Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CEIjA. Let« II.. — Stev.44. Celje, dne 28. oktobra 1949 Cena 2 dim Poštnina plačana v gotovini »Ljubimo svojo državo, ljubimo svoje ljudstvo, ljubimo vsak pedenj svoje zemlje, ker je pre- pojena s krvjo njenih sinov, in pripravljeni smo braniti ta pedenj zemlje do zadnjega diha, pa če bi prišel napad od katere koli strani.« Tito. Najboljši borci za sociaiizem, najboljši kmetje - zadružniki, naj kandidirajo v naše ljudske odbore Mandatna doba Krajevnih ljudskih •dborov poteka, zato je Prezidij Ljud- ake skupščine LRS izdal Ukaz o razpisu splošnih volitev v vseh Krajevnih ljud- skih odborih. Volitve se bodo izvajale 4., 11. in 18. decembra 1949 in bodo raz- •Jeljene v posameznih okrajih v 3 etape. Dosedanji Krajevni ljudski odbori kot •snovni organi oblasti so v tekočih dveh letih dosegli precejšnje uspehe tako na gospodarskem, političnem in organiza- wjskem pogledu, vendar pa vseh Kra- jevnih ljudskih odborov ne moremo u- vrstiti v vrsto dobrih. Z ozirom na hi- ter razvoj graditve socializma v naši državi so dobivali KLrajevni ljudski od- bori vedno večje naloge. Izdan je bil MOV splošni zakon o ljudskih odborih, ki prilagaja temeljna načela prejšnjega zakona novim pogojem socialistične graditve naše države na novi stopnji razvoja ljudskih odborov. Ta zakon ne spreminja temeljnih načel, ker ljudski •dbori kot revolucionarni organi obla- sti delovnega ljudstva, ki so jih delov- ne množice Jugoslavije ustvarile in gra- dile v dobi narodnoosvobodilne borbe, so bili in ostanejo temelj naše državne ureditve. Nov splošni zakon o ljudskih odborih jasneje opredeluje temeljne določbe o značaju in položaju ljudskih •dborov. Ljudski odbori so lokalni orga- »i državne oblasti, ki na svojem območ- ju vodijo gospodarsko, socialno in kul- turno izgradnjo. Ljudski odbori so edi- ni organi oblasti v svojem območju, vsi •rgani uprave v območju določenega ljudskega odbora so vezani na ta ljud- ski odbor. S tem zakonom je zagotov- ljeno sodelovanje najširših ljudskih Hinožic pri opravljanju ljudske oblasti, določene so tudi povsem nove oblike videležbe ljudstva pri oblasti. Ni dovolj, da imamo tak zakon, ki zajema vse so- •ialistične vrline samo na paipirju, am- pak je nujno, da se s takim zakonom sijozna sleherni odbornik ljudskega od- bora, skratka z njim se mora spoznali »lehemi naš državljan. Dosedanji Krajevni ljudski odbori, kakor tudi vse množične organizacije so vse premalo polagale pažnje na štu- dij tega zakona, zato mora biti pred- vsem skrb vseh množičnih organizacij, da se ta zakon aprovede v najširšo ob- ravnavo med prebivalstvom, predvsem v dobi predvolilnih priprav. Poleg neprestane popularizacije no- vega splošnega zakona med prebival- stvom, množičnimi organizacijami pod- jetji in v ustanovah pa v času predvo- livne kampanje stojijo pred množičnimi organizacijami in pred posameznhni vo- livci še večje naloge. 'Kljub budnosti Osvobodilne fronte in vseh množičnih organizacij so se pri volitvah v krajevne ljudske odbore le- ta 1947 vrinili v krajevne ljudske od~ bpre ljudje, ki so bili sovražno nastro- jeni napram ljudski oblasti. Taki ljudje so se vrinili v vrste ljudskih predstav- nikov iz osebnih interesov, ali pa in- teresov njim enakim ter te interese tudi stalno zastopali, seveda na račun delovnih in poštenih ljudi. To so bili predvsem ljudje iz vrst večjih kmetov in kmetov kulakov, ki so s svojim va- škim veljaštvom iz predaprilske Jugo- slavije delali vedno le v škodo delovnih ljudi, predvsem v škodo delovnih 'n poštenih kmetov. Po nekaterih Krajev- nih ljudskih odborih so izbiri kandida- tov v ljudski odbor, množične organi- zacije. ka3^or tudi volilci sami polagali mnogo premalo pažnje. Mislili so. češ } saj je vseeno kdo je v ljudskem odboru, samo da je delo pred volitvami, kakor tudi volitve same opravljeno. Toda ta- ko netemeljito. nedo.sledno delo je kma- lu rodilo posledice, katere na n:£0 ob- čutile samo množične organizacije, am- pak tudi posamezni prebivalci,' pred- vsem delovni in pošteni kmetje ob pri- liki raznih oddaj. Pri raizrezih posamez- niji planov na individualna kmečka go- spodarstva, so taki odborniki obreme- njevali predvsem male in srednje kme- te, seveda na račun ščitenja samega sebe in na račun njim enakim ljudem. Imamo primere, da se taki ljudje niso vrinili samo v vrste ljudskih odborni- kov Krajevnega ljudskega odbora, am- pak da so se ti ljudje vrinili tudi na vodilna mesta, kakor na mesto tajnika in predsednika, kjer so imeli še večjo možnost protiljudskega delovanja. Ne- pravilno delo lakih odbornikov lahko podpremo z dejstvi, kakor n. pr. v KLO Stranice, ki pa ni osamij-en, kjer je predsednik KLO-ja obremenjeval z raznimi oddajami manjše kmete, s svo- jiru vplivom znal prepričati ostale od- bornike, češ da mali in srednji kmetje lahko ravno taiko oddajo, kakor pa več- ji^ Seveda, ker se je on sam nahajal v vrsti večjih kmetov, je bila taka poli- tika edino t korist njemu samemu in njemu enakim vse dotlej, dokler ni bil odstranjen od dolnžosti predsednika. Tako nepravilno izvajanje gospodarskih uredb je mnogokrat povzročilo upravi- čeno kritiko od strani prebivalstva, vendar pa to ni bila kritika gospodar- skih uredb, ampak nepoštenega, neza- konitega in nepravilnega dela lakih ljudi. Ce si ogledamo nadaljne slabosti in napake dosedanjih ljudskih odborov in posameznih odbornikov, ki se odražajo predvsem pri polaganju račvma o delu odbornikov svojim volilcem, lahko ugo- tovimd, da se tudi zbori volilcev, kot uzakonjena oblika sodelovanja najšir- ših ljudskih množic pri upravljanju oblasti niso sklicevali. Odborniki niso dajali poročila svojim volilcem, niso U- poštevali pravilne in utemeljene pred- loge volilcev, volilci pa niso vedeli, kaj delajo njihovi odborniki. Odborniki so zanemarjali svojo osnovno dolžnost, stalno prenašati sklepe na volil ce. jih pravilno tolmačiti, na drugi strani pa niso prenašali sklepov zborov volilcev na seje in zasedanja krajevnih ljudskih odborov. Krivdo takega dela pa ne mo- remo pripisovati samo odbornikom, ampak tudi volilcem, ker niso znali kli- cati svojega odbornika na odgovornost, ga opozoriti na storjene napake in ga pripraviti, da bo odbornik tista trans- misija, ki bo vzdrževal tesno povezavo med Krajevnim ljudskim odborom in volilci. Odborniki so prepuščali vse delo ad- ministrativnemu osebju na KLO-jih. Tudi delo, ki bi ga morali opraviti vo- ljeni člcini ne pa administratorji. Na Krajevnem ljudskem odboru Svetina so pretežno vse razreze za posamezne od- d^e delali le administratorji, odborniki Pa so le razen redkih izjem zanemar- jali svojo dolžnost. Jasno je, da taki odborniki ne morejo polagati račun o svojem delu volilcem. če v resnici na tem niso delali. V tem Krajevnem ljud- skem odboru in še v nekaterih drugih so bili v resnici predstavniki ljudske oblasti le administratorji. Odborniki so vse premalo smatrali za važno seje in zasedanja krajevnih ljud- skih odborov. V Krajevnem ljudskem odboru Češnjice se odborniki niso mo- gli sestati že vfeč mesecev, da bi bili sklepčni. Tukaj ni bilo nikakih sklepov ljudskega odbora, na podlagi katerega bi lahko tehnično osebje nadalje oprav- Ijfilo delo. Ta odnos do sej in zasedanj .so pokazali predvsem ljudje, ki nimajo interesa zastopati pravilne linije ljud- ske oblasti, ki jim je vseeno kako de- luje krajevni ljudski odbor, jim je vse- eno kakšne so obremenitve, skratka, ti liud.je so bili odborniki le na papirju, ne pa v dejanjih. Taki primeri pa so v mnogih krajevnih ljudskih odborih in v prenekaterem odboru še sedijo ljudje, ki niso vredni predstavljati kra- jevnega ljudskega odbora in dotičnega prebivalstva. Vse take in slične napake nedela\-- nosti krajevnih ljudskih odborov so posledica slabih volilnih predpriprav, slabe izbire kandidatov in slabe evi- dence nad delom ljudskega odbora od strani samih volilcev. Pri volitvah v krajevne ljudske od- bore, ki se bodo izvajale v teku meseca decembra, morajo vse množične orga- nizacije posvetiti mnogo več pažnje že sedaj v predvolilni kampanji, pri izbiri kandidatov, oziroma pri predlaganju ljudi za kandidate ljudskega odbora. Ce hočemo, da bodo naši krajevni ljudski odbori res predstavniki oblasti, predstavniki delovnega ljudstva, mora- mo budno paziti, da se ne vrinejo v ljudski odbor ljudje, ki bi s svojim de- lom kvarili in rušili ugled krajevnih Ij^idskih odborov. V odbore naj pridejo ljudje, ki so politično predani iz vrst delavstva, malih kmetov in kmetov za- družnikov. V.sa predvolilna kampanja mora biti odraz borbe proti vplivom vseh kulaških in ljudski oblasti sovraž- no usmerjenim elementom, borba za razširjenje obdelovalnih zadrug na V9~ si, skratka borba za čimprejšnjo socia- lizacijo vasi. Izid in potek samih voli- tev je odvisen edino k od dobrih vo- lilnih predpriprav, od pravilne izbire kandidatov in od najš-ršega sodelova- nja vseh množičnih organizacij, kakor tudi vsakega posameznega prebivalca, predvsem pa člana OF. S pravilno izbi- ro kandidatov in njih izvolitvijo, bodo krajevni ljudski odbori postali pred- stavniki osnovnih organov naše ljudske oblasti v pravem smislu. Odpravljena bo marsikatera napaka, ki se je dosedaj dogajala, odpadla bo marsikatera upra- vičena kritika, krajevni ljudski odbori bodo poslovali zakonito edinole takrat, če bodo v odboru ljudje, ki so s svojim delom že dokazali, da so predani gra- ditelji socializma v naši državi. SKLEPI PLENUMA OF MESTA CELJA Plenum Osvobodilne fronte je na svojem zasedanju dne 20. oktobra po temeljiti analizi celokupnega dela OF ugotovil razne pomanjkljiTosti in na- pake v delu in je v zvezi s temi ugotovitvami za odpravo istih in za izbolj- šanje dela, sprejel sledeče sklepe: 1. Pristopiti je treba takoj k organizacijski utrditvi terenskih odborov OF z izpolnitvijo manjkajočih odbornikov, z odstranitvijo nedelavnih odbor- nikov in s pritegnitvijo novih delovnih članov v odbore, kakor tudi v posa- mezne komisije. 2. Izvršiti pregled vsega članstva, ga pritegniti v aktivno delo, a tiste, ki ne izvajajo programa OF, odstraniti iz iz Osvobodilne fronte. 3. Izboljšati koordinacijsko sodelcvanjo z vsemi množičnimi organiza- cijami in posameznimi komisijami v Mestnem izvršnem odboru kakor pri te- renskih odborih. 4. Pristopiti takoj k ureditvi administracije, zagotoviti hitrost poslova- nja ▼ dajanju poročil, zlasti izboljšati statistične preglede odborov in komisij, izvajati evidenco in kontrolo ter zagotoviti izpolnjevanje sklepov. 5. Ojačati politično delo med množicami preko političnih tečajev, dobro organizirane propagande in agitacije ter ideološko vzgojnega dela v obliki študijskih krožkov, predavanj in seminarjev. Posvečati večjo skrb ideološko- vzgojnemu dviganju terenskih odbornikov OF. 6. Okrepiti politično delo na kmečkem področju našega terena za krepi- tev in razširitev zadružništva. 7. Povečati delo pri pojasnevanju vseh važnejših ukrepov oblasti. 8. Posvetiti je potrebno večjo pozornost Vprašanju šolstva, vzgoje, ljud- ske prosvete. fizkulturnim in gasilskim, organizacijam. 9. Podkrepiti lokalni list z vzpostavitvijo široke dopisniške mreže na terenu. 10. Izboljšati organizacijo prostovoljnega dela in koordinacijo med sin- dikati in ostalimi množičnimi organizacijami. 11. Osvobodilna fronta se obvezuje, da bo z vsemi svojimi močmi pod- pirala partijsko tekmovanje, ki bo trajajo do konca tega leta. Najbolfše uspehe so dosegli v tekmovanju tereni OF Dolgo polje. Lata in I. četrt Ob zaključku III. tromesečja je komi- sija za ocenjevanje pri MOOF ocenila po ceslcikupnem delu, organizacijskem in drugem vse terenske odbore. Prvo mesto je zavzel terenski odbor OF Dol- go polje z 79,4 lokami ter prejel kot nagrado radio aparat. Drugo mesto je zasedel teren Lava s 74,4 točkami ter prejel za nagrado knjižnico za frontni kotiček. Tretje mesto ima I. četrt, ki je dobila za nagrado instalacijo telefona v terenski pisarni. Sledijo: 4. III. četrt 52,2 točki, 5. Gaberje 49,4 točke. 6. Za-i vodna 44.4 točke, 7. IV. četrt 39,8 točke, 8. Medlog 39,4 točke, 9. Zgornja Hudij nja 39 točk, 10. Cret 34,8 točk, 11. Sp. Hudinja 32,6 točk, 12. Polule 32,2 točki, 13. Jožefov hrib 31,2 točki, 14. IL četrt 28,2 točki, 15. Breg 24,4 točke. 16. Do- brova 22,6 točk. 17. Lokrovec 19.6 točk, 18. Zagrad 18 točk, 19. Lisce 17,8 točk, 20. Ostrožno 16 točk, 21. Nova vas 15 t., 22. Košnica 11,2 točki. Iz plenuma so bile poslane pozdravne brzojavke CK KPS in Izvršnemu odbo- ru OF Slovenije. Razpisane so volitve v krajevne ljudske odbore Ljubljana, dne 24. oktobra 1949 Prezedij Ljudske skupščine LR Slo- venije je izdal naslednji UKAZ o razpisu volitev ljudskih odbornikov v krajevne ljudske odbore in v ljudske odbore mest, ki niso izločena iz okrajev v Ljudski republiki Sloveniji. 1. Razpišejo se volitve odbornikov v vse krajevne ljudske odbore in v ljud- ske odbore mest, ki niso izločena ii okrajev v Ljudski republiki Sloveniji. 2. Volitve bodo v nedeljo 4., 11. in 18. decembra 1949. 3. Oblastni ljudski odbori določijo, na kateri od navedenih dni se bodo vršile volitve v posameznih okrajih njihovega območja. Odločba Oblastnega liudsk««a odbora o določitvi dneva volitev mora biti izdana in objavljena najkasneje šest tednov pred dnevom volitev (8. čle« zakona o volitvah ljudskih odbornikov). 4. Ta ukaz velja od dneva objave t Uradnem listu LR Slovenije. U. štev. 153. Ljubljana, dne 25. oktobra 194t. Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Franc Lubej s r.. Predsednik: Josip Vidmar 8. r. Iz sekretariata Prezidij a Ljudske skupščine LRS Pospešiti moramo agitaciio za obisk izobra- ževalnih tečajev, ker je od 1200 predvidenih doslej Sele 400 priiavljencev Ze pred dvema mesecema so dobila vaška izobraževalna umetniška dru- štva nalogo, da prično s pripravami za izobraževalne tečaje. Isto nalogo je pre- jelo učiteljstvo, ki naj bi kot strokovno usposobljeni kader prevzelo ob začet- ku tečajev razna predavanja, na drugi strani pa tudi pomagalo z nasveti in osebno agitacijo pri pripravah izobra- ževalnih tečajev. Enim kakor drugim se je naročilo, da se pri tem naslonijo na masovne organizacije, katere so nji- novi okrajni odbori opozorili na izred- no važnost letošnjih izobraževalnih te- čajev in jim istočasno postaviti število tečajnikov, katere so posamezne frontne organizacije dolžne po svoji strani pri- dobiti. Okrajni plan za izobraževalne tečaje je z ozirom na mnoge obsežne kmečke predele okraja Celje-okolica predvidel najmanj 1200 tečajnikov, katere naj bi zajelo vsaj 40 tečajev. V primeri z ostalimi okraji, ki so manjši po obsegu, je bilo to število dokaj niziko in okrajni štab za izobraževalne tečaje je sklenil, da se mora plan na vsak način preseči, kar je ob podpori vseh množičnih orga- nizacij vsekakor mogoče. Poglejmo danes, ko smo tik pred pri- četkom tečajev, koliko je storjenega. Po poročilih, ki so jih poslali vodje teča- jev se za tečaj pripravljajo samo sle- deči kraji: Buče, Dobrna, Drami je, Frankolovo, Galicija, Letuš, Nova cer- kev, Prevorje, Socka, Stranice, Šmartno v Rož. dol.. Št. Andraž, Vitanje. Zagorje in Žalec. V teh krajih so zbrali nekaj čez 400 tečajnikov kar ne obsega niti lanskoletnega števila in s čimer je le- tošnji minimalni plan dosežen šele 33 odstotno. Kje je krivda? Zakaj so ne- kateri kraji lahko nekaj dosegli, dočhn drugje ni bilo mogoče? Odgovor je la- hko kaj kratek: Nekateri krajevni akti- vi so dojeli ogromno izobraževalno in politično vlogo izobraževalnih tečajev in so se resnično potrudili, da na tem področju uspejo, dočim so ostali, brez da bi oričeli s širšo agitacijo za tečaje, vrgli puško v koruzo. Tako je dejal od- bornik te ali one organizacije, ker je mislil, da bo s tem tudi sam sebe raz- bremenil obiskovanja za njega prepo- trebnega tečaja. V Blagovni se je kra- jevni odbornik izrazil, da je že pre- brihten za tečaj, iz Gotovi j a je sporočil vodja tečaja, da je preobremenjen z ostalimi posli ter da ne utegne, v Gri-I žah čakajo nekateri člani krajevne ko- misije, ki so obenem zastopniki množič- nih organizacij, da bodo imeli njihovi^ odbori sejo ter da se bodo šele na tehl sejah pogovorili kako in kaj. Ponekod govorijo, da so tečaji za hribovske pre- dele in podobno, iz nekaterih krajev pa niti postavljeni vodja ne utegne napi- sati negativnega poročila. Mnogo je la- kaji primerov, ki jasno pričajo, zakaj smo dosegli plan šele 33%. Vsi vemo, da naši kmečki ljudje, ka- terim so izobraževalni tečaji še marsi- kje nekaj nepoznanega, ne silijo vanje , sami, temveč, da jim moramo najprej dobro obrazložiti neštete pozitivne stva- ri tečaja, kar ne dosežemo z napisanim razglasom ali preklicem pred cerkvijo, še manj pa s pismenim pozivom. Krajevni ljudski odbor Žalec je naj- prej izdal pismeni razglas. Odzval se ni nihče. S tem se seveda krajevna ko- m.isija in vodja tečaja niso zadovoljili, temveč so pričeli z osebno agitacijo po posameznih hišah. Dosegli so, da se je v tečaj vpisalo 47 ljudi. Način agita- cije se je pokazal kot pravilen. 1. november — pričetek tečajev je pred durmi, zato je skrajni čas, da v prav slehernem kraju odpravimo ma- lomaren odnos do izobraževalnih teča- jev in po vzgledu Vitanja, Žalca, Soc- ke, Zagorja in Buč razvijemo široko agitacijo za vpis ter pričnemo s tečajem. Vredno je, da sekretarji krajevnih od- borov masovnih organizacij sami kon- trolirajo priprave in izmenjajo vse tiste, ki so se pokazali v krajevnih komisijah neagilni odnosno nesposobni. V prvi vrsti pa naj bodo izobraževalno umet- niška društva, ki bodo z vključitvijo te- čajnikov v svojo izobraževalno sekcijo pridobila na številu, na druigi strani pa bodo iz te izobraževalne sekcije lahko čuvale dragocen kader za svoje kultur- no-umetniške skupine. Ob zaključku bi opozorili še na ne- katere parole, ki jih razširjajo zlona- merniki glede tečajev. Pravijo, da bi bili tečaji zelo koristni, če bi ne imeli politične vsebine, da bo ob zaključku tečaja treba vstopiti v KOZ itd. Popol- noma res je, da je cilj tečaja pripeljati našega kmečkega človeka na podlagi znanstvenih dognanj do prepričanja, da je kmečko obdelovalna zadruga nuj- nost v socialistični družbi in da je ob- enem za kmeta samega osnova za iz- boljšanje njegovega življenjskega stan- darda. Vstop v zadrugo pa je in bo od- visen od kmeta samega, česar tudi iz- obraževalni tečaj ne bo spremenil. Vse podobne parole, ki so proti teča- jem je treba s pojasnjevanjem vztraj- no pobijati, kar je vsekakor sestavni dpi naše agitacije za tečaje. MLO valicni mlin, je prvi od lokalnih pod< jetij dosegel letni plan 24. X. je delovni kolektiv MLO valjč- nega mlina praznoval svoj največji praznik, ko je ob 7 zjutraj ugotovil, da je dosegel letni plan. V podjetju so se stalno morali bo- riti z raznimi težkočami, ki so dostikrat plan direktno ogrožale. Vendar je ce- loten delovni kolektiv na čelu z uprav- nikom lov. Miheličem s pravilno orga- nizacijo dela in s pravilnimi medseboj- nimi odnosi dosegel kljub vsem težavam izreden uspeh, saj je MLO valjčni mlin kot prvo mlinsko podjetje v LRS in kot prvp izmed lokalnih podjetij MLO do- segel svoj letni plan. Še več — ob 11 dopoldne je bil plan prekoračen že za 1.5.000 kg mlevskih izdelkov. Ko so se delavci po izvojevani zmagi se.stali, so ugotovili, da je zasluge za 1o zmago prepisovati kar vsemu delovne-1 mu kolektivu, kajti vsakdo izmed de-, lavcev se je pravilno in dobro zavedal] svpje vloge v pogledu izvajanja plana,^ Prav posebno pa so se pri delu pokazali tov. Veber Anton, ki je v podjetju za- poseln že ,preko 30 let. Tovarišu VebrUj so se od radosti pri ugotavljanju rezuK tatov zasvetile v očeh solze od ponosa, da je član takega delovnega kolektiva. Tudi Lužar Štefan in Gomketi Ivan, ki 30 odst. invalid iz NOB imata pri vsem delu ogronmo zaslug. Tovarišica Lužar Vera, administratorka v mlinu se je še posebej zavedala naloge, ki si jo je de- lovni kolektiv zadal, saj je zaradi iz- pada nekega tovariša, delala preteklo nedeljo vso noč v produkciji. Popolno- ma jasno je, da tak delovni kolektiv z lahkoto premaguje vse težave, ki se po- slavljajo predenj, kajti sleherni izmed delavcev ima pred seboj jasno perspek- tivo glede nujnosti izvedbe petletnega fcPlana. Z ozirom na dejstvo, da so se leta 1938 zbrali prav na tem mestu partijski funkcionarji na partijskem posvetova- nju in se je tega posvetovanja udeležil tudi tov. Tito, so delavci poslali CK KPS resolucijo, v kateri izražajo svoje popolno zaupanje v naše vodstvo in ob- ljubljajo, da se bodo še vnaprej z novi- ma' načini dela borili za nove zmage na njihovem delovnem področju in s leni dokazali inmformbirojevskim pajdašem, da je politika našega vodstva povsem pravilna. D-o Stran 2 »CELJSKI TEDNIK Let« II. — Stev. 44 Naša Partija je zmagovala in zmaguje prav zaradi tega, ker je bila zvesta načelom marksizma-leninizma, ker je bila zvesta resnici IJel govora tov. Ocvirka na okra), partijski konferenci Dosedaj bi moral pri nas prav za prav vsak človek, ne samo član Partije, spo- znati kaj je bila v bistvu resolucija Kominformbiroja in komu je bila po- trebna njena vsebina. Danes mora biti vsakemu jasno, da tu ne gre za spor z Kominforbirojem, ampak za glokobo načelno nesoglasje med maricsistično- leninistično linijo CK KPJ in nepojm- ljivo globofkim revizionistom CK VKiPt). Vidimo torej, da j d bil Kominformbiro potreben Sovjetski zvezi ne izato, da bi služil svojemu namenu in kot tak ja- čal socialistično fronto v borbi proti kapitalizmu. Kominformbiro je bil po- treben Sovjetski zvezi zato. da bi pod to firmo lažje prikrila priprave za iz- vedbo svojih temnih načrtov. Resolucija sama je bila samo znak da se prične s splošnim in frontalnim napadom na revolucionarne pridobitve FLRJ. Ne bilo bi odveč, če bi si ponovno po- gledali razvoj te gonje. Cega nas ob- tožuje prav za prav resolucija komin- formbiroja? Resolucija kominformbi- roja nas obtožuje med drugim, da vo- dilni ljudje KPJ z besedami poveliču- jejo SŽ, skrivaj pa jo klevetajo. da vo- dilni ljudje Jugoslavije klevetajo Sov- jetsko armado, da so partijski kadri postavljeni pri nas pod nadzorstvom ministra za notranje zadeve, da v Par- tiji ni demokracije, ne kritike, marveč da vlada v njej sistem vojaškega vod- stva, da se naša Partija razblinja v ljudski fronti, da jugoslovanski voditelji, istovetijo zunanjo politiko Sovjet. zve- ze z zunanjo politiko imperialističnih držav, da Kompartija Jugoslavije že presega s svojim hvalisanjem uspehov v vojni, čeprav nima večjih zaslug ka- kor Kompartija Poljske, Cehoslovaške, Rumunije, Madžarske, Bolgarije itd. Vse skupaj pa so zavili v jugoslovanski nacionalizem. Ne bom se spuščal v dokazovanje zla- ganosti vseh teh obtožb ker je vsak naš človefk s količkaj čuta za resnico naj- boljša priča te zlaganosti. Vprašamo pa se takoj, zakaj so hoteli naslikati svo- jim narodom prav tako Jugoslavijo z vsemi omenjenimi grehi. Vprašamo se, zakaj so hoteli vsakemu človeku, ki ne živi v mejah Jugoslavije vsiliti vero v izvirni greh KPJ. Toda predno preide- mo k raziskovanju vzrokov, si poglejmo sam potek gonje. V začetku so govorili, da bi naj bila vsebina resolucije kominformbiroja sa-:?' mo načelna kritika politike KJPJ, da je ta kritika v interesu mednarodnega de- lavskega gibanja, predvsem pa v dobro narodom Jugoslavije. Takrat še nismo mogli slutiti vseh nadaljnih podlosti. Toda laž ima kratke noge. Takoj ko je n«aše vodstvo ponudilo sovjetom, da pre- gledajo stvari na terenu, to je tu pri nas. so pokazali svoje pravo lice. Od- klonili so ponudbo našega vodstva. In zakaj tudi ne bi. Njim ni potrebna taka Jugoslavija kot jo grade njeni narodi, ampak drugačna, to je takšna, da bi jo moral prav za prav vsak delovni člo- vek sovražiti. Morda pa so se bali Ju- goslavije tudi zato, da se ne bi morali kaj novega naučiti? No, nam je vseeno. Toda dejstvo, da se niso hoteli prepri- čati o stvarnosti, nam je bilo jasen do- kaz, da se je za resolucijo kominform- biroja skrivalo vse kaj druigega kot do- brohotna naklonjenost našemu delov- nemu ljudstvu. Po izidu resolucije kominformbiroja se je zrušil na Jugo- slavijo ves propagandni plaz, ki so ga bili sposobni sprostiti propagandni a- parati SZ, držav ljudskih demokracij in ostalih Komunističnih partij. Ta pro- pagandna gonja je imela glavni namen ločiti vodstvo KPJ od njenih narodov, njeno članstvo pa dezorientirati. Ves ta propagandni bes se je zlil v en sam po- ziv na odstranitev našega vodstva. I- skali so neke zdrave sile v naši Partiji in s tem brisali prah po morju. Danes razumemo, zakaj jim je bilo in jim je ravno to vodstvo tako napoti. Danes nam je jasno, da bi brez tega vodstva ali pa z vodstvom tipa Zujevič-Hebrang pometali z nami. kakor to delajo z osta- limi državami ljudskih demokracij. Prav zaradi enotnosti, ki so jo pokazali jugo- slovanski narodi, strnjeni okoli Partije, prav zaradi enotnosti Partije same in njenega vodstva, se je propagandni val po V. kongresu KPJ in v času nacional- nih kongresov še povečal, temu propa- gandnemu hrušču pa so se pridružile še gospodarske sankcije, kakor na primer zavlačevanje v izpolnjevanju trgovin- Blkih pogodb ali na primer pošiljanje slabega, neuporabnega, in celo saboti- • 'nega materiala. Te sankcije so se s opnjevale vzporedno z naraščajočo od- ločnostjo našega ljudstva, da zgradi so- cializem kljub njihovim zaprekam. To bi naj bila ljubezen do naših na- rodov in za ilustracijo te velike ljube- zni bom navedel nekaj primerov: v rud- nik Kakanj so na primer poslali sabo- tirane naboje, zaradi katerih so oslepeli trije rudarji. Mostarski rudnik je dobil iz SZ brizgalno. ki je delala reci in piši pol ure in če bi zaradi tega izgubilo, življenje več sto na5ih rudarjev, bi pač to po sedanjih pojmih nekaterih noskih voditeljev bil prisrčen izraz njihove lju- bezni do jugoslovanskih narodov. Kma- lu so te gospodarske sabotaže dosegle »voj viiek, potem pa so sploh prekinili vse gospodarske vezi z nami, brez ozira na to. da niti z daleka niso izvršili vseh obveznosti do naše države, čeprav smo jim mi mnoga važna postrojenja za na- fto petletko že v naprej plačali. Tak postopek se v slovenskem jeziku ime- nuje tatvina ali pa rop, pravi se mu pa^ tudi gospodarska diskriminacija. Isto- časno pa so organizirali in še organi- zirajo v državi tako imenovane »zdrave sile«, to je gestapovce. ustaše. razne belogardiste in celo belogardistične du- hovnike, ki so, verjetno iz predanosti Sovjetski oblasti, zbežali pred Oktobr- sko revolucijo. Na pomoč tem »zdra- vim silam« pa so pošiljali še razne špi- onske in teroristične elemente v našo državo. Zahvaljujoč se budnosti ljudstva in organov državne varnosti so bili vsi ti elementi prav kmalu odkriti in kot so procesi pokazali ni bil slučaj, da so vsi imeli skupno nalogo, to je sabotirati graditev socializma v naši državi. Kljub temu, da je morala torej naša mlada in med NOB opustošena domovina od- bijati najsurovejše napade iz vzhoda, kakor tudi zahoda (kjer so odlično iz- koristili kominformsko gonjo in še po- večali pritisk na Jugoslavijo), je naši Partiji uspelo, da je zagotovila neovi- rano izpolnjevanje petletnega plana in povedla ljudstvo v še odločnejšo in hi- trejšo graditev socializma. Bilanca iz- polnitve nalog polovice petletnega pla- na je še bolj utrdila našo zavest in ve- ro v pravilnost naše poti. To pa je moglo izzvati samo novo podlost v na- padih na življenjske interese jugoslo- vanskih narodov. Sovjetska zveza je prodala Slovensko Koroško za judeževe dolarje. To je izzvalo val ogorčenja ne samo pri naših narodih, ampak tudi pri demokratičnih množicah celega sveta. Poteptali so eno izmed najbolj zvišenih načel marksizma-leninizma o samood- ločbi malih narodov. Višek podlositi pa vseikakor predstavlja budimpeštanski proces, ki so ga skonstruirali zato, da bi vsaj še za nekaj časa odložili z dnev- nega reda vprašanje, ki jim ga postav- ljajo njihovi lastni narodi: zakaj takšni odnosi do socialistične dežele? Brez ozira na moralo, brez ozira tudi na to, da se jim smeji že vsak buržoazni di- plomat, izjavlja danes zasrtopnik SZ na generalni skupščini OZN, da SZ ne želi, da bi se njen glas srečal z glasom Ju- goslavije. V tem imenu ne glasuje sov- jetska delegacija za noben, če tudi še tako demokratičen jugoslovanski pred- log. Nasprotno, da bi Jugoslavija ne prišla v Varnostni svet, ponujajo Ame- riki za protiuslugo izdajo grške narod- no osvobodilne bortje, ponujajo impe- rialistom kri tisočev in tisočev padlih sinov herojskega grškega naroda. Kje so prav za prav vzroki za te po- litične, dosedaj v zgodovini diplomacije nepoznane, amoralnosti? Med ostalim moramo iskati vzroke zato predvsem v ekonomskih odnosih med socialističnimi državami. Med socialističnimi državami ni resnične ekonomske enakosti, tem- več v resnici obstoji eikonomska neena- kost, ekonomsko izkoriščanje. To pa je pojav, ki je socializmu tuj in sovražen. KPJ je bila mnenja, da se to ne sme še dalje hinavsko zamolčevati, temveč je treba to priznati in pričeti z uresniče- vanjem tistih sprememb v odnosih, ki bi popeljale današnja socialistični svet k odpravi izkoriščanja nerazvitih držav s strani razvitih. No in ravno to leto gonje proti KPJ in FLRJ je pokazalo, da v vrstah Informbiroja vlada najbolj milo ^rečeno, popolna idejna zmeda v tem kaj je socialistična enakost in ena- kopravnost, kaj je sooialisrtična pomoč in kaj je obveznost itd. In prav zaradi tega, ker je KPJ strgala krinko dobro- hotnosti iz Obličja SZ in da se enako- pravnost med velikimi in malimi na- rodi uresniči tudi v praksi, prav zaradi tega so Jugoslovani klevetniki. Naš in- temacionalizem bi naj bil torej v tem, da bi še nadalje molče in potrpežljivo prenašali izkoriščanje delavskega raz- reda in ostalih delovnih ljudi Jugosla- vije. Zadovoljiti bi se morali samo s teorijo o enakopravnosti, v praksi pa ne bi smeli niti črhniti. Toda mi smo črtinili in zato so nas obsodili, da smo izdali socialistično fronto, da smo iz- dali njeno enotnost. Tu ne gre zato, kdo je za enotnost, kdo ni. Tovariš Mi- lentije Popovič pravi o tem vprašanju sledeče: ».. . Na jeziku so vsi za enot- nost. Vprašanje je, za kakšno enotnost? Bomo mar zgradili enotnost na kapita- lističnih zakonih v ekonomskih odno- sih? Tudi Stalin je pisal, da je to ne- mogoče. Kapitalistični odnosi delijo dr- žave na izkoriščane in na tiste, ki iz- koriščajo — med njimi pa ni enotnosti, ampak protislovja. Na tem temelju ni mogoče graditi socialistične enakosti. Treba je spremeniti odnose in organizi- rati resnično socialistično ekonomsko sodelovanje med socialističnimi država- mi in s tem premagati protislovje. To pa pomeni, da se socializem kaže v odrekanju raznovrstnih privilegijev kot dediščine kapitalizma. V politiki velja prav tako odreči se vsem privilegijem iri priznati Leninovo naičelo, da bo go- spodarska enotnost socialističnega sveta splošnem planu reguliralo proletariat vseh narodov, to pa danes pomeni — Komunistične Partije vseh socialistič- nih držav sporazumno na temelju ena- kopravnosti. Mi, komunisti Jugoslavije, ki nas je v duhu naukov marksizma-le- ninizma vzgajal v ostri revolucionarni oboroženi borbi tov. Tito, nikakor ne moremo gornjih Leninovih besed razu- meti drugače kot v resnici pomenijo: Kot enakopravno udeležbo vseh Kom- partij pri reševanju tega vpražanja. Cc 90 te Partije zares vodilne sile narodov in držav, tedaj je mogoče razumeti Le- tfninove besede samo tako. A inform- biroju pač ne bo uspelo, da bi medna- rodnemu delavskemu gibanju podtaknil namesto socialistične enakosti nekaj drugega in da bi to nezaslišano prakso neenakosti priznali kot teorijo sociali- stične enakopravnosti. To je v bistvu revizija marksizma-leninizma, toda hi- navska in prikrita revizija. Ta revizija zadeva prav tisto načelo marksizma- leninizma, ki je temelj svetovnega med- narodnega delavskega gibanja. In prav zaradi tega, ker je KPJ razgalila to dvoličnost v politiki nekaterih vodilnih ljudi SZ, prav zaradi tega je postala žrtev kominformske gonje Jugoslavija, a ne kakšna druga dežela. Osramočeni pred mednarodnim delavskim gibanjem so,v svoji slepi užaljenosti prešli vse okvire človeške morale in dostojnosti in izdajajo interese mednarodnega de- [ lavskega gibanja samo zato, da ne bi njihovi narodi spoznali njihovo moralo. Razvoj socializma je torej postavil šele sedaj prvič praktično pred komuniste na dnevni red problem ekonomskih in drugih odnosov med socialističnimi dr- žavami. Ta novi problem je pa moral nujno razkriti že prej utelešeni revizio- nizem in oportunizem v delavskem gi- banju. Zgraditev ekonomske enakosti in enakopravnosti je edina rešitev tega problema in le ta graditev je revolucio- narno dejanje. In prav zaradi tega je stališče KPJ visoko revolucionarno, medtem ko je prav zaradi tega gonja proti Jugoslaviji globoko kontrarevolu- cionama. Zato je tudi naš petletni plan globoko revolucionaren akt. Rekel sem, da je vprašanje ekonom- skih odnosov med socialističn-imi drža- vami razgalilo oportunizem in revizio- nizem v mednarodnem delavskem gi- banju, predvsem pa močne revizioni- stične struoe v sami SZ. Spomnimo se samo kako so nekateri sovjetski vodi- telji gledali na razvoj NOB v Jugosla- viji. ICljub temu, da je KPJ v tej borbi mobilizirala maksimalne sile za borbo proti fašizmu in s tem za pomoč SZ ter v tej borbi zgradila revolucionarno ojslast in revolucionarno armado, na ta način pa tudi od vseh držav nudila SZ največjo pomoč, so obsodili našo Par- tijo, da je z graditvijo ljudske oblasti, da je s sklepi II. zasedanja AVNOJ-a zadala SZ nož v hrbet, to pa seveda •zato, ker po današnjem mnenju teh vo- diteljev ni mogoča socialistična revo- lupija brez navzočnosti Rdeče armade. Mnenje teh voditeljev, da samo velesi- le lahko odločajo položaj v svetu, je kontrarevolucionarno in vodi do tak- šnih absurdov kot je dejstvo, da je SZ pristala še med vojno na razdelitev Jugoslavije v dve interesni sferi v od- nosu 50 :50. Popreje smo se večkrat [ spraševali, zakaj SZ ni posvečala no- bene pažnje ogromnim družbenim pre- mikom, ki so se izvršili v drugi sve- tovni vojni, posebno pri nas in ki po- j menijo novo pot v izvajsinju revolu- ' cije. Čudili smo se zakaj so odrekali j organiziranost naše narodno osvobodil- i I ne borbe, zakaj so odrekali vodstveno vlogo KPJ, zakaj so popularizirali teo- rijo, da se naši ljudje radi tepejo itd. Danes vento, da so vse te zgrešene te- orije bile samo teoretična predpriprava resolucije kominformbiroja in danes tu- di razumemo, zakavj so nam že 1. 1943 svetovali, naj ne nosimo na partizan- skih čepicah rdeče peterokrake zvezde, ampak kraljevo kokardo. Sedaj razu- memo, zakaj so izkoristili vsako priliko, da so lahko čestitaM kralju Petru za rojstni dan itd. Te teoretične predpriprave so v da- našnjem času torej dobile svoj najvišji praktični izraz. Da je ta oporttmizem samo druga izdaja veliko ruskega šovi- nizma, ki prihaja do izraza v bolestni domišljavosti nekaterih današnjih vo- diteljev SZ o tem ne bom govoril. V zvezi s to gonjo bi omenil samo še ne- kaj momentov. Najprej moram omeniti, da sem govoril predvsem o revizioniz- mu, ki izvira iz SZ, ne pa toliko o kominformbiroju kot celoti, ker so dr- žave ljudskih demokracij odnosno nji- hova vodstva pač navadno poslušno orodje CK VKPb brez komunistične časti iri komunistične morale in ki so našila v vsej tej žalostni kampanji naj- bo.ljše opravičilo za svoj oportunizem pred vojno, posebno pa med vojno. Prišel bi na vprašanje kako se je od- razila resolucija kominformbiroja v na- ši državi in še posebej v našem okra- ju. Kot vsi dobro vemo je resolucija dosegla prav nasprotno od tistega, kar so si avtorji želeli in je enotnost Par- tije kakor tudi enotnost vsega delov- nega ljudstva Jugoslavije postala ga- rant za uspešno borbo proti vsakršnim revizionstičnim strujam v mednarod- nem delavs'kem gibanju. Ta enotnost je dobila svoj materialni odraz v poveča- nih naporih narodov Jugoslavije v hi- trejši graditvi socializma. Iz teh za- vestnih naporov je zrastel Alija Sirota- novič, Lojze Petek in drugi kot odgovor na vso gnusno klevetniško hajko. Njim se pridružujejo novi in novi na vseh področjih dela in na ta način dostojno branijo svetle tradicije jugoslovanskega proletariata, ki se je kalil v kruti bor- bi proti lastnim in tujim buržoazijam in ki ga je vzgajal naš herojski CK stov. Titom na čelu. Poleg tega pa je reso- lucija kominformbiroja vzbudila veli- kansko zanimanje za proučevanje raz- nih vprašanj iz teorije marksizma-le- ninizma. kajti prav marksizem-lenini- zena daje največ dokazov za pravilnost politike naše Partije, daje največ argu- mentov v borbi proti vsem in vsakršnim izmišljotinam in klevetam. Končno pa je resolucija celo pripomogla, da se je Partija očistila vseh tistih maloštevilnih ojjortunistov in malodušnežev pa tudi nekaterih gestapovskih elementov ki so v Partiji vedrili zaradi nebudnosti nekaterih partijskih organizacij. Vsi ti so šli po poti, kakršno sta šla tudi 2u- jovič in Hebrang, to je po poti saboti- ranja graditve socializma v naši državi. Nekateri med njimi pa so bili zapelja- ni tudi zaradi svoje lahkomiselnosti, ker so trdno verovali v ogromno avto- riteto CK VKPb in Stalina in pri tem pozabili, da je bila prav naša Partija tista, ki jim je to ljubezen do Sovjetske zveze vcepljala. Na družbeno koristnem delu so spo- znali svojo zmoto. Mnogi izmed njih so se skesali. Partija jim je omogočila, da se ponovno vključijo v našo skupnost. Tudi v našem okraju smo imeli nekaj redkih primerov ljudi, ki so se izrazili za kominformbiro. Ko smo jim pregle- dali preteklost smo ugotovili, da gre za ljudi, ki so na zelo sumljiv način prišli v Partijo. Vendar je že lanska okrajna partijska konferenca, kakor tudi letoš- nje partijsko posvetovanje, na katerem je bil prisoten član biroja CK KPJ in minister vlade FLRJ tov. Leskošek Franc pokazalo, da je članstvo našega okraja trdno na pozicijah KPJ. Bilo pa bi nepravilno, če se ne bi kritično ozrl na precej težico hibo v delu nekaterih organizacij, ki smatrajo da teh vpra- šanj ni treba pojasnjevati našemu ljudstvu. Posebno tam, kjer je politično delo partijskih organizacij slabo, lahko rodi tak odnos precej čudna pojmova- nja. Tako na primer nekateri kmetje v bolj zapostavljenih vaseh v kolikor so culi za ta razkol v socialističnem ta- boru, odobravajo stališče naše Partije, poleg tega pa pravijo, da jim sedaj ne bo treba vstopiti v zadrugo, ker mislijo, da je zadružništvo pač od Moskve dik- tiran izum. Poleg tega pa nekateri na- sedajo tudi sovražnim parolam, da nas bo SZ kmalu napadla, da bo torej vojna in da je zaradi tega boljše, če se še nekoliko počaka z vstopom v zadrugo. Taka, danes še sicer osamljena .pojmo- vanja lahiko v mnogočem otežkočajo delo aktivistov Partije in Fronte. Zato je naša dolžnost, da pojasnjujemo ljud- skim množicam stvarno stanje o naših odnosih s SZ in deželami ljudskih de- mokracij, da bo njihova zavest enaka zavesti ogromne večine delovnih ljudi naše domovine, zavesti, ki se ji divijo ri^i prijatedji in ki se ji čudijo, naši sovražniki. V zvezi z borbo proti revizionizmu marksizma-leninizma se postavljajo pred nas določene naloge. Zvestoba na- čelom marksizma-leninizma zahteva od slehernega našega člana, da da kar naj- več iz sebe za čim hitrejšo izgraditev so- cializma, ker bo to eden naj resnejših udarcev vsej tej klevetniški gonji. 2e danes prodira resnica na zahod in na vzhod s tako silo, da jo poskušajo od- straniti z najbolj grobim terorjem, koi nam pričajo to zadnji dogodki v SZ, Cehoslovaški in drugod. Da pa bi vsak- do izmed nas res čimveč doprinesel za to zgodovinsko zmago resnice in mno- gih odnosov v socialističnem ta(boru je potrebno, da se bomo vztrajno borili za dosledno izvajanje sklepov II. ple- narnega zasedanja CK KPJ, sklepov III- plenarnega zasedanja CK KPS, ka- kor tudi sklepov, ki jih bo sprejela da- našnja partijska konferenca. Na^ kraju bi se hotel dotakniti še vprašanja zakaj je baš Jugoslavija ti- sta, proti kateri je naperjena vsa ta ža- lostna gonja. Ali se je morda vsa ta stvar slučajno obrnila proti nam? Ne. Mi smo danes poleg VKPb edina Par- tija, ki je organizirala ih izvedla za- vestno izgrajujoč svojo znanstveno strategijo in taktiko socialistične revo- lucije naše dežele. Naša Partija je edi- na znala v drugi svetovni vojni tvorno izkoristiti nauk marksizma-leninizma » revoluciji in je revolucija prav recmltat posetonih kvalitet naše Partije, ki ima ogromne borbene tradicije, saj je v zad- njih 20 letih naša Partija zavestno vo- dila kurs na zmago socialistične revo- lucije. I članstvo Par*tije kot vse delov- no ljudstvo se zaveda, da je Bamo«toje» tvorec tega. kar je nastalo med NOB pri nas. Zato tov. Boris Ziherl upravi- čeno pravi, da je popolnoma jasno, da iz tega izvira pristen občutek za enako- pravnost tako pri partijskem človeku, kakor pri širokih množicah delovnega ljudstva sploh, da se partijci in naše nmožice čutijo sposobne in vredne, da po principih enakopravnosti sodelujejo z drugimi, da jim ni potrebno varužtvo. Jasno je, da so vse tiste težnje, ki s>o se pri boljševiški Partiji pojavile med in po vojni, deloma pa že tudi pred vojno, morale nekje zadeti ob kamen. Seveda niso zadele tam, kjer tega kam- ni ni bilo, kjer je vse šlo na popolno- jna drugačen način, kjer je vodstv« Partije skozi vse težke preizkušnje, ki jih je ljudstvo preživelo, živelo ločene od tega ljudstva, kakor se je to godalo v večini držav ljudske demokracije. Jasno je, da tam niso mogli naleteti na kamen. Tam je mehko testo, ki »e da gnesti kakor kdo hoče. Marksizem-leninizem je prav aat» tako zmagovit, ker je ena sama velika resnica. Naša Partija je zmagovala in zmaguje prav zaradi liega, ker je bila zvesta načelom marksizma-leninizma, ker je bila zvesta resnici. V tednu Rdečega križa nas čakajo važne naloge Teden Rdečega križa se bo vršil na ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije v času od 5. do 13. novem- bra. Celotni potek tedna ne bo imel samo propagandnega poudarka, marveč bo usmerjen predvsem v široko zdrav- stveno prosvetno delo. Od ustanovitve nove Jugoslavije da- lje je Rdeči križ pod pogoji osvobodil- ne borbe in pozneje v osvobojeni domo- vini z vsemi silami sodeloval v naporih ljudske oblasti in organizaciji OF ter s saniteto NOV in JA. Zrasel je v moč- no množično ljudsko organizacijo. Z delom svojega članstva in s pri- spevki v denarju, sanitetnem materialu, oblačilih in hrani je pomembno poma- gal povsod, kjer je bila pomoč potrebna. Danes so narodi Jugoslavije sredi borbe za izpolnitev Titove petletke, sredi graditve socializma. Po svojem bistvu in nalogah zavzema RJC v socialistični državi važno mesto, njegove naloge so v taki državi velike in odgovorne. Naloge, ki jih pred nas postavlja nov č^s, bomo pa mogli izvršiti le, ako bo- jno imeli zdrave otroke, potem zdrave mladince in končno zdrave delavce. Le zdravi otroci se bodo pravilno razvijali in doraščali, le zdravi mladinci se bo- do mogli uspešno učiti in usposabljati za strokovnjake, le zdravi delavci bo- do mogli dobro in uspešno delati. Zato je prvi pogoj našega napredka — zdrav rod, zdrav človek — delavec. Rdeči križ ima tu široko polje dela, saj stremi za tem, da mora ustvariti živ, krepak in dela sposoben organizem, ki bo segal v zadnjo vas in poslednji za-.- seleik in v množičnih zdravstveno-pro- ' svetnih akcijah, v načrtnem zdravstve- nem izobraževanju delovnega človeka, mladinca, šolskega in predšolskega otro- ka ter z vzgajanjem in usposabljanjem pomožnega zdravstvenega kadra (bol- ničarjev, zdravstvenih aktivistov in to- varniških higienikov) sodeloval z orga- ni ljudske oblasti pri preoblikovanju in zdravstvenem dvigu naše vasi, tovarne, industrije, naselja, skratka vse sloven- ske zemlje. V vsem razdobju po osvoboditvi je RK na številnih tečajih za nudenje pr- ve pomoči usposobil lepo število bolni- čarjev in bolničark. Leta 1947 ie začel s tečaji za zdravstvene aktiviste, ki delujejo na terenu kot organizatorji zdravstveno-prosvetnega dela. V sode- lovanju z inšpekcijo dela pri ministr- stvu za delo je usposobil tovarniške hi- gienike. V Ljudski republiki Sloveniji ni večjega industrijskega podjetja, kjer bi ne delal strokovnjak — tovarniški higienik, ki skrbi, da so delovni pogoji zdravi in higienski. V Pomladku Rde- čega križa zdravstveno vzgaja našo mladino. S pomočjo in sodelovanjem vsega elo- v.fnskega ljudstva bo RKS nadaljeval začeto delo. Oklenimo se zastave RKS, pomagajmo vsi pri izvrševanju njego- vih nalog! Delavci Tovarne emailiranti posode so v čast partijske konference dosegli vidne uspehe V dneh tekmovanja na čast mestne partijske konference v Celju je vladala med delavci in nameščenci Tovarne emajlirane posode v Celju izredna ži- vahnost in razpoloženje. Posamezni od- d^ki so si zadali obveze za trodnevno tekmovanje in so že prvi dan dosegli lepe rezultate. V izdelovalnici jeklenih kotlov so presegli normo za 5C%. De- lavci so se z veliko vnemo lotili dela in napravili dva velika kotla za centralno kurjavo. * V pocinkovalnici so presegli normo za 34%, kar je doslej največji tekmo- valni rezultat v tem oddelku, dočim sta v emajlimici tov. Gaber Franc in torarižica Fuga Pavla preseigl« (taieTno normo za 134%. Delavci in nameščenci tovarniškega kolektiva so v času tekmovanja opra- vili 3000 prostovoljnih ur v vrednosti 43.500 din ter zbrali za 157.000 din ob- veznic ljudskega posojila, katere so da- rovali CKKPS. Tudi mladina Industrijsko kovinarske šole si je zadala svoje obveznosti in opravila v času tekmovanja 864 prosto- YX)ljnih ur. Tovarniški kolektiv je poleg tega od^ stopil Partiji od enodnevnega zaslužka 3?.791.67 din. Vse za Partijo in za Tita, to je bilo geslo tekmovanja, a delovni usi>eh naj- boljši dokaz predanosti svoji Partiji tn odgovor obrekovalcem na£ega delome- fa Ijtjdrtva. Leto II. — Stev. 42—43 »CELJSKI TEDNIK Stran 3 Politično delo - najosnovnejša naloga naših frontnih organizacij Eaa od nalog, ki so bile sprejete na III. kongresu Ljudske fronte Jugosla- vije zahteva razširjanje živahnega, po- litičnega dela med ljudskimi množica- mi, pojasnjevanja nalog in načinov so- cialistične graditve, borbo za uničenje •Stankov reakcije, pojasnjevanje med- narodnega položaja ter razkrinkovanje manevrov imperialistične reakcije in Vfiinih hujskačev. Aktivno politično borbo proti delovanju sovražnikov so- cializma in široko vzgojo ljudskih mno- ■žic v duhu socializma. Z izvajanjem teh in drugih nalog, ki bi morale biti za vsakega same po sebi razumljive, ki pa so za nas vse obvezne, bi dali političnemu delu v našem okra- ju močnejšega poudarka, bolj a bi bila aktivizacija delovnih ljudi in hitreje bi jilj. usposabljali za pravilnejše in po- i^ešeno izvajanje gospodarskih in po- litičnih nalog. Udejstvovanje v okviru teh smernic je zelo široko in mnoge organizacije se res trudijo, da bi svoje delo čim bolj prilagodile potrebam, mnoge pa temu d^lu ne posvečajo zadosti pažnje in se izživljajo bolj v administrativnem de- lti. Take organizacije pozabljajo, da so v načelnih navodilih zapopadene vse pestre oblike aktivizacije naših ljudi v rsakidanji borbi za izvedbo plana, da p<;meni izvajanje takih nalog prav za prav borbo proti vsem malim in veli- kim napakam, da je zajeta v tem skrb za Krajevne ljudske odbore, borba proti v.sem pos'kusom špeikulacije, proti reak- ciji kapitalističnih elementov, da je končno v tem tudi del naSe velike bor- be za izgradnjo socializma. Pri razmotrivanju v kakem obsegu se odarskimi naloga- mi enostavno zaradi tega. ker so vsi bili mnenja, da je njihovo delo izključ-., no v šolski sobi, ločeno od ostalega živ-l Ijenja. Njihov sindikat ima široko polje' dela izven šolskih klopi. S sestanki ro- diteljev svojih učencev bi ustvarili le- po in važno povezavo s podeželjem, dobili bi lepe podatke in dragocene po- datke, ki bi jih lahko nudili oblastnim forumom. Najvažnejše, da ponovno po- vdarimo, da bi prosvetni sindikat v so- delovanju z delom sotovarišev_na tere- nu približal vas mestu in s tem poma- gali odstraniti eno od važnih preprek, ki nam je ostal kot rezultat nekdanjih kpitalističnih mišljenj in teženj. Ce se vprašamo, kaj smo po kultumo-prosvet- ni liniji mi člani prosvetnega sindikata v Laškem nudili na našem podeželju ti-' stim, ki cele dneve delajo, bi lahkoj odgovorili, da v tem pogledu nismo iz- vršili svoje naloge. Prav gotovo, da pro- svetni delavci v Laškem niso pomislili, da bi morali biti mobilizatorji, agita- torji in organizatorji novega kulturno- prosvetnega življenja ne samo v mestu, temveč preko istega za cel okoliš, ki gravitira na njega. Skratka, Laško mo- ra v tem pogledu zaživeti, mora postati kulturno središče, ker ima za to vse pogoje in je na eni strani že stopilo na to pot. Nič manjšo vlogo pri tem ^lu in zla- sti pri urejevanju gospodarstva bi mo- rali igrati ostali sindikati in množične organizacije. Rvovama dosega svoje plane, proizvajajo pivo, ki ga žejni po- gostoma hvalijo, vendar lahko trdimo, da je pivovarna izključno samo zaradi piva in da izven tega okvira do sedaj niso Sli. O ideološkem delu v tem akti- vy.. ki je podlaga za pravilno razume- vanje dela in izvajanja planskih nalog, ne moremo govoriti, ker ga ni, kakor ga seveda ni tudi v Trafopostaji. O trgovskem sindikatu bi se dalo na- pisati marsikaj in bo verjetno nekoč predmet posebne obravnave, ker ne smemo in tudi ne bomo dovolili, da bi nekdo nepopolno ali napačno reševal svoje naloge. Lahko pa že sedaj trdimo, da z malomeščanskimi odnosi, z apoli- tičnim delom trgovine v Laškem ne bo- do dale skupnosti tisti delež, ki bi ga morale dati. Nikdar ne sme trgovski sindikat v Laškem pozabiti, da je mno-, žična organizacija, najmočnejša vaza med mestom in vasjo ter industrijo r osnovno nalogo politične in kultumo- prosvetne ter strokovne vzgoje svojeg* članstva in preko istega vseh gerojaL odjemalcev. Nahajamo se pred volitvami odborni- kov v osnovne organe naše ljudske ob- lasti. Nov zakon daje močne osnove z» nadaljno demokratizacijo, razširitev im utrditev ljudske oblasti. Zakon morm postati živ, ker ni sam sebi namen. Isti mora postati last množičnih organizacij na katere se ibodo naši novi odbori v bodočnosti še močnejše navezovali. Delo v tej smeri mora biti naloga slehernega člana katere koli množičn« organizacije; površnost ali celo malo- marnost v tem pogledu po .pokazala slabe posledice v bodoče in tega organi- zaciie kot celote ne smejo dovoliti, ker bi to bilo tudi njim samim v škodo. V Laškem stojijo vse organizacije tu- di pred drugim važnim problemom. Jx- vršiti se bo morala združitev krajevnih ljudskih odborov, ki so že sedaj zaradi gospodarske navezanosti bili koncem- trirani v mestu. Združitev teh, sedaj ločenih enot v celoto bo ustvarila moč- no gospodarsko podlago za razvoj me- sta samega in predvsem dosedanjih KLO-jev, ki so le nekako životarili. Pri tem je nujno povdariti, da je po- trebno takoj razkrinkati in tudi t bodoče razkrinkavati vse tiste, ki bi zaradi bolne ambicije, iz osebnih inte- resov hoteli postati merodajni zastopni- ki volilnih enot ali celih dosedanjih odborov, kljub temu, da za te krajevne odbore niso absolutno ničesar storili. Raabijače enotnosti, kakor je to bil slu- čaj v Debrem je treba onemogočiti. Združitev KLO-jev je vprašanje učvr- stitve istih in ta pot je na sektorju Laško sama po sebi nakazana in raz- umljiva. Najvažnejšo nalogo naj imajo sedai v predvolilni dobi in tudi v bodoče, rse množične organizacije, da pregledaj«^ koliko so s svojim sodelovanjem poma- gale pri organizacijskih in gospodarskih in če hočete tudi pri administrativnih nalogah posameznih KLO-jev. Sam» morajo presoditi, če so storile vse, da se upoznajo z delom odborov, koliko so na podlagi ugotovitev upravičene kriti- zirati delo pri katerem niso sodelovale in napraviti sklepe za poživitev in pre- usmeritev svojega dela pri pomoči o- snovnim oblastnim organom zlasti pri gospodarski in politični učvrstitvi istih. Poleg navedenega naj množične or- ganizacije do dobra pretresejo svoje člane in poiščejo najboljše, tiste, ki naj v bodoče prevzamejo odgovorne funk- cije v novih odborih. Od tega izbora zavisi vse naše bodoče delo, od sodelo- vginja množičnih organizacij pa je oA- visno ali bo izvrševanje nalog lažje ak težje. Nedeljski sestanek v Laškem je poka- zal, da so nekatere množične organiza- cije vložile ves svoj trud, da so se med njimi nekateri izredno potrudili, na dni- gi strani pa je odkril prvotno ugotovi- tev, da so se druge množične organiza- cije skrivale za uspehi in niso akti- vizirale svojega članstva, izaradi česar so se nujno pokazale praznine, ki le bile na škodo stoprocentnih uispehov. Prav gotovo bodo vse množične or- g^iaacije v Laškem v predvolilni dob4 ijaredile obračun svojega dela, porav- nale primanjkljaje napram skupnosti iM v bodoče dale od sebe vse tisto, kar da- ngšnji napori nujno zahtevajo od sle- hernega, ki želi sebi, drugim in bodočim pokolenjem ustvariti boljšo bodočnost Volitve novega odbora in delegatov za skupščino Mestnega odbora Ljudske pro- svete v MKUD „Maksim Gorki" V torek 25. oktobra se je zbralo v "dvorani Ljudske prosvete v Celju več kot 200 srednješolcev, da iz svojih vrst izvolijo nov odbor društva in izbero de- legate za skupščino Mestnega odbora ljudske prosvete. Tov. Hvala Beno, predsednik doseda- njega odbora, je podal izčrpen pregled delovanja društva, problemov in napak, ki so se pojavile v delovanju. Ena naj- poglavitnejših je bila, da se pri usta- novnih volitvah in pri volitvi odbora ni pazilo na to, koliko so imeli odbor- niki že drugih dolžnosti. Druga napaka je bila, da je bila vključena v društvo tudi delavska mladina, ki ima možnost kulturnega udejstvovanja v sindikalnih društvih in je tudi z ozirom na drugo časovno zaposlenost zavirana pri skup- nem sodelovanju. Tako odbor nikoli ni mogel imeti skupnih sej, kar se je od- ražalo pri razvoju društva. Obstoju in delovanju društva se je eahvaliti le pevskemu zboru I. gimna- zije, ki ga vodi tov. ravnatelj Kuneg Egon. Ta zbor je tvoril jedro društva. za tem pa novo ustanovljeni pevski ebor II. gimnazije, ki je pod vodstvom tov. Vreze Jurčeta, razgibal pevsko kul- tymo dejavnost na II. gimnaziji. Zaži- vele so tudi dranaske skupine, vendar «o bile le slučajnostne in predstave pri- ložnostne. Prav to je dokaz, da odbor ni videl 'potreibe po razširitvi sekcij, po udf^stvovanju njih itd. Mladinci pevski zbor I. gimnazije Ijeleži 15 večjih nastopov, ki so bili v veliki večini izven našega okraja. Viso- ka kvalitetnost zbora je bila priznana s tem, da je zbor na mladinski reviji v Idubljani zasedel I. mesto mladinskih pevskih zborov v LRS. Tudi mlladi, pio- airski pevski zbor, ki ga vodi tov. Vre- ze, je po enem letu dosegel že lep raz- kroj. Priredil je celovečerni koncert v Celju in gostoval še po drugih okrajih. S tem, da odbor ni omogočil življe- nja in dal opore še drugim porajajočim se skupinam, kaže, da je bilo delovanje društva kljub uspehom pevskih zborov zelo pomanjkljivo in še daleč ni do- seglo onega cilja, kot bi ga moralo do- seči. Zato je nujnost današnjega občne- ga zbora, da izvoli v odbor mladince, ki imajo resnično zanimanje za kulturno prosvetno delo in niso obremenjeni po drugih panogah. Pozval je mladino k resnejšemu de- lovanju in povdaril, da se bodo iz da- našnjih mladih ljudsko-prosvetnih de- lavcev izoblikovali novi prekaljeni lju- dje, ki bodo prevzeli vodstvo naše nove ljudske demokratične nacionalne kul- ture! Za tem so pozdravili občni zbor za- stopniki Mestnega komiteta mladine. Poverjeništva za prosveto pri MLO, Mestnega odbora ljudske prosvete in Okrajnega sindikalnega sveta. Tov. Frece Marica je v diskusiji še enkrat opozorila na pomanjkljivost prejšnjega odbora in izrazila v imenu Poverjeništva za prosveto med drugim željo, da bi ta občni zbor rodil mnogo pozitivnih in plodonosnih uspehov! Predsednik MOLP tov. ravn. Aškerc Anton je povdaril ip>omen občnega zbo- ra, ki se vrši pred II. kongresom LPS. Omenil je, da je nujno dati organiza- ciji vsebine-življenja. da maramo ob času velikega revolucionarnega razvoja, dati tudi močnejši povdarek kulturno prosvetnemu udejstvovanju. Pri obli- kovanju novega človeka ima veliko vlo- go mladina. Ker je bil dosedaj odbor le formalno telo, ni bil kos tem svojim na- logam. Novi odbor naj budno gleda pojave v članstvu, naj jih enotno u- smerja v gotovi tok. S tem bo gradil ljudi, ki bodo imeli prisrčen odnos do kultuTno->umetniikega dela. Ravnatelj glasbene šole tov. Kunej Egon je govoril o nujni medsebojni po- vezanosti, o resničnem tovarištvu in na- pačnem stališču letošnjih maturantov, ki se odtegujejo delu. Izrazil je željo, da se stanje zbora, ki se v zadnjem ča- su krči, povrne na isto mesto kot je bilo včasih. Za tem so govorili še osmošoTka Do- beršek Slava, dijakinja Ekonomskega tehnikuma tov. Flere Vida in driigi. Po diskusiji je bil izvoljen novi odbor in delegati za skupščino Mestnega od- bora ljudske prosvete. Ob koncu so bili sprejeti tudi sklepi, ki bodo realizirani dvignili in razživeli vsestransko kulturno umetniško delo- vanje srednješolske mladine v Celju. Odposlani sta bili tudi resoluciji Cen- tralnemu komitetu mladine in Izvršne- mu odboru Ljudske prosvete Slovenije. Začasni poslovni red Študijske knjižnice v Celju (Izvleček) 1.. Studijska knjižnica daje svoje knji- ge na razpolago vsakomur, ki jih potre- buje za študij ter za strokovno in znan- stveno delo. 2. Vsak nov bralec se mora izkazati z osebno ali službeno legitimacijo, di- jaki z dijaško knjižico. 3. Uporaba knjižnice je" brezplačna: če nastanejo pri izposojanju stroški (poštnina, ovojnina itd.), jih mora pla- čati bralec. 4. Resnim znanstvenim interesentom oskrbi knjižnica na prošnjo tudi dela, ki jih sama nima, na ta način, da si jih uradno izposodi iz večjih znanstve- nih knjižnic, predvsem iz NUK v Ljub- ljani in jim jih da na razpolago. Stro- ške, ki pri tem nastanejo (poštnina, ovojnina itd.) mora plačati bralec. 5. Knjige se dajejo na razpolago v čitalnici in se izposojajo na dom v ča- su, ki je objavljen ob vhodu v knjiž- nico. V ostalih urah je knjižnica za jav- nost zaprta. 6. Časniki, časopisi, leksikoni, slovar- ji, priročniki, broširana dela ter red- kosti in dragocenosti (manuskripti in stari ti^i) se pod nobenim pogojem ne izposojajo na dom, ampak so na raz- polago samo v čitalnici. V čitalnici lah- ko dobi sedež hkrati največ 18 bralcev. 7. Leposlovje se izposoja samo v štu- dij^e namene. 8. V posameznih primerih odloča o tem. kaj se sme izposoditi na dom in kaj ' je na razpolago samo v čitalnici, službujoči bibliotekar, ki se mu je treba brezpogojno pokoravati. 9. Bralec naj pove bibliotekarju to- čen naslov knjige (tudi avtorja) ozir. časnika ali časopisa, ki ga želi; če je knjiga v knjižnici, jo bo bibliotekar iz- posodil za čitalnico ali na dom proti re- verzu na predpisani tiskovini. 10. Vsak je za knjigo osebno odgo- voren toliko časa, dokler je v knjižnici deponirana njegova lastnoročno pod- pisana prejemnica. 11. Nikakor ni dovoljeno posojati knjige dalje drugim osebam. Kdor knji- go potrebuje, si jo mora izposoditi sam proti podpisu na prejemnici. 12. Izposojene knjige je treba brez- pogojno vrniti v roku, ki ga določi bi- bliotekar in se vpiše na prejemnici. Ob poteku roka Jahko bibliotekar iz upra- vičenih razlogov podaljša rok, toda le, Če je bralec prinesel knjigo. 13. Knjige se morajo vrniti popolno- ma nepoškodovane. Zlasti je prepove- dano pisanje opazk in podčrtavanje. Bralec, ki bi vrnil knjigo popisano, po- packano, zmečkano (n. pr. z zavihani- mi vogali), mora plačati stroške za nov izvod. 20. Bralcem, ki se ne bi držali določil tega poslovnega reda. sme bibliotekar odreči pravico, da bi si še nadalje izpo- sojali knjige iz SK. 21.Ta začasni poslovni red velja toliko časa, dokler ne bo zamenjan z izpoi>ol- n j enim ali definitivnim poslovnim re- dom. Študijska knjižnica v Celju Muzejski trg 1 (pritličje) posluje do dokončne ureditve samo t skrčenem obsegu po začasnem poslov- nem redu. Čitalnica je odprta za javnost: Vsak ponedeljek od 13. do 17. ure, vsako sredo od 8. do 12. ure, vsak petek od 13. do 17. ure. Knjige izposojamo na dom: Vsak ponedeljek od 13. do 14. ure, vsako sredo od 11. do 12. lire, vsak petek od 16. do 17. ure. Izven navedenih ur je knjižnica mm javnost zaprta. Volitve delegatov za II. kongres LPS Mestni odbor ljudske prosvete spor»> ča vsem KUD, SKUD, KID v Celju, da bodo volitve delegatov za II. kongrea LPS v soboto dne 29. oktobra ob 19. uri v dvorani Ljudske prosvete (Narodni dom). Delegati naj prineso s seboj poveril- nice, ki jih bodo prejeli od društva, kjer so bili izvoljeni. Vabljeni so tudi vsi ostali ljudsko- prosvetni kultumo-umetniški delavd mesta Celja! Mestni odbor Ljudske prosvete Celje OBVESTILO Vse ustanove, sindikalne podružnice in osta«- le forume obveščamo, da se je pri MLO verjeništvu za prosveto formirala komisij» u načrtno razdeljevanje prosvetnih in 11^ kulturnih dvoran. V bodoče naj se ustanove v vseh zadevah — glede potreb dvoran obr»- čajo na imenovano komisijo. Vse ustanova^ ki bi sa stalno rabile razne telovadnice od- nosno dvoran«, morajo skleniti tozadevne p*^ godb«. MLO — poverjeniJtvo m prQ«t»ta in kultur* Stran 4] »CELJSKI TEDNIK Leto II. — Ste\-. 44 S pravilnim pogozdovanjem si bomo ustva- rili še lepše gozdove Ko so voditelji naših bivših zavez- j nizkih držav nečastno prelomili trgovin- ske pogodbe, smo malo globlje zasekali v naše gozdove. Takrat so pač mislili nekateri, ki niso bili dovolj poučeni, da bo to škodovalo našemu gozdnemu go- spodarstvu. Pozabili so na osnovo v so- cialističnem gospodarstvu, t. j. na plan- sko proizvodnjo. Tudi pri sečnji lesa iz- vajamo strogo plan. Pri tej na videz veliki sečnji nimamo nikake škode, tem- več le koristi za ljudsko imovino, kar se tiče gozdov samih. Plansko izseka- Tanje nam je napravilo veliko manj Škode, kakor neplansko v stari Jugo- slaviji. V naših gozdovih je ogromen zaklad, ki ga nikakor ne moremo izčr- pati, če ga sekamo načrtno in pri tem skrbimo za pomladek. V okraju Celje- •feplica imamo od 112.420 ha skupne po- vršine 53.544 ha gozdov, torej na 47%. Nujno potrebno je, da se pregosti nasa- di izseka j o. Odraslo drevje zavira rast okolju, ki se ne more razvijati. Načrt- na sečnja in skrb za podmladek nam jamčita, da si bomo ustvarili še lepše gozdove. Pri sečnji se držimo strogo načela, da se seka le tam, kjer je naravni podmla- dek že tako razvit, da je njegova rast zagotovljena. Pri posečnji naših buko- vih gozdov je mladi zarodek že tako ve- lik in gost, da bo v prihodnjih letih treba pristopiti k izseka vanju pregostih drevesc. Plansko izsekavanje odraslega drevja nam jamči, da bo ta-podmladek goden za sečnjo, preden bomo mogli Rpdreti dosedaj razvita drevesa. Golosekov je pri nas zelo malo. S po- gozdovanjem, ki ga vršimo spomladi in sedaj v jeseni, popravljamo v glavnem napake stare Jugoslavije. Takratna ne- načrtna sečnja nam je zapustila ogrom- no goličav, ki jih je naša ljudska oblast že delno pogozdila in jih še pogozduje. T^ko bomo z načrtnim pogozdovanjem po letih imeli še več gozdov, kakor jih imamo danes. Jesensko pogozdovanje se vrši prav v tem času. Zadnji dež in sedanje lepo vreme nudita za to prav ugodne pogoje. Pogozdovanje izvršujejo v glavnem šo- le, ki so bile v tem pogledu prav prid- ne, zlasti v kozjanskem sektorju. Na- pačno pa bi bilo, če bi pripustili to delo samo šolam. Naloga vsakega posa- meznika je, da v tem času pregleda svoj gozd, masovne organizacije pa naj organizirajo pogozdovanje po brigad- WTO sistemu. Okraj Celje-okolica je iz- vršil svoj plan pogozdovanja že s po- mladanskim sajenjem in ga prekoračil s 160%, vendar je jesensko pogozdova- nje nad vse važno zaradi čimprejšnje izvršitve in zaradi kontrole. Če bi se tu in tam drevesa v jeseni ne prijela, je še vedno čas, da jih posadimo po- mladi. V Prešniku pri Šmartnem v R. d. fma okraj svojo gozdno drevesnico, v kateri je trenutno 332.800 raznih gozd- nih sadik na razpolago. Potrebo sadik je javiti gozd. poverjeništ\'u na okraju. Kjer bi teh sadik ne imeli takoj pri roki, si naj pomagajo s presajanjem pregostih gozdnih sadik. Priporočljivo pa je vsekakor, da si nabavimo sadike iz gozdne drevesnice, ker iz teh mla- dih sadik zrastejo najlepša, ravna dre- vesa. Predv.<^eTn bomo v tem času izvršili nova pogozdovanja in pogozdili golo- seke. Kjer je zemlja dobra in dovolj vlažna, bomo sadili z mečem. V režo, ki smo jo napravili z motiko ali z drugim priostrenim orodjem, bomo vtaknili drevesce. Večinoma pa je treba izkopati jamice. Odstraniti je treba zem- ljo in v njo trdno vsaditi drevo. Poseb- no sedaj v jeseni moramo zemljo trdno pritisniti h koreninicam, ker zimski mraz rad zemljo na vzdigne. Zato je priporočljiva obtežitev zemlje pri sadi- ki s kamnom. Da bo sadika dobila čim več vlage, naj bo jama kotanjasta, kar povzročimo z malim kolobarčkom ob robu jamice. V gozdovih bomo dalje poiskali pra- zna mesta in jih izpopolnili s posadit- vijo, odnosno presaditvijo. Naravni podmladek je nenakomemo razporejen, zato moramo skrbeti, da bodo gozdovi polni drevja. F»rav tako pa moramo paziti, da drev- je ni tako gosto, da bi se medsebojno dužilo. Ravno sedaj v jeseni je čas. da čistimo pregoste nasade. Iz tega čišče- nja bomo dobili obilo prekelj, ki so nam pri razširitvi hmeljskih nasadov potrebne za prvoletni hmelj. Tudi mno- go kuriva bomo dobili s čiščenjem pre- gostih nasadov. Čiščenje pa naj ne ob- sega samo izsekavanje, temveč tudi od- stranjevanje raznih odpadkov, ki so nastali pri sečnji. V vejevju, skorji, pa- robkih in treskah se nahaja nešteto škodljivcev, ki so se tam skrili ali za- bubili. Posvetimo v tem času vso skrb našim gozdovom. Z načrtnim novim pogozdo- vanjem, z izpopolnitvami praznih po- vršin v gozdu in s čiščenjem si bomo za bodočnost ustvarili še lepše gozdove kakor jih imamo sedaj. Ravno ti naši gozdovi, ki se je ob njih razbil val kle- vet in poizkus zaviranja graditve so- cializma v naši državi, zaslužijo vso na- šo ljubezen. S pravilnim pogozdovanjem si bomo ustvarili neizčrpan vir dohod- kov za socialistično izgraditev. ^ Tekmovalci TD Celje I. tov. Drozg Janez, Žmauc Janez, Cafuta Janko, Kus Branko, Korbar Vid, Fajs Danilo, Reja Janko in Ma- ček Joie imajo velike možnosti za daljnji raz- voj ter bodo še vnaprej častno zastopali celj- ske vrste na tekmovanjih. KLADIVAR (Celje) : SOBOTA (M. S.) 1:1 (1:1) v zadnji mladinski kvalifikacijski tekmi za vstop v Slovensko ligo sta se v revanžnem dvoboju srečala na Glaziji najboljša pred- stavnika mladine iz štajerske Sobota ter Kladivar. Domačini so imeli prednost dveh točk ter je bilo računati, da bodo v najslab- šem primeni dosegli vsaj neodločen rezultat, kar se je tudi zpodilo. Sot)Ota se je med- tem ko je igrala z Branikom, temeljito po- pravila ter to tudi dokazala v prepričevalni zmagri nad Branikom t Mariboru. Na podlag zadnjih rezultatov je bilo pričakovati, da bo imel Kladivar zelo težko delo. Icrra sama je pokazala, da je imel tehnični vodja prav, ko je postavil na teren najboljše mladince in »e ti so bili komaj kos izredno hitrim ter tehnično dobrim Sobotčanom. V splošnem so imeli mladinci Sobote nekai več od ipre, medtem ko je bila v prvem delu igra ravnopravna. Prvi go\ za domačine je dosepel Marinček. za Soboto šimon. S to tekmo .se ie mladina Kladivarja plasirala v .•('oven^o lisro in upamo, da bo tam tudi uspešno zastopala slovenski nogomet. DINAMO (Niš) : KLADIVAR (Cel,1e) 4:1 (2:0) V torek je na turneji po Sloveniji gosto- val v Celju . bivši predstavnik zvezne lige nišKi Dinamo. Enaistorica se je pokazala v prav dobri luči. prikazala prav lep. hiter ter tehnični noEromot in žela prnv zaradi tega uspeh. Moštvo razoolaga z odličnimi strelci, ki so zelo zaposlili vrataria Kladivnrja ter bili zaradi tega prav nevarni pred domačim golom. S hitrimi prodori so ogrožali celj.ska vrata ter iz vsakih pozicij streljali največ- krat pred 16 m. Redko kateri strel je zgre- šil cilj. V splošnem so igrali zelo fair. Kljub temu, da so igrali domačini v naj- močnejši postavi, se je pokazalo, da postava ni odgovarjala. Treba bo mesta razporediti bolj uspešno ter slabe točke zamenjati. Zad- nja tekma je pokazala precej, kje je treba narediti temeljitih operacij. Gledalci so bili zadovoljni z igro Kladivarja samo prvih pet- najst in zadnjih petnajst minul. V ostalem so igrali slabše od nasprotnika. Vratarja Kla- divarja Klanjšeka ne zadene za prejete gole nobena krivda, temveč se je izkazal za zel* dobrega in ima zasluge, da ni bil rezultat »e večji. Medtem se je ožji obrambni trio iz- kazal za zelo slab, posebno mnogo krivde leži na levem branilcu, ki je kljub temu, da je bil zelo požrtvovalen, pustil desno krilo vselej samo, da je delalo zmedo ter streljalo gole. Oba stranska krilca sta bila zelo do- bra. V napadu je zadovoljil čoh ter oba krila, to je Marinčok ter Mauer. Marinček bi bil uspešnejši na zvezi, izkazal se je zelo s svoj* tehniko. Na podlagi napak upamo, da bo moštvo ▼ nedeljo zaigralo mnogo bolje in zadovoljilo' z boljšo igro gledalce. Sodil je zelo dobro Presinger Mirko. Boio Videnšek V nedeljo dne 2. oktobra bo ob pol IS. uri prijateljska nogometna tekma ŽELEZNIČAR (Maribor : KI-AOIVAR Sah PIONIRSKO TEKMOVANJE Okrajni pionirski štab Celje-okolica je pri- lodil dne 26. t. m. v Celju šahovsko tekmo- vanje pionirjev za prvenstvo Celje-okolica. Tekmovanja se je udeležilo 15 pionirjev zma- govalcev svojih odredov. Samo tekmovanje je pokazalo, da je med pionirji šah močno razvit, pa tudi igro pio- nirji že dobro obvladajo. Med pionirkami se je posebno izkazala Lešnikova iz Laškega. Končni izid tekmovanja je sledeč: 1. Pavičič (Vransko) 13 in pol; 2. šibila (st. Pavel) 12; 3. Klajn (Dobrna) 11 in pol; 4. Žagar (Dobrna) 10 in pol; 5. J. Kučar (Ža- lec) 9 in pol; 6.-7. Anica Lešnik (Laško) m Šlander (St. Pavel) 8 8. Petrovič (Vransko) 7 in pol; 9.10. Z. Kučar (Žalec) in Viranr (Žalec) 6, 11. Danica šekerac (Dobrna B. H.) 4; 12. Dobrosavljevič (Vitanje) 3 in pol; 12. Korošec (Laško) 3, 14.—15. Frank (Vitanje) in Nenka Orlic (Dobrna B. H.) 1 točko. Prvi trije plasirani so prejeli knjižne na- grade, ki jih je podaril OPš Celje-okolica, Zmagovalec bo pa igral na pionirskem prven- stvu v Ljubljani. Samo tekmovanje je bilo dobro izvedeno^ kar je zasluga voditeljev Okrajnega pionir- skega štaba Celje-okolica. Dobri {n sisbi primeri odkupa sončnic Čeprav je Okrajni štab za odkup in- dustrijskih rastlin pokrenil vse potreb- no, da bi se odkup sončnic izvršil po predvidenem planu, je precej Kmetij- skih zadrug in KLO-jev temu vpraša- nju posvečalo zelo malo pažnje. Kme- tijske zadruge Drensko rebro. Letuš, Lisiano, Zusem, Marija Reka, Store, Št. IIj in Zagorje še do 24. t. m. niso po- slale niti enega poročila glede odkupa. Poročila ki pa le pridejo iz terena pa izkazujejo, da odkup sončnic v drugih krajih poteka normalno, dočim so ime- novane KZ vzele to akcijo za manj važ- no ter s takim malomarnim odnosom onemogočajo vodenje točne evidence o odkupu. Je pa tudi slučaj, da so v Marija Gradcu dosegli plan odkupa sončnic, čeprav je bil precej visok in ni pri tem akitivno sodeloval niti KLO. Časovno količinski plan odkupa še do danes ni razbit na posamezne kmetovalce, kljub temu, da je KLO prejel že dve pismeni in več ustmenih urgenc. Istočasno so pa KLO St. Peter, St. Pa- v^l, Vojnik. Skofja vas. Vransko, Sv. Jurij ob Taboru, Žalec in Jeronim po- kjzali razumevanje in pristopili po pre- jetju časovno količinskega plana, takoj k delu, ga razbili, dostavili kmetovalcem zadolžitve in uspeh ni izostal. 2e po prvih dneh odkupa se je pokazalo v katerih KLO-jih se nahajajo ljudje, ki spremljajo z vso doslednostjo borbo za izboljšanje življenjskega standarda ter zr^otovitve maščobnega fonda. Zgoraj imenovani KLO-ji so izvedli odkup sončnic 100%, od teh pa nekateri celo 500% od predvidenega jim plana. Da bi vsi funkcionarji na KLO-jih in KZ ter posamezni kmetovalci vedeli kako ogromen maščobni fond se skriva prav v sončnicah, ne bi prišlo do teh nepredvidenih zastojev v prvih deka- dah odkupa. Ako bomo z vso dosled- nostjo izvedli odkup sončnic, bomo isto- časno pojačali tudi maščobni fond, ki je neobhodno potreben za naše delovno ljudstvo, ki na polju izgradnje socia- lizma iz dneva v dan dosega vse večje in večje uspehe. Prav v teh dneh se bo pričela na te- renu kontrahaža oljaric za leto 1950. Tudi ta akcija je enakovredna vsem ostalim, ki se momentalno izvajajo na terenu. Dolžnost vseh krajevnih komi- sij je, da posvetijo izvedbi te akcije več pozornosti in pažnje. da bo plan kon- trahaže v roku dosežen in celo presežen. V Celjski tiskarni dosegajo velike uspehe Zavedajoč se važnosti partijske kon- ference je oddelek knjigoveznice v Celj- ski tiskarni sklenil, tekmovati za večjo storilnost po načinu tovariša Sirotano- viča. Sledil je pozivu na tekmovanje, ki ga je napovedala brigada strojnice ipod vodstvom udarnika tov. Ozebeka, ki je dne 7. oktobra dosegla v tekmovanju za večjo storilnost 217% izkoriščenja stro- jev. Tekmovali so v izdelavi šolskih knjig o4 pole do gotovega izdelka ter je ta- ko izdelala I. brigada udarnika tov. Fer- meta 10.306 knjig in dosegla 222 % dnevne norme, II. brigada udarnika tov. Jančiča, ki je izdelala 10.220 knjig pa 220% norme. Skupaj sta obe brigadi izdelali 20.526 knjig Prve čitanke, ki bo lahko na ta način pred rokom v pomoč naši učeči se mladini, iz katere bo iz- šel nov rod Sirotanovičev, saj jim bo- do te knjige dajale zdravo vzgojo in jih vodile po poti napredka v svetlejše dni. S tem svojim delovnim uspehom so se uvrstili med kolektive, ki so s po- d-^^bnimi tekmovanji dokazali vso svojo predanost našemu vodstvu in naši Par- tiji ter prispevali k hitrejši izgraditvi socializma ter si ob enem pridobili mnogo izkustev, ... jim bodo v pomoč pri nadaljnjem delu v produkciji. FIZKULTURA FIZKULTURNO TEKMOVANJE SIN- , DIKALNIH PODRUŽNIC SE BO ZA- ! KLJUCILO 2. NOVEMBRA S TEK- j MOVANJEM V TELOVADBI Fizkulturno tekmovanje sindikalnih po-i družnic v športu in telovadbi za prvenstvo^ v letu 1949, katero se je pričelo 18. t. m.^ je poživelo fizkulturno delo v mnogih sindiH kalnih podružnicah. Pri nekaterih podružni- cah je bilo opaziti prav lep napredek fizkul- turnega dela, ki je bil predvsem viden v j njihovi množični udeležbi, nastopajočih ka- j kor tudi izvežbanosti tekmovalcev, kateri so se poleg svojih rednih treningov že precej usposobili tako, da bodo v kratkem možni za- menjati marsikaterega člana v športnih in telovadnih društvih. Odbojka Pri tekmovanju v odbojki je sodelovalo 32 moštev, s čemer so sindikalne podružnice zopet ponovno potrdile, da je njim odbojka najpriljubnejša fizkulturna panoga. Tekmo- vanje, ki je bilo porazdeljeno v dve skupini A in B je nudilo gledalcem zanimive borbe za osvojitev prvih mest. V A skupini moških sta zmagovalcu Kovinarske šole nudila močan odpor moštvi Mohorjeve tiskarne ter MLO inštalacije, v B skupini pa se je vodila bor- ba za prvo mesto med moštvom Industrijske- ga servisa, MLO tekstilne tovarne ter zma- govalcem MLO Celje. V A skupini žen- skih moštev je ponovno potrdilo svojo nad- moč moštvo Tkalnice hlačevine, katero je zmagalo nad moštvom Narodne hanke. katero pa ji postaja vedno nevarnejši tekmec. V B skupini žensk je bilo presenečenja, ker je moštvo Oskrbe premagalo MLO tekstilno to- varno, medtem ko je moštvo MLO Celje, ka- tero je na sedanjem tekmovanju prvič nasto- palo s par izkušenimi fizkulturnicami brez večjih težav zmagalo. Končni izid prvih treh plasiranih moštev je naslednji: Moški A skupina: 1. Kovinarska šola, 2. MLO in- štalacije, 3, Mohorjeva tiskarna. B skupina: MLO Colje, 2. MLO tekstilna tovarna, 3. Industrijski servis. ženske A skupina: 1. Tkalnica hlačevine, 2. Na- rodna; banka, 3. Zlatarna. B skupina: ]. MT,0 Celje, 2. Oskrba, 3. MLO tekstilna tovarna. Prvo imenovana moštva v vsaki skupini so postala sindikalni prvak v letu 1949, za kar "bodo prejela diplome ter prehodne zastavice. Najboljše podrnrnice v celotnem tekmovanju pa bodo nae-rajene s fizkulturnimi rekviziti. Oreanizacija tekmovanja ni bila na dostoj- ni višini, ker se mnogi fnkcion?a ne bi potrošniki po nepotrebnem iz- gubljali čas in tudi po nepotrebnem OTirali uslužbenstvo pri poverjeništvu za trgovino ia preskrbo glede potrošniških nakaznic, po- jasnjujemo kje se potrošniške nakaznice pre- jemajo : 1. Vsi zaposleni prejemajo potrošniške na- kaznice za sebe in svojce v svojem podjetju, ustanovi ali uradu. 2. Obrtniki, družinski člani, njihovi usluž- benci in družinski člani prejemajo potrošni- ške nakaznice pri svojem združenju. 3. Istotako prejemajo upokojenci in inva- lidi ja sebe in svojce pri svojih združenjih. 4. Dijaki nad 14 let starosti prejemajo yr svojih šolah. 5. Svobodni poklici, svojci zaposlenih iz- ven območja Celja-mesta, onemogli, otroci do 14 let, hišnice in gospodinjske pomočnice prejmejo v terenskih pisarnah. 6. Vse dodatne nakaznice kot so: novopo- ročenci, nosečnice, bolniške in smrtni slučaji prejmejo v terenskih pisarnah. 7. Nakaznice za mleko se ravno tako prej- m.ejo saino v terenskih pisarnah. Iz pisarne poverjeništva za trgovino in preskrbo MLO Celje OBRTNIŠKO NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA Z O. J. ZA OKRAJ CELJE-OKOLICA V CELJU sporoča svojim članom, da bo delila r svoji trgovini lužni kamen, in to samo dne 3. in 4. novembra t. 1. od 8. ure dalje. Lužni ka- men bodo dobili v prvi vrsti soboslikarji in brivci, presežek pa tudi ostali člani zadruge.. Brigadirji, ki so bili na sečnji drv na^ Boču ali Ojstrici, a niso še prejeli svo- jega zaslužka ali potrdila, naj se zgla- sijo na Štabu za sečnjo drv v Celju v M)nedeljek 31. oktobra 1949 popoldne: ob 3. uri. Komandant ^ Izgubil se je zavitek z raznim orodjem za motorno kolo v Celju od Tomšičevega trga do Spodnje Hudinje. Najditelja prosimo, da ga odda v naši poslovalnici, Celje, Tom- šičev trg 10. — Obrtniška nabavno pro- dajna zadruga z o. j. za okraj Celje-okoli- ca v Celju. Osemletni deček je pozabil siv plašč na Ma- sarykovem trgu. Pošten najditelj naj ga od- da pri Fink. Stanetova 16. Urejuj* tir«daisfci odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tisk Celjak« ti«k*n»«