ST. 95. V CELJU, TOREK 2. SEPTECVBBRA 1919 LETO I. Ishaja vtak torak, öetrtak in ••bOto. - C«na i Za celo leto 36 K, u pol leta 18 kron, za četrt Ida 9 K, u 1 mesec 3 krone. Poaamszaa atavllka «tan« 40 vlaarjev« Na pismene naročbe brea poiiljatrt denarja a« ¦• aaoraaaa ozirafl. Naročnikt na] pošiljajo naročnlno po poštni nakaznici. ReklamadJ« flede lista so poJtnlnc proste. Nt- franklrani dopUl ic ne sprejemaja, Na dopise brei podptoa »e ne ozira, IZDAJA IM TISKA ZVEZHA TISKARNA V CELJU. bbb1b\ bh9 ^MwfM3Mb la^Di jwbui anBiSft a^wv^^^Bw ^a^Sflak aaa^BBBBAk a^d^m BBEaaV BaM aaaT ^bbbV HH ssB aaaaai aaV ^aaaV afar ^aa\ bh! aaa bbbbi tlraMtnlatva In upravnbt«u sc nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, Stro*«raajerjeva ufloa 4t. &. Oglasi se računajo po porabljenern prostont in slcer: za navadnc oglas* po SO v od 1 mm, za poslana, na- inanlla občnih zborov, naznani' o stnrti, zahvale itd 50 w od I mm, za rekJamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popusL Rokoplsi se ne vračajo. Telefon it 65. ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Omladinski kongres v Celju. Celje, dne 31. avg. Nad 150 delegatov srednješolske mladine iz raznih zavodov cele države, poleg tega veliko število dijaštva iz Celja- in drugih slovenskih šol na Slov. Štajer- skem sc je zbralo dancs k važncmu tri- dnevroemu posvctovanju, da si zgradl temelje za svoje dclo v bližnji in daljnl bodočnosti. Prepričani smo, da bo prevc- val vsa njih posvetovanja duh ljubczm do naroda in svobodne državc, pa tucfl duh stvarnosti in globoke temeljitosti, duh pravega razumevanja vclikih nalog, ki čakajo našo mladino v delu za prepo- rod našega naroda. Naše mesto je mladino prisrčno sPi'c- jelo. Raz Narodni dom, pa tudi raz veC drugih poslopij so jih pozdravljale naSc trobojnicc, naša narodna ženska mladl- na ji je okrasila zborovalno dvorano s cvetjem in zelenjem, storilo se je pod vodstvom slovenskega ženstva v Celju vse, da bodo rnogli nesti delegatje, po- sebno bratje Srbi \n Hrvati, iz Cclja naj- lepšc vtisc v svoje domove. Danes ob 9. uri so sc zbrali omladiu- ci v vcliki dvorani Narodnega doma k otvoritvenemu zborovanju, katero je pc>- setilo tudi Iepo število celjskega narocl- nega občinstva. Navzoče je pozdravil predsednlk pripravljalnega odbora, abiturijcnt Sal- m\Č, s prisrčnim nagovorom, nakar so bili v prcdsedstvo shoda Izvoljeni: Slo- venec Mirko Hočevar iz Celja, Srb Ka- čanik iz Beograda, lirvat Tomašič Iz Sušaka, zapisnikarjem Slovcnec Vldic Iz Ljubljane in Hrvat Reich iz Vinkovcev. Ob prevzemii predsedstva je M. Hočevar v stvarncm nagovoru obrazlo- žil cilje in namene svobodomiselnega jugoslovanskega srednješolskega dija- štva. Dijak Melihar povdarja, da je baš" obmejna omladina bili vcdno živa gonil- na sila v nacijonalnem delu mladhic, zato velja njej glavni pozdrav. Dr. Koderman iz Maribora pozdrav- lja omladino v imcnu mariborske kra- jevne organizacije JDS. Povdarjal je ve- liki pomen dejstva, da se danes mladinl ne stavljajo v njenem delu več ovirc, ka- kor je to bilo v Avstriji. V iinenu slovenskega ženstva je po- zdravila mladino ga. dr. Kalanova, v f- menu učiteljskega zbora ravnatelj gosp. LItek, ki je posebcj povdarjal pomen Cc:- ja in celjskih grofov v jugoslovanski zgodovini, v imenn naprednih akadem*- kov Drago Hočevar, povdarjaioč važ- nost skupnega dela srednje in visoKo- šolske mladine, v imenu celjskega dija- štva osmošolec Mejak, v imenu in po naročilu odsotnih politikov dr. Zerjav* Jn dr. Kukovca upravitclj g. Iv. Prekor- iek, ki je mladini polagal na srcc, naj sl chrani prostost v mišljenju in se naj kot mladina ne udinja nobeni stranki, na dru- «i strani pa naj posveča posebno pozor- nost izobraževalnemu delu med Ijudst- vom, v imenu celjskih Slovcncev pa njili starosta dr. Jos. Scrnec. Jutri in pojutranjem so na dnevnem redu referati in debata. Načrt zakona o r?avku na vojne dobičke. (Konec) 17. Pri izračumi skupnega dohodka se morajo upoštevati dohodki: a) od »emljišč, b) od poslopij, c) od kapitala, e) od del (poklicnih dohodkov), d) vsi drugi dohodki iz kakršnegakoli naslova. 18. Če se ugotovi izguba, se ima ista •dbiti od cLobička naslednjcga leta. Clen 19 in 20 govorita o skali, po kateri se davek predpisuje ter o pristoj- ¦ih finančnili oblastih, ki so upravičeuc ¦gotoviti dobičke in prcdpisati davke. 21. Vsakdo, čegar skupni dohodkl v ias» od 1914. do 1918. 1. končno znašajo ¦ad 30.000 dinarjcvK v 1. 1919 pa nad 15.000 dinarjcv, brez ozira na to, ali je imel vojni dobiček ali ne, mora predlo- žiti davčno prijavo. V prijavi mora tudi vpostaviti skupni dohodck iz 1. 1911, nn- pram kateremii se izračuna vojni dobl- cek. Prijave je prcdložiti pristojni finanC- ni upravi obenem z davčno prijavo za 1. 1^19. Vsebina prijave mora ostati strogo tajna. Davčni zavezanec, ki ne predložl v predpisanem roku davene prijave, plaCa 20—25% odmerjenega davka na vojne dobičke kot kazen, in če niti na pozlv davčne oblasti no predloži prijave, izg-,?- bi tudi pravico pritožbe. Ta kazenski davek se predpiše istočasno z osnovnlm davkom in ga je obravnavati enako kot osnovni davek. 22. Pri predpisu tega davka morajo finančne uprave postopati kakor pri ne- posrednih davkih, si preskrbeti vse po- trebne podatkc o gospodarskcm \h pre- moženjskem stanju oseb, ki so v sinislu zakona podvržcne davku na vojni clo- bieek. Finanena uprava lahko tudi davC- ne zavezance pozove in zahteva od njih pismene in ustmenc izjave o njihovih go- spodarskih razmerah; vsakdo je dolžan se temu pozivn odzvati in dati toena po- jasnila. Kdor se ne odzove in nc opravi- či, izgubi pravico pritožbe proti davčnc- mu odboru v onih točkah, v katerih so se od njega zahtevala pojasnila. V pozlvu samem mora oblast že zavezanca opo- zoriti na posledice. Član 23. in 24. govorita o načinu po-» stopka davčne obtasti glede predpisa davka. 25. Seznam davčnih zavezanaev, ki so podvrženi plačilu davlfi na vojne dobičke, pošlje finančna uprava z na- značbo svote predpisanih davkov ob- činarjem na vpogled za dobo 14 dni; po preteku tega roka teče rok za pritožbe proti predpisu. 26. Proti oceni davcnexa odbora In izvršenemu predpisu davka imajo pra- vico pritožbe na generalno direkcijo nc- posrednih davkov davčni zavezanec in državni zastopnik. 27. Če je podana pritožba samo proti vpisnim ali računskim pogreškom, finančna uprava sama zvrši potrebne popravke ter obvesti o tern pritožnikc, ki lahko proti temu vložijo priziv. Cc pa uprava misli, da pritožba ni uprav!- čena, in če se pritožba tiče formalnih In materijalnih kršcnj zakona, odda prect- met generalni direkciji neposrednih dav- kov v resitev. Člen 28. govori o postopku genc- ralne dirckcije glede pritožb, o sestavl okrožiiih davčnih odborov, glavnega davčnega odbora v Beogradu itd. FinkomisarJSatler: Vdlutni prObleWii. (Dalje) Angleška trgovska bllanca 1-ta 1912: Celotni izvoz .... 600 mil. f. St. primankljaj . . . . 150 „ „ „ skupaj 750 „ „ „ Celotni uvoz .... 750 mil. f. 5t skupaj 750 „ „ „ Zgoraj navedeni faktorji so to trgovsko bilanco spremenili toliko, da nastane- terjatvena bilanca I. 1912 sledeCa: Terjatve izvoz....... 600 mil. f. St paroplovba..... 120 „„„ zavarovanja, bančne pri- stojbine..... 30 „ „ „ kolonije...... 13 „ „ „ prodaja ladij .... 8 „ „ „ obresti inoz. vložkov . 175 „ „ „ skupaj 946 mil. f. št Z ozirom na ta ugodni gospodarskl položaj Angleške, se je kurz anglešklh deviz držal pred vojno stalno nad parl- teto ter tudi med vojno ni padel dostl. V New Yorku je notiral kurz anglešklm devizam skoraj tekom vse vojne med 2—3%o pod pariteto, kurz angleškega funta v Curihu pa med + 5 in — 5%o, t. j. gibal se je med običajnimi mejaml gornje in spodnje zlate točke — kakor se večinoma gibljeio kurzi držav z urejenlm gospodarstvom v normalnih mirovnih časih. Angleška je imela tudi tekom vojne vsa sredstva na razpolago, s katerimi je lahko varovala kurz svoje valute, kar pa drugim državam ni bilo dano v isti nieri. Predvsem je imela Anglija najveC- je zaloge zlata ua svetu in je z njlm tern lažje razpolagala, ker je znala n«- domestiti vsak izvoz zlata z novim Go- vozom. Rusija in Italija, ki ste dobivali vojne potrebsčinc iz Angleške, moraM ste iste plačevati z zlatom. Amerika, ki je začetkom vojne veliko dolgovala An- gleški, je bila prisiljena poslati tja vell- ke množinc zlata. Isto so morale storlti tudi mnoge druge države, ker je Angle- ska ob izbruhu vojne povišala bančni obrok na 10%, hoteč s tern izsiliti pla- čilo vseh svojih terjatev. Države — up- nice Angleške — so bile toraj primom- ne, poslati ii precejšnje množine zlata, ako so se hotele izogniti rapidnemu pa- danju svoje valute. Nadaljna neizčrpna sredstva za rc- gulacijo ileviznih kurzov je imela Angle- ska v vrednostnih papirjih fujih držav, posebno Amerike. Zc od nekdaj je obl- čavala Angleška velik del svojega raz- položljivega kapitala nalagati v inozem- Iju. Njene inozemske emisije so se gibaTe v letih 1910-13 med 77—87% vseh iialoZ- kov, medtem ko je Nemška, ki nam je bl- la v zadnjem času vzor svetovnega go- spodarja, naložila v istem Času v ino- zemlju le 15—28% svoje glavnice. Kaka obveznosti uvoz.......750 mil. f. St. pritok zlata .... 5 „ „ „ skupaj 946 mil. f. št. beračlca je bila ne*iška država v primc- ri s kapfitalistično Angleško), uvidimo, če primerjamo neniške emisije 1. 1910 z angleškili emisijami istega leta. V tem letu je naložila Angleška v inozemstvu celih 4140 milijonov mark, medtem ko so nemške inozelske emisije znašale iste- ga leta le borijh 410 milijonov mark. V približno istem sorazmerju ste nalagali ti dve državi svoj razpoložljivi kapital v inozemstvu tudi v naslednjih letih. KoH- ko je morala znašati vrednost v inozem- stvu naložene glavnice, moremo sklepati iz visokosti obresti, ki so dosegle glasom zgoraj objavljene terjatvene bilancc 175 milijonov f. St. ali okroglo 4200 mil. kron. Ako vzamemo primer, da sc Je obrestoval ta kapital s 4%, potem je mo- rala iineti Anglija 1. 1912 investiranega kapitala v inozemstvu najmanj 100 mill- iard. Ta velikanska sredstva, čez katere Le razpolaga Anglija, pa so bila za njo tudi potrebna, če se ix)misli, da je ta ar- žava v veliki mcri uvozna država r, močno pasivnio trgovsko bilanco. V An- gliji je uvoz že leta 1913 prekašal izvoz za 244 milijonov funt. šterlingov ter sc je povišal ta uvozni prcbitck v letih 1915 in 1916 na 467 in 442 milijonov f. štrl. (okroglo 10 milijard kron). Iz tega se raz- vidi, da je tudi ta država bila tekom vol- ne večkrat v zadregi, kako varovati svo- ji valuti normalen kurz. Morala je poseci v veliki meri po vrc clnostnih papirjih tu- jih držav, zlasti Amerike, ki so jih imeli Angleži v prcobilici. Vlada jc zahtevala, da se ji ti papirji ali prodajo ali pa poso- dijo. Vsled prodajc velike množinc ten papirjev je ostal kurz angleških devlz teköm vojne še celo dosti stabilnejši ne- go v predvojnein času. Razven tega Jc morala Anglija izvoziti tudi veliknnskc mnozine zlata, ki ga ji jc odstopila po- četkom vojne zlasti Amerika, ki ga je pa tudi dobivala v znatni meri od Italije, Rusije in Francije. 2e v letih 1915 in 1916 je romalo zo- pet nazaj v Ameriko cez 1062 milijonov dolarjev zlata. Amerika je bila glavni Producent vojnjh potrebščin za entent- ne države, ki si jih je pustila plačevatl v zlatu, ali pa so bile te države iz ozirov na stanje svojih deviznih kurzov k pla- čevanju v zlatu prisiljene. Združene Ur- žave so postale pravo zlato morje, ka- mor se je stekalo skoraj vse zlato ev- ropskih držav. Razven izvoza zlata in prodaje ino- zemskih vrednostnih papirjev je morara Anglija najeti v inozemstvu, zlasti v Ameriki velika posojila. Ernst Kahn trdi, da je znašalo to posojilo do konca januarja 1917 okoli 1 K> milijarde dolar- jev. V znatni meri pa ji je pomagala tu- di Japonska. Prišle so pa tudi v pošrev kolonije, ki so sploli tekom svetovnu voj- ne stale svoji materni zemlji na strani v polni meri. Takih posojil Angliji, ki je uživala vedno neomejen kredit na sve- tovnem trgu, pač ni bilo težko dobiti. Izjavila je, da ne kupuje, ako se ji ne do- voli potrebnega kredita, in to je zadosto- valo. Da pa Anglija po večini v inozem- stvu nakupljenih potrebščin ni pjačala v gotovini, nego je izdajala zakladne nic- nice, ki naj zapadejo še le po vojni, Je znano. V temloziru so se morale uklonlti posebno severne državi^c (Norveška In Žvedska). Na angleško valuto pa sta uadaljc ugodno vpllvala še dva faktorja: plačilna tehnika in pa v zvezi z njo izvanredno mala množina plačilnih sredstev (ban- kovcev). Na Angleškem je bil že od nekdaj promet v gotovem denarju omejen nn minimum. Cek je bil tu v vseh oblikah navadno plačilno sredstvo. Z ozirom na to ie bilo tamkaj v mirnih časih zelo ma- lo število bankovcev v prometu in sicer računjeno v markah celo 1. 1914, ko je divjala že vojna, komaj za 50—60 mili- jonov. Ker so se plačila vršila tudi med vojno po večini s čeki in se je uporablja- la v znatni meri menica, je postala tarn potreba po pomnožitvi plačilnih sredstev kljub naraščajoči draginji povsem malen- kostna. L. 1916, ko so preplavljali v Av- striji bankovci že vse naše trge in smo jih imeli v prometu že za kakih 15 mill- iard kron, je krožilo po Angleški, deželi nezmanišane trgovine in intenzivnega prometa, bankovcev le za 2650 milijonov mark (128 mil. f. štrl. Ker je bil AngleSki odprt ves svet, ki ji je nudil v slučaju potrebe posojila, in ker so Angleži v pof- ni meri storili svojo dolžnost in dali clr- žavi vsa svoja sredstva na razpolago, Anglija ni bila v oni meri navezana na svojo notno banko, kakor Avstrija afi druge enakovrstne države. (Konec prih.) POLITIČNE VESTI. Seja Narodnega predstavništva 29. avg. je bila zelo kratka. Vlada je predlo- žila zbornici zakonsko prcdlogo o volil- nem redu za konstituanto, nato pa je prcdlagala odgoditev sej za 24 ur, ker se vrše pogajanja z neko skupino glede vs- topa v vlado. Dr. Koroščeva skupina in hrvatski starčevičanci so debclo gledali, kje je v vrstah opozicije — izdajstvo. Nosovi so se jim povesili, ko so izvedeli, da so srbski radikalci oni, ki — videč, ila absolutne vlade ne dobe več v roke! *—. skušajo doseči z demokrati kompromls. Pogajanja glede rekonstrukcije vla- de so se tudi še 30. avg. nadaljevala. De- mokrati so po min. predsedniku Davido- viču podali izjavo, da so vedno priprav- Ijeni, na primerni podlagi ustvariti mož- nost za koncentracijsko ministrstvo. DeputJicija Prekmurcev je prišla te dni v Bcograd. V deputaciji sta tudi g, Viktor Kukovcc iz Ljutomera in prof. dr. Slavic iz Maribora. Deputacija je s svojo zahtevo po enotni slovcnski upravi v Prekmurju nasla na vseh mestih zado- voljivo upoštevanje. Za poslanika naše države v Londo- nu jc imenovan dr. Mihalo OavriloviC. Italijanski parlament bo te dni raz- puščen. Novembra bodo razpisane novc volitve. Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. Q5 IZ KOROTANA. Narodni shod v Vetrlnju pri Ce- lovcu, namenjen za 7. tm-, se je prelo- žil za 14 dni. Koroškl slovciiski dliaki so imeli 25. in 26. avg. v Smihelu pri Plibcrku shoes, na katercm so resno razpravljali o orga- nizaciji slov. dijaštva na KoroŠkem in o njenih nalogah, posebno z ozironi na ple- biscit. Sestanka sc je udeležilo čez 50 mladih, navdušenih fantov. iARIBORSKE NOVICE Za jesensko zasedanje mariborske porote, ki se začne 22. septcmbra, so lz- žrebani sledeči porotniki: Anton Pelz, posestiiik v Dobrenju; Jurij Maček, po- sestnik v Kamnici; Ivan Perko, posesv- nik v Kamnici; Anton Lorenčič, poses:- nik in kovač pri Sv. Martinn pri Vurber- ku; Alojz Jager, posestnik v Gornjem Jakobskein dolu; Franc Schönwetter, posestnik in trgovec na Ploderšnici; BI. Urbas, posestnik na Slcmenu; Alojz Ju- dar, posestnik v Slatinskem doln; Ma- tija Peklar, veleposestnik in gostilničar v Spodnjem Jakobskem dolu; Peter Gru- šovnik, posestnik in gostilničar na BoCu; Franc Wresner, posestnik v SvečinT; Alojz Zel, posestnik v Ciglcncah; Franc Primec, posestnik in gostilničar v Hotinjl vasi; Franc Jančar, gostilniear v Pobrcz"- ju pri Mariboru; Anton Hoste, posestnik v Radvanju; Franc Petelinc, posestnik v Gabcrniku; Janez Dcbelak, posestnik v Poljeanah; Franc Vehovar, veleposest- nik in gostilniear v Cigonci; Ivan Omt«- lec, posestnik pri Sv. Antonu v Slov. go- ricah; Ludovik Kosar, posestnik v Qor. Porčiču; Jožef Murko, kmet na BiŠu; Matiča Zupanič, kmet v Hajdimi; Tomaz Bezjak, posestnik na Polcnšaku; Franc Skrbinšek, orožniški stražmojster v p. in posestnik v Selah; Ivan Lukman, ve- leposestnik v Brebrovniku; Jakob Pra- protnik, kmet v Pušencih; Ivan Toma- žič, veleposestnik na Vitanu; Anton Slavic, kmet v Bučečovcih; Franc Ru- dolf, kmet v Radoslavcih; Josip Čagran, posestnik in gostilničar v Vučjivasi; An- ton Sattler, posestnik v Orabonošu; Ivan Lančič, klepar v Gornji Radgoni; Karo! Kreft, kmet pri Sv. Jurju ob SčavnicT ; Edvard Draxler, pek in posestnik na Mu- ti; Franc Zgerm, posestnik in lesni trgo- vec v Vuliredu. Nadomcstni porotniki : Ignac Božie, krojač, Martin Frtl, climnl- kar, Franc Friedau, gostilničar, Ferdi- nand Greiner, trgovec, Josip Schwab, delikatesni trgovec, Ignac Tischler, tr- govec, Ivan Vesenjak, zavarovalničnl zastopnik in Karol Worsche, trgovec, vsi v Mariboru. 50 letnico obstoja je obhajala 1. sep. tembra trgovina M. Berdajs v Maribo- ru, najstarejša slovenska trgovina v tem mestu. PTUJSKE NOVICE. Velika sokolska slavnost vPtuju. — 50 letnica Narodne čitalnice. Za zlet ma- riborske župe dne 7. septembra t. I. v Ptuju in za proslavo 50 letnice eitalnlce sc vrše obsežne priprave. Na velikem prostoru bivšega trenskega taborišča se stavijo tribune, pripravlja se telovadiS- Čo. v mestnem parku .se stavijo Šotorl. Veliko presenečenjc nas čaka na Drav- skem otoku. Zanimanje za slavnost jj vsepovsod veliko. Spored je zelo razno- vrsten. Veličasten mora biti obhod po mestu. Posebno pozornost bodo vseka- kor vzbujali sokoli na konjih in kmetsKi jahači iz okraja. Naši vrli fantje nasto- pijo na čilih konjih v narodnih nošali. Vsem jezdecem naznanjamo že dancs, c?a se imajo zbrati na sejmišču vPtuju, dne 7. septembra t. 1. ob pol 11. uri dopoldnc. Tam se priklopijo obhodu. — Zelezniška zveza s Ptujem bode izvanredno ugod- na. Iz Ljubljane prihaja vlak dopoldne ob 9. uri 53 minut, iz sosedne Hrvatske pri- de vlak zjutraj ob ViS. uri in se vraCa zvečer ob 11. uri. Za Maribor-Ptuj sc doseže najbržc posebni vlak, ki bode prihajal v Ptuj okoli 8. ure zjutraj tako, da se pripeljejo v Ptuj ob istem času udcležcnci v smcri od Čakovca kakor v smcri od Maribora; zvečer od 9. uri 15 minut bo vozil na vsak način posebni vlak Ptuj-Pragcrsko k vecer- nemn vlaku Ljubljana—Ma ribor. Bratje sestre, rojaki. Vsi na svidenje due 7. se- ptembra v Ptuju. 40 vreč sladkorja so koncem julija neznani tatovi tikradli iz skladišča trgov- ca Sencarja v Ptuju. Scdaj so storilcem prišli na sled. Šest jih sedi v preiskoval- ncm zaporu v Mariboru, drugi pa v Ptuju. Podružnlco Uubljanske »Zveze tr- govskih nastavljcncev za Slovenljo« si ustanovijo trgovski nastavljenci v Ptu- ju. Z organizacičo hočcjo doscči izboljSa- tijc s^cu^a polo.uj? in (!'jyji"I pravice, ki jiin gredo. Pr: o^Cnem zcoru !¦/. ayn se je izdclala kokktivna pogodba, kate- ro so nastavljenci izročili trgovskchui gremiju. Ta je v seji 21. avg. na predlog g. Schwaba sklenil, razpravljati o za- htcvah nastavljencev, ki sc tieejo v glav- ncm: učne dobe, odškod. učencu, place, doklade, nabavnega prispevka, enkra;- nega prispevka za obleko, odškodninc za nadurno delo, dopusta, pravice do nn- stavljcnja, končanja službenc dobe (oJ- povedi) ter raznih drugih naredb v ko- rist nastavljencem. — Upamo, da bodo trgovci Tlik-) av.devni in bodo upošte- vali upravičene težnje nastavljencev. Sokolstv®« Sokolsk! zlet v Laško, prircjcii od celjskega Sokola, je bil velieastna manl- festacija sokolske misli v tej bivši nem- škutarski trdnjavi. Udeležba tako s stra- ni sokolstva kakor s strani občinstva Iz vseh bližnjih in daljnih krajev je bila Im- pozantna, obhod po trgu uničevalen do- kaz še za tisti/i par nemškutarjev, ki sc morda šc skrivajo po laških luknjah, ka- ko umetna je bila nemška stavba v tem kraju. Skoro z vseh hiš so plapolalc slo- venske trobojnice, vsa okna so bila o- krašena z zelcnjem in zastavicami in ženstvo je sipalo z oken evetke na so- kolske in dijaškc čete. Pred vhodom v trg (pred mostom) je pozdravil Sokole in goste dr. Roš, v trgu samem pa je vixz okrašenega odra, obdancga s ponosnimt sokolskimi zastavami, ki jih je laško na- rodno ženstvo okrasilo s simbolom na- rodne ljubezni in zvestobe, lipovimi ven- ci, gerent laške občine g. Eisbacher v na- vdušenem, globoko zamišljenem govora slavil zgodovinski pomen prvega sokol- skega ix)hoda v Laško ter v imenu prc- bivalstva trga in okolice izrekel prisrčno dobrodošlico sokolskim četam in vsem drugim gostom. V imenu Sokola se jc za- hvalil za prisrčni sprcjem starosta brat Smertnik, v imenu jugoslovanskega di- jaštva pa dijak Tomašič iz Sušaka, ki Je klical na osvobojenje zasedenega ozem- lja. Javna telovadba, pri kateri je nasto- pil zlasti celjski Sokol s 4 izborno izveZ- banimi skupinami (Sokoli, Sokolice, mo- ski in ženski naraščaj), pa tudi zastopnf- ki drugih sokolskili društev, jc pokazaTa na manifestanten in globoko učinkujoC način silne uspehe onega tihega sokot- skega dela v telovadnieah, ki je tako prl- srčna lastnost našega sokolstva. Velikan- ski je bil uspeh telovadbe celjske skupi- ne najboljših telovadcev na orodju. Pri- znanje občinstva ni liotelo ponohati. Brez dvoma ostane sokolski nastop v Laskcm živa zgodovinska priča plodnega sokof- skega dela in prcpričani smo, da bo rnla- da generacija v Laškcm in okolici strnila svoje sile, da se tudi tam razvijc sokol- ska misel v silnem razmahu. Vi glasniKi narodnega in kulturnega dela v Laškeni pa kujte železo sedaj, ko je vroče! Na- prej — brez ozira na desno in levo! Na sokolskem zletu v Laškem so bi- la izvčn celjskega Sokola po odposlan- cih zastopana še sokolska dru§tva; Te- harje, 2alec, Sv. Juri, Šoštanj, Radeče, Rajhenbiirg, Krško, Trbovlje, Litija, Za- gorjc, Hrastnik, Ljubljana, Siška, ^kofja Loka. Sokol v Slov. Bistrici sc po zadnjem javnem nastopu vedno lepše razvija; zo- pet je pristopilo mnogo novih sester in bratov in v kratkein nas bo Sokol prc- senctil z novim nastopom. V ncdcljo pa se peljcmo na sokolsko slavnost v Ptuj, da se tam okrepimo in navdušimo r.n nadaljno delo. Šoštanj. Celjska Sokolska Zupaprl- rcdi svoj letošnii župni zlet v Šoštan], due 7. septembra, kjer slavi šoštanjskl Sokol svojo desetlctnico. Ta dan bodeia dva posebna vlaka vozila v dopoldansklli urah iz obeli smeri. Zvecer pa se zopct vračajo izletniki v Celje in Dravograd. Cas odhoda teh vlakov naznanimo pra- vočasno. Celo celjsko okrožjc poleti ta dan v prckrasno Šalcško dolino. Natanc- neji vspored je posneti iz lepakov. Čes odhoda vlakom se še objavi. Sokol v Šoštanju uljudno prosi vsa brntska in druga narodna drnštva, da čimprcj vpošljejo prijavc glede udclcZ- be pri proslavi 10 letnice njegovega drn- štvcnega delovanja, združenega z^ okrož- iiira zletom Celiskc Sokolske Župe dnc 7. septembra v Šoštanju. Sokol v Šoštanju prosi društva, da čimprej vpošljcjo prijave gledc udeležbe pri proslavi društvene 10 letnice, zdru- . žene z okrožnhn zletom CS2 dne 7. sep!. v Šoštanj. Storite vsi svojo dolžnost do društva, ki sc je ves čas svojega obstoja moralo bojevati z največjimi težkočamT. S silo so hoteli naši nasprotniki uničltl mlado društvo. Ob izbruhu vojnc so nas gonili pred sodišče, v zapore, posiljalt ovadbo za ovadbo — pa vzdržali smo. Dan 7. septembra bodi dan zmagoslavja sokolske ideje. Seme je padlo naravnost v kri, ki je začela veselejše krožiti po žilali. V sokolskem delu je našla mladl- na vero, upanje in ljubezen: vero v svo- jo moč in veljavo, upanje v zmago plc- lnenitosti, resnice in poštenja, ljubezen do brata, do domovine .... Bratje in sestre, klieemo vas v našo sredo! Po cc- li Šaleški dolini naj se vije naš prapor, se čuje naš pozdrav, se zgrinjajo nasi bratje in sestre k sokolskemu delu, da si: dvignejo vse našc sile ptici sokolu ena- ko, ki se ne boji drznega in smelega vz- leta naravnost visokemu solncir naspro- ti! Mnogobrojna udeležba naj vzbudl vse tiste, ki še spe, da se podvojc naSe vrste, zakaj na praporu sokolskem ČI- tarno ukaz: Za narod svoj, resnico in pravico! Braslovškemu telovadnemu drn- štvu »Sokol« je gospod Kurka, tovarnar na Polzcli podaril tisoč kron. Za ta vell- kodušni dar se najiskrenejše zahvalju?e ödbor. Iz jugoslov. dem. strn He Javni politični shod JDS pri Sv. Ur- banu v ptujskem okraju v ncdeljo, dnc 24. tm. se je vršil ob udeležbi približno 150 posestnikov. G. nadučitelj Kocmut pozdravi prisotne; predscdnikom je bil iz voice n posestnik Hameršak. Dr. Tone Gosak iz Ptuja razpravlja v celournem govoru o vseh aktuelnih vprašanjili. Proti koncu navaja, da je JDS prevzeTa sedaj vlado, da nresniči obširen gospo- darski program, ki ga je govornik nasli- kal. Prvo delo nove vlade se že vidi. Na- cela je vprašanje carin, ki se bode rešilo v korist najširšijh ljudskih slojev. NaŠ rojak minister dr. Kramer je že stopil z raznimi državami v zvezo, da sklene I njimi ugodne trgovske pogodbe. Smo gotovo na potu zboljšanja dosedanjih go- spodarskih razmer. Posestnik HamerSaK jc po končanem govoru dr. Gosaka iz- razil željo, da bi tudi druge strankc so- delovale v vladi in pomagale pri delu. Razpisale bi se naj občinske volitve, ker mnoge občine vladajo nezanesljivi eTe- menti. Dr. Gosak pritrdi izvajanjem pred- sednika ter izjavi, da je bilo to ves cas stališče JDS in je šc sedaj. V dokaz je prečital odlomek članka iz Slov. Narocla z due 22. avgusta 1919, ki se glasi; »Go- spoda, mi ne prosimo, ini zahtevamo : da se združijo v delu vsi, ki jim je ljuc{- stvo in domovina resno mar. Mi ponav- ljamo: Nimamo pravice žrtvovati stran- kin interes narodnemu. Zato pozivamo k skupnemu delu vsTed tega svojega prc- pričanja in ne zato, kcr se čutimo slabe. Če bomo sami, bomo delali sami. Posku- siti pa hočemo vse, da delamo vsi, vsaj ona dela, kjer in dokler sc strinjamo. Tn naglašamo, da nima nikdo pravice, nas pri tem ovirati.« Prisotni kmetje so glas- no odobravali to pravilno stališče JDS. Konečno se jc sprejela n^slednja resolu- cija: »Javni shod JDS pri Sv. Urban» pri Ptuju pozdravlja novo vlado v nadi, da kmalu in dobro reši važna gospodar- ska vpraganja. Zeli, da se razpišejo oh- činske volitve, ker mnogc občinc vodijo nezanesljivi elementi.« Nato se je zaklju- čil shod z žcljo, da sc uresničijo Perspek- tive, ki jih je nudil poslušalcem govornik. CELJSKE NOVICE. Za slovensko glasbeno šolo v Celju. Od preobrata novembra lanskega leta do danes se je izvršilo v Celju na vseh poljih, bodisi na kulturnem, na- rodno gospodarslcem, šolskem itd. obilo dobrega, koristnega in lepega dela. Ni se pa do danes ničesar storilo, da si ustanovimo v Celju svojo Iastno glas- beno šolo ter naši mladini nudimo priliko, da se tudi v tej kulturni panogi spopolni in pomaga pripeljati slovensko glasbo do tistega ugleda in veljave, ki ji gre po njenem notranjem še neod- kritem bogastvu. Nemška glasbena sola v Celju preneha delovati, šolski pro- stori so na razpolago novi glasbeni šoli, inventar istotako. Čas je torej, da se glede ustanovitve slovenske glas- bene sole nekaj ukrene. Dovoljujem si vabiti vse dobre, za kulturo in pro- cvit plemenite stvari vnete celjske in okoliške Slovence, da se udeležijo u- stanovnega občnega zbora v sredo, 3. septembra 1919 v mali dvo- rani Narodnega doma ob 20. uri zve- cer, da pomagajo položiti temeljni ka- men ponižni kulturni stavbi, iz katere naj nastane ponosen hram plemenite umetnosti. Na delo, bratje in sestrel Resno delo je pravo veselje. Mirko Gruden. Burko »Span ska muha« uprizorl Dramatično društvo v Celju pod vod- stvom g. Povheta, člana Nar. gledališCa v Ljubljani, v soboto 6. sept, v Celju, v nedeljo, dne 7. sept. \ Rogaški Slatins. Opozarjamo občinstvo v Rog. Slatini, da si pravočasno preskrbi vstopnice. Gotov procent izobrazbe in družab- ne dostojnosti bi pač moral vsaj na zunaj pokazati vsak naš politični in tudi drugi uradnik. Zadnjič smo priobčili notico o kastovstvu, ki ga je uvedel v Celju ga- tovi krog gospodov uradnikov napram drugemu uradništvu kakor v zasmeh de- mokratizmu in stanovski solidarnosti. Se tisti vcčer pa se je cden gospodov urad- nikov znescl nad nami s tem, da je na- pram tretjim, celo neprizadetim, osebam vpil zasmehovalno: »Zivijo Nova Dobai živijo urednik Spindler! Zivela kuhinja za srednji stan! Živcl sodni svetnik!« — In to v tonu, da so se trezni ljudje zgražali. Tcmu gospodu povemo čisto odkrito In brez ovinkov, da smo takega obnašanja pač bili vajeni od nemškutarskih pocest- nih pobalinov, nc pa od slovcnskih poli- tičnih uradnikov. In s tem: clara pacta — boni amici! Obrtni sestanek prihodnji četrteJc, dne 4. septembra ob 8. uri zvečer se vrgi pri g. Poderžaju na Brcgu. Predava g. Ivan Rebek o pogajanjih v Beogradu glede izvozne in uvozne carine. — Ob- česlovcnsko obrtno društvo v Celju. Novo slovensko trgovlno v Celju je otvoril na kralja Petra cesti (poleg gostilne Branibor) g. Janko BoŽič. Zasačena tatova. Eden tat ustre- Ijen. 30. avgusta ob 6. uri je bila po- licija obveščena, da so si neki tatovi skrili razno ukradeno blago v uti bllzu Seidlovega studenca ob Savinji in ho- teli pobegniti. Ker klici straže niso po- magali, je eden stražar ustrelil v zrak, nakar se je eden izmed tatov ustavil in so ga ujeli, drugi je pa plavat na- prej. Drugi v smeri proti njemu oddani strel ga je zadel in so truplo stražarji spravili na kopno. Dognalo se je, da sta bila tatova brata Franc in Janez Tevžič iz Sv. Ruperta pri Gomilskem, ki sta se že delj časa klatila tod okrog, živeč od tatvine. Fr. Tevžič je šele 15. jul. prišel iz enoletnega zapora. Njego- vo truplo so 1.tm. pokopali na mest- nem pokopališču, Janez je pa pod klju- čem. Oba sta v noči od 29. na 30. avg. pri Francu Satncu na Ložnici u- kradla vozno plahto, ki sta jo name- ravala prodati. Trgovski sestanek se vrši v me- secu September in oktober vsak četr- tek v gostilniški dvorani Narodnega doma. Na dekllški meščanski Šoli v Celju je za šolsko leto 1919/20 kot strokovni učitelj nameščen Gvidon Klier. Nemški učitelji na slovenskl me- stni šoll. Zadnjič je dopisnik v »Novi Dobi« našteval nekatere grehe učitelja Wolfa. Še več pa jih ima na svoji vesti njegov tovariš Kodella, ki je prošlo šolsko leto zastrupljal mladino v nemško šovinističnem duhu, še več pa zabavljal po mestu čez Jugoslavijo, »Novo Dobo« in — vladne naredbe, češ, naj se vsi ti ne vesele predolgo svoje oblasti. Ali res čaka ta mož, da ga Višji šolski svet v Ljubljani vrže čez mejo k bratcem, po katerih toliko hrepeni njegovo srce? Amerikanska obleka za najrev- nejše sloje. Mestni magistrat celjski je sprejel iz Amerike 1 zaboj raznih starih oblek za nairevnejše sloje mesta Celja in občine okolice Celje. Vsaka stranka iz občine okolica Celje, katera hoče biti deležna te akcije, mora seboj prinesti potrdilo pristojne občine, da je brez posestva in premo- ženja in res podpore potrebna. Zgla- siti se morajo pri aprovizaciji mestnega magistrata, kjer dobijo izkaznico, s ka- tero prejmejo po 1 komad od te ak- cije. Ostale občine, kakor n. pr. Pe- trovče, Škofjavas, Teharje itd. so od te akcije izključene. Gospodarski urad okraj. glav. v Celju nam javlja, da sladkorja za vku- havanje in industrijskega sladkorja ni več, ter je vsako povpraševanje po njem brezuspešno. Me/. 95 »NOVA D 0 B A« Strati 3. »Javen pozlv poverjeništvu za javna dela In poverjeniStvu za pravo- sodje.« K tej v zadnji številki objav- Ijeni notici smo sprejeli: Podpisani kot prizadeti opomnijo na od neznanenam strani v 94 številki Nove dobe pod gomjim naslovom priobčeni članek, da je samo cinkarniški uslužbenec Divjak Ivan prišel k podpisanim z zahtevo glede pristopa k organizaciji soc. dem. stranke. Oovedič, Hrušovar in Košec. (Op-ur.: Očitek, ki smo ga po deloma napačni informaci naperili proti ostalim dvem, torej odpade. Na dejstvu samem pa ta omejitev ne spre- meni ničesar. Dejstvo ostane, da je pri- se] k navedenim Divjak Ivan v imenu soc. dem. stranke in zahteval njihov pristop k tej stranki z izrecno pripom- njo, dajih sicerstrankalahko ktemu pri- sili. To je dejstvo in to dejstvo pomeni — kar smo povdarili! — terorizem, proti kateremu se bomo borili, naj prihaja s te ali one strani. Mas poziv na oba poverjeništva torej vzdržujemo!) Biizu 900 naših ujetnikov iz March- trenka (ujetniškega taborišča) se je pripeljalo v noči 30. na 31. avg. v Celje. Prišli so izstradani, razcapani in bosi. 0 postopanju Nemcev z niimi v tabo- rišču pripovedujejo naravnost gorosta- snosti. Okrog 400 teh revežev se je odpeljalo naprej proti Ljubljani. Da se napravi konec neumestnim govorlcam. Med obrtniškimi in drugimi krogi v Celju in okolici se je že delj časa širila govorica, da Lveza slov. trgovcev pri razprodaji bencina in dru- gih stvari dela neopravičene dobičke in ne postopa pravilno. Da se zadeva vsestransko pojasni, smo svoj čas pri- občili »poslano« g. Fr. Mahena v pre- pričanju, da bodo kompetentni činitelji podali na to »poslano« pojasnila, ki bodo spravila s sveta neumestne in neutemeljene govorice. Sedaj smo spre- jeli od odseka za prehrano v Ljubljani siedeče pojasnilo: »Kontingent bencina in mineralnega olja |e odsek za pre- hrano razdelii, vpoštevajoč razpoložljivo množino blaga in Stevilo prosilcev. Od- kazalo se je dosledno le za enomeseč- no potrebo in porabo, ker dohajajo transport'! iz Poljske v presledkih. Ka- korje iz tuuradnih zapiskov razvidno, je g. Mahen prosil za osem sodov bencina, aodkaza- li so se mu v tozadevni seji le 3 sodi. O kakem samolastnem postopanju Zveze slov. trgov- cev torej ni govora. lmeno- vana Zveza je oddajala bla- go po našem razdelilniku in po naših nakazilih. Glede ma- zilnega olja pripominjamo, da nam kakovost sploh ni bila znana in smo za prvo potrebo vzeli pri poljskin tvornicah, kar je bilo momentano sploh na razpolago. Olje, ki ga je pro- dajala Zveza slov. trgovcev v Celju je bilo cilindrovo olje. Cene bencinu, ka- kor sploh vsem mineralnim produktom je določil odsek za prehrano in sicer za težki bencin 5 K za kg in lahki 9 K za kg v nadrobni prodaji. Ta cena velja v Ljubljani, kakor tudi v Celju.« TRGOVINA, ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Živinozdravnik BAŠ. Zdrayljenje živine. (Dalje.) Kadar se bodo kmetje resno pe- can z izbero piemen in plemenjakov, z najboljšim in najcenejšim načinom krlmjenja, pametnega dela, snage in zopet snage, z najcenejšim in najbolj- §im zidanjem in urejevanjem hlevov, kovači s kovanjem, mazači z mazan- jem samega sebe in svoje živine, polje- delci s pridelovanjem poljskih pridel- kov, tedaj kmet ne bode čutil potrebe po kaki znanosti zdravljenja in jo bode radevolje izročil poklicanim. Iz tega je razvidno in upravičeno, da ne mislim razpravljati na dolgo in široko o raznem zdravljenju raznih bo- lezni, tudi ne mislim podati pouka o prvi pomoči pri bolezni, ker to je isto, ampak podam le nekaj splošnih navo- dil, ki jih naj in lahko vsak ve in iz- vrši prej, predno gre klicat »takoime- novanega« soseda. K navadnim potrebam cnage spa- da, da se živad osnaži, otre s slamo in pokrije in vendar je tudi to prvo in najboljše, kar moremo napraviti živali, če oboli. — Naj se pojavi bolezen ka- korSnakoIi, treba je živad dobro otreti s slamo po celem telesu, od glave do nog in repa, kar vzame dobre četrt ure napornega dela, in jo pokriti z na- vadno odejo ali kocom. Otreti se mora živad, tako da je suha in ne več potna, kar je posebno naporno, če konja grize in je pri tern tudi edino zdravilo, ki dostikrat že samo pomaga. Otrenemu in odetemu konju in govedu se da jesti lepo seno, svinji pa sveže trave in mrzle vode, in pa mir, počitek. S tern je po večini tudi Že oprav- ljena prva pomoč, ki je mogoča, po- trebna in neškodljiva pri vseh boleznih, zdravljenia se pa naj loti kmet le, če konja grize, govedo napne in pri pra- vilnem porodu, ker samo v teh sluča- jih je pomoč potrebna in mogoča. (Koncc prih.) Srbsko nakupovanje plemenske govedi v Sloveniji. Olavna zveza kme- tijskih zadrug namerava v kratkem v naši pokrajini nabaviti plemenska go- veda za one tamošnje živinorejce, ki so med vojno prišli ob živino. Ker je ravno vnočevanje plemenske govedi izredne važnosti za bodočnost in pov- zdigo naše živinoreje, priporočamo vsem živinorejcem, živinorejskim zadrugam in drugim kmetiiskim organizacijam, da gredo tern nakupovalcem pri na- kupovanju in prevažanju živine koli- kor mogoče na roko. Izvoz iz Jngoslavlje — sarao zo dobro valuto. Odslej se sme gla- som odredbe centralne uprave izvažati iz naše države le proti zdravi valuti. Ta omejitev velja tudi za vino, žganje, jabolčnik, koruzne storže in vinske drože, kateri predmeti so se doslej lahko izvažali proti plačilu izvozne pri- stojbine brez omejitve glede valute. Izvoz medu, Ianenega semena, malin in drugega jagodičja pa je sploh pre- povedan. Falzlfikati dvekronskih bankovcev. V zadnjcm času se pojavljajo čim pogo- stejc novi dvekronski bankovci. Ti ban- kovci utegnejo biti ogrskega izvora, so pa le falzifikati. Ker jih samoobsebi u- mcvno ni mogoče priznati kot plačilno sredstvo, opozarja se občinstvo, da jih ne sprejema. Falzifikate je spoznati de- loma iz številk serij. Pri pravih bankov- cih niso tisočice številk višje kakor I, pri ponarejcnih so tisočice nižje in viŠJe, na pr. 0021, 7392 itd. Pri pravih bankqv- cih so embleme kakor avstrijski orel v nemškcm tekstu, ogrska krona in črke OMB v ogrskem tekstu jasnl, precizni in temnosivi, dočim so falzifikati jako bledi in ncjasni. Pri neka- terih manjka valovita mreža na ncm- ški strani. Posebno slabo izdelani' so na falzifikatih ženski obrazi. Rudeče barvl- lo jc v obče jako živo in papir mnogo bolj bel kakor pri pravih bankovcih. DNEVNE NOVICE. Zborovanje delegatov spodnještajer- skih občin, okrajnili zastopov in javnlh zavodov dne 11. in 12. kimovca 1919, bo, kakor vse kaže, zelo dobro obiskano. Za- nimanjc za zborovanje se opaža v vsen krogih. Dncvni red je tako obsežen, da bo vsc to gradivo le težko v 2 dneh do- vršiti, obsega pa vendarle najnujnejSe točke, glede katerih je jasna beseda in ureditev neodložljiva. Iz došlih prijav Je že danes razvidno, da bodo zastopann vsa povcrjeništva, vsi oddclki deželne vlade. Udeležbo po dclegatih sta tudi 2c obljubila ministra notranijh del in trgo- vine in bo sosebno zastopnik ministrstva trRovine poročal glede likvidacije trgov- sko-obrtnc komore v Oradcu. Pozivlja- jo se občine in okrajni zastopi, da tesa važnega zbora nikakor ne prezrejo, ker se bo baš tukaj odločalo v mnogih ozirlli definitivno o,bodočem položaju sloven- skega Štajerja. Okrajni zastopi naj za sc- be in za podreiene občine čimpre) naznn- nijo semkaj število udeležencev, da sc zamore zasigurati prenočišče, za katero bode sicer v zadnjem hipu jako tež&o skrbcti. Tudi bo potrebno, da okrajni od- bori izrecno pozovejo obeinska zastop- stva na udeležbo in jih opozorijo navaZ- nost zböra. — Predsednik likvidacijske komisije za Štajersko. Vojaški vpoklici. K orožnim vajain sta pozvana letnika 1886 in 1887, prvi na dan 22. sept., drugi na dan 5. sept. Cute se, da bo odpuščen lctnik 189S in scccr moštvo s priimkom začetne Crke A c7o M dne 8. sept., ostalo dne 20. sept., sevc- da le ono moštvo, ki se je pravocasno odzvalo pozivu meseca januarja. Po neoraejenl vladi v Sloveniji hrc- peni dr. Korošec in njegova stranka. Za- to se je zdaj obesil Protiču na frak, ki mu je tako rteomejeno moč za slučaj, da pride radikalna stranka zopet na krmilo, brcz dvoma tudi obljubil. Protič je star politieni lisjak, ki mu je dobro vsako sredstvo, da se obdrži na moči. Dr. Ko- rošec pa čuti, da se počenjajo njegovl stranki majati tla pod nogami, zato hoce dobiti v Sloveniji vso oblast, da bi niogef s terorizmom zatreti gibanje nevarnih mu strank. Zapomnita pa si naj Protič in dr. Korošec, da je vsak lok — preveC napet — počil. Kolekujte prošnje! Prejeli smo: Ker morajo biti na podlagi zakona o taksah, člen 15, vse prošnje osebnega značaja kolckovane z 1 K 50 vin., a se še sedaj po veeini vlagajo take prosnjc nekolekova- nc v rešitev, objavlja 45. pukovska okrožna komanda, da se v bodočc neko- lekovanc prošnje ne bodo upoštevale. Služba zokroznega zdravnika Če razpisana za zdravstveno okrožjc Qor- njigrad. Prošnje do 20. sept, na zurav- stveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Enoletni ženski trg. tečajse otvorl s prihodnjini solskim letom zopet na ljubljanskcm ženskem liceju. DOPISI. Sv. Rupert pri Gomilskem. Radi vc- selice v Latkovivasi se vrši vrtna vesc- lica pri Sv. Rupertu namesto 14. dne 21. septembra. Qasilno društvo v Braslovčah prl- redi v ncdeljo, dne 14. septembra veliko vrtna veselico, kar blagovolijo sosedna društva npoštevati. Gornjigrad. Kmet. zadruga začne s 1. sept, delovati. Radovedni smo, kako sc bodo vedli zadružniki-kmetje, ker od tega je odviscn obstoj zadrujce. Bralno društvo v Gornjemgradu po- novi v nedeljo, dne 7. tm. narodno igro »Veriga«. K mnogobrojni udeležbi uljud- no vabi odbor. Ljubno. Dne 22. avg. proti 18. uri je v naših gorah napravila toča o^rotnrto škodo. Najbolj je potolkla del Sv. Primo- ža, Podpianino in Mrzli vrh. Toča je pa- dala celo uro in bila ponekod debelosti kurjih jajec. Ležala je §c čez 3 dni. Sko- da, ki se je približno cenila, znaša okoTi pol milijona kron. Dotični kmeti so hudo prizadeti, ker jim je toča potolkla vsc pridelke. Nujno potrebna je državna po- inoč. Za Hausenbichlerjcvo kočo na Mrz- lici se je nabralo v Hrastniku in v Tr- bovljah 684 K in sicer na nabiralno polo 8. Iv. Kramarja v Trbovljah 297 K, na polo g. gimnazijea Cirila Golouha v Hra- stniku 94 K, na, polo učenca meščansKe sole Vladka Roša v Hrastniku 133 K, a med člani »Lovskega društva Jelencc« jc nabral g. Letnik v Trbovljah 60 K In g. Učakar v Hrastniku 100 K. Popravilo planinske koče so prcvzeli nekateri rr. iz 2alc«, katerim se izroči nabrani znc- sek. M. R. Koncert v Rog. Siatfni. Slavna slovenska koncertna pevka g. Pa via Lošetova priredi v Rogaški Slatini v petek, dne 5. tm. s sodelovanjem skladatelja g. L. M. Škerjanca koncert s prvovrstnim, izbranim programom. Hrastnik. 2c nekaj easa sem vlada- jo pri nas zelo nesigurne razmere, ropi, umori in tatvine so na dnevnem redu, ves trud orožnikov brez koristi, poštcu človek si skoro nc bo žlvljenja varen. Kriv je v prvi vrsti alkohol, saj imamo v Hrastniku pri 3—4000 prebivalcih 20 go- stiln in 20 točilnic čez ulico, torej 40 go- stiln. In pri tern gre naša oblast šc tako daleč, da daje koncesije ljudem, ki so v najintimncjših zvczah z zaKrizcnimi rc- negati in katerim se je radi nezanesljl- vosti celo pod prejšnjhn. režimom kon- cesija odvzcla. Kam plovcmo?! RAZNE VE8TI. Redna zračna vožnja med Pari- zom in Londonom je od 25. tm. naprej uvedena. Letalski promet je za enkrat za osebe in zavoje. S 1. sept, se uvede enak promet med Brusljem in Parizom, začasno trikrat na teden. Zračna vožnja med Parizom in Londonom znaša tja in nazaj 5 in tričetrt ure. Proti naseljevanju tujcev v Ze- dinjenlh državah. Predsednik Wilson je v posebni poslanici kongresu zahte- val, da ohranijo najemninski zakoni, ki so veljali med vojno, svojo moč še leto dni po podpisu miru, da se tako zabrani naseljevanje tujcev v Zedinjene države. Za 80.000 K vina se spije vsako noč v palači de Dance v Berlinu, kjer se vrše največje zabave berlinske go- spode. Po ulicah Berlina pa tava na tisoče ljudi, izstradanih in brez strehe. Zadnja popo&ifia Cincanje vrhovnega zavezniškega sveta. — Radgona prisojena Nemški Avstriji? LDU. Dunaj 30. avg. »N. Fr. Presse« poroča iz St. Germaina: Glede Sp. Sta- jerske odpade vprašanje kompromlsa glede ljudskega glasovanja za Radgono. LDU. Ljubljana 1. sept. Od 25. avg-. napreč so Italijani v zvezi z Nemci širili vest, da je za Maribor sklcnjcn Plebiscit. Stvar je bila izmišljcna. Res je Tittonl predlagal plebiscit za sodni okraj Mart- bor, Tardieu pa za pol. okraj Maribor. Ker so izgledi takega plebiscita za Nem- ce bili slabi, se je zavczniSki svet baje odločil, da reši Avstriji vsaj Radgono in levi breg Mure. LDU. Pariz 31. avg. Agence Havas javlja: Besedilo mirovne pogodbe z Nem. Avstrijo, katero je odobril vrhovni svet zaveznikov, ne prinaša v teritorijalnem oziru nikakih bistvenih izprememb. Rad- gona je prisojena Nemški Avstriji. Jugoslovanski list na Dunaju. LDU. Dunaj 31. avg. Kot priloga ?e- škega lista »Vidensky Dennik« je pričel izhajati jugoslovanski list »Naša sloga«, za enkrat dvakrat na teden. Vrhovni svet zaveznikov odklonil zdru- žitev Nemške Avstrije z Nemčijo. LDU. Berlin 1. sept. Vrhovni zaver- niški svet je sprejel določbo, po kateri sc Nemška Avstrija brez dovoljenja Zvezc narodov ne sme združiti z Nemčijo. Da sc prepreCi združitev, se Nemčija potom posebne spomenice pozove, da odstrani iz svoje ustave člen 60. Pohod zaveznikov proti Petrogradu in Moskvi. LDU. Berlin, 30. avg. Agence Ha- vas javlja: V kratkem se prične kon- centričen pohod zavezniških čet proti Petrogradu in Moskvi. Udeleži se ga 350.000 zavezniških čet v zvezi z ruskimi protiboljševiškimi četami. T o naj bo kompromis! LDU. Vel. Bečkerek, 31. avg. Bukareški listi prinaSajo 30. avg. brzo- javko iz italijanskih pol. krogov, gla- som katereje Italija pripravljena spre- jeti kompromisno rešitev reäkega vpra- šanja; Reka pripade Italiji, pristanišče pa postane svobodno in bi ostalo 99 let podn adzorstvom Zveze narodov. Cakajo.kaj poreče Wilson. Rumuni v zasedenem Banatu. LDU. Vel. Bečkerek, 31. avg. Rumunska vojna sodišča v Banatu ob- sojajo kar kupoma one, ki so obtoženi razžaljenja rumunskega naroda bodisi potom Sirjenja vesti o kretanju armade, izjav proti rumunski okupaciji itd. LDU. Vel. Bečkerek, 31. avg. Rumuni so na Erdeljskem in v zase- denem Banatu odredili novačenje za vse mladeniče brez razlike narodnosti. LDU. Beograd, 31. avg. Cle- menceau je brzojavil rumunski vladi, da mirovna konferenca ne bo pripu- stila nikakega kršenja od nje dolo- čenih mej v Banatu. Rabljene SHS znamke in druge kupuje v vsaki množini Fritz Jakowitsch Celje. 3-1 Stoles žimnice9 razno pohištvo in tapctniške izdelke ima v mnsi-, Marija Baumgartner Gosposka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in solidno. Učenec iz boljše hiše, zmožen slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgo- vino z mešanim blagom. Anton Krauts- dorfer, Slov. Bistrica 1300 2—1 2 bosive iz hrastovega Iesa 1 m 20 cm visoki in 1 m 15 cm široki proda Krušič kavarna v Celju. 1299 2—1 Štev. 6885/19 " Razglas* Vsi prodajalci živil se opozarjajo na naredbo osrednje vlade St. 609, Uradni list deželne vlade za Slovenijo št. 157, s katero se je izdal pravilnik za prodajalce živil. Mestni magistrat celjski, 29.8.1919, Za vladnegä koinisarja: Dr. Fohn. Siran 4, »NOVA D O B A« Stev. 95 „L&STNI DOM* reglstrov&na kre- ditna in stavbena Kadruga z om, zav. V CELJU Pre&ernova ullca št. 1§. sprejema hranilne vloge ta Jib obrestnje po /«Sll 01 \ irl In pol od alo \*^ 2 0/ Karol Vanič» Celie Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. 30 in 50 mm debelega ima na prodaj okoli 2000 kg Frančiška Juvan, Savina, Ljubno. 1290 2-1 Proda se nov šivalni stroj jako fin in dober. Vpraša se v gosposki ulici St. 34. 1285 1 ProdojslliQ se išče takoj pri Maks-u Slössl, 1286 trgovina z usnjem. 2—1 Komisijonelna prodaja starih koles in starega železa se vrši v sredo, dne 3. septembra ob 9. uri v taborišču na Sp. Hudinji. 1291 1 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem svojo delavnico prestavil iz posojilr.ične hiše v Zavodno št. 38. Florijan Rahle itiizar« 1292 2—1 Ivan Oečko, Celje kupuje laneno seme, vosek, strd in prazne steklenice v vsaki množini ter po najvišji ceni. 1298 —1 (2«»m|a sibečico, kraste, lišaje uniči %*«l™J€?f pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček ^a eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poStnine prosto. Prodaja in razpošilja s poSto lekarna Trnköozy v Ljubljanl, Kranjtko. 615 34-34 PPnSlinn44 Gregorčičeva „L. 1.11^11/11 ulica št tl| otvorjen s 1. septembrom. Abonement v hiSi in zunaj hiše, sprejme se tudi ena učenka. 1274 2—1 Rlepopshega ufcnca, \:t"X okolice takoj sprejme Franc Tašker, kleparski mojster v Celju. 1295 2—1 Sprejmeta se na hrano In stanovanje dvc deklici ali dva dijaka. Na razpolago je tudi uporaba glasovirja. Vpraša se v upravi Nove Dobe. 1264 3—2 Lepo stanovanje s 3 sobami in vrtom se zamenja za večje. Pojas- nila v udravništvu. 1269 —2 Suhe gobe, kumno in druge deželne pridelke kupuje Sever & komp., Ljubljana 1250 10-3 Dl|ak II. gimn. razreda išče stanovan* |e In hrano v kaki dobri hiši. Ponudbc naj se pošljejo na upravništvo Nove Dobe. 1263 3-2 Ivan Raunihar 167 104-86 C©1JG kupuje po najvišjih dnev- nih cenahfi laneno seme, suhe gobe, strd in vosek. HotBl-rBstauröcijfl]04 - BflliKfln priporoča dobro kuhinjo in izvrstnavina ter ima dnevno sveže pivo v sodčkih, Na razpolago je klubova soba. Usak dan Koncert. Raznašalka ali raznašaiec „Nove Dobe" se takoj sprejme. Živahne korespondence in znanja z ena- ' ^mL> klmi gospodi želijo „lucifer", zQRfyc „hudlč" in „ikratelj". Ponud- be na pogtno ležeče. „N. N." 126U3-2 ter vse druge vrste so v vel. množini došle. Konfeti za veselice. Go» 8 LBShQUseh Celje. 1283 3-1 Sedlarska in tape« fapska delavnica j0 f ^ 245 104-66 W%IJ%^ ulica stev, 16. StQtibeira in golont. bleporsha obrt A» Josta raam. 243 104-66 Celje, KraBja Petra c> G (nasproii „bclega voia*') Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Naznanilo Slavnemu občinstvu v Celju in okolici najuljudneje naznanjam, da sem z današnjim dnem otvoril novo špecerijsKo Irgovino v Celju, Kralja Petra cesta zraven goslilne Branibor (preje Kaiišnik) in zagotavljam, da si bom v vsakem oziru prizadeval, cenj. odjemalce vedno z dobrim blagom in solidnimi cenami postreči. Za obilni obisk se toplo priporočam Janko Božič irgovec v Celju, Kralja Petra cesta. Odvetnih dr. Matej Oscnjah naznanja, da se je preselil iz Oradca v Maribor in da ima svojo odvelniško plsarno v Marijinl ulici si. 10 (poprej pisarna dr. Karla Faleschinija). Telefon št. 112. v družbi: odvetnik dr. Vranjo Lipold. Odvetnih dp. Franjo Lipold naznanja, da se je preselil s svojo odvetnišKo pisarno v Mariboru iz «Freihaus-ulice St. 2 v Marijino ulico si. 10 (poprej pisarna dr. Karla Faleschinija). Telefon št. 112. v dmžbi: odvetnik dr. Matej Osenjak. Mlalilnice, gepeljni in slamoreziiice r^!!?!i!!!iL5i??5l5 v veletrgovini z železnino „Merkur" Peter Majdič, Celje. 1275 3-1 Gosiilna v Mar. domu v Celju ic „juiü rokah in zajamčeno je cenjenim gostom, da bodo vedno solidno in najboljše postreženi. Dobra kuhinja, vedno sve2e Dclniško piyo in pristna štajerska vina naj zvabijo vsakogar k nam. Sprejemajo se abonenti na hrano. Za obilni obisk se priporočata Ivan in Ana Černe. 1204 12-3 lUlcilrn pšenico, koruzo, iiBVi^v^ ječmen, rž,otro- be, fižoB in druge poljske pridelke in sadje ponudi na deb el o samo kompletni vagoni. Ivan Dumič, 1198 Zagreb, Zrinjevac 15. 8-6 V gostilni Julčič" pri Zidanem mostu se toči pri- stno haloško vino in laSko pivo. Dobe se tudi vedno mrzla jedila. Priporočata se za obilen obisk Mil in Franja Leder. 1276 3—1 Izdelovanje vseh vpst čevljev od prippostih do najfinejöih po dnevnih cenah 46 104-67 Hud. Zontii Celje (blizu kolodvora) Kocenova ulica štev. 2. Enrol Miwß priporoča špBCBFijsHO biagoier vsahoyrstne barge za pblehe, s hate- Fimi si lahho vsahdo barva vsahoyrstno blago satn. 242 104-63 251 ••• <~ S2~^ VittKo 5tavbn& podjetje in trgoiina z Icjom LaVa $Ut 22 pri Ccljo Qosnisno" 9?BRflniBOR priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244104-59 A. Robek.