^ORAKr
OSNOVNA ŠOLA
OLGE MEGLIČ
PTUJ
OSNOVNA ŠOLA
OLGE MEGLIČ
PTUJ
PRVI KORAKI
/It
tv^A^
o.N
/domoznanski
^ ODDELEK ■>l
r U A
GO'/4^9 io, n{ Xo/i{
IZBRALA IN UREDILA: Vera Golob
OPREMA: Leonida Kralj ODGOVORNI UREDNIK: Ervin Hoj ker ZALOŽILA IN IZDALA: OŠ Olge Meglič Ptuj, Prešernova 31
NATISNILA: Tiskarna Polajžer, Ptuj PRELOM STAVKA: HighBit, d.o.o., Ptuj NAKLADA: 500 izvodov
Po mnenju ministrstva za kulturo RS z dne 26.1.1195 št. 415-17/95 sodi knjiga med proizvode, za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov in storitev.
februar, 1997
VSEBINA
TAKO LEPO JE ŽIVLJENJE	4
TO SEM JAZ	5
DVE VRTNICI	6
VETER	7
SRCE	8
SESTRICA TINA	8
P RA VI GOSPOD SI UMIVA ZOB PO ZOB	9
JUTRO	10
ŠOLAR	10
PRIJATELJI	11
BOŠKO NOSKO	11
NAŠ KUŽA	12
RIK	13
MOJ PASJI PRIJA TELJ	14
MOJA MUCA	14
RACA BELOTACA	15
PROŠNJA	16
PADAJ, PADAJ	16
KOSTANJČEK ZASPANČEK	17
ZIMA, ZIMA BELA	17
SNEG	18
SNEŽAK	19
POMLAD	19
POMLADNA	20
POZDRAVLJENA, POMLAD	21
NOČNA	21
HITEN HIT	22
TEŽKA VPRAŠANJA	23
LJUBEZEN	23
PUBERTETA	24
NAROBE SVET	25
SRCE	26
KAJ MI MAR	26
ISKANJE	27
TAKO LEPO JE ŽIVLJENJE
Ko potok teče, žubori, ko mlinar melje, žubori, ko kolo se vrti, žubori.
Ne žubori samo potok, žubori tudi reka, ki se nikoli ne upeha.
Žubori tudi morje, ko se vidi obzorje.
Tako lepo je to življenje!
Nataša Berghaus, 8. d
TOŠEM JAZ
Morda še kdo ne ve?
Sem Maja iz 3. c.
Imam modre oči, svetle lase in dobro srce.
Rada pojem, se učim, plešem in se smejim.
Takšna sem od jutra do noči. Kdor mi ne verjame, naj se v OLGICI v šestnajstki oglasi.
Maja Skočir, 3. c
DVE VRTNICI
Vrtnica stoji v vazi na mizi in gleda: v njeni glavi je praznina bleda, v srcu bolečina, ki razjeda.
Vrtnica raste na vrtu in gleda v svet:
v srcu je naval besed,
njene misli pa imajo nek smisel, polet.
Vrtnica v vazi je cvetela, gledala inovenela. Zakaj je ovenela?
Da si tega ni želela, nihče nikoli ne izve.
Vrtnica na vrtu je tudi cvetela, gledala, a ni ovenela.
Pustimo torej vrtnico na vrtu rasti, pustimo mislim poleteti in pustimo srcu naval besed izpeti.
Maja Majcen, 7. b
VETER
Sprehajam se po poti.
Divji veter mi lase s čela odriva kar sproti in, še preden pripolzi, na mojem licu solzo posuši
in me vabi, naj ne mislim na tiste žalostne stvari.
Pleše in vrtinči se tako lepo, da vse tiste reči hitro pozabljene so.
In kmalu oba, veter in jaz, smejoč se vrtiva in ta smeh moje turobne misli izpodriva.
Eva Milošič, 6. c
Nuša Vrbančič, 8. a
SRCE
Srce je srce,
srce je lahko tudi kamen.
Če si prijazen
do človeka,
imaš prijazno srce,
če si pa hudoben,
imaš namesto srca kamen.
Kamen je hladen.
Če se spotakneš ob njega, padeš.
Anja Majcenovič, 6.c
SESTRICA TINA
Če k Tini prideš, se nasmejiš.
Če pri Tini si, se veseliš.
Če navihano sestrico imaš, nešteto poljubčkov ji daš.
Eva Fekonja, l.b
PRA VI GOSPOD SI UMIVA ZOB PO ZOB
Bakterija pada na vse strani, zobek pa te zelo boli.
Ce si ne umivaš zob, hodiš z luknjo naokrog.
Če hočeš biti pravi gospod, si moraš umiti zob po zob. Zato brž poišči zobno ščetko, da ti da zobozdravnica petko.
David Vnuk, 3.b

Nuša Urbančič, 8. a
JUTRO
Ko sonce zgodaj zjutraj vzide, ljudje se že prebujajo in v službo se namenjajo.
Otroci torbice zavihte na rame in že jih šolska pot vzame.
Zaspanci v posteljah še poležijo, čeprav kasneje po opravkih hitijo.
Tako začenja se novi dan in naslednji dnevi prav tako, pa čeprav vsi ne potekajo gladko.
Eva Fras, 6. b
SOLAR
Zjutraj vstanem še zaspan, se umijem, se oblečem in hitim v šolo vsak dan.
Tam učim se, berem, pišem, risbice rišem.
Jure Majcenovič, l.b
PRIJATELJI
Vsi prijatelji eno smo.
Kadar se razidemo, nikdar se več ne vidimo, v naših srcih je prav hudo.
V naših srcih je hudo, le skromna pisma nam povedo, kako dobri prijatelji smo.
Erika Podgoršek, 6. a
BOŠKO NOSKO
Nekoč je bil en Janez bos, imel je velik nos.
Ker je bil vedno bos, mu je iz nosa kapljala rosa.
Vsi so ga klicali Boško, raje bi mu rekli Nosko.
Živa Rokavec, 3. b
NAŠ KUŽA
Naš kuža je falot, nam skočil je čez plot, pa smo ga ujeli, z vrvico pripeli.
Zdaj grize, laja, praska, da čisto je brez glaska.
Naš kuža je falot, nam skočil je čez plot.
Matija Gojkovič, J. a
j d • ifc 'm
II
^ ' t'
Rafaela Šenveter, 8. a
RIK
Črnobeli kuža Rik najlepši kužek je ta hip.
Zgodaj zjutraj že zalaja, že ko sonce šele vzhaja.
Deda s Čapi kroglicami ga potolaži in že se Rik v uto splazi.
Ko pa pridem jaz na Breg,
kjer moj kuža je doma, vesela sva oba.
Z dedom gre na lov vsak dan, z lova pride lačen in zaspan.
Na večerjo pohiti, skledo sprazni en, dva, tri.
Ana Cenčič, 3.c
MOJ PASJI PRIJA TEU
Moj pasji prijatelj je vsakemu kos.
Kožušček ima črn, a v noge je bos.
V pozdrav mi zalaja in z repkom mahlja, ves žalosten je, ko ostane doma.
Renato Krajnc, 5. a
MOJA MUCA
Moja muca ves dan spi, vsako jutro me zbudi.
Ko me dolgo ni doma, moja muca žogico ima in čaka, da se z mano poigra.
Kadar vržem ji igračko, hitro prime jo s tačko, nato za njo se zapodi, rep visoko v zrak moli in jo v kotu sobe le dobi.
Iva Seničar, 5. b
RACA BELOTACA
Raca Belotaca v vodo je odšla.
Glavico sklonila, ribico ulovila.
Riba reče: "Joj,
Ta že ni prijatelj moj!
Ce pa je prijatelj to, naj spusti me v vodico. "
Uroš Šrah, 3.b
TrvT	
	==
*	X	
i .	rr ~' ~.	! i
	
Sanja Drevenšek, 7. c
PROŠNJA
"Zakajje človek takšen tiran?" se marsikdo sprašuje vsak dan.
Kako lahko ima odprte oči, pa ne vidi teh stvari?
Živali, ta čudovita bitja, ubija le za zabavo, ob njihovih smrtnih krikih se prijazno nasmehne:
"Ja, to bo kosilo tapravo. "
Mar ne uvidite, dragi ljudje, da človek in žival iz iste sta tvarine, da ubijate svoje brate, sestre nekrive, ki nič žalega nam nočejo, le ŽIVETI hočejo.
Tokrat ste mi le pustili do besede, zato rekla bom še to:
"Prosim, ustavite to."
Eva Milošič, 6. c
PADAJ, PADAJ
Padaj, padaj sneg, da bo bel naš breg.
Da naredimo snežake za nas otroke veseljake!
Karlo Pintarič, I.b
KOSTANJČEK ZASPANČEK
Kostanj ček zaspanček na veji visi in čaka na veter, da na tla ga spodi.
Glej, tu sem že jaz, ga urno poberem, da ne bo ga mraz.
Vanesa Debeljak, 3. a
ZIMA. ZIMA BELA
Zima, zima bela, vso deželo je odela, vse pod belo haljo skrila, sonce toplo daleč prepodila.
Zima, zima bela, rada je vesela, ples snežink je priredila, množico otrok razveselila.
Zima, zima bela, ti snežaka za moža si vzela. Tine smuča, Tone sanka, veselimo, kepamo se brez prestanka.
Matej Rus, 5. c
SNEG
Sneg beli naletava, snežinka se poigrava.
Otroci se ga veselijo, brž na sanke odhitijo.
S hriba v dolino se spuste, kolikor najbolj sanke jih nese.
Od veselja vsi norijo, snežne kepe na vse strani letijo.
Lička rdečijo, noski se rosijo.
Hitro se zvečeri,
močno utrujeni so otroci vsi.
Spanec kmalu jih prevzame, ostanejo le še lepe sanje.
A ko zjutraj se zbude, nekaj v glavo jim ne gre.
Sonce toplo jih greje, nič več ni snežne odeje.
Katja Kolednik, 5.c
SNEŽAK
Mali snežni možic zelo je vesel, ker burja in vihar oglasila sta se. Tiho le tiho, da se umiri, naj mali snežak se veseli.
Tanja Baškovič, 5. d
POMLAD
Spomladi rožice cvetijo in ptički priletijo, živali se prebudijo, drevesa zelenijo.
Otroci vsi na vrt hitijo, iz rožic vence si naredijo. Vsi v krog se zavrtijo in veselo vriskajo.
Kaja Solina, 3.b
POMLADNA
Izza oblakov sonce se iskri, oblačila zimska slačit nam hiti.
Hej, otroci, gremo se igrat, saj prišla je že pomlad!
Prebudila nas je iz zimskega spanja, veselimo se že vsi igranja.
Vanesa Debenjak, 3. a
POZDRAVLJENA, POMLAD
Grem v naravo pozdravit pomlad; se sonce mi smeje, saj njegov je čas.
Na drevesih mačice -puhasti plodovi brstijo ter svojo okolico krasijo.
Tam ob gozdu poleg j ase vse polno trobentic rase.
Ne daleč vstran se majhen zvonček sveti, ki želel bi peti.
Tudi tulipan
ponosno iz zemlje vzklije ter svojo barvno lepoto razlije.
Eva Fras, 6. b
NOČNA
Trije netopirji okoli cerkve letijo, ob polnoči zazvonijo.
Polna luna se ustraši, v oblake se zapraši.
Fantiček mirno spi, dokler ga sonce ne zbudi.
Matija Gojkovič, 3. a
HITE N HIT
Hiten hit, pravi hit, prava glasba, prava rit, če pa glasbe ni, hiten hit si ti.
Nika Veselič, 5.b
fil ^
TEŽKA VPRAŠANJA
Je ljubezen skrivnost?
Je!
Kdor pravi, da je, naj ljubi, pa bo občutil.
Je zaupanje skrivnost?
Ni!
Kdor pravi, da ni, naj zaupa, pa bo občutil. Ali bolečina boli?
Ne!
Kdor pravi, da ne, naj jo občuti, pa bo videl. Bolečina tako boli, a niti ne veš,
v katerem koncu srca tiči.
Anja Krasnič, 8.c
LJUBEZEN
Ljubezen ne pade z neba, ljubezen se ne proda, ampak prileti z neba angelček dobrega srca.
S puščico te ustreli in ti ljubezen podari.
Takrat postaneš vesel in srečen in nimaš nobenih skrbi.
Klara Ferčec, 6. a
PUBERTETA
V	puberteti se otroci spreminjajo v ljudi, odrasle in velike...
V	puberteti ne mislimo več na otroške igrice, ampak na norčije, ki jih uganjamo dekletom. Pojavijo se prvi mozolji, ki se jih vsak sramuje. Kljub temu pa priznajte, da je puberteta krasna stvar.
David Baškovič, 1 .c

^ ^	eur**1-'-
NAROBE SVET
Ko si star 11 let, je ves svet narobe svet.
Svet poln je ljudi,
ki so dolgočasni in čudni,
to so odrasli.
Ne veš, kaj bi počel.
Ce pa veš, ne veš, kje bi začel.
Ponedeljek je prava mora, ves dan se ti zdi,
kot da bi bil ujet med stenami zapora. Torek nadaljuje ponedeljkovo slavo, za učiteljice je zelo priporočljivo, če v torek zjutraj popijejo kavo.
V sredo doseže zoprnost svoj višek,
tečnarjenja odraslih imaš že dolg spisek.
Četrtek se le malo izboljšuje,
tolažiš se lahko, da je mimo že vse najhuje.
Petek je že sončen dan,
misli bežijo ti od pouka stran.
Sobota lepa, b-asna, vedno se ti zdi jasna.
Nedelja je zate pravi raj, tab-at nisi deležen nobenih graj.
In potem že spet in spet ponavlja se ta narobe svet.
Urška Kolar, 5. a
SRCE
Srce je polno trpljenja, srce je polno hrepenenja, srce je le eno, eno in edino.
Srce je šumenje in žuborenje, je sreča, je radost ali pa žalost.
Srce nam prinaša ljubezen - bolezen.
Dženana Bečirovič, 8. d
KAJ MI MAR
Gledala sem, nisem videla. Poslušala sem, pa nisem razumela. Ljubila sem, a nisem vedela zakaj.
Kaj mi mar, če se smeji!
Kaj mi mar, če gleda me v oči.
Igra se z mano, vem, in to boli.
Kako razjeda mi srce...
Ljubezen je minila.
Z njo tudi bolečina šla je, šla...
Ampak ostala je korenina, oklep,
ki je okrog srca,
kadar se mi kdo s?nehlja.
Nuša Urbančič, 8. a
ISKANJE
Tipam v svoji temi.
Dan za dnem iščem te...
Le kje si?!
Prosim, pokaži se!
Saj se mi bo še zmešalo od samote!
Ves svet je slep -razen mene.
Čeprav ne vidim z očmi, me vseeno boli, ker Noje srce trpi...
Zakaj nočeš moje pomoči?
Ko umirala sem, pomagal si mi, ko obupavala sem, tolažil si me. Rešil si med pred svetom.
In kje si zdaj, ko ti lahko povrnem vsaj del pomoči?
Pokaži se
in skupaj bova kljubovala ljudem!
Nuša Urbančič, 8. a


'


Domoznanski oddelek
PRVI koraki 1997
35868/1997
070.48 37(497.4Ptuj)
6011489
"D
£
COBISS Q
KNJIŽNICA IVANA