi knj:gaiui in zvezki. Za bo-žičnico so prejeli ubožui šol&rji potrebnih oblačil za 535 K, od kojega zteska je tukrjšni graj-čak, velerodni g spod Alojz Otto, c. kr. stotnik v. p, *e!eduši;o daroval 600 K. V š: larfki kuhšpji je r zimskem času po 2(0 ia %ič učencev vsak dan obedovalo brezplačno in se je vsem (.kupa.i razdelilo li.40:4 kosile. V ta namen so prispevali in sicer: P.isnjilnica v Sevnici 100 K, Posojilnica v Celju 0 K, vel. gospod župnik Doberšek 50 K, vel. gospod o kr. notar Korbnr 30 K, gospa Tereisiia Folzer v Menah 20 K, veleč, žujmik Kragl 10 K, vel. gospod J. že Papež v Boštjanu 10 K, vel. gospod Zorko v Peclju 10 K, gosp. Jože Zalokar 4 K gospod kaplan Volčič 3 K, gospod Pečar s Kranjskega 1 K. Od g. trgovskih potnikov nabral gospod Ludovik Smole 76 K 40 h, dohodki tombole 53 K 24 h, razni drugi djhodki 31 K 88 h, skupaj 449 K 02 h. Vrhutega so za šolarsko kuhinjo mnogi tržani in okoličani dajali raznih jtshin, kakor krompirja, fižola, žita, mom tožili Dobiček imajo samo odvet-Diki. Sploh pa me ne more razžaliti človek, ki vsake kvatre spremeni i olitično mišljenje. Pozdravi F L. — Št. llj pod Turjakom: Takih poročil ne prinašamo, ker mnogokrat ni gospodom ljubo. — Gotovlje: Brez podpisa v koši Zakaj se ae podpišete? — Gabe-je: la, porabimo prihodnjič! — Stavešinci: Je preveč osebno in raižnljivo. — Ruše, Zg. Savinjska dolina, Sv. Urban pri Ptuju, Veržej: Prihodnjič. LINC TRST Loterijske številke. Dne 17. avgusta 1907. 72 44 80 41 52 59 9 85 62 47 Tržne cene v Mariboru od 17. avgusta 1906. Živila 100 kg Pšenica . . . rž..... ječmen . . . . oves . . . , koruza . . . proso . . . , ajda..... seno . . . . , slama . . . . fižola . . . . grah . . . . leča . . . . krompir . . . sir..... surovo maslo maslo . . . . špeh, svež . . celje, kislo . . repa, kiula . . mleko . . . . Brnct-M!», sladka „ kisla . zelje . . . , jajce . . , . X kg 1 lit. 100 glav 1 kom. Cd 20 17 16 16 1« 17 19 6 6 50 do AL A OZNANILA. Vsaka beseda stane 2 vin. H icMreti h ejmejo samo proti predplačilu, — Pri vprašanjih - as aprtvništro se mors priloiHtl rnamka za odgovor. ■ Sprejme se stalno sposoben in satt osiojen prircjeralec ?gomjega usnja. Janei fiunež, Maribor. 648 (3-2) Novozidana hiša, jet sob, tri ku-binjr, velika niit, periloa kuhinja in hlev, se po ceni proda. M ri-bor, Oberrotweintrstrasse št. 84. 669 (8-2) Lepo posestvo, 12 oralov, obstoji iz 8 oralo« s»donosnima, 1 oral nomka in rodovitne rjive z mlekarskim gospodarstvom, v bližini Maribora, se zaradi selitve pioda. Naslov v upravciätvn 656 (5—2) Pridni delavci se sprejmejo vt.ak (as proti visoki plači pri Šaleškem premogovniki! v Velenju < ziroma v Škalab, ležečem ob ž I zniči Celje—Spod Diavograd. S ti novanja so oa razpolago 445 (10—8) Hiia L^mbacherstraase 24. se proda; obstoji iz 4 stanovanj, vrt in Hjive. Vpraša se naj : Lembacher-strasse 18. Studenci pri Maribora. 48i (6—6) Arlndlrano posestvo v Jarentni z gospodarskim poslopjem vse z opeko krito, njiva, lep sadonosnik in studenec Na zelo prijaznem kraju, 5 minut od cerkve Več se izve pri Antc.nu Pavalec mizarju v Jarentni, , Učenca za pekarijo in enega hlapca takoj spr. j me Janez Böhm v Framu pri Račjem iFram). 617 (3—8) Stavbinski prostori, 15 minut peš od mariborekeg južnega kolodvora za zidanje vil sposobni se po ceni oddajo. Naslov v npravnistvu. , 618 (3-3) Knpim mlin na d brem kraju. Teraš Mihael v Radvanju pri Mariboru 519 (8 3) Trgovskega pomočnika špecerijske stroke, solidnega obnašanja in enega krepkega vvjenca, poštenih staršev, sprejmem takoj za mojo trgovino. Milan Hočevar, Celje glavni trg. 542 (8-3) Posestvo v prijaznem mestu na Slovenskem — je na prodaj ali pa za priženite? (sta dva fanta na izvoljo), je na piiročnem kraju v mestu pri vojašnici, držsvr.i cesti, prostori za vsakovrstno trgovino in obrt. Hiša — najvfčja v mestu z 19 izbami in potrebnimi prostori, gospodarskim poslopjem, lepim zeliščem in sadnim vrtom. Zdaj je tam met drugimi najemnici vojaška kazina, spod — dobro idoča pekarija - grajzlarija itd. Cen» 44.100 K. Potem — na polju zunaj mesta, njive z travniki cena 6< 00 kron. Pod mestom pri vesi mlin z mlatilnico itd. na močni vodi, s sadon< sni kom in travnikom blizo kolodvora in lepi cesti cena 6000 K Dolga je vknji-fcecega 2000 K. Proda se skupaj ali kosi. Kje, pove upravništvo. 544 (3—8) Orarski učenec s celim oskrbovanjem na 4 leta se sprejme pri g Jlgerju, uraiju v Mariboru. Poštne uicel 510(8-8) (•i«IHI9IIWNONH9 Rakete za različne veselice in slavBOSti prodaja prav po ceni M. Faicz, Maribor Domgasse 5. 857 10—10) itampll)« ta kavčuka, modele za pretlfiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar In gravtr v Maribora, Gosposka ulica it 16. Pridan viničar se sprejme na vinič*'ijo v Sansalu pri Lipnici. P goj« dobri. Rudolf Kapaun, Graz, Leitntrgasae 4. 562 (2—1) Viničar s 5 ali 6 delavskimi mi čmi proti dobremu plačilu pri g Rihart Ogrizek, Lei ersberg pri Mariboru. 567 8—1) Lepo posestvo pri Zgornji Kun-goti v Gaja štev. 43, obsega 6 o alov j na prodaj. Pojasnila pri g. Zverlin v TeRetthoffori ulici 30 Maribor. 568 (8—1) Vinogradniki pozor t Vinska sode i» rabljene vsake vel koati v dobrem »tanu priporoča Jotef Hvaleč, »odai v Mariboru, R iierstr. št. 8. 665 (8—1) Gostilno se išče ▼ najem ali v nakup, takoj kupim eno manjšo Ugo> ino. Ponudbe na F. Lipovec Vogričorci pri Ljatomern. 661 (8-1) Posestvo «e pirus v Studencih pri Mariboru, 4 sobo, 4 kuhinje, 8 kleti, vodnjak, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu; sadni vrt, lepe brajde, travnik in polje, vse pri hr&nu meri 2 orala. Več pove Franc Čerič, Lembaška cesta Stev 71 872 (16-11) ♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦H Držala za časopisa priporoča si druc-tvam v vaeh velikosti P. Ko-stič v Celju. 348 Hiša četrt ure od Konjic, tik glavne ceste, zraven čez 2 orala zemljišča se po ceni za 6 00 kron proda. Naslov: Andrej Sebič, Konjice. __606 (4-4) UU*XU**MM* Po ceni se prodajo: 8 novi lahki enovprežoi vozovi, 2 zvožena li-hka dvovprežna voza, 1 kučir-voz, 1 ko-leselj, 1 krit voz. — Popravki vsake vrste se izvršijo solid io in po ceni. Henrik Krivanek, kolar, sedlar in pleskar v Mariboru, So-fienplatz; v gradu. 496 (6 - 6) nnnnunnnnn Zidana hiša s dvema sobama in gospodarskim poslopjem vse z opeko k itn, zraven sanonosnik, njiva blizu 1 oral, leži celo tik mesta in glavne ceste Radgona, cena 5.200 kron se takoj proda, natančneje se p >izve pri Alojz Hiblerju v Radgoni. 520 (3—8! Kovaškega pomočnika in nčenca sprejme Alojz Kores, Kovač v Mariboru, Koroška ulica 84. 571(81) Proda se krama enonadstropna novozidana hiša v kateri je gostiln ¿ž.i .ibrt. Hiša je pripratna tudi iS trgovino, ker leži v naj lepšem prostoru v trgu Sv. Jurij ob još. žel. — Natančneje podatke, ceno itd. pove posestnik Jane« Baje, ravnotam. 563 (1 — 1) Posestvo, ki obsega 18 oralov zemlje, hiš», hlevi, sadonosnik, vinograd z amarikanskimi trtami zasajen, lepi travniki, polje, gozd, vse v lepi legi, se proda: Vukov-ski dol štev. 88, pošta Jarenina. 563 (3-1) Odda se takoj služba organlsta v Rem4niku. Prednost iu.ajo samski rokodelci. 572 (8—1) Tako) se sprejme pri Sv. Barbari v Halozah organist in mežnar Organist mora biti cecilijanec in tenorist .ter oženj^n. Dohodki &o dobri Zeli se, da so osebno predstavi. Cerkveno prcdstojniätvo. 573 (3-1) >»>♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦ Motor za plin, 6 konj. moči, zelo dobro ohranjen se po ceni proda p i Karlu S i n k o v i č, ključavničarski mojster v Mariboru 876 perufninarjil "P \ T "If A jamčeuo sredstvo. X 1X.AJiIM.2X. ozdraTi vsako perutnino, ki obeša perutnica, je drie Ijava, ima zapečene zadke in tu? včasih zalega do zadnjega komada pogine. — Poiljit« 85, 66 ah p» 100 vin. naprej in naroČite Patau z navodilom poifciine prosto, I. K Weill, tičjeklajnl prep» it; Maribor, Sofijin trg 8. Izjava. Čo ravno sam nisem vedel ničesar, govoril sem nekaterim ljudem tako, kakor da bi mi bilo ZDano, da sn je gospod Franc K urnik, veleposestnik v Srednjem Gaste-raju, udeležil uboji Janeza Škof. 670 (t-l) Pripoznavam zato javno, da so bile vse moje tozadevne besede zgolj izmišljene. Zahvaljujem se ob enem gospodu Francetu Kurnik, da mi je pri priliki kazenske razprave U 601/7 pri c. kr. okrajni sodniji Sv. Lerarta blagodušno odpustil moj čin. Jurij Rettenbacher, posestnik t Zg. Gastarq«. Dva učenca z primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, se takoj sprejmeta v trgovini mešanega blaga pri Kari Cim-peršek, naslednik S. F. Schalk v Sevnici, Štajersko. 560 (1—1) nnnnnnnnnn veder rudečega !yf vina iz sromelj-skih in bizeljskih goric proda Mihael Žmavc, trgovec v Rajhenburgu. Cena po dogovoru. 662 (2—2) KKXKXK*XK* Kiparski in kamnoseški obrt Radoslav Golobic Ljutomer. Prečastiti duhovščini kakor tudi slavnemu občinstvu se najuljudneje priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela iz lesa in marmorja. Zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov (križev) iz belega, sivega in črnega marmoija. 414 Nizke cene, lepa priložnost! ¡¡W Svoji k svojim! (5-5) Med. univ. dr. Alojzij Kraigher uljudno naznanja, 565 (B— da se je naselil kot praktični zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. gor. kjer ordinira v hiši gespe Res in sky. Y najem se bodo oddali v Gorici v ulici Corso Verdi št. 22 v najlepšem kraju mesta razni prostori za trgovine s skladišči vred. Jeden teh prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Re-flektanti na te prostore se vabijo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo podpisane Centralne posojilnice, ki je lastnica doti čnega poslopja. V Gorici, dne 2. avgusta 1907. Načelstvo Centralne posojilnice v Qorici. 521 (3—3) m o uradne pečate KUVERTE priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru j Jakob Sonnenwald j* zidarski mojster v Pobrežju pri Maribora št. 260. absolvent c. kr. obrtne iole v Gradcu, so priporoča za vsa zicia-rsli» dola,, katera izvršuje točno in po zelo ugodni oeni. 636 (8 - 8) MIII9MII9BIB9fi9i0B m Karol Kocijančič 8 kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdeluje altarje, prižnice, podobe in V8a draga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga izgotovljenih nagrobnih spo-4:6 menikov. IWBWHWM0WI9Í Doaa^trij Ql\xrjaao ===== kotlap — -- — JPiaj, Poštna uiica yx&tx$ in MARIBOR, Knsernganse st. 1« priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najboljš brizgalnice, pri katerih jamči za dobro in trpežno delo. Popravki mh* vrHt* emo In hitro. Knpnjem stari baker, olik ta meslngpo «aJbolJAi «eni. Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovatelj motorjev in strojev Maribor, fttfl'/jtivMr o. Ker postaja bencin vedno dražji, so najboljši za industrijo in poljedelstvo Climase Bohsel-moforji pri katerih stane ena konjska moč za eno uro 1'/» do 2'/, vinarja. Ti motorji se lahko ogledajo v teku pri meni. Karol Sinkovič, .376 10-9 zastopnik Cllmaae Bohael motorjev. Zahtevajte brezplačno Š moj veliki cenik z slikami od raznih nr, zlatnine in srebrnine. Mihael Jlger-jev sin MARIBOR, Poštne ulice pooblaščeni izvedenec Roskopfova remonter ura z švicarskim Anker 5 kron. Fina srebrna remonter ura K 7*60; ista z dvojnim pokrovom K 11 "50. Kar ni po goda se lahko zamen|a ali pa vrnem denar. & & $ pase za kilo s ali brez peresa, kakor tudi (J] vsake vrste bandaže, pase za trebuh, suspen-zorije itd. Nadalje pase proti telesni za- krivljenosti, umetne ude, držaje za pokončno hojo, izdeluje ceno v vseh večjih mestih monarhije iz-vežbani in od gg. zdravnikov priporočani Franc Podgoršek, bandažist (rokavičar) 344 (5) Maribor, Burggasse št. 7. Ž Zaloga vseh predmetov za streženje bolnikom in gumi specijalitet. (!žGGGGGOG&Geoeeoeee<* Velik vinograd-»z in velik sadonosnik, 1 uro pe3 iz Maribora, v dobri legi, se proda. Celo pose3tvo meri BI oralov in sicer 14 oral dobrega vinograda, od tega 7 in pol oralov z dobrimi amer kanskimi trtami, 2 orala njiv, pol orala gozda, ostalo travnik posajen z izvrstnimi sadnimi drevesi; enonadstropno poslopje, preša in klet, druga preša s kletjo, viničarska hiša, studenec z dobro pitno vodo. Celo posestvo je arondirano (se skupaj drži) in se proda z dvema vinskima prežama, 1 sadno prešo, sodi, pripravami, 4 kuhipje kakor tudi letošnji pridelek po ceni zaradi bolezni posestnika. Natančneje se izve pri gosp. Jakobu Purgay, Leiteršperg. Maribor. 515 (s-s) mmamm Pozor! Za jesen! Pozor! Priporočam slavnemu občinstvu največjo zalogo ravno na novo došle volne za ženske obleke, kakor tudi veliko izbiro snknja za možke. Razven tega tadi največja izbira izgotOTljenih oblek za moike in fante, svilenih in volnenih robcev, predpasnikov, ter perila za ženske in moške, kravate itd. po najnižji ceni. Postrežba točna in strogo solidna. M. E. t&lSJPISO, trgovina z mannfaktnrnim in konfekcijskim blagom. MARIBOR, BurgplatZ 2. Grajski tpg 2. 0 Maribor _____ M. Berdajs sofijm trg trgo.-ina s špecerijskim blagom in semeni priporoča: Ia Bartlielisoro apno za poklajv, brusne In mlinske kamne vsake velikosti. MmjjuJc lepo pšenico po najvišji ceni. JUojz Skei pozlatar Maribor, Stolni trg 5 te priporoia ¿čutiti ini in ilavnemu sMutm « u-vrtevanje uteh d to stroka jj*-dajoiih dol m popravil. "ta m Restavracija,Narodni dom' v Maribora priporoča sortirana vina dr. Turnerja, osobito čisti muškat v steklenicah, Zadravfiev IJntomeržaa, dr.Stuhečev lialožan i. dr. ^ Piv&: budljevlžko In ob veselloah tndl akcijsko laik«, = Kuhinja samo s svežini jedili. 0 petkih In postnih dneh morske ribe. Trgovina z železnim© Jo$» Prateo Maribor, Tri&m mt& i priporoča svojo veliko «alogc vsakovrstnega orodji u roki.tSeS«. vse vrste ieleraiae. travam k>»e, peči, vodavofoie naprave itd. Pori-Iand in Ronai eisantre - opek«, plošče za tlak, loižene cevi itd. po najnižji ceni • Zaloga tudi i Mariboru, Cesarska oesta, pri kamenarju A. Btlter-Ju. © Roti trgovina i lesom bi premogom 7ajnf1« nnhičtua IYAN LAMPRECHT' ® mm MARIBOR, KarSovina 138 ob glar ni eesti, ia gostilno Taferne. Prodaj» vseh vrat lesa,, drv in premoga. Cene zmerne, postrežba točna. Franca pleteršek. Mojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da se preselim v Koroško ulico št. 10 in prosim tudi na novem mestu m cenjeno zaupanje. Špecerijska trgovina Jt. Verinih Maribor, Koroška cesta it. 9 priporoča svojo veliko zalogo Spe-¡erijshega blaga ter razližnega vina in pivu, iganja itd. Velika sologa premoga in drv. Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg »mm---------JV V Ljublj ■'" 1 ¿1 nrinoroča svoje % v Ljubljani priporoča svoje izborno pivo v sodcifi In steklenicah« Nova trgovina iahorii & Šeligi • Pt^lj C o&spretl pošte In gostilne Vra&a priporočata sla«, občinstva sroje ni*jaevn 4Vi0/«- — Obrestna mera za posojila: 5°/o> 5'/«% za hlpotekaral, 6°/o za osebni kredit, Rentnl davek plačuje posojilnica za vlagatelje. — Obresti hranilnih vleg prlpisajejs se glavnici poluletno brez posebnega naročila. Pisarna je v „Narodnem domu". Uraduje se v torkih, sredah, četrtkih In sobotah dopolndne, izvzemši praznike. FELIKS ROP manufakiurna trgovina v ^ariboris Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko zalogo mannfakturnega blaga za moške In ženske »bloka, vsakovrstnega finega perila, predpasnikov, žepnih robcev, naglavnih rat, nogavla itd. Zaloga sobnih preprog, potna in posteljna ogrinjala. Najnižje cene! Postrežba točna! ************ ******** Alojzij Pintor trgtvlna pri farni cerkvi v Slov. Blstrlel (podrsinioa n» Gor. Bistrici) priporoča celemu okraja različna semena: deteljno, travno itd., galico, ličje trske iz gumija, lopate, kose, brizgalnice, Tom. žlindro, železo ter vsakovrst. druge reči po najnižji ceni. ANTON VIHER stavbeni in umetni mizar Hengasse i MaiuBlOI* Hengasse i (v lastni hiši) prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih in cerkvenih oprav, pisarniškega in umetnega pohištva ter vseh v trgovinah potrebnih mizarskih izdelkov. Prodaja pohištva: Na novem trgu, Freuhausgasso 1. Kapljice za želodčni krč. Stane ena steklenica 50 vinarjev. p. prilll, mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg št. 15. Žganje proti trganju. Prav dobro mazilo pri prehlajenj u v zglobih in udih. Cena 1 K. 1 ta Sili "ili!1 &1—« 2. g 2 Ji o § "¡5 g gi S® O "3 "2 a O «S >=5 o .ss-S-S lil*« 0) 0 « 2! T> ^iv. 'A" S <* s 3 O-n I? > &5 m s* k* 'C - inMIII Svoji k svojim I ^ -S i sa a f M I m f pq •H g t « Od > .v* _ s**! i I ll '4 o J4 co 0 <0 U § & t •S. = a ti SilrS O $ i >3 * 3-60 ^<1 Št. 822. Srebrna remun- toar ara ta ^aipode 3'60 Št 887. Srebrna anker ara, 15 kamesov, gld. 5, dvoja! pokrov gld. 6'60 * St. 841. Srebrna aaker ara, dvojal pokrov, 15 kamnov telo močna cM. 7-9"50 Slika 1 jCROATIA1 edina hrvaška zavarovalnica , osnovana od občine svobodnega Ia kr. glav. nesta Zagreba. .CR0ATIA', osnovana na temelja vzajemnosti, sprejema v zavarovanj« proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsakr vrste: h:Se, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ngodnih pogojih ln nizkih cenah. Vsa pojasnila dqe: Podruinios ,CR0AI1E' v Trstn, Cor«o lt. 1. Za-lite-vaJ te zastonj, da se Vam pošlje ilostrovani oenik z nad 1000 slikami. *ma S t. 866. Srebrna damska rPiDBtoar nra pld. Garanoija več let. Blago, ki oe ugaja, vzame se proti pel a i «veti nazaj. Anton Kiffmann, „ . H največja žalen ar «rebraine in zlatega pol nar. veliko.ti. Jkiara. 1kj|).«rt v vse delele. IMISLrllDor Štajersko. N»rodn« gostilna ,Pp1 pošti' Maribor, Tigutbotova cesta 49 priporoča vedno Stejl pivo, izvrstna domača Vln8 ter mrzle in tople ledi, Mar. Meden. » Pohištvo m postelj ake priprave lastnega izdelovanja Kari Wesiah tapeciral & Maribor, FroihansgasEe 1. « Izdajatelj in založnik: .Katoliiko tiskovno.druitvo". Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. Tisk ti.karne sv. Cirila v Maribora.