80
Dopisi.
V Gorici 1. marca. — x+y. — Opisal sem v dosedanjih pismih kolikor toliko tukajšnja italijanska poli-tiška organa „G." in „1." in v karakteristiko za njima stoječih strank dvoje dogodeb navedel — podobobor-stvo v mestnih ljudskih šolah in prisego mestnih učiteljic. — Napovedal sem pa v 1. dopisu, da hočem na podlagi teh glasil, teh političnih gorkomerov, presoditi sedanjo politiško situacijo med Lahi. Po-pred naj sežem za nekaj mesecev nazaj in povzamem nit v Trstu. VdomaČila se je v mnogih krogih misel, da so Primorci sploh — toraj tudi Lahi — federalci. To gre razumeti „cum grano salis". Lah je vse ali pa nič, kakor hočete. Njegova obljubljena dežela je un-kraj avstrijske meje; kar se v Avstriji godi, ima za-nj podredno vrednost. Skoraj edina vez, ki ga na Avstrijo veže — razen tega, da faktično v njej biva in za zdaj bivati mora — je sedanji vladni liberalizem. S tega stališča toraj presoja on vse, kar se v Beču plete. Doma si skuša začasno postiljati bolje, ko more. Kaj smešno se je vedel na pr. „Cittadino" za Hohenwartove vlade. Ves čas ni vedel, ali bi se vstopil na njegovo stran ali proti njemu. Da je Ho-henwarth, kakor se je kazalo, nemški živelj med prave njegove meje potiskavaval, to je bilo „Cittadino-u" že prav, a da je hotel slovanstvu pravičen biti, to se mu je ravno tako gnjusilo, kakor dozdevni njegov klerikalizem. Kaj pa federalizem Hohenwartov ? Federalizem je za primorskega Laha preveč dobrega; on ne potrebuje več, nego toliko ,,autonomije", da vso oblast v domačih zadevah v svoje roke dobi. — V duhu tržaškega „Citt." prede naš „Is." politiko naprej, kolikor se sme o politiki njegovi govoriti. V p se ud o-liberalizmuvtaplja se vsako drugo vprašanje. Pusti našim laškim možem vsa merodajna mesta v vseh deželnih in domačih zastopih, da delajo v svojem smislu „alto e basso", pa jih imaš še precej zadovoljne, naj si drugi za ustavo pulijo, kakorsno hočejo. Klerikal-stvo in slovenstvo ne sme zmagati — v tem so ti edini in stanovitni; za vse drugo jim ni toliko. — Kakor se pri liberalnih Lahih vseh nuanc vse vtapHa v „pretofobiji" (mrzenji duhovščine),   tako  se pri „Gori-
ziano"-vi stranki vse strinja v specifičnem katolicizmu in proti-liberalstvu. Razločno in korektno« ni „G." menda še nobenkrat povedal, kaj in kaka bi mu bilo v naših avstrijskih razmerah prav. V tem se razločuje na pr. od „Vaterlanda", kteri zraven strogo katoliške strogo federalno politiko goni in zastopa. Sicer pa iz druzih virov vem, da „Goriziano"-vi pokrovitelji niso ravno posebno vneti za centralizem in za ustavo-vernost. Slovencem so le bolj negativno prijazni in načela .,vsakemu svoje" drže" se sploh le rajši — „in abstracto". — Kar se tiče vpliva, ki ga imata naša italijanska časnika na občinstvo, je jako težko povedati kaj določnega. Ako smemo soditi po naročnikih, moramo reči, da je „Gor." bolj priljubljen, kajti on šteje svojih 400 — 500 naročnikov, „lsonzo" pa samo 200» Se bolj bi se gotovo meščanom prikupil, ko bi, pusti vsi visoka verska vprašanja večim dnevnikom ali pa govore o njih bolj ob kratkem, domače zadeve na podlagi krščanskih načel obravnaval; saj ve, koliko bralcev so mu naklonili spisi M-ievi. Po tej poti bi znabiti najhitreje spodrinil novo „modo" vulgarnega liberalizma, kteremu misli, da se mora uklanjati, že vsak filister.
Trst 29. sveč. — Našo ustavoversko društvo zdi se mi to kar je krt, ko se mahoma v zemljo zarije, kedar mu žark belega dne glavo obsveti. Celo nič se ne čuje o njem, morda hočejo postni čas v drugi namen porabiti, nego v samo prazno čenčanje in vezanje otrobov* Da pa se temu še le rojenemu detetu že pri porodu štrena silno mede, ni čuda, kajti prvič je „konstitucijo-nalno društvo" v Trstu to, kar je bil v Ljubljani Mokar-jev „kajfeš", sicer pa mu vsaka stranka preti vrat zaviti,, ako bi začelo razsajati. Ker pa njegove seje le po luni vladajo, se jih nam ni treba bati. Vsaj še pravega sho-dišča nimajo; tu ni tako lahko kak „glassalon" dobiti kakor v Ljubljani; tudi bi jih ne hotli poslušati, da bi nam na Aariji „die Wacht am Rhein" peli. — Tržaška dva državna poslanca, kakor je znano , tudi sta pomagala državo od „vsega hudega" rešiti. Da se je bilo od nju kaj takega nadejati, tudi ni čuda, ker so za vsako reč, ktera se jim namigne z obljubo, že naprej pripravljeni glasovati. Koliko da se jim bo dalo, naj presodi vsak pošten rodoljub sam. Gospod Črne bode imel hud stan opravičiti se za svoje glasovanje; je li mar federalistično doslednost in solidarnost slovensko žrtoval Predelski železnici? — Kar se drugih reči tiče, moram reči, da čem bolj ko vlada pritiska, živahnejše se gibljemo ter navdušeni čakamo 12. ure, ktera ni daleč za ustavoverstvo, kteremu nasproti stoji ogromna večina narodov avstrijskih. Naj poskusi le vsake baze terorizem, mi se ne bomo premaknili niti za las ne, in ne bomo se vklonili. Pravi Slovan se vda le pravici, a ne sili in ne obljubi.                     Frickov Janez.
Iz Celja 1. sušca. — „ Veseli se Litija!" — so uni-dan „Novice" po pravici norčevaje rekle, da za okrajnega glavarja dobiš gosp. Schonwetter-ja, vsaj se mu po slovenski pravi ,,Dobro Vreme". Nekterim liberalcem Celjskim je res moral biti „dobro vreme", kajti pri odhodu mu niso z ajclovico pokadili, ampak napravili so mu baklado, — zakaj? tega ne vemo, ker okrajni glavar ni v nobeni drugi zvezi z mestom kakor v tej, da ondi stanuje. Vlada pa mu menda ni namenila slovesne baklade, sicer bi ga ne bila iz mesta in iz naj-veČega okrajnega glavarstva prestavila v vas in v okrajno glavarstvo 2. razreda. Pravijo, da to ni napredek, ampak da je nazadek, ker g. Schonwetter je imel z nemškutarsko politiko toliko posla, da cele kupe nerešenih aktov leži v njegovi pisarnici. Hudo zagrizeni nasprotnik slovenščine („Novice" so povedale unkrat, kako ta možek ravna s slovenskimi dopisi) je pri volitvah glasoval   zoper   slovenskega  poslanca,   duhov-
81
ščini je dajal ostre zaukaže, poročal civilna zakona in s tako silo ^ pritiskal za brez versko šolsko postavo , da so v mnogibfs oseskah okrajni šolski svetovalci se odpovedali svojemu opravilstvu itd. Žalostno je, da v Celji kakor tudi v druzih štajarskih mestih čedalje bolj gine zavest narodna, in da se šopiri nemčurski liberalizem. Možje, o kterih smo mislili, da bi blago in življenje darovali za milovanja vredno svojo domovino, zapuščajo jo, kakor popred dr. Razlag in zadnjič dr. Vošnjak, in prepuščajo jo nemili osj)di; in te dni je počil glas, da profesorja Pajk in Suman sta hipoma prestavljena iz Maribora.    Žalostna majka Slovenija!
Iz Idrije 29. sveč. — Pozno sicer pridem, al vendar pridem s par vrsticami, da svet zve, da tudi v Idriji smo Vodnikov spomin slavili s prav odlično veselico 4. svečana. Z veliko pohvalo je govorila gospa Steg-narjeva „na slavo Vodniku"; pela je pa tudi tako izvrstno , da smo bili kar vsi zamaknjeni v njo. Tudi ženski zbor nas je navdušil, da mu je hvala donela od vseh strani. Nazadnje se je predstavljala šaloigra „Gra-diček" tako izvrstno, da moram reči, da, če tudi sem hodil že v večih ^mestih po glediščih, sem se čudil tej lepi predstavi. Čast tedaj gosp. Fr. Kendi, gosp. J. Burniku in gospodičini Fr. Tratnikov i. Tako prijetnih večerov si želimo vsi še veliko.
Vipava 1. sušca. (»Sokol" nas) napravi v nedeljo 10. dne t. m. v čitalnični dvorani „besedo" , pri kteri se bodete igrali igri „Mutec" in „To sem bil jaz".
Odbor.
Novomesto. — Ker se je g. pl. Albert Lehman odpovedal županstvu, je bil na njegovo mesto g. Dominik Rizzoli, apotekar v Novem mestu, za novomeškega župana izvoljen.
Iz Ljubljane. (Centralni odbor družbe kmetijske) je pod vodstvom svojega predsednika pl. K. Wurzbach-a v seji svoji 3. dne t. m. med drugim obravnaval sledeče stvari: Dr. Jan. Bleiweis predlaga, naj bi odbor vkrenil, kar je treba, za letošnjo delitev premij za govejo živino, kajti mesec maj se bliža, vkterem so pretekla 3 leta se premije delile. Dr. Costa s pozivom na nezadovolilne skušnje preteklih 3 let nasvetuje, naj se opusti delitev premij in ta denar obrne v to, da se kupijo telice in krave žlahnega plemena in živinorejcem brezplačno dad6 za pleme. Gosp. Lasnik podpira ta predlog s to premembo, da se telice in krave n e dad6 brezplačno, ampak tako, kakor so se oddali Suffolški prešiči, po poti dražbe (licitacije) pod ceno, za ktero so se kupile; po njegovi misli pride po tej poti živina v bolje roke, kakor če se da takim kmetovalcem, kteri le po tem hrepenijo, da živino zastonj dobijo. Sklenilo se je po večini glasov, ministerstvo kmetijstva prositi, da denar za premije dovoli obrniti za nakup mlade živine. — Dalje se je po predlogu viteza Gutmansthala sklenilo, da prve ani meseca m a j a bode občni zbor družbe kmetijske s tremi točkami: 1) razgovor, kaj naj se nasvetuje v razpravo kmetijskemu shodu (kongresu), ki ga ministerstvo namerava sklicati na Dunaj novembra meseca, in kdo naj se kot zastopnik pošlje v ta zbor, 2) razgovor o tem, kaj naj se včini, da bode dežela kranjska o kmetijstvu dostojno zastopana v veliki razstavi dunajski prihodnje leto, in 3) razgovor o razstavi mlekarstva, ki bode letos konec leta na Dunaj i. — Nekterim ljudskim šolam so se darovale murbova drevesa in podružnici Senožeški semena gozdnega drevja. — Za ude v družbo kmetijsko so bili sprejeti gospodje: Florijan Kalinger, učitelj v Boštanjiv, Janez Planinec, posestnik v Bo-štanji, Mihael S o s, fajmošter na Studencu, France Slapšak, posestnik v Boštanji, Janez Fleis, posestnik v Brezji,  Jakob Zupančič, posestnik in zidarski
mojster v Ljubljani, Vin. Kreman, c. k. nadinšpektor in referent deželne komisije za uravuavo zemljiškega davka v Ljubljani.
—   (Iz seje deželnega odbora 1, marcija.) Za nad-zdravnike (primarije) v deželni bolnišnici po novi organizaciji so bili izvoljeni: dosedanji primarij dr. Fr. Fux za kirurgični oddelek in za očesne bolezni, — dosedanji primarij deželne posilne delalnice dr. Drag. Bleiweis za medicinski oddelek^in za nornišnico, — bivši c. kr. okrajni zdravnik v Črnomlju dr. Janez Pestotnik za sifilitične in kronične kožne bolezni, —-služba podzdravnika (sekundarija) v deželni bolnišnici pa se je podelila bivšemu c. kr. okrajnemu zdravniku v Radoljici dr. Fortunatu Miillner-ju. — Službo primarij a v deželni posilni delalnici je dobil dr. Jože Vošnjak. — Ker načrt dopolnilne postave za konkurenčne ceste, kakor ga je deželni zbor oktobra meseca lanskega leta sklenil, zdaj ni dobil cesarjevega potrjenja, se je sklenilo, da se izdela nov načrt cele postave za konkurenčne ceste, ki se bode dal nekterim cestnim odbornikom skupaj v pregled, in potem se predloži prihodnjemu deželnemu zboru. — Ker v občini G— po 7krat ponovljeni žtupanovi volitvi neče izmed 7 izvoljenih nobeden izvolitve sprejeti, je deželni odbor ukazal, naj se volitev župana še enkrat ponovi; ako bi še potem izvoljeni župan brez postavnih vzrokov ne hotel županstva sprejeti, bode se mu naložila globa 100 gold. ter se bode občini postavil na njene stroške županov namestnik za županova opravila, kajti brez župana ne more nobena občina biti, dokler ni pritis-njena pod kako drugo županijo. — Ker je deželni odbor od nekterih občinskih odborov prejel pritožbe, da župani ne sklicujejo odbornikov v seje in jim računov (rajteng) o stroških za občinske potrebe ne po-kladajo v pregled, se je dotičnim županom pod kaznijo 20 gold. zažugalo, da imajo občinske račune v 14 dneh sklicanim občinskim odborom v presojo predložiti.
—  Na predlog kranjskega deželnega šolskega sveta je ministerstvo nauka mnogozasluženima podučiteljema Matevžu Močniku v Ljubljani in KaroluDer-melju v Postojni naslov učiteljev podelilo. — Profesor Wratscnko gre iz Novega mesta za učitelja na gimnazijo tržaško. V Novomesto^je iz Maribora prestavljen prof. Janko Pajk, prof. Suman, tudi iz Maribora, pa v nemški Ried, — pravijo zato, ker sta poleg še druzih dveh profesorjev gimnazije mariborske podpisala spomenico do ministerstva, da bi se v Mariboru za Stajarsko osnovala gimnazija slovenska. Ministerstvo motivira svoj ukaz: „aus Dienstesruck-sichten"! Ko bi v Cislajtaniji narodna ravnopravnost z glasovitim §. 19. ne bila le gluha fraza, morala bi vlada ravno „aus Dienstesriicksichten" za to skrbeti, da tudi staj ar s ki Slovenci dobijo slovenske gimnazije in se jim ohranijo dobre učiteljske moči, ne pa da jih preganja v — nemške dežele. Treba bi bilo, da bi kdo naših poslancev v državnem zboru interpeliral gosp. ministra : kaj neki on razume pod „Dienstesrucksichtena ? t Se v6 da interpelacija bode bob v steno; vendar bi svet spet slišal, kakošna je „Freiheit wie in Oesterreich".
—  Ker vlada in državni zbor  delata na to,   da bi vpelj ali n e p o s r e d n j e (direktne) volitve za državni zDor in bi tako prisilili dežele, ktere svojih poslancev v leseno poslansko hišo   na Dunaj poslati   se branijo,   se
je to vprašanje v mesečnem shodu katoliško-političnega društva 3. dne t. m. razpravljalo. Po g. dr. Gosto ve m razjasnilu se je enoglasno naslednja resolucija sprejela: „Katol. politično društvo protestuje zoper neposrednje volitve v državni zbor, ker 1) so one zoper sedanjo ustavo; 2) zoper nam tako potrebni notranji mir; 3) zoper  korist   avstrijskih  katoličanov in konservativcev,
in zoper moč in edinost avstrijske monarhije. Ker sta deželni zbor kranjski in društvo »Slovenije" v istem vprašanji že prejšnji čas krepko povzdignila svoj glas zoper ta atentat na ustavo, zato je prav, da je tudi mlajše društvo protestovalo zoper ta ustavolom, čeravno je vse to bob v steno, dokler je sedanja usta-voverska koterija na konji, ktera »ustavo" vsaki hip v ustih ima, v dejanji pa je hudodelnica fundamentalnih ustavnih člankov.
—  {Odbor Matice slovenske)  ima   7. dne t. m.  po-
{>oldne ob 5. uri sejo, v kteri se med drugim bodo vo-ili predsednik, namestnika , blagajnik , pregledovalca društvenih računov, dva ključarja, 6 odsekov in vrednik »Letopisa".
—   (Beseda Čitalnična) v nedeljo se po soglasni razsodbi sme prištevati najlepšim, ki smo jih dozdaj imeli pod navdušljivim vodstvom gosp. V al en te. Izvrstni moški in ženski zbori, odlični samospevi in čveterospev, zanimiva deklamacija, lepa vojaška godba in mojsterski koncert na eufoniumu: vse se je vršilo na tako živo pohvalo,   da  se je večidel moralo ponavljati.    V samo-
fevih so se odlikovali gospodje Meden, Pucihar in ur al t, kteri je v krasnem zboru „Cigani" res prav »angeljsko" pel. Počastil je to besedo s svojo priču-jočnostjo v Florenco potovajoči profesor Jilovajskij iz Moskve s svojo gosp6 in hčerko ter se čudil izvrstni muzikalni zabavi.
—  (Dva in dvajseta predstava dram. društva) v deželnem gledališči bo v nedeljo 10. marca. Predstavljale se bodo tri manjše mične igre: „Vdova in vdovec", vesela igra v 1 dejanji, svobodno poslovenil dr. Jan. Bleiweis; — pred to že znana opereta v 1 dejanji »Vino, ženske petje"; po igri pa nova opereta „So-prug pred durmi." Program predstave je mičen in gotovo privabi obilo občinstva.
—  (Sokolski večer) bode v saboto 9. marca v steklenem salonu Čitalnične restavracije. Program je zanimiv in bogato omišljen, omenimo le burko »Sitnost zarad mebeljnov", igranje na citrah in produkcije prve gorenske pevske družbe. Vstop imalo razun Sokolov vsi udje narodnih društev.
—   (Pobirki iz Časnikov.) To vam je bil krič brez konca in kraja po vseh »ustavoverskih" časnikih, ko je
Srišlo na dangrofHohenwartovo pismo, ki ga je pisal r. Costi v zahvalo slovenske zaupnice, in ktero smo v poslednjih »Novicah" priobčili. Od togote so se penili in od straha trepetali, »majhnega" dr. Costo pa bi bili radi snedli, ako bi jim ne bil prevelik — kajti vsi časnikarski lakaji ministerstva Auerspergovega predobro čutijo, da Hohenwart, mož malo besedi in železne mirnosti , ne bi bil ravno po dohoduizDunaja pisal tega pisma, ako bi ne bil zvedel ondi marsikaj, kar mi-nisterstvo opominja na »memento mori." Klasično razpravlja to pismo »Politik", ki v njem vidi žarijo nove dobe na političnem obnebji. — Zdaj pa poglejmo v »Tagblatt", kako se ta sirota rohni in divja od jeze, zato, ker v komisijo za dunajsko razstavo niso izvoljeni nekteri njegovih srčekov. Ali pa mislite, da je »Tagblattovnikom"kaj marža obrtnijstvoitd. naše dežele? Toliko kot za lanski sneg! Ako bi jim kaj bilo, morala bi se vedeti dela njihova! Njim je le za to, da bi »veliko besedo" imeli v komisiji. Tudi mi obžalujemo, da so na Dunaj i izpustili nektere, ki jih je nasvetoval zbor, kterega je c. kr. deželni predsednik sklical v posvet; pogrešamo g. Val. Krisperja, g. Tonies-a, g. Schollma-jerja, kterega ministerstvo kmetijstva samo pogreša; g. Brusa in g. Skaleta pri razstavnih opravilih že skušena, stavbenega svetovalca g. Potočnika in še drugih. Al za
82
božjo voljo! kaj pa bi Plautzi, Baumgartnerji, Hart-mani in drugi taki pripomogli deželi v dunajski razstavi? Oni sami lahko pošljejo, če kaj imajo; al komi-sijnim udom bode treba nagovarjati in spodbujati naše domačine, da se udeležijo razstave, svetovati jim to in uno itd. To pa morajo le taki, ki med narodom živijo, zaupanje imajo, so delavni in imajo srce za, domovino. Tak mož je bil ranjki Podrekar v Kamniku. Bode li mar kdo prof. Pergerja poslušal? Pri razstavi ne gre za to, da bi obrtnijo, umetnijo, kmetijstvo še le stvarili, ampak za to, da se, kar največ more, dobrega blaga vkup spravi in v razstavo pošlje* Kdor se za čast puli, »ud komisije" biti, ta ne bode nič delal; kdor delati hoče, ima tudi zunaj komisije področja dovolj.
Milodari za stradajoče na Notranjskem in Do-
lenskem,
kijih je g. Ivan Vil h ar, blagajnik bivšega odbora, naznanil^ vredništvu »Novic" in so jih poslali: Gosp. France Sabec Podgradom za neimenovane z 5, 3, 2, 1, 1,1,5, 1 gld., 50 in 50 kr., skupaj 20 gld., — gospodje: M. Herman, dež. odbornik v Gradcu 10 gld., L. P. v Puščavi 5 gld., Jožef Masten, kaplan na Sladki gori 5 gld., France Kene, župnik na Sladki gori 5 gld.r Janez Eder, župnik na Bohinski Beli od sebe in svojih farmanov 16 gld., France Kotnik, dež. poslanec 20 gld., Ivan Dolenc, inženir v Nagvberki 5 gld., preuzvišeni knezoškof Lavantinski dr. Jakob Maksimilijan Stepišnik 40 gold., Feliks Kramberger, korar v Borovi 1 gold.,. Janez Jane, župnik 9 gld. in g. Matija Kelemina, kaplan v Sulcbachu 1 gld., gosp. dr. Jan. Pogačar, stolni prost v Ljubljani 40 gld., skupaj 177 gld.
Vredništvo »Novic" je prejelo: od gosp. Fr. Pel-hana, fajmoštra v Kastelieru v Istri 5 gld., gospodov Goričnik in Ledenig, ^trgovca v Ljubljani 20 gold., po gosp. J. Kobilci iz Škofje Loke 63 gold. 60 kr. kot čisti donesek tombole čitalnične, — od gosp. Fr. Ks. Sovana starejega v Ljubljani 25 gld., od gosp. Valentina Bleiweisa na Dunaji 100 gold.
»Novice" milo prosijo: dajte, dajte, ki niste še dali l
Revščina je velika. Zdaj se nakupujejo semena žitna, krompir in fižol, in denarja je veliko potreba.