MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo In uprav.t Maribor. Oo.po.k. «. tt / Talalon iradalitva 9440, uprava 246» lahaja razan nadalje In prašnikov veali dan ab 16. ud / Valje maaaena prajaman v upravi aD po poi« 10 Oln, dostavljen na dom 12 Ote / Oglasi po eenOtu / Oflteao aprajama tudi oglaanl oddelek Jutra- v Ljubljani I Mini Čakava! raSun »L 11.400 JUTRA 99 Nevarnost židovske penetracije K VPRAŠANJU, KI POSTAJA AKTUALNO. V svoji 15. številki je objavil Ijubljan- J v Ptuju, Mariboru, Celju, Ljubljani itd ski »Pohod« članek »Jugoslavija - Ju- so dobili naenkrat dotoka od severa tt 'leja«, ki nas opozarja na nevarnost židovske penetracije v Sloveniji, ki postala vsak dan večja in jo čutimo zlasti tudi v Mariboru, kjer rastejo židovske trgovine kakor gobe po dežju in se vrivajo Židje tudi že v vse druge poklice. Članek je v celoti morda malo pretiran, a bistvo njegovih izvajanj je vendarle Svilno. Problem torej zasluži, da se Oznani z "jim tudi širša javnost. »Pohod« opisuje uvodoma ulogo židovstva ^ri ostalih narodih v Evropi, nato pa Prehaja preko srbskih in hrvaških raz* na slovenske. »Predvojna Srbija«, Pravi člankar, »je imela svoje Jevreje. Ti so živeli tako ozko povezani z na-r°dom, da jih ni sovražil. Po prevratu ^ je ta položaj na mah spremenil. Prej re skoraj posrbljeni Jevreji so prišli Preko Zagreba in Budimpešte v stik z Vdovstvom, ki ima nemški žargon. To k takoj pritegnilo Jevreje in nemščina Se čimbolj širi med njimi, ki pomagajo *8ko dvigati upllv mednarodnega židov-stva čez vso Jugoslavijo. Beograd je do-hil veliko invazijo nemških in madžarskih Židov. Zagreb! Hrvati so danes na istem kakor Nemci. Židje so se že tako zajedli v njihovo telo. da so popolnoma brez »noči proti tej kugi. Zagreb je danes Predmestje židovskega Dunaja, drugi Leopoldstadt. Iliča je žalostna sjika hr-vatske propasti. Skoz in skoz sama židovska imena. Finance vse v židovskih rokah* veletrgovina in industrija istota-ta. izjeme ne odtehtajo prevladujočega Upliva židovstva. Uveljavljajo se Židje tudi že v literaturi in umetnosti, to pa vse v ozki zvezi z nemško kulturo. Hr-vatska vas je podobna gališki. Gostilničar Žid, trgovec Žid, zelenaš Žid, ubo-Sa para pa hrvaški seljak. Slovenci smo bili do prevrata najči-stejši del. Zidovstvo ni našlo pri nas Ugodnih tal. Žide, ki so se pri nas uveljavljali kot trgovci, smo lahko našteli Pa prste. Po prevratu so se razmere na Piah spremenile. Prekmurje nam je dalo Precej židovstva. So seveda danes »navdušeni« Slovenci, kakor so bili prej navdušeni Madžari. Se devotno klaniaio na-državni avtoriteti, kakor so bili po-brej steber maggyar orszaga. Dobili smo nadalje za sosede Medmurce, kjer je C3-kovec židovska metropola. Redki Židje ___________________________________ in vzhoda. Pod pritiskom Hitlerja se je priselilo ogromno Zidov iz Nemčije na Dunaj. Socialno-demokratska občina jim je dala zatočišče in domovinsko pravico. To pač v zahvalo, ker vzdržuje židovska visoka financa socialnodemokratsko stranko, ki edina brani Žide pred napadi germanskih arijcev. Na Dunaju r>a ni za-služk, ni nikakršne prosperitete. Kam tedaj? In prišel je glas med Izraelce, da ie pot svobodna v obljubljeno deželo — Jugoslavijo. Začela se je invazija ter se vrši pod firmo tujega kapitala. Vse stare stroje iz opuščenih avstrijskih tova-ren, in deloma tudi iz češkoslovaških, so pokupili židovski špekulanti, da jih na novo instalirajo v Jugoslaviji. Mi neumni in kratkovidni jih sprejemamo z odprtimi rokami. To pa pod devizo, da potrebujemo domačo industrijo, ki naj jo ople-meni tuji kapital. Na Dunaju ve danes vsak židovski špekulant, da je Jugoslavija država, kjer se špekulantom najboljše godi. Kamor pridete, povsod se omenja Jugoslavija kot dežela prosperitete. Mi norci pa še z zaščitno carino zvišujemo dobiček teh industrij, ki spravljajo denar po svojih kanalih zopet v tujino, kjer uživa vesoljna »Mischpoche« rente od tega denarja. Tako daleč, da bi denar ostal pri nas, ljubezen zopet ne gre. Za zaslužek je Jugoslavija hvalevredna država, za nalaganje zasluženih kapitalov pa nevarna balkanska državica. Prva vpadna vrata židovske Internacionale na naši severni meji tvori Maribor. Tovarne se množe, vse pa so v židovskih rokah. Tudi glavno nameščen-stvo je nemško. Žargon je nemški. Tako pomnožujejo nemško manjšino, ki je tako dobila prirastek z ljudmi, ki govore povsod in vedno samo nemško. Vsi čita-jo le nemške časnike in časopise ter nemške knjige. Ker gospoda govori nemško, :e seveda »nobel«. da tudi ostali »folle« govori nemško. Zato se ne smemo čuditi, če danes govori že mladina zavednih Primorcev nemško. Isto sliko zasledujete dalje proti Celju, gori na Gorenjsko in nazaj do Ljubljane. Mi pa stojimo križem rok In čakamo.« Članek se za ključuje po nadaljnjih izvajanjih s klicem slovenski del našega naroda ne sme ni kakor dopustiti Židovske penetracije! Sklicanje nemškega državnega zbora predsedniki strank se sestanejo 4. januarja, državni zbor pa BO SKLICAN ZA 11. JANUARJA. da bi državna vlada podala poročilo o Berlin, 28. decembra. Za 4. januarja ,933 je sklicana seja predsednikov strank v državnem zboru, na kateri se bo raz PravHa! komunistični predlog, da se sklice državni zbor še pred odrejenim ro-tam. V parlamentarnih krogih se govo-fl, da želi?o tudi narodni socialisti, da se državni zbor skl’če člmprej, ker bi se tako razčistita situacija med državnim 'borom in državno vlado, pred vsem pa stanju državne blagajne In o proračunu zn leto 1933. Računa se, da se bo držav-ni zbor sestal 11. januarja. V političnih krogih se tudi računa s tem, da se vlada ne bo nrotlvlla sklicanju, ker tudi onn sama želi čim prednje razčiščenje polo *ala In bi bila rada popolnoma na jas. nem o razmerju med vlado in strankami. ROOSEVELTOV PARLAMENTER. . PARIZ, 28. decembra. »Chicago Tribune« poroča iz Newyorka, da je posla! Roosevelt pred kratkim v Evropo neko °sebnost. katere imena list ne more ugo-♦ovlti Ta osebnost naj bi izvedla tajne izgovore z raznimi politik' in finančnik' ^ Parizu, Londonu in Rimu glede vpraša vojnih dolgov RUDNIŠKA NESREČA V AMERIKI. \VA5H1NGT0N, 28. decembra. V soboto je nastala v premogovniku Move-qua (Illinois) eksplozija plina, ki je imela strašne posledice. Na mestu je bilo ubitih 39 rudarjev, še vedno pa pogrešajo 15 rudarjev. Kljub velikopotezni reševalni akciii je vodstvo rudnika prepričano, da jih ne bo več mogoče rešiti živih. DEMISIJA VLADE MUŠANOV A. — BITKA MED PROTOGEROVCI IN MIHA JLOVCI PRED DVOROM. — VELIKO MRTVIH, MED NJIMI GLAVNI UREDNIK »MAKEDONIJE«. — DRŽAVNI UDAR? SOFIJA, 28. decembra. Zaradi odstopa zemljedelskih ministrov je sklenil ministrski predsednik Mušanov podati ostavko svojega kabineta. Danes dopoldne ob 10.30 se je Mušanov podal na dvor, kjer je podal kralju Borisu ostavko celotne vlade. Kralj Boris je ostavko sprejel, obenem pa pooblastil dosedanjo vlado, da vodi vse tekoče posle do sestave nove. Takoj nato je pričel konzultirati vodilne politične osebnosti. V zvezi s tem je sprejel kot prvega predsednika sobranja Aleksandra Malinova. Konferenca ▼ času našega poročila še traja. V političnih krogih se domneva, da bo sedanja vladna kriza, ki jo je izzval znani sklep treh zemljedelskih ministrov, trajala precej dolgo, ker je napetost med posameznimi političnimi strankami nenavadno velika In bo zelo težko sestaviti delazmožno parlamentarno vlado. SOFIJA, 28. decembra, ob 12.45. Vest o ostavki vlade se je danes dopoldne razširila po vsem mestu In je Izzvala zlasti v krogih makedonstvujočlh veliko razburjenje, ker vidijo v padcu sedanjega režima nevarnost, da bi mogel priti na državno krmilo režim, ki bi jim ne bil tako naklonjen ter bi izločil njihov vpliv na vodstvo državne politike. Zato so se že dopoldne začeli zbirati pred dvorom pristaši obeh skupin makedonstvujočlh. to je protogeroveev In mlhaj-lovcev. Čim je Mušanov zapustil dvor in se je Izvedelo, da je vlada že podala ostavko, je nastalo med pristaši obeh skupin prerekanje, v katerem so drug drugemu očitali, da so zakrivili ostavko vlade. Po kratkem prerekanju se je razvila pravcata poulična bitka z noži In revolverji. Streljanje je izzvalo v vsej o-količi silno paniko. Trgovci so začeli naglo zapirati trgovine in vse je bežalo na varno, dočim so na drugi strani drveli proti dvoru oddelki makedonstvujočlh, tako da je zavzemala borba vedno večji obseg. Policija sama Hh ni mogla razgnati in je morala poklicati na pomoč vojaštvo. Ob uri, ko to poročamo, bitka še traja. Po dosedanjih ugotovitvah je obležalo na bojišču doslej 7 mrtvih, in sicer 6 makedonstvujočlh in ! orožnik. Po mestu se širijo najrazličnejše verzije, ki jih ni mogoče kontrolirati. Govori se cefo, da hočejo makedonstvujočl preprečiti, da bi prišli na državno krmilo zemljedelcl ter da nameravajo, če se pokaže potre, ba, Izvesti državni prevrat, da bi utrdili svojo nadmoč, ki je ogrožena s strani zemljedelcev. SOFIJA, 28. decembra, ob 13. uri. Bit-ka pred dvorom še traja, število ranjenih In mrtvih je zelo veliko. Med ubitimi je tudi glavni urednik glasila VMRO »Makedonije« Simeon Jaftimlrov, eden glavnih organizatorjev atentatov v Jugosla-vlil (n vodja revizionistične propagande na Bolgarskem. Naraščanje revizionistične kampanje INTERESANTNA IZVAJANJA PARIŠKEGA DNEVNIKA. — BUDIMPEŠTA IN SOFIJA DVA GLAVNA CENTRA. PARIZ, 28. decembra. Včerajšnji »Quo-tidien« posveča svoj uvodnik revizionistični kampanji. V članku naglaša, da sta v Budimpešti in v Sofiji dve zelo živi središči te akcije, posebno delavnost pa razvija zlasti Italija. V članku se nadalje omenjajo zadnje Mussolinijeve besede, da se more doseči gospodarska obnovitev srednje Evrope le z revizijo mirovnih pogodb. Med tem ie pa prišel tudi G5tnb5sev Izzivalen govor o revizij! prav v času, ko je ves svet slavil spo- min na pismo Norvežana Bjdrnsona, s katerim je bil pred 40 leti obsojen režim jjodjarmljenja Slovakov in Rusinov pod Madžarsko. Madžarska kampanja je vedno večja In ne dopušča upanja, da bi eventualno popustila v svojih zahtevah PO povrnitvi dežel nekdanje krono sv. Štefana. Kar se pa tiče Sofije, pravi članek, živi tamkaj oborožena klika, ki razpolaga z veliko močjo, terorizira vso deželo ter vpliva na vodstvo državne politike na Bolgarskem. Italijansko - albanski Anscbluss PARIZ, 28, decembra. Skoro vsi politični listi so včeraj objavili dunajsko vest agencije »Havas«, ki pravi, da se Iz dobro obveščenega vira doznava, da je Italija povabila Albanijo, da se med obema državama sklene čim prej pogodba o carinski uniji. »Echo de Parls« prinaša to vest pod naslovom: »Izgleda, da se pripravlja italijansko • albanski »An-schluB««. VENIZELOS MUSSOLINIJEV UČENEC. PARIZ, 28. decembra. Včerajšnji pariški jutranji listi objavljajo vest Iz Aten v kateri poročajo, da bo bivši predsednik grške vlade Venizelos v kratkem odpotoval v Rim, kjer bo na povabilo italijanske vlade proučeval ureditev italijanske državne uprave- VOJNA V GRAN CHACU. LONDON, 28. decembra. Iz Assunclo-na poročajo, da je božično premirje med bolivijskimi in paragvajskimi četami prekinjeno in da je prišlo predsinoč-njim do novih spopadov na ozemlju Sa-vedre. MAMUTOVI ZOBJE. LENINGRAD, 28. decembra. Ekspedicija, ki je prezimila na Wramlovem otoku, je naletela pri svojih raziskovalnih delih na 52 dobro ohranienih mamutovih zob, ki tehtajo skupno 3000 kg. POMLAD V DALMACIJI. SPpT, 28. decembra. Med božičnimi prazniki je bilo v vsem našem dalmatinskem primorju pravo pomladansko vreme. Mnogo ljudi se je kopalo v morju. HITLER IN STRASSER. MONAKOVO, 28. decembra. Kakor vročajo, so se božična pogaiania med Strasserjem in Hitlerjem razbila, Dnevne vesti Akciia za pohorsko železnico Važna seja odbora. — Odstop dveh glavnih funkcljonarjev. — Resna volja novega odbora za realizacijo načrta. Dne 20. t. m. je bila v Grajski kleti važna seja upravnega in nadzornega odbora zadruge -Pohorska železnica«, na kateri je poročal podpredsednik nadzornega odbora g. dr. Levec, da sta oba zaslužna načelnika gg. dr. Juvan in dr. Se-njor odložila svoje funkcije. Dejal je, da je zato glavna naloga seje, volitev dveh novih načelnikov in dveh odbornikov. Nato je prečital podpredsednik upravnega odbora g. Janko Tavčar pismi odsto-pivših funkcionarjev. Odbor je vzel izjavi z obžalovanjem na znanje in izrekei cbema za nesebično in požrtvovalno delo pri zadrugi iskreno zahvalo in pri- znanje. V smislu zadružnih pravil sta bila pri volitvah izvoljena za načelnika oba dosedanja podpredsednika, in sicer za upravni odbor g. Janko Tavčar, za nadzorni odbor pa g. dr. Levec. Po volitvah se je razvila živahna in stvarna diskusija, v katero so posegli vsi navzoči odborniki. Ožji odbor je sprejel nalogo in pooblastilo stopiti v stike z raznimi tvrdkami in se pogajati z njimi radi gradnje. Besede in nasveti, ki so bili izgovorjeni, izpričujejo, da ima novi odbor zadruge resno voljo, da se načrt realizira vkljub sedanjim izredno slabim in težkim gospodarskim razmeram. Napel bo vse svoje sile in skušal najti sredstva, da se uresničijo želje na-šega obmejnega mesta, ki je v zadnjih letih mnogo izgubilo v gospodarskem, pa tudi v tujsko-prometnem oziru. Odveč bi bilo naglašati, koliko bi pridobil Maribor z realizacijo načrta Pohorske železnice. Tega se zaveda v polni meri vsa naša javnost in je odbor prepričan, da ga bo v njegovem stremljenju tudi še nadalje vsestransko podprla. Iz davčne službe. V višjo položajno skupino so napredovali davčni pripravniki: Viktor Mlakar v Slovenski Bistrici, Viljem Hreščak v Šmarju pri Jelšah in Stanko Habič v Murski Soboti. Jadralno-letalska skupina v Mariboru ima jutri v četrtek ob 20. uri reden sestanek v prostorih Aerokluba v Grajski ulici. Na sestanku se bodo jadralni letalci pogovorili o dosedanjem delovanju ter se pripravili na delo v novem letu. Začetniki! in prijatelji jadralnega letalstva pa bodo imeli priliko seznaniti se s to panogo športa, ker bo znani letalski strokovnjak prof. inž, Anton Kukelj iz Ljubljane predaval o gradnji jadralnih letal. Frankiranje pisem, vloženih v nabiralnik na koroškem kolodvoru. Na svoje-časno notico v »Večerniku« glede nejasnosti pri frankiranju pisem, ki se Vlagajo v nabiralnik na koroškem kolodvoru, razglašamo, da se morejo frankirati pisma naslovljena v Mariboru kot loco pisma z 1 Din, vsa druga pa z 1.50 Din. — Pošta Maribor 2. Božičnica društva »Nanos«. Na božični večer je priredilo prosvetno in podporno društvo »Nanos« v mali dvorani Narodnega doma božičnico za brezposelne Primorce. Bilo je pogoščenih in obdarovanih 64 brezdomcev, tako da so tudi oni zbrani okrog božičnega drevesa, daleč od doma in svojcev lepo praznovali božični večer. Društvo »Nanos« se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali, da je večer tako lepo uspel. Božičnica v kaznilnici. Kakor doslej že 6 let, se je tudi letos priredila božičnica onim, ki jih teži strašno prekletstvo in jim poleg tega izpodjeda črv bo' lezni ljubo zdravje. Po 17. uri so se zbrali v kaznilniški bolnišnici obsojenci-bolniki, pevci in goslači. Za tem so s svojim prihodom počastili prireditev gg. uradniki z ženami, na čelu jim upravnik Vrabl z ženo. Po lepem nagovoru zavednega zdravnika dr. Jankoviča so obsojenci zapeli nekaj primernih pesmi in zaigrali nekaj skladb, na kar so se po gostili s čajem in obdarovali s pecivom in sadjem. Eden obsojencev se je s toplimi besedami zahvalil vsem onim, ki so kljub današnjim izrednim gospodarskim j razmeram pripomogli do te človekoijub-| ne prireditve. Slavnosti se je udeležil tu--d: starešina državnega tožilstva g. dr Jančič z ženo. Učni tečaj za obrtnike, trgovce in njihovo pomožno osebje. Obrtnozadružno nadzorništvo bo v bližnji bodočnosti v Mariboru organiziralo več učnih tečajev po vrsti, kakor se bo kompletiralo najmanjše potrebno število udeležencev za posamezne učne predmete. Predvideni so predvsem sledeči tečaji: 1. Predavanja za mojstrske izpitne kandidate, 20 m, Obrtno knjigovodstvo in kalkulacija za rokodelce in rokodelske pomočniku, okrog 30 ur. 3. Trgovsko knjigovodstvo za trgovce in trgovske pomočnike, okrog 30 ur. 4. Modeliranje za kovinarje in kiparje, okrog 24 ur. 5. Kovinsko risanje, okrog 50 ur. 6. Pouk o strelovodnih napravah, okrog 20 ur. 7. Avtogeno vare-nje, 96 ur. 8. Mizarsko risanje, okrog 40 ur. Tečaj pod 1. je brezplačen. V osta-ih tečajih morajo udeleženci plačati prispevke po višini predvidenih stroškov, v kolikor ne zadostuje banovinska oziroma zbornična pripomoč. Ti prispevki znašajo običajno Din 50—100 za mojstre, polovico za pomočnike. — Predavanja pod 4., 6. in 7. bodo v podnevnem času, ostala predavanja na željo v večernih urah. Priredili se bodo najprej tisti tečaji, za katere se bo pokazalo največ zanimanja. Lahko Se organizira pouk pa tudi v drugih, tu ne naštetih predmetih, ako se javi dovolj interesentov, in so zadevni predlogi vsak čas dobrodošli. Pismene prijave je nasloviti na »Obrtnozadružno nadzorništvo v Mariboru (sresko načelništvo)« do 10. januarja 1933. Tam se sprejemajo tudi ustmene prijave in dajejo najpotrebnejša pojasnila. Poroka. V frančiškanski cerkvi sta se poročila Martin Štefanec, poštni uradnik, in gdč. Zora Zmrzlikarjeva, zasebna uradnica. Bilo srečno! t Vida Primožičeva. V petek pred Božičem se je v Laškem smrtno ponesrečila uradnica OUZD gdč. Vida Primožičeva. Ko je skušala preskočiti železniški tir, jo je zagrabil stroj ter jo podrl na tla, pri čemer je dobila smrtne poškodbe. Vida Primožičeva, ki je bila nameščena v Laškem kot blagajničarka pri kopališču, je sestra našega sokolskega prvaka Toše Primožiča. Dobro in povsod priljubljeno mladenko so pokopali na Božič na laškem pokopališču. Nove tarife za prevoz potnikov. Z Novim letom stopijo v veljavo nove tarife za prevoz potnikov in prtljage za zapad-no Evropo preko Nemčije ali pa preko Predarlske. Za promet z Anglijo in prekomorskimi deželami bo veljala v tarifi petih serij tretja serija. Z uveljavljenjem te prevozne tarife se razveljavlja dosedanja iz leta 1928. in 1931. V zadružni register se je vpisala »Zaščita«, registrirana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. V njeno poslovno območje spadajo med drugim: življen-ska zavarovanja, zavarovanja dote in sredstev za gospodarsko osamosvojitev, nadalje zavarovanja živine, premičnin in nepremičnin proti požaru, nezgodna zavarovanja in drugo. Seja mestnega sveta bo v petek 30. t. m. v mestni posvetovalnici. Ljudska univerza v Studencih, V četrtek 29. t. m. ob 19. uri predava gosp. učitelj Ivau Robnik o temi »Nič je in nič ni«. Resno razglabljanje v šaljivi obliki. Strokovna šola pomočniškega zbora brivske zadruge v Mariboru opozarja cenjene dame na brezplačno friziranje v strokovni šoli v Vetrinjski ulici 11/1. nadstropje. Frizira se po najnovejših žur-nalih pod kontrolo strokovnega učitelja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20. do 22. zvečer. Bodite točne, ker se vežna vrata zapirajo že ob 20.3(1 VRVENJE SILVESTROVO LJUDSKA VESELIM V ROŽNI DOLINI VEL KA KAVARNA Za Pomožno akcijo mesta Maribora so darovali: Tiskarna sv. Cirila 1000 Din, Prva hrvatska štedionica, podružnica Maribor 500 Din, uradništvo podružnice Prve hrv. šted. 500 Din, tovarnar Anton Tavčar 500 Din, trgovec Avgust Žlahtič 100 Din, hišna posestnika Anton in Grete Flieger 100 Din, urar Franjo Bureš 100 Din, hišni posestnik Avgust Losch-mgg 100 Din, hišni posestnik Leon Lind-ner 100 Din, Čeršaška tovarna lesnih snovi in lepenke 100 Din, hišni posestnik dr. Anton Badl 100 Din, pos. in plinski moj ster Karl Krainz 100 Din, prof. v pokoju Karol Pribil 100 Din, slaščičar Ivan Pelikan 100 Din, zobozdravnik dr. Herman Sedej 100 Din, obratovodja Rudolf Prelesnik 100 Din, Posojilnica v Mariboru 2000 Din, hišna posestnica Marija Wo-chova 100 Din, hišna posestnica Frančiška Prah 100 Din, evangeljska cerkvena občina 100 Din, trgovina Meinel & He-rold 100 Din, docent dr. Ivan Matko 100 Din, lekarnar Mr. Ciril Maver 100 Din stolni kanonik dr. Jožef Mirt 200 Din in »Margo«, mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv 250 Din. Iskrena hvala. Važno za davkoplačevalce. Davčni oddelek finančnega ministrstva je naroči s posebno okrožnico davčnim upravam naj takoj pozovejo davčne obvezance, da predlože davčne prijave o davku na dohodnino, o davku na poslovni promet in o davku na samce z leto 1933. Rok za prijave poteče 31. januarja 1933. Davčni urad v Kozjem. Finančni minister ie odredil, da se od davčne upra ' ve v Šmarju pri Jelšah loči teritori; okrajnega sodišča Kozje, ter da se za ta teritorij ustanovi posebna davčna uprava v Kozjem. Kozjanska občina pa mora preskrbeti davčni upravi brezplačne prostore, razsvetljavo in služabni-štvo. Nova davčna uprava bo pričela poslovati z novim letom Katastrofalen potres so zaznamovali dunajski, seismografi na letošnji božični dan ob 3. uri zjutraj v razdalji kakih 6000 kilometrov. Ognjišče potresa je najbrže na severnem Kitajskem. Današnji trg je bil slabo založen. Cene blagu so zaradi slabega vremena in radi slabe kupčije nekoliko popustile. V splošnem pa se današnji trg ni razločeval od trga drugih dni. Žalostna smrt. Delavec Jakob Jeromel iz Kota pri Prevaljah je bil zadnje čase silno potrt. Vse račune mu je prekrižala usoda, zato je sklenil napraviti konec svojemu trpljenju. Na Božič zjutraj so ga našli ljudje obešenega na nekem drevesu. Narodno gledališče Repertoar. Do sobote 31. decembra: Zaprto. Sobota, 31. decembra ob 21. uri: »Pr, belem konjičku«. »Pri belem konjičku« na Silvestrovo. Revijska opereta »Pri belem konjičku«, ki je ob svoji mariborski premieri pred-nabito polno hišo popolnoma ušpela ter se je- občinstvo izvrstno zabavalo, se-ponovi na Silvestrovo, v soboto 31. t. rtV. Začetek bo ob 21. uri. Veljajo normalne glasbene cene in bloki. Preskrbite si pravočasno vstopnice! . Gostovanje tenorja Petra Burje, Bivši član ljubljanske in mariborske opere, ki je bil pozneje član raznih oper ter je gostoval tudi v Berlinu, Prugi in na Dunaju z lepimi uspehi, bo v kratkem gostoval v našem gledališču. Nastopil bd kot Koltay v Abrahamovi priljubljeni opereti »Viktorija in njen huzar«, ki je v lanski sezoni dosegla poleg »Zemlje smehljaja« največji uspeli. Prihodnja dramska premiera bo v začetku prihodnjega tedna. Čez oder pojde drama slovitega ruskega dramatika A. N. Ostrovskega »Nevihta«. Ta tipična ruska drama spada med najbolj igrana dela ruske dramske literature. Režira J. Kovič. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz joselova« grenčica do urejenega želodca in črevesja Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Jo« šefova« voda največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin-»Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ČETRTEK 29, S VE iv G ALIJEV HUMORlSTiCNI VEČER VELIAM KsVAfthA »Gliha vkup šfriha«, tragikomedija v 1. dejanju se uprizori prvič in zadnjič v sezoni na Silvestrovem v Unionu, igra novopsnovana dramska družina mariborskih hudožejnikov. Osebje cirkusa »Al-gabomo« je že, prispelo z zverinami vred — zaenkrat incognito. Razvedrila bo torej več ko dovolj, za okrepčilo bo pa preskrbljeno po skrajno nizkih cenah z »zvrstnim vin,om v buteljkah. Na Silvestrovo v Union! Dve žrtvi poledice. Včeraj popoldne je padel na poledenelem pločniku že priletni delavec Sebastijan Lozinšek, stanujoč v Slovenski ulici. Pri padcu si je zlomil desno roko nad komolcem in so gn morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico. Tja so pripeljali tudi nekega sedemletnega šolarčka iz Dobravc, ki je padel na cesti in si zlomil desno nogo nad kolenom. Izpred sodišča. Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjal danes dopoidne 461etni posestnik Blaž Šumenko iz Zgornje Pristave, obtožen, da je letos na Jožefovo s kolom pobil do smrti 191etnega posestnikovega sina Antona Habjaniča. Kakor navaja obtožnica, so na praznik sv. Jožefa popivali fantje v Pihlerjev! gostilni v Zgornji Pristavi. Domov grede so se stepli in so bili radi tepeža obsojeni že pred ptujskim sodiščem. Ko so prišli do Šumenkove hiše, so jeli razsajati in klicati na korajžo, kar je bilo povod, da je prišel Šuinenko iz hiše s kolom in hotel fante razgnati. Pri tem je zamahnil čez pot in zadel Antona Habjaniča, Udarec je bil tako silen, da je fantu počila lobanja. Pri današnji razpravi je obtoženec krivdo zanikal. Ker pa so priče zelo obtežilno Izpovedale, ga je senat obsodil na štiri leta težke ječe ter na povračilo pogrebnih stroškov v znesku Din 2453. Kazni ni sprejel. Razpravo je vodil okrožni sodnik g. Lenart. Obsojen ribji tat. Pred kratkim je mariborsko okrožno sodišče obsodilo nekega Štefana Peitlerja radi poskušene tatvine rib v Framskem potoku na en mesec strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Upati je. da bodo naši številni ribji tatovi sedaj malo manj predrzni. Ostanite na Silvestrovo raje doma! Pridite zopet po gramofon in plošče, ki Vam Jih posod' MARIBOR šLAGER CELJE Slovenska 18 plošče Dečkov trg, 4 Silvestrovanje Sokola pri bratu Ren« člju na Pobrežju. Na programu ie več šaljivih nastopov v režiji gosp. trnasto-viča, člana Narodnega gledališča v Mariboru. Začetek-ob 20. (8.) uri. Vstop prost. Zdravo. Tudi Sokol I priredi Silvestrov večer v soboto 31. t. tu. v kadetnici. Velik in vesel spored. Pričetek sporeda ob pol 22. uri. Pridite vsi Sokoli in drugi, ki 5u« Ote z nami! Vlom v mesnico. V noči od petka na soboto so neznani storilci vlomili v novo mesnico mesarja Ivana Silenšk.a. v Zgornjem Radvanju. Zlikovci so s silo odstranili okensko omrežje, se splazili v mesnico ter odnesli, okrog 80 kilogramov svinjine in nekaj klobas. Mesarju Silen« šku so povzročili nad 1200 Din škode. V potok jc padel. Na Božič se je vračal okrog polnoči z nekega obiska pri Sv. Kungoti proti Mariboru 321etni oskrbnik lesnega skladišča tukajšnje Fclber-jeve tvrdke I, Žunko proti Mariboru. V popolni temi je zgrešil pravo pot in zabredel na nekem globokem mestu v mimo tekoči potok Pesnico. V zadnjem trenutku se je še k sreči ujel za drevesno korenino in visel v ledeno mrzli vodi nad eno uro ter klical na pomoč. Končno so ga vendar slišali vaščani, ki so šli v bližini mimo ih ga spravili vsega premraženega na suho in v toplo sobo. kjer si je polagoma zopet opomogel. Tatvina. Občinski sluga Karol Valli, stanujoč v Tomšičevem drevoredu, je prijavil policiji, da mu je neznani storilec odnesel iz spalnice lesen kovčeg. v katerem je imel svoje prihranke v znesku 1500 Din, delavsko knjigo in druge listine. S plenom je tat izginil brez sledu. Nezgoda. V Košakih je padel na pole-1 deneli cesti 241etni delavec Izidor Kolto in si zlomil pri padcu desno nogo. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Strel iz zasede. Ko se je v Oseku pri Mariboru 21. t. m. vračal domov 221etni posestnikov sin Anton Belina, ga je nekdo obstrelil. Fantu je obtičala krogla v prsih in so ga prepeljali v bolnišnico-Njegovo stanje je zelo resno In imajo zdravniki malo upanja, da bo ostal žiV* u v Mariboru, dne 28. XII. M0£. Mfarfl5oHPf »VEČER NIK* Ji&* Se enkrat Arnold Luschin in naša severna meja IZJAVA UČITELJA VERA NA ČLANEK Dr. V. TRAVNERJA. «RSS"S Hvaležen sem g. dr. Travnerju, da je fr božični številki »Večernika« — izzvan K mojih, objavljenih spominih — prikazal umrlega A. Luschina kot človeka in učenjaka z znanstvenih vidikov. Prepričan senij da so njegovi podatki za ča n aš n j e čase objektivni in resnični P° 12 letih gledamo namreč marsikaj drugače, zlasti pa čut pietete zahteva obzirnost tudi v zadevah, ki so bile nekdaj boleče. v svojem članku sem navedel spoini-?.e iz leta 1920., kakor sem si jih zabeleži takrat, kar šem izrečno pripomnil, bi mi bilo do dotičnih biografskih podatkov uiti do ocen Luschinove osebnosti. so vse to objavili avstrijski in naši »sti. Šlo mi je predvsem za osveženje spominov iia borbe za našo severno me« 1°» ki je danes v veliki meri zapuščena in Pozabljena. Kdor je namreč kot učitelj in svetovalo ljudstva prebil neprestano 4 leta ob skrajni severni državni meji. takrat, ko so'znanstveniki v varnem zaledju besedičili in s Ivinim razumom risali obmej-ne črte po zemljevidih slovenskega o-^fimlja ter prestavljali mejnike kot šahovske figure na deski, ta gleda in sodi takratno obmejno borbo z drugim meri-•ftn objektivnosti! Kakor je bila ob beganju agitatorjev, zbiranju podpisov i, dr. borba za vsako ped zemlje na terenu Polha tragike, tako še danes očividcu ne 'bore biti vseeno, kako se je za naše kra-!e potegoval n. pr. dr. Kovačič, kako pa Luschin. Zlasti ne, ko je mnogo tisoč stajerskih Slovencev ostalo še v Avstriji w-. ne po lastni krivdi. »N e r e e 1 n a sredstva« pri propagandi za priključitev Maribora in drugega slovenskega ozemlja k Avstriji? Težko bi o A. Luschinu vzdnžal tako domne-Vo napram našim znanstvenikom, ki n. Pr. danes gledajo v Mussoliniju genija — Vzlic njegovim nereelnim ukrepom! Nihče pa me ne more prepričati, da je Poseganje A. Luschina v naše zadeve be ta 1921 (!) bilo potrebno. Saj je Maribor bil takrat že tretje leto srečen 'h zadovoljen v Jugoslaviji! Vendar očitki A. Luschina v brošuri »Zerreissung der Steiermark« (gl. str. 66—69) kakor tudi polemika z dr. Kovačičem (str. 29 d.), najhuje pa predlogi za odcepitev (str. 85) kažejo neko nepojmljivo tedenco v hašo škodo. Dr. Kovačič je vse dmga-če postopal,in je branil naše ozemlje, ki •'e bilo takrat de facto in de iure že jugoslovansko ! Izgovor, da je bila Luschinova knjiga samo spomenica za mirovno konferenco, he more držati, ker je bila sestavljena in izdana šele 1. 1921, ko so pričeli postav- ljati mejnike, kakor je bilo določeno v St. Germainu. Torej je knjiga hotela — kakor je razvidno tudi iz vsebine — doseči revizijo fiksne pogodbe. Razširjena je bila po vsem obmejnem pasu v agitacijske namene, kakor se, še dobro spominjajo vsi takratni obmejni borci. V »obmejnem odseku« mariborskega okoliškega učiteljskega društva smo o Luschi-novi knjigi nekoč celo razpravljali. V obmejne šole so Luschinove knjigo prina--šali otroci, češ: »Ata jo je dobil zastonj v Lučanah.« S pričami lahko podprem dejstvo, da je samo avstrijski obmejni učitelj W. M. prejel iz Gradca 30 izvodov knjige, ki se naj ratzpeča brezplačno v jugoslovansko obmejno ozemlje. Omen- je—uničil. Bil je izgnan Mariborčan, ki je v sebi čutil še nekaj slovenske krvi Pred 2 letoma je umrl v Gradcu. Neizpodbitno je dejstvo, da je L. propagandno delo — morda samo v ožjem krogu našega obmejnega pasa — pozro čalo križe in težave, a uspeha ni imelo. Vsakdo je zmotljiv in ni izključeno, da je tudi A- Luschin kedaj pozneje uvidel neuspeh svoje revizionistične akcije za časa borbe za avstrijsko-jugoslovansko državno mejo. Morda je celo obžaloval, da je nemirno valovanje poprevratne dobe kedaj celo znanstvenika zaneslo v manj znanstvene sfere politične borbenosti. Bodi kakorkoli! Danes po 12 letih, ko je borba za našo mejo pozabljena in nas obdaja nešteto drugih skrbi, je bolje, da pozabljenje zastre tudi takratne dogodke. Prav tako zahteva čut pietete, kakor pravi g. dr. Travner, da vidimo v( Arnoldu Luschinu onega znanstvenika, plemenitega in značajnega moža, ki je na- jeui učitelj mi je stvar iz kolegijalnostijšemu narodu storil tudi marsikaj dobre-zaupal, meni je izročil 1 izvod, ostalo pa | ga. Ver. Burna občinska seja v Studencih AKCIJA 92 HIŠNIH POSESTNIKOV. - PROTI PRORAČUNU. - NAPAČNO TOLMAČENJE VLADNE ODREDBE O VARČNOSTI V OBČINAH. — POSLEDICE? solucije ni šlo toliko za ravnovesje v proračunu kakor za reklamiranje svojih posebnih interesov. Prav gotovo pa je, da z demagoškimi resolucijami ne bodo obvarovali svojih pozicij! Velika večina Studenčanov je v taboru onih, ki s treznim razumom, hladno razsodnostjo in z resnim delom služijo širokim narodnim^ plastem, četudi so tuintam potrebne — žrtve. Če bo treba, bo prva žrtev padla čimprej v neizogibni priključitvi k Mariboru. Edino tako bo v bodoče onemogočeno vsako neresno napadanje in izigravanje za lastne interese gotove manjšine, ki jo gospodarska; kriza še zda-leka ni dosegla v taki meri, kako? so je deležni širši sloji studenške občine. Vsekakor bo 'treba z budnim očesom motriti razvoj, in delovna večina sedanje občinske uprave ima še časa dovolj, da prepreči v bodoče vsako demagoško akcijo gotovih ljudi. Občan. Šport V petek pred Božičem je - studenška občina doživela sejo, kakršnih že od po-litično-Sitrankarske dobe nismo več vajeni. Nad 4000 duš štejoča, večinoma proletarska občina je ena onih v naši o-kolici, ki se je že davno predi splošno gospodarsko krizo znala leto za letom prebijati z minimalnimi proračuni, z razmeroma neznatnimi investicijami in zadolžitvami. Zato so davkoplačevalci bili vedno manj obremenjeni kakor n. pr. v mestu ali v drugih večjih delavskih krajih. Iz teh razlogov je razumljivo tudi njihovo nerazpoloženje p r o t i priključitvi k Mariboru. Občinska uprava se je tudi letos potrudila, da prekomerno ne obremeni prebivalstva, dobro vedoč, da je gospodarski zastoj globoko posegel med vse sloje, Ln vendar so nekateri davkoplačevalci s podpisi 92 hišnih posestnikov organizirali odpor proti že itak minimalnemu proračunu. Pol ure pred sejo so vložili resolucijo, ki pod krinko vladne odredbe o varčnosti v občinah posega v posamezne postavke, ne da bi se podpisani bili preje prepri-ali o resničnosti svojih očitkov in zahtev. Ko se na- eni strani potegujejeo za 10% znižanje plač edinih dveh obč. uslužbencev (druge občine s tolikim prebivalstvom jih imajo 2 krat toliko!), zahtevajo na drugi strani zvišanje nagrade ve-, roučitelju, na tretji strani pa brutalno nastopajo proti učiteljem, ki imajo v šoli in v občinski hiši stanovanja. Posebnost svoje vrste je namreč, da naj učitelji za zakonita naturalna (slaba!) stanovanja še doplačujejo po 300 Din na mesec; za stanovanje v občinski hiši pa kar 380 Din, dočirn ima občina svoje 3 sobno prostore v — šolskem poslopju brezplačno, ne glede na zahtevo, da naj šolski prostori služijo edino šoli! Še večja nezaslišanost je v zahtevi, da naj 2 uči. telja, ki službuje- ■ v Mariboru, a stanujeta pri svojih žc.iuh - učiteljicah v Studencih, plačala stanarino, ki jo dobita od mariborske mestne občine, v blagajno studenške občine. Da za take zahtevo ni zakonite podlage, resolucijo ne briga. Ko resolucija netočno ugotavlja najemninske zaostanke v občinski hiši, se spodtika še ob nerentaibdlnost poslopja, ki je rešilo za Studence pošto in orožniško postajo, česar pa predlagatelji ne pomislijo. Zahteve hišnih posestnikov gredo celo tako da leč, da med drugim ne pripuščajo v proračunu niti postavke za nepredvidene izdatke v znesku 10.000 Din. Skratka: »Vsako možnost za razsipavanje treba odstraniti!« , Res ima vsak davkoplačevalec pravico, da izrazi svoje ugovore proti proračunu, Ne predvideva pa odredba finančnega ministra demagoško organiziranih akcij s podpisi od hiše do hiše. Zlasti je pri celi zadevi precejšnja porcija hudobije, če obširni podatki ne odgovarjajo resnici in pravici, kar vzbuja samo neraz-položenje zlasti uapram v občini službujočim osebam. To pa ni malenkost in je v nasprotju z obstoječim; drž.-pravnim naziranjem. Iz vsega zveni, da predlagateljem re- Tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v table-tenisu priredi SK Ilirija v Ljubljani 7. in 8. januarja 1933. Pravioo do tekmovanja imajo vsi v, JTTS včlanjeni klubi, kakor tudi inozemski, včlanjeni v inozemskih zvezah. Prijave s prijavnino je poslati najkasneje do 4. januarja na naslov: Leopold Payer, 'Ljubljana., Poljanska cesta 31. ISSK Maribor, nogometni odsek, bd prirejal vsak ponedeljek keglaške večere, im sicer v Narodnem domu. Prvi večer bo v ponedeljek 2. januarja 1933 ob 20. uri. Prijatelji kluba so iskreno vabljeni! Za nogometno prvenstvo sveta, ki ga za L 1934 organizira Italija, .bo tekmovalo okoli 47 narodov. V Italiji se bo odigralo le zadnje kok), kjer bo nastopilo 16 narodov. Sokolstvo Silvestrovanje v studenškem Sokolskem domu. Studenški Sokol se bo po- slovil od starega leta m Sokolskem domu. Sokolu se je posrečilo za ta večer angažirati slavnega) jugoslovanskega boksarja. Nastopil bo tudi indijski fakir in hipnotizer v pisani družbi Arabcev in Kitajk. Na sporedu, ki je zelo pester, so nada je stari in moderni plesi ter žive lutke. Prav gotovo ne bo nobenega Stu-denčana, ki bi se ne 'udeležil silvestrovanja vr Sokolskem domu ter v veselem razpoloženju pozabil na vse težave m bridkosti starega leta. Radvanjska sokolska četa je uprizorila na Stefanovo zabavno enodejanko »Kakršen gospodar, tak sluga«. Igra je uspela nad vse pričakovanje in moramo mladim diletantom le čestitati. Jože Bačnik: Pot usode Ob cesti, ki vodi v mesto, stoji čedna hišica. Urejena je tako skrbno, da ne mo-mimo nje, ne. da bi se ti oko zaustavilo na njej. Ko se je rajni Janez priženil v hišo, ie bila še neznatna in pokrita s slamo. Okna je imela majhna, daje bila podob. bolj čebeljnaku kakor človeškemu bivališču. K zahodnemu delu je bil našlo nien lesen hlev. Polovico prostora je zavzemala krava-edinka, druga je pa bila Ograjena za svinje. Ker je bil Janez hiarljiv in umen gospodar, si je uredil yse po svojem okusu. Zanemarjeni vrt ie postal kmalu vzoren sadovnjak, zapuščene njive pa so bile skrbno obdelale. Vsi sosedje so občudovali njegovo delo. Postal je tudi prekupčevalec. Ku-boval in prodajal je poljske pridelke, sadje, suhe gobe in drugo. Po. zimi je pa brnela pozno v noč mlatilnica in luščila deteljno seme. Tako si dobil pri Janezu hajlppše in najboljše seme za setev te *li one vrste. Mnogo žita in raznih drugih pridelkov je izvozil tudi v bližnje mesto, kjer so ga poznali trgovci in branjevci. Sčasoma si je prihranil toliko, da si je sezidal novo, lepo hišo. Tik za Jio je postavil prostoren hlev in svinjak, ^ena Mana m,u je bila dobra in razumna družica, ki ga je podnirala pri vsem. Skrbela ie za dom. za dve mali hčerki mu čestokrat tudi svetovala to in ono. Micka je bila njena sorodnica, prišla je v hišo, ko ji je bilo jedva 10 let. Izpočetka ie pasla krave in pestovala deco, ko je dorasla, je bila opora gospodinji. Razvila se je v bohotno vaško le. potico in za njo so se ozirali vsi fantje. Vse prošnje in moledovanja, da bi omehčali njeno srce — so pa bila zaman, kajti Micka se je zavedala, da jo je obdaril Stvarnik z mečem, cesar jih je bore malo deležnih. Minevali so dnevi in meseci, a tedaj je nad Janezovo streho nenadoma posegla zla usoda in mu ugrabila najdražje — skrbno ženico. Težko je prebolel ta udarec in le počasi :se je sprijaznil z mislijo, da je vsakemu zemljanu odločeno zapustiti dolino solz. Micka mu je odslej vodila gospodinjstvo in vzgajala otroka, sam pa se je bavil s prekupčevanjem. V hiši sta bila mir in blagostanje kot nekoč, posebno še ko se je izvedelo, da ostane Micka kar pri hiši. V nedeljo zjutraj, ko so se ljudje vračali iz cerkve na svoja domovanja, so vsi. govorili samo o zaii Micki in že priletnem vdpvcu Janezu, saj ju je župnik oklical kar enkrat za trikrat.'Posebno mnogo so govorile vaške ženice in porogljivo so se smejala dekleta. Kmalu potem je izbruhnila svetovna uojna. Janez je ostal doma in si polnil še bolj že itak tolsti mošnjiček. Naposled pa tudi njemu ni prizanesel »listič bel« in moral je oditi za drugimi. 5 tresočo roko in zalednim srcem ga je dal Micki. da ga je prečitala tudi ona. Zadnja nedelja je bila žalostna in praz-ua... V ponedeljek zjutraj se je preoblekel iu se s solzami v očeh poslavljal od žene in otrok. Imel je že tri, najmlajša Metka je bila iz drugega zakona. Micka je zapregla konjiča, prisedla k Janezu na voz in odpeljala sta se do kraja zadnjega slovesa. Usoda je hotela, da je Janez kmalu odšel na bojišče. Odtam je poročal mladi ženi, da se ima dobro, da je daleč od doma in upa, da se kmalu vidijo... To pa je bilo tudi prvo in zadnje njegovo pismo. Revica je prebdela vse noči in čakala nanj, a zaman... Kdorkoli izmed sosedov je prišel domov, je bil deležen vprašanj: »Si videl našega Janeza?« Ta je povedal, da ga je videl na pohodu, drugi da je govoril z njim, a natančnega ni izvedela. Tako približno mesec dni po prvem obvestilu — je začudena dobila pismo z drugo pisavo. Vsa preplašena ga je odprla. Pisal ga je sosedov Francelj. »Janez mi je naročil, naj, če se bo kaj zgodilo, v prvi vrsti obvestim Tebe. Danes zjutraj smo imeli napad. Padlo jih je mnogo, med drugimi tudi Tvoj mož. Tam med skalami, dvesto korakov od mene, leži. Mislil sem, da je samo ranjen, a ko sem ga ob vrnitvi hotel vzeti s seboj, sem opazil, da je mrtev. Krogla mu je prebila srce. Ne bodi preveč žalostna i;i moli za nas!« Micka je prejela nismo opoldne, ko je dojila hčerko. Prebdela je, oblil jo je mrzel znoj, zgrudila se je z otrokom vred na tla. Ko so zvečer zapeli vaški zvonovi, so izvedeli vsi žalostno novico* dia Janeza, ki je bil ponos vse vasi — ni več med živimi... Micka je sama gospodarila naprej; šlo je vedno slabše in nekoč je potožila’ sosedi, da brez moškega vendar ne gre. Zagledala se je počasi v mladega, čednega fanta Matevža, ki je bil zidar in reven človek in mu je bilo všeč, da se zanima zanij brhka in imovita vdova. Pol leta po Janezovi smrti se je vselil k nje! Kot mož. Tudi on je začel kupčevati, a bil je premalo previden in je kmalu nasedel špekulantom. In posel je šel rakovo pot. Pri eni sami kupčiji je izgubil petdeset tisočakov. V hišo sta lezla nezadovoljnost in sovraštvo. Matevž se je vdal pijančevanju in zanemarjal je vse. Micka je obupala in se je namenila v Ameriko. Odšla je v mesto, da bi si uredila potrebno za vožnjo v daljni novi svet. Usoda pa je hotela drugače. Tudi ona je morala umreti nasilno. V gozdu, nedaleč od ceste, so jo našli s prestreljeno glavo— Tužmo je odjeknila novica med prebivalstvom, a še težje je bilo Matevžu, ker je ostal sam s trojico otrok. Domačija je bila kmalu prodana — on in male sirote pa so odšle v sosednjo vas pod tujo streho. Danes počivata Micka in rajna Mana na pokopališču tam pod prijaznim hribom. Janez pa daleč od njiju... Aacffsfav Rudan Rod na r C Porast) Toda tedaj, ko je zašlo solnce in so ugasnile čarobne barve neba, je y sivo somračno globino zavela rezka sapa. Sunkovito je padla preko gorskih grebenov v hrastove meje in do ceste na Rebrnicah, razletela se po jarkih in dolinah ter zaplata rna Pasji rep, Pdlene in Ter. Ko se je razbil in razgubil prvi val, je gori nad Grmado zaječal drugi, močnejši in se pognal za prvim. Pod njim so zatrepetali hrasti in gabri, grmovje se je šibilo, trava je medlela in smrtna groza je zajela vso pokrajino. Val za valom je butal v dolino; presledki so se krčili, silovitost razbesnelega elementa je naraščala od minute do minute. V če. eh pod vrhom je tulilo in zavijalo kakor da bi grmeli topovi, žvižgalo je v mejah, vršalo in vreščalo po cestnih ovinkih ter butalo ob drevesa, plotove in hiše. Zaganjalo se je celo pri dimnikih v, kuhinje, kjer so v toplih zavetjih ždeli ljudje. Vsako špranjo je poiskalo, v vsako je pihnilo in nastala je grozotna veličastna igra, ki je rastla z nočjo do razbesnelosti. Burja je podirala vse, kar ni bilo k zemlji priraščeno z jeklenimi koreninami ali pribito z nepremakljivimi temelji. Gorje vozu ali človeku, ki bi go. zajela na zbrisih, kjer so se valovi zagapmli drug v drugega, kakor da bi hoteli v enem samem trenutku izmeriti vse svoje moči. In prav tedaj se je z razdrškega prelaza proti Re-bmicam pričela spuščati slabotna človeška postava. Že prvi valovi burje so jo zmahedrali, da se je opotekala in lovila za mlade borovce, ki so rastli mad cesto; ko pa je burja narastla in so se njeni valovi bolj in bolj besno zaganjali v belo ploščino, je človek zatrepetal in zaplesal kakor odtrgan hrastov list. Zanašalo ga je zdaj na levo zdaij na desno, a ceste se je kljub temu držal, kakor da bi vedel, da bo izgubljen, če zgreši sled. Tako se je pomikal navzdol po ovinkih sto, dvesto korakov, dokler ni prispel na goličavo, na zbris. In prav tedaj je pljusknil čez golo skalovje nov, še silovitejši val ter butnil na cesto. Ko ga je človek začutil, se je vrgel na tla in se oprijel kantona. Burja se je zaganjala vanj, tulila, cvilila, vriskala in se krohotala. Na vsak način ga je hotela odtrgati od kamna, dvigniti ga od tal in vreči doli v črno zevajočo globino. Šele ko je uvidela, da ga ne bo premagala, je odvrščala dalje ter se lotila hrastov in gabrov pod cesto. Zvijala jih je, upogibala do tal, lomila jim veje in vejice. V premoru, ki je zazijal pred prihodnjim valom, se je človek odločil od kantona, se dvignil ter opotekajoče napotil dalje. Ujel je staro, že davno opuščeno gramozno jamo in se stisnil pod čeri, da bi si oddahnil, a komaj je bil na varnem, že je na cesti znova zatulilo. Strašno, srce pretresujoče je zavilo, zajokalo in se zasmejalo, kakor da bi se tisoč prebičanih vragov podilo proti peklu. Človek se je zopet dvignil, dosegel cesto in one* moglo zaprosil: »O Bog, o Bog, samo do doma me pusti; samo do tam mi še prizanesi!« A burja ni prizanesla; zopet je pljusknila na cesto in zopet se je mora! človek oprijeti rešilnega kanton2. Tako je nadaljeval mukotrpno pot po Rebrnicah postavljal se na noge, opotekal se naprej in se zopet oprijemal kantonov. Drugega za drugim se je dotikal, kakor da bi jih prešteval, in le neskončno počasi je premagoval razdalje. A njegova borba z burjo je bila brezuspešna; ral je omagati in je omagal. Naslednjega kantona ni vf dosegel, novi val je prišel prenaglo in s preveliko s® ga je zagrabil, da bi se mu bolan in slaboten, kak® je bil, mogel upreti. Pritisk ga je zrušil na tla, zvil & kakor kup cunj ter ga pahnil čez škarpo v globino. Padel je v travo, ki je pokrivala tesni jarek in ob* ležal nepremično, kakor brez zavesti. Njegovo slabotni) ječanje se je pomešalo z vreščanjem burje, in ko bi bi takrat šel gori po cesti drug človek, bi ne bil vedel ali so tisti glasovi zdihovanje človeka, zavijanje vetra ali tožba pogubljenih in v viharni noči miru iščočih duš »O Bog, o Bog, umrl bom...« je z muko dahnij človek in se s poslednjimi silami poskušal dvigniti. Upn se je na komolca, postavil na kolena, a vstati ni mogel-Slabost, onemoglost in bolečina sta ga zopet zrušila na tla. (Se bo nadaljevalo.) Poljčane NI se mu obneslo. Dvajsetletni Avgust E. iz Pekla je šel pred dnevi v družbi 17 letnega Jožefa V. iz Ljubične na Ljubi-ono. Kar naenkrat sta se znašla pred hišo najemnice Frančiške Fajsove. Stanovanje je bilo zaklenjeno, pa ju to ni motilo. Kmalu sta bila edina, da ga s silo odpreta. Iz zaklenjenega kovčka je pobral E. 3 rjuhe, 2 spodnji krili, 2 spalni srajci, nekaj žepnih robcev jn 70 Din, vsega skupaj v vrednosti 600 Din. Denar je izročil V—u, s perilom pa jo je mahnil k svoji izvoljenki Mariji H. češ: »Glej, vse to sem ti kupil v Mariboru.« Vesela je spravila Marija blago v omaro, kje» pa žal ni ostalo dolgo. Kajti oko postave je na ovadbo kmalu izsledilo krivca, in perilo je romalo nazaj k pravi lastnici. E. je bil po zaslišanju poslan malo za zapahe slovenjebistriškega zapora. S kolom po glavi. Posestnik Anton Mlakar iz Sp. Brežnice se je tukajšnjim orožnikom potožil- da je bil te dni okrog 20 . ure na občinski cesti v Dolgem vrhu napaden od 201etnega delavca Franca Z. Udaril ga je s kolom po glavi in mu pri tem prizadel globoko rano ter ga občutno poškodoval tudi na roki. 2. ie dejanje priznal in pristavil: »Zato sem ga, ker je pred mojo hišo kričal »auf biks!«« Božičnica. Tukajšnje gasilno društvo ie priredilo tudi letos za svoje člane v hotelu Bauman« v Peklu prisrčno božičnico. Pri tej'priliki je imel na številne navzoče lep božični nagovor župan gosp. Anton Medved. Kie je koruza in kdaj pride? Tako vsak dan sprašujejo kmetje na občini za koruzo, ki so zanjo že pred dnevi vlažili denar, ki so si ga mnogi morali za to celo izposoditi. Upati je, da bo skoro prišla, morda za Novo leto. Zdaj, ko ni druge krme za svinje itd., bi jo pač že krvavo potrebovali in prosijo merodajno mesto, naj v tem oziru čimprej nekaj ukrene! Verska blaznost. V neki poljski vasi blizu Bijalistoka se je dogodil nenavaden primer verske blaznosti. Lepega dne se je pojavil v vasi starejši človek, ki je nosil na ramenih velik lesen križ. Ko se je nabralo okrog čudaka precej vaščanov, je položil križ na tla in jih prosil na žive in mrtve, naj ga pribijejo nanj. Bilo pa je med vaščani res nekaj takih, ki so bili pripravljeni u-slišati njegovo prošnjo. Slekli so možakarja in ga položili na križ, da bi ga križali. Vendar se je našlo nekaj treznih vaščanov, ki so preprečili strašen verski zločin. za \i- ?0 I"' -g**** 1 Za Din 10’- dobite originalne esence za rum „£UMOL“ s kateiim lahko sami naplavite 2 litia najfinejšega ruma, kakor tudi vf e etence za liker Preko 20 let znane specijaiitete DROGERIJE J. THUR Maribor, Gosposka ul. 19 'tsiEsS' Za Nevo leti Maribor Gosposka 11 * (8 g IM g u o» H I * -3 .9- Ou X • 1 a. a JE 4- E Al c OJ •— 'S TJ o S OJ § e -M ■■m e 2 44 09 • n > o O « at O ’3 o > N * Ceniki brezplačno I Fotomaterijal vseh svetovnih znamki Popust 1 Razno JA. NE POZABI. da lahko najboljše prodaš dobre knjige, starinske reči, kakor nakit, zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd. in najcenejše kupiš v Grajski starinarni, Trg svobode 1 4000 Soho odda SOBO v gospodarskem poslopju, prazno ali opremljeno, oddam s 1. januarjem. Stritarjeva ulica 17. 4376 Lokal NA ALEKSANDROVI CESTI štev. 16 se oddajo s 1. februarjem lepi trgovski lokali z lepimi prostori za delavnico in skladišče. Vprašati v pi-sarni dr. Rosina._______4177 Pouk NEMŠČINA brez učenja posameznih besed. konverzacija, začetni pouk, trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeh. Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi. 4321 Prodam KRASNA STAVBNA PARCELA sredi Maribora na prodri Vprašati Aleksandrova cesijj št. 3. 4375 PRVOVRSTNO VINO. novo mešano kakor rizlipS-burgundec, rafol. žlahtni)]2 itd. dobite pri posestniku 1,1 vinogradniku Jakobu Duh2, Gabernik. p. Juršinci, P™' Mošt je imel 18 stopinj sla2' korja. Vina je na prodaj 20 n* po 2.— Din, postavljeno J]2 kolodvor v Ptuj. 43/' Največja izbira krasnih kaset, primernih za novoletno darilo Prvovrstna kolonska voda v zaprtih steklenicah in odprta na lilre 4199 Krasne doze za puder original „Flapjak“ in vse druge predmete kakor: prvovrstne esence za izdelovanje ruma, likerjev !n punša IVAN PEČAR. droge — parfumerija — foto Maribor. Goipo^a u1.11 ma* gjU Primerna Novoletna dargfa v veliki izbiri IVAN KRAVOS. MARIBOR Aleksandrova c. 13 Prvovrstno sadno drevje raznih vrst: Jablane hruike čreinje in breskve visoko in nizkodebelne od daja po zmernih cenah BANOVINSKA TRSNICA IN DREVESNICA v Kapeli, p. Slatina Radenci. Zahtevajte ponudbo. 4340 Na novo otvorjentri vinarna in bife gostilna „Pri roži” Koroška cesta Prvovrstna ljutomerska sortirana vina grašČlr,e Ormož, liter p, 6*-, 8*— 10*—, 12 — In \* 01,1 Silvestrovanj poznavalcev vin« Izdaja konzorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik izdajatelju m urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA v Mariboru