Il rokodfinih narodskih reci Odgovorni vrednik JPr. Jianex MSIeitveis. Tečaj V1MI. sredo 20. listopada (novembra) 1850. List 49 Sam. Xtii. Sam» Vsi. /Sam. Vsi. Zdrav lica (Za pevanje v družbi.) Kozarce v roké, Veselje v sercé! In pesem ganljiva priderla Ko tok bo iz gladko Bo vse omecila, Bo Duše mertvé gerla vse pridobila Bo vse omecila, Bo vse pridobila Duse mertvé. Kozarce v roké, Razum pa v glavé! In misel velika pos Besedi se jasni bo vdala Bo vse predramila Bo vse pridobila Duše mertvé. y y y Bo vse predramila Bo vse pridobila Duše mertvé. % Kozarce v roké Pogúm pa v sercé! In moć se v telesu zakrita V obupu, v žalosti pobita Bo krepko zbudila Bo vse pridobila Duše mertvé. • y Bo krepko zbudila Bo vse pridobila - y D mertvé. Sam. Kozarce v roké Vzemite verstéî Razumnost resnici le pravi. Serce pak preljubljeui Slavi In tuja bo sila Na mejí pustila Duše mertvé. Vsi. In tuja bo sila Na meji pustila Duše mertvé. y Lovre Toman Buttlarjeva v mlh a za drevesne sadíša in presadíša. Ker so „Novice" v 41. listu t. 1. željo razodelc y I. Za izrejo drevesc pripravim posebne sadisa (B au m s chul en), in ker se je obdelana (vcrtna a1> poljska) zemlja za to rabo menj prijetna skazala, napra- vim te sadíša zmiram v ce lin i (v dolinah, v gojzdu, ali v drugim zavetnim kraju, kjer vetrovi in suša močí ni maj o, in kjer se na manjšim prostoru veliko veči šte-vilo drevesc zředí). Vsaka zavetna goljava v gojzdu, ako je zemlja poldrugi ali dva čevlja globoka, jé^za >-f, plit va tudi sadíse dobra; za bore ali mecesne pa tudi bolj ali peskasta zemlja. — Boljši je, eno samo če prostorniši sadíše imeti, kakor več majhnih; zakaj čuvanje in obdelovanje se na enim samim sadíšu ložej opravi; drevesca se pa tudi lahko iz sadíša v daljšne gojzde nesó. Tak za sadíše izbran prostor se o jeseni poldrugi alj dva cevlja globoko skopa y in z gornja zemlja na dno y in per tem delu se trata spodnja skopana zemlja pa na verh kopanja dene, de v sadíšu plevel ne raste, drevesno séme pa v počito bolj rodovitno zemljo pride. Celo v • sadíše se po dolgim, alj navprek, v tri ce v lje široke verste razdelí; 1., 3., 5., 7. versta i. t. d. se skopa kakor grabni. Zemlja iz perviga grabna se potem na zunanji kraj sadíša položí (trata in gornja zemlja zemlja iz 3. grabna posebej, od spodnje); iz v r 5. v 3. y iz 7. v 5. graben se v in tako naprej položi (trato in na verh grabna); no tako, kakor se v 7. gornjo zemljo na dno, spodjno zemljo potem se 6., 4. in 2. versta rav- grabni skopajo. Zemlja iz 6. y iz 4. v y iz 2. v 4. graben, v grabna druziga pa tista zemlja dene, ktera je iz perviga skopana , na stran sadíša položena bila. Do spomladi tako skopano sadíše v prahu leži, o spomladi se pa po verhnim zopet okoplje, in z grab ljami, kakor gredice v verstih, m poravna Potem se na eni strani, en čevelj od kraja, po raztegnjeni prevozi razorčik napravi (za drobné semena 1, za debele 2 palca globok), — v ta razorček drevesno seme to pervo léto zraše- p osej ani v ze gosto seje (tako, de se ne drevesca po razorčku sklen ej o), razorček se z drobno zemljo potroši (drobno seme n J^^^^^HHBBHIHIHI debelo pa dva palca visoko) zadnjič pa z vejcami dobro pokrije (borove ali brinjeve v ej ice so nar boljši). Potem se prevoz prestavi (9 palcov ali en V ce de bi Buttlarjevo ravnanje v sajenji in presajenji velj od perviga razorčka), drugi razorčk napravi, mladih drevesc bolj na tanjko razločili, tega boljši do- obseje, potroši in pokrije, kakor seje za perviga reklo polniti nemoremo, kakor de kratek izpis Buttlarjevi- in do konca. y ga vodila častitim bravcam podamo, kteri se znajde v gojzdnarskih in lovskih novinah mesca sušca 1847. Borovo, mecesnovo, smrekovo, jelsno seme se nar bolji z piskram seje, kterimu se v dno luknja napravi, Moje ravnanje pravi g. Buttlar razpade seme noter dene in se potem po prevozi cez razlocek v dva delà y pervi je: čverste, krepke in obilno e ko- počasi peljá, in tako seje renincami previđene drevesca z majhnimi potroški iz Iz dna vzeta, in z domaćim popřed z vodo politím semena izrediti presaditi. y drugi pa: tajiste dober kup v gojzd in posušenim pepélam pomešana zemlja, je nar boljši za posejane razorčke potrošiti. Veliko, ali clo vse je na tem ležeče, de se po-gejani razorčki le kar je prav, ne preveo ne premalo, z zemljo potrosijo, in dobro in varno z vejcami pokrijejo; — zakaj pod njimi zemlja delj časa mokroto obderží, in zraven tega vejice tudi ptičam seme zobati branijo, kali eemena in v pervi mladosti drevesca pred soncam in plohami obvarjejo. Kadeř so o křesu drevesca nekoliko zrastle, se vejice odzdignejo in v verste med ra-zorčkam navpik v tla zataknejo, de tako šibkim rast-ljincam v poletni vročini potrebno senco delajo. (Dalje sledi.) Goli in pustí liras v 3 létih v mlade seženj visoke boršte spreoberniti. Spisal A. F1 eis man. (Dalje.) Za ahacam se zamore priporočiti bela murba (weisser Maulbeerbaum, morus alba), která 15 do 20 čevljev visoko zrase in nar boljsi perje za rejo svilnih gosenc dajè. Ti se pridruži cerna murba, (schwarzer Maulbeerbaum, morus nigra), která se visji zřaste, 30 do 40 čevljev visoko, in se rabi kakor poprejšnja. Z njenimi jagodarni se dajo tudi vina čistiti in postanejo dobriga okusa. Obe plemeni se daste se za več druzih reci rabiti. Za temi drevesi se verstí recljasti hrast, (Stiel-Eiche, quercus pedunculata), kteri zřaste od 100 do 180 čevljev visok in doseže starost od 300 do 500 lét ; korist tega dervesa je velika. Enak recljatimu hrastu je grozdnati hrast (Trau-ben-Eiche, quercus robur), ki med vsimi hrasti nar viši starost doseže, 400 do 600 lét, in 100 do 120 čevljev visok postane. Zraven teh soše mehko-dlaknati hrast (weiss- haarige Eiche, quercus pubescens); — cer (Burgun-der-Eiche, quercus cerris) in pa avstrijanski hrast (osterreichische Eiche, quercus austriaca), ki vsi za-volj velike koristnosti zaslužijo, de se po želodu prav pridno zasejejo in obdeljujejo. Ce pogledamo v stare čase nazaj , kteri nam po-kažejo, de je bil na Krasu nekdaj mogočin hrastov gojzd, nam to očitno kaže, de se zna, kar je bilo, kadaj z opet biti. Nadalje se priporočuje: Bukev (gemeine oder Wald-Buche , fagus sylva-tica); ona dorase visočino od 100 do 130 čevljev in je zavolj njeniga lesá, kakor tudi zavolj sadniga zer-nja eno nar koristniših, v rasti nar lepših in med boršt-nimi dervesi nar imenitniših dervés. Bukev da narboljši les za kurjavo, ki se tudi za brez števila veliko reči podela. Po spričevanju Virgilija je bilo nekdaj vse hišno in tudi drugo orodje Rimcov iz bukoviga lesá. Njeno oglje da nar hujší vročino, 10 vaganov (mec-nov) tega oglja da nek 4 cente potašlja. — Njeno zer-nje da dobro pičo za živino, posebno zaprešiče, in veliko olja dobriga okusa, ki se da prav dolgo hraniti. Množi se po zernju, in nar bolje ga je v jesenu sejati. Beli gaber (gemeine Hainbuche), carpinus betu-lus); les tega drevésa je za kurjavo in oglovje grozno dober, in se za vse rabi, kar ima dolgo terpeti in močno biti. Zraven tega se tudi posebno perporočuje za žive meje in plotove. Za tem se verstí in priporoči gab rovna ali černi gaber, (gemeine Hopfenbuche, ostrya carpinifolia), ki veliko hitrejši raste, kakor poprejšnji beli gaber, scer se pa tudi ravno tako rabi. — Oba se po semenskim zernju množita in o jeseni sejeta. •— (Dalje.) Mako Hitajci za gnoj skerbé. Ni ga ljudstva, kakor so Kitajci (Kinezje). Mar-eikteri se bo smejal, slišati, kaj Kitajci za gnoj vgan-jajo. Ko je přišel Angležki poslanec Lord Amhorst s svo-jimi ljudmí v Peking (poglavitno Kitajsko mesto), so Kitajci zmiram za njimi bili, in vsaciga spremili, če je šel svojo potrebo opravit. V Pekingu nimajo stra-niš (sekretov), ampak velike perstene posode, kjer člo-veško in živinsko blato, in kar se scer v kuhinji preć verže, nabirajo. Je posoda polna, se berž prodá ali za sočivje zamenja. Tišti vozički, na kterih sočivje v mesto vozijo, pripeljejo vselej mehkiga gnoja domů za verte. Rožnina, kosti, saje, pepél, perje, dlake — vse se za gnoj porabi. Brivci, ki tudi lase strižejo, jih naberajo v ža-kelj in prodajajo vertnarjem, zato tudi zastonj ljudi strižejo. — Pri ti veliki skerbi za gnoj ni čuda, de je njih polje tako neizrečeno rodovitno. Slovenci ! posnemajte Kitajce. IOO cekinov ! Svitli nadvojvoda Janes so že v letu 1846 zastavili 100 cekinov tistimu v darílu, ki bi na naslednje vprašanje nar boljši odgovor dal: „Kaj je tega krivo, de so posli vedno slaběji, in s čim bi se dala ta napaka, ki je kmetijstvu v veliko škodo, odverniti?" — Nihče dosihmal še ni na to vprašanje také odgovoril, de bi bil teh 100 cekinov zaslužil. JVasvel nor ih mesecnih imén za vse Slovane. Slovani imamo, kakor je znano, razun 12 latinskih, 34 mesečnih imén. To nadlogo odpraviti, so se od več strani mnogi sveti zaslišali; to de potřebám niso zadostili. Zdelo se mi je, de ti, ki so hotli pripravne mesečne imena dobiti, jih niso po pravi poti iskali. Zato sim poskusil, na novi podlagi, po novim zmislu za veselno slovansko rabo perpravne mesečne imena osnovati. Moje premišljevanje me je nasledeče na- potilo ; I. Od štirih létnih časov se trije, namreč: léto, jesen, zima v vsih slovanskih narečjih enako gla-sijo. Samo tišti létni čas, ki po zimskim spanju vso natoro v novo oživi, to je spomlad , ima razne iména; postavim per Slovencih: spomlad, v igre d, pri Ilir— jih jnoléto, per Poljcih wiosna, przednowek, per Cehih wesna, jaro, per Serbih proletje, ino per Rusih wesna. Ker pa ta različnost imén za eno ino tisto reč vesolni vzájemnosti in zedinjenju škodje, ino razumnost med narečji zlo moti, tedaj svetjemo, posebno v našo prihodnjo rabo ta létni čas tako ker-stiti, de bo vsim umeven, zraven tako osnovan, kakor se v djanju pokaže, namreč: ker on vso natoro v novo oživí, bi bil oživni létni čas, ali oživen imenovati. Tedaj naznanimo za našo daljno dodélo 4 létne čase: oživen, léto, jesen, zima. n. Vsaki teh 4 létnih časov se v 3 enake oddelke razdelí, tako de pervi oddelk začetku, drugi sredi, in tretji konča vi létniga časa spada. Te oddelke m esce imenujemo. Tedaj pristoje vsakimu létnimu času trije mescí, zato imamo: tri oživne, tri jesenske, ino tri zimske mesce. Ti trije mesci pa vsaciga létniga časa se morajo kakor v natori, tako tudi z besedo med sabo razločiti. Vsak mesec mora svoje različno imé imeti. Gotovo je nar bolj perpravno, umevno in naravno, če jih potem, de pervimu začetek, drugimu sreda, in tret- jimu končanje létniga časa pristoji, tuđ! v besedílu niso predelječ v enostranost ino zmotljivost dognane razločimo. Po tem takim je pervi mesec, ker létni čas kakor postavim: Cveten, Červen, Serpen začne, nar pervi, zgodni ali rani mesec, drugi je stopad, Mlatnik, Veternik i. t. d. j y d Li in treti je, ker létni čas konca, nar pozneji va se preveč na tesno podnebje ozira, ino se per ob mesec eniga posebniga létniga casa. ed P d y I. Zaúmen, de je en mesec rani ali sni se z enakimi besedami: rano, sr« to pa II. de je vsaki teh mescov eniga posebniga ali P sirni obmeji slovanské lastníne cio rabiti ne more. Ako-ravno létni časi pri obilni širjavi slovanské omeje v téh ali drugih deželah z različno močjo in veljavo nasto- tedaj pijo y tako se vender povsod, ker se létni časi ali v it. u) Namesti pad d st bi bilo tudi dobro. Jaro h, lahkimu spominu, hitrimu sprevidu, djanski rabi ino narecju razun wesna mo wiosna za spomlad navadno je v ce ski m in poljskim natorni neznavi ne služijo. Januar, Martius v drugih narecjih pa v rablj akih ali podobnih zavmenih znano li US y Augustus y Ju i. t. d. se vežejo s posebno rim y postavim per Slovencih jarožit i, t. d zgo Pisatelj sko zgodovino in njih malikovanjem, tode s naso dovino v slovenstvu nobene natorne vteke in zveze ni majo, tedaj zmirej ptuj kljuka ostanejo, na ktero bo- pisniki v slovenskim in v nemškim jeziku pišejo 9 zra gatost, gladkost ino okroglost. domaciga jezika obešati hočej ven pa prisezen tolmač poklice. Pokazalo se je pa po enoglasnih naznanilih več kolegijalnih in posamesnih Ce tinske iména povzamemo se bomo le na okrajnih sodnie de ni mogoce, ta ukáz spolnovati de L e imena pu v /i a ni u m u, oc "umu te un "j"*" ^ «^v.uu.un, uu- ptujim nerazumljivim pomočkam zjedi- loma zató, ker pisanje zapisnikov v dveh jezikih je Tudi bi bilo nespametno, zdaj h latinskim imé- silno zamudno in trudno, deloma in posebno pa zato « _ . ___ _ - - __. • . • • • « 1 • V_______________I__________• 1 • 1 _ v _ 1 •_______ * i • • V . podlagi, s ptuj i »ili. nam perbežati, ko jih Serbi ino Rusi, kteri zmirej bolj ? po enoglasnih naznanilih dezelniga nadsodnijštva marljivo piuje UlčlgU UUUCIUJU iliu yupuouju, DU1I11 D OIU- ——J"',,.v ,.iv.iuiulW|j« j DVC vanskim premeniti hočejo. Tedaj se vesolni povzemi vsi (??) vradniki na Krajnskim slovanski jezik tako raz , ako Slovani umejo, de zamorejo v njem govoriti in v zaslišanje po ptuj blago odberajo ino popusajo sami s slo- za Koroško in Krajnsko in generai-prokuratorja, scer latinskih mesecnih imen vpreti moramo zedinjenje na dom podlagi zlastnimi perpomočki, klicane zaslisevati, de ga pa — razun malokterih o y m % % # m m a B slovansko lastníno doversiti hoćemo. Jernej Lenček y Jflisel o musealnom družtvu. Kamenena hmota *) se čisto in krasno glati2), rast a lepo raste, zivčno ustrojstvo3) se življenja obra duje kader so isti pomeri nazočni veći del pisati ne zna. Ker ta neznanost po nazna nilih deželnih vradij se ne najde samo pri uradnikih temuč tudi sploh v deželi, je ta skušnja prepričanje vtemelila, de slovanski jezik sedaj še ni toliko izobra-žen, de bi se zamogel pri sodijah kot vradni jezik rabiti. To je deželno nadsodnjištvo in pa general-pro-združeni. Ravno kuratorja napotilo, ministerstvu pravosodja nasvetovati: UUJV/ IVUUVl DV/ lOt I | 1 ilUXiUVill 1U £JU1 UiiVUI* JLfU » 11V ---------J ---JT-----7 --------------------------1---- ~ ~ v T -WW f v*vi to veljá o življenju rodine, tovarštva. Podjarmeni Slo- de naj se tudi prihodnjič zapisniki, ki se z osebami na venec pravi: „da bi bila le edinost med nami, in blagor pravljajo, ki le slovanski jezik razumejo in če ga tudi nam." Ni davno, kar se je glas o združenju Slovencov sodnik in pisavec razumeta, le v nemškim jeziku pi- • v • 1 • • 1*11 X Al A sejo odmeval. In res cesar je za življenje posebej potrebno, je treba tudi k občnimu, duševnímu življenju. Duševno »Na to je ministerstvo pravdosodja deželnimu nad- življenje obsežuje vede, umetnosti. Tudi u beli Lju- sodnjištvu na Koroškim in Krajnskim odgovorilo : de bij se duševniga življenja dosti kaže j ali ko ve- imata scer po postavi na Krajnskim in v slovenskih jice same brez ukoreninjenja in debelíne. Kmetijsko druz okrajnah Koroškiga nemški in slovanski jezik za sod tvo za se, slovensko družtvo samotno, dogodivšino druž- njiški jezik veljati, de naj se tedaj zapisniki s toženci tvo ravno tako, prirodospitno družtvo u tihem in sa- in pričami, ki le slovanski jezik razumejo, pravilama vse le za se, in nazadnje le malo koristi, v slovanskim jeziku pisejo in nekterim motno Tako se zdej mn^mii^m^^^^i^^iHH Parižka, Petrosrradska, Berolinska, Monakovska je tudi drugim narodam godilo godi ? • • V de pa z oziram na raz mere, ki sta jih nadsodnjistvo in general- prokurátor uiu^iiii uaiuuaiu ^uuuu , ni uvniuiiiu DV — - - - 7 —----j— ---— ----~ • — n ~.. ~. ». f Postale so akademije4), na priliko: razodela, mora za zdaj še izjema od te postave ob u- veljati. Po tem je bilo tedaj dovoljeno, de naj se vse di god spet musealna5) družt z azličnimi oddeli le i 9 kadar se osebe le slovanskiga jezika zaslišujejo 9 Res je, da so nektere samo tovarne in tudi malo ko- ce sodnik nima zapisovavca pri sebi, kteri slovanski ristne, ali one so vse prevrate prestale in velikánsko jezik tudi ročno pisati zna, in če sodnik in zapisovavec življenje se javi. Dosti predsodkov se bo o tem slišalo, jezik zaslisaniga razumeta, zapisnik v nemškim jeziku ali po pravim precenenju bodo zginili. Vitesl. Ž. piše, zapis pa potem zaslišanimu v slovanskim jeziku ki se vpira na Zastran pripravnosti slovenskiga jezika za soelnijske zapisnike• Z velikim velikim začudenjem se je sploh unidan v Dunajskim vradnim časniku v nevradnim oddelku razjašnjenje bralo, zakaj de se še zdej ne dajo sodijski pise pred bere. to Silne vzroke tega ukaza, 9 de je ročnost v pisanju slovenskiga jezika le malo razširjena, sploh na znanje dati, se nam je za to po-potrebno zdélo, de se napčnim razsodkam v okom pride.u Tako se glasi spis v Dunajskim listu. Kdo ga je spisal, ne vémo, toliko je pa gotovo, de pisavec vkljub zapisniki (protokoli) v slovenskim jeziku pisati. Preden to razjašnjenje presodimo, ga podamo bravcam v slovenskim jeziku: zgodovini in sedanjim uvladnimu jeziku od slovenskiga jezika, clo nič vediti noče, ker vedno le od slovan- skiga Na Krajnskim a se tam bere — „je bila kakor je govori. Ali morebiti s tem, de na naš jezik bije, vsim slovanskim jezikam hoče vgodnost za pisanje zapisnikov odrêci ? Zna biti. Kdo zamore vse tacih oséb, ki so le slovanski jezik razumele, tako iz- skrivnosti današnjiga časa zapopasti ! — Pa pustimo to znano, vec let navada, zapisnike v kazinskih zadevah 9 delovati, de sodnik, ki je bil vodník zaslišanja vanskiga jezika popolnama umen, je zatoženiga in pa priče scer v slovanskim jeziku izpraševal in zasliševal 9 in slo- in preglejmo razjašnjenje (Konec sledí.) pisavec pa, ki je bil tudi slov. jezika popolnama umen 9 9 m Slovenske narodske pesmi v nemško prestavljene. (Dalje.) Razun tega razjašnjenja narodskih pesem še drugih vsim sodijam na Krajnskim ukazalo, de naj se pri pri- opomb v predgovoru najdemo. Pa one niso za naše čah in tožencih, ki le slovanski jezik razumejo je zapisnik v nemškim jeziku pisal. Deželno nadsodnjistvo v Celj ovcu, ktero je spoznalo, de je to ravnanje . 169 in . 210 kazinske postave zares nasprotno, je skusilo to ravnanje odpraviti ter je 9. kimovca t. 1. 9 za 9 * Le ed Obljublj« za-nje. spisani in vs vic« to terja. Il o m o t tavki za Novice nam bojo dragi in prosimo bravce tolikanj važne, ker večidel le vodila zadenejo kterih se je bilo treba deržati pri zbiranju pesem za to knjižico, in samo želimo da so prav p d pri njih prestavljanju v nemški jezik. Sli kterimu bravcu lahko Namen »No Vred. se sliši pri nas in pomeni st brez red šali smo, s kako gorečo besedo naš rojak nekdanjost našiga naroda popisuje. Pa tudi njegov razsodek v sedanjih prizadevah Slovencov, s kterim pregovor 2) Glat, krystal, je čisto narodno, bolje tedaj kakor prekla- sklene, lepo dokazuje pravičnost in poštenost nemškiga 3 4 dan Ustr o j s A k a d e m vledenec 5 vo, organismus od stvoriti, i. t. d. ! i ja, a in kadmii s, po kterim se je izobraženost n starodavnih časih do naših krajev preselila. pevca Slov 9 kteri se ne da od jednostranosti prevariti 9 enca da bi razžalil, ali v krivi sodbi njemu příhodnost odrekel. Toraj tudi konec tega krasniga uvoda tukaj Musei misli. ? ravnolicno z mislit 9 tedej t , kjer Pisatelj s e pristavimo , ki se takole glasi: j? Preglejmo še enkrat v to zbirko vzete pesmi kterih 9 gre, Tudi laie. mnogo čez sto vzela; tri hine so prč celo izmerle. griza ino merzlica ste nekoliko popred hudo de-— Razboji ino vmés celô uboji se na redko godé 9 kterih vrednost izdajatelj nikakor ne preceni, kterih po- gubo bi pa jako omiioval. Veči del teh pesem in naj lepši izmed njih se nam kot pristni pa le raztreseni ostanjki nekdaj veliko obširniši politiške poezije sloven- ali tatvin več, posebno živeža. — Naši vsakakorsrečno skiga naroda pred oči stavijo. Njih počasno utihnjenje izvoljeni župani si veliko truda ino studa uživajo; nad v poznejših dobah je pa tudi znamnje d to njih pravi njimi se zdej ocitno kaze zreli sad naših doslesnjih opa studene življenja že posahnuje, ker po opombi nekiga kih ljudskih sol, ktere so se 9 Bogu ino clovekoljubom bistroumniga pisatelja 80 si valovi ćasa ravno bodi potozeno! kakor pred leti: nemškuta, ta stara nasprot z valovi reke; uni merliče potopijo in le to, kar je živo, na poveršju nesó. mora naše narodne omike silno davi : nikdar si ni ? kake najmenjše premene ne upa, ker se na izrazne ■■■ I nekimi léti bi morebiti marsikteri, to zapazivši, mislil, ukaze od drugod caka. Kadaj bo zasijala zarija ljud-de v slovenskih deželah slovanski živelj nemškimu oma- ske omike! V tej zdaj Cirkovski dekaníi je bil 4. t. m. guje — ali posebno v nar novejši dobi se je zmota osmi učiteljski zbor: lepe reci so se govorile, ino to tega usodka skazala. Ta prikazek se pa iz tega, če- je za sedanjo pripravo osnovo učivnic na kmetih — zadosti. sar nas tudi drugod skušnja uci 9 lahko razjasniti da. Iz Bresc. o 5. dan t. m. so nam pripeljali Zmage narašajoče omike preganjajo samostojni pesniški nov zvon še čez 24 centov težák, iz Ljubljane, ki,ga duh narodov; osobite stare šege ljudstva se občinskim je slavni zvonar g. Samasa s tolikšno umetnostjo vlil oblikam nove izobraženosti umikujejo; domaći junaki de ga je cela fara, ki je denarje za-nj zložila, sereno vesela. nekdanjih časov, brez kake vezi s sedanjostjo 9 pobe V nedeljo 10. dan t. m. so ga z veliko slovesnostjo v gnejo iz ust naroda v starinske liste zgodovine, in na zvoník obesli. Veseli nas, de imamo zvonarja na Slo mesto umirajoče narodske pesmi nastopijo dopadljivši venskim 9 ki ga mu ni kmalo para. Samasatovi iz stvaritve umetniškiga pesništva. Ta v zgodovini delki so zares prave mojsterske delà! vterjena sprememba v omiki se je tudi tukaj V ze pre Iz Celja 16. listopada. v s Ze od 11.1. m vagnila, in v domovini naših pesem si nemštvo in slo- imajo pri nas porotno sodníjo, to je,sodnijo po priseznih mo _ W m . « V ft fa« 1 •«••«#« m rv a m vanstvo, jako oborožena, v boru nasproti stojeta, obadva od domačinov branjena, le stem razločkam, drugim enim globoko vkoreninjeni nemški živelj, jeni narodski duh, ki tudi v politiške zadeve sega veljavnosti ima. Nemštvo, na videz prevagajoče de zbu- več žéh. Ta dan zjutraj je bila perva, 13. t. m. pa dru ga taka obravnava. Svetovavec c. k. Graške nadsod nije, g. vitez A ćula je predsednik porotne sodníje v Ce lji V prihodnjih „Novicah" bomo kaj več od terra » V se polně obstojné zmage se še zmaganiga ne spozna, marveč, , poni zadobilo; pa tudi slovanstvo povedali. Iz St. Vida nad Ipavo. 0 postavnim času se dolgo časa se je tudi v Ipavskim St. Vidu sola začela, in scer z boja ogibavši, mlajši in krepkeji trumo vnovič v vojsko neko slovesnostjo. Nas, ze od zadnjiga solsk[ga izpra pelje. ibajo g ca Na ktero stran se želje nemškiga pevca na- sevanja znani, mladi govornik Albert zl. Zivicho pač ne boš dvomil; ali on ni tako tesniga ser- fen je namreč pervi šolski dan svoje obilno zbrane to da bi pravićniga tirjanja mogočne iskrenosti in ju- varse in tovarsice z lepim ginljivim nagovoram s svojo navadno priserčnostjo in nježnostjo pozdravil, ter jih opomnil h neutrudeni marljivosti, h lepimu zaderžanju naške kreposti tudi v nasprotnim taboru ne spoznal, in da bi, nepremakljivo le svoje stranke se deržeč, višji- V ga svet vladajočiga klica preslišal, ki iz mogočniga in h dolzni hvaleznosti prot svojim učenikam in prot človeštva doni in pred kterim kričanje posamesnih na- našimu svitlimu Cesarju. Po dokončanim nagovoru je rodov utihniti mora, kakor beseda posamesniga člověka enoglasno po celi soli veselo „Živio" zadonelo, in vsi naroda. De se imenitne vprašanja, ucenci in ucenke zapojejo v lepim soglasji „Cesarjevo i.-------;------r. -------^««^.«íí y nepopisljivi radosti se mi je sercé topilo, pred glasam celiga ktere človestvo zadevajo, brez pripomoći mogočne slo- pesem vanske rodovine obstojno dognati ne zamorejo , to je v slišati, s kolikšnim ognjem so nedolžni otročiči to veli nar novejši dôbi stara, košata slovenska lipa s svojim častno pesem povzdignili. Nedvomljivo je to spričeva na daleko se glase čim sumenjem dovelj razumljivo za nje 9 de mati Slava ze v mlade serca svojih otrok do Vejčiea tega drevesa pa se je že nekdaj v moljubje in zvestobo do predstola z veliko skerbjo za u povedala. pesmih naše zbirke gibala. S tem sklene slavni pesnik predgovor zbirke slo venskih narodskih pesem. (Dalje sledi.) sajuje Dolenskiga. c. Noviéa* i slovenskih krajev Spod Marburga V Smarski fari ste se županíi Šmarja in Gr o sú pio (Razsúplo) volitve županov in svetovavcov prav lepo doveršile. Volivci so se takó mirno in lepo obnašali, de jih je bilo veselje viditi. Iz tega lepiga obnašanja se lahko vidi, de so prebivavci omenjenih dveh sosesk pametni možjé in de listop a Ljube No so se z razlago začasne srenjske postave natanjko so více! od vsih krajev mile Slovenije od. letašnje nimaste znanili, kar se se več iz tegapovzame, ker niso dvéh m * m i v « « « v _ - __V. i a i i • « • • • letine le žalostné tudi mi se Bog glase prinašate. Bodi moramo vašim tožbam pridružiti milosten! suntavcov, ki sta se bila iz bližnje okolice k njim pri Marbursko krogovinsko poglavarstvo se je Çlavno tuonda na klatila in jih pri volitvah ovirati mislila, nikakor poslu šali, ampak jima ročno pot pokazali, ktero sta bila pri višo vlado z opominom obernilo, da bi se grozeči sili k létu nekako v prestrege šio. Ino res! sterni je čisto malo, vina le troha in sadja nekaka mervica. Tudi Posebno lepo in možko se je v ti zadevi obnasal to hoče gnjiti kar je je 9 elja Hvala Bog suho reme za ozimino ? šla. g. Jožef Jagodic, ki je imenitnost svobodné volitve lako lepo razložil, de sta imenovana podpihavca kmalo včs pogúm zgubila in svoje kopita pobrala. Iz Dolenskiga 14. listopada. Prerajt za gruntno de imamo ravno zdej lepo odškodníno z nekdanjimi podložními Rakovnške grajšine __« f I I 1 11 • v , . • i • _ 1 • XT - ^ Ï koruna, ali kakor tu pravijo, boba, je le betva, in še répe ino merkevce pak še veljá 9 Pri nas so še ljudje sred gre tako gladko in čisto naprej de je veselje. Veći njo mero zdravi, ali v Ćrešnjevci med Poljčanami ino Bi- del sploh pridejo k prerajtu, in prevzamejo precej pla stricoj razsaja užé črez pet tednov zlo hudobna kolera bljuvnica, nehava sicer, vendar jih je kakor govorica čilo ali dolga od léta 1848 ali kapitala. Tišti pa zavolj menj premožnih okoljstav precej plaćati ne morejo brištna plačíla zagotovijo. Že nekaj tavžent goldinar ki Rob. Pr u tz, die politische Poesie der Deutschen, In Lit hist. Taschenbuch 1843. Nerado zakasnjeno. Vred, K 47. listu Novic 1S50, jev je za precej plačilo zapisanih. Enako lepo so se so odborniki njega iz volili, kterimu je t neki tudi podložui druzih gospósk iz daljnih krajev ob- pri volitvah odbornikov poseb ze poprej zaupanje s tem ska našali. Tako se vêdejo mozjé, ki pravico spoznajo y in zalo, de je bil v primeri števila volivcov volitnih kteri v krajih prebivajo, v kterih še satan ni tište ljuli- redov ke sejal, od ktere so Novice v 26. listu t. 1. tako res « V • i ww 1 • t « V t i i i t 1 nicno govorile, kteri, zapeljani Zalibog! de ni-povsod taka, in de ne izvoljen. župan stanovanje v mestni hiši brez plačíla ima glasovi po laznjivih prerokih, nočejo príti k ven teg med vsimi odborniki z nar obilnišimi Pred volitvijo župana se je sklenilo, de naj zra-► 100 y pa še 1500 gold na leto in za kurj prerajtu, in ce tudi pridejo, se gerdo obnašajo in le gold Gosp. Dr. Dragotin M dosihmal v službi je te dni službo skrip- Danes y vedno eno trobijo, de je vse preč, vse dolj in od pri Celjovski c. k. b&k 5 ces. patenta od 7. kimovca 1848, in 4. susca 1849 torja pri c. k. Ljubljanski bukvarnici nastopil nic vediti nocejo y y in kterim se od nekiga patenta sa je po druzbinih postavah velki létni zbor kmetijsk nia , kteriga nikoli ni bilo in kteriga nikoli niso vídili; takim se césar ski služabniki distriktnih komisij le grajšinski najemniki zdijo, in vse odškodninsko delo družbe v Ljublj y kterig pa odbor ni mogel poprej očitno napovedati, ker ni vedil, ali boj dolgo » tudi jim je le sleparija! Oj grozna slepota, která vse ce svitli i vtrudlj dvoj voda Ja ta dan poterdili N pridni cr to fajmošter Vert je lep sarske postave tají in se stem le sama sebi nar veči ročilo slovenskim ej cam" spisal, ktero bo V) ne po škodo delà! mo še letašnjo léto Novícam v posebni dokladi priložili 1% Dolenskiga IS. ïiov. ix. Z veseljem slisimo, V ocitni dokaz neutrudljive pridnosti našiga slavniga kako lepo distriktna komisija za odškodovanje zemljiš v očaka slovenšine naj bo častitim braveam tudi to na- Vi šnjigori napreduje; tako postavim je obljubilo že znanilo, de je g. fajmošter občinsk veliko podložnikov Rakovniške grajšine dozdaj čez 2560 gold, kapitala precej odrajtati, med tem, ko je že več grajšin bo vsaki bolj premožni podložnik enako storil, ker mu potem ne za kapital ne za obrest (čimž) nič sker- gemeine god fali Weltgesehichte) v slovenskim jeziku že do druzih enako poravnanih. Nadjamo se y de cesarja Avgusta do fs y 27 velicih pa tanjko pisa beti treba ne bo; on bo sam svoj to delo tako dobro spod rók, se imamo tudi gosp gospod. Ali, de gre Gut- nih pôl je že gotovih, za to ker se je g. pisatelj pri G rek i h in Rimcih, od kterih naša omika izvira, delj pomudil; v daljnim spisu se pa misli bolj ob kratkim vêsti. Bog ohrani ljubo zdravje slavnimu možu, de nam to in več druzih del podělí. še manu, komisijnimu vodju y zahvaliti, ki z nekdanjimi želni po podložními tako lepo in se po domače pogovarja, in kar nazaj y za ivar g. gotovo grof Chorinsky je Naš mnogospoštovani de iz Dunaj přišel in z veselj vémo povedati, de vse jim je vediti potreba, jasno razklada , de skoraj vsak tište govoríce, ki so se po Ljublj in clo po deželi popolnama zadovoljin domů gré. Scer pa tudi zamore- zatrosile, de pride iz Ljublj mo řeči y de se tudi kmetje večidel pametno vedejo, kterih se nam v Ljublj ne preč, so prazne kvante, anjka, ker on ni nikdar neposlušajoci tistih brezvestnikov, ki vun in vun brez pravíce vpijejo: ,,Vse je preč, na vse je preč." dhod míslil, ampak je prav rad v Ljublj De gosp Gut man tudi, kakor se spodobi, v do ma či m jeziku to bi . ker kmetam še želeli dopisuje, nam ni treba opomniti, le samo IMorivar iz mnogih kraler de bi se razločno iména in dan pisale Govor od vojske je ta teden zlo potihnila ker hitro pisanih listov prosto ljudstvo brati ne more. Po naznanilu „Časnika" se misli ena podružnica Višnjo-gorske komisije, mnogim vošilam zadostiti, začasno v Mokronog preseliti. se je Pruska vlada z avstrijansko zopet v bolj prijazne govore spustila. Tudi cena srebra, ktero nekteri za pogovore e znamnje bolj vedrih ali oblačnih časov imajo jo pet nazaj šla do 23. Če pregledamo armade, ki jih ima sedaj Avstrija po mnogih deželah , očitno vidimo njeno veliko moč, ktero že zdaj ima, ktero bo pa še povik- V> IMovicar iz Ij ubijane. dan t. m. je bila v Ljubljani a šala. po novi naberi vojakov y ki je zpisana olitev mestni župana. Ker po postavi Ljubljanske županije mora iz v o 1 j e n i daj 16 pri 1. H ur z < pol gla vsih 30 odbornikov te Pri ti novi nabéri se ima po ces. patentu od 1848. léta le s tem razločkam ravnati béra frekrutiranje) zlo mudi, imajo de za to léto. 5. grudna ker se na- kantonsk P glasov, imeti, in ker te volitvi ni dosegel g- Amb polovičníce nobeden » rJ veči del pravil prevzeti, in iz popisnih listov je 1 y or Dr za njim nar vec, namrec 9 gla je A m b je bil z lepi móglo dobil) se vnovic voliti Pri cr 16, Amb drug rr to* D B volitvi je dobil or <5 i. t. d. narpoprej iména tistih fantov sostaviti, ki imajo iz pervih 4 klasov dolžnost vojaškiga stanu. Ko bo ta en , se bo 3 dni za pri- pa 11 glasov; za pana izvolj ki — toraj je po tem ovoram zahvalil za zaupanje , ki se mu je z imenik v eni zupanii napravlj tožbe pri županíi nabil; 4. dan se bojo pritožbe razso dile, nje k volitvijo skazalo, in ktero si bo tudi presvitli Ce gar to volitev poterdijo, z neutrudljivim obnašanjem v prid Ljubljanskiga mesta zaslužiti vedno prizadeval. In le ta prid Ljubljanskiga mesta je bil edini nagib ki je odbornike pri ti volitvi vodil. G. Ambrož , in kmalo potem se bo v oklicanih dnéh srec ali lozanje začelo, in koj potem se bo na městu srečkanja tolikšna nabéra (štelinga) začela, kolikor ima županija novíncov odrajtati. Ker zna biti, de se iz pervíh 4 klasov ne bo moglo dostojno število nabrati, y se bo tudi v sledeče klase seglo N res, kakor ne jen Ljublj y dobro znan z vsimi y ro kteri kvantajo, de se boj pi naberi že fantje od 16 azmerami Lju je bljanskiga mesta in vnet za blagor svoje domov bii delj časa kantonski komisár, bo tedaj vedil tudi v vsih postavnih zadevah prav ravnati; v govorjenju kakor v pisanju obéh jezikov je popolnama mojster je Ljubljanskimu županu neobhodno potrebno léta nabirali, ampak le pri tistih se ima začeti, ki bojo konec grudna tega léta 20. léto dopolnili. Tiskar ni popravki y kar V listu 45. v dop raven z i ve dob 5 za mestni prid nje ker mu ov -še- va č beri Dr. Kop i iz Gradca 2. list. namést Dr. Ko V listu 46. v sostavku »Slovensk dsk p e s m v m š k danji stan tudi toliko časa pripusti, de se bo zamo h ves namést s v oj e beri ma beri vn e m a ti pres in v 5 ne« v 2. versti namést te v ne- gel velikim nalogam in dolžnostim svojiga pokl in popolnama vdati - so vse to spričanja, zakaj de Današnjimu listu je pridjan 36. dokladni list. /