SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 8 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de maržo - 19. marca 1998 tone mizerit Kako malo se je spremenilo Ko se je res večinski del slovenskega naroda odločil za samostojno Slovenijo in z navdušenjem sprejel lastno državo, je obe-nem tudi gojil upar\je, da bo ta res pravna m demokratična ter da bo odtlej naprej toozno sožitje v svobodi in enakopravnosti. adi\)i dogodki v Sloveniji pa dokazujejo, da smo od tega cilja zelo daleč. Še več, oraj si upamo trditi, da se je kaj malo spremenilo, a ne le teh zadnjih pet let. staJ^jo podobnosti od leta 1941, ko se je v Sloveniji začela krvava komunistična re-v°lucija. Poglejmo dejanja. Za partizane je bilo ^'ačilno rušenje cerkva in neštetih verskih Znamenj, ki so širom krasila Slovenijo. Za rdeči režim po vojni je bil eden glavnih c4jev v korenini zatreti kulturo, ki je bila Prepojena s krščanskimi vrednotami. Za 'knasryo levico je cilj isti, zato je treba ^ečastiti riajdražji verski simbol slovenska naroda. Komunisti so pri nas uvedli kulturo Srnrtl- Med revolucijo in po i\jej so pobijali vsevprek. „N'aš bog so rop, požig, umor...” !e Pel partizanski pesnik. Zanje človeško Mjei\je ni imelo vrednosti. Tudi danes ne, ® čemer pričajo splavi in samomori v re-rdnem številu. Groza nas strese, ko bere-I,)0 o številu nerojenih slovenskih življenj. Taktika je ostala ista: če kdo dvigne in obsodi zlo, ga je treba odstraniti ali Vs^i onemogočiti. Leta 1941 so po vaseh in “testih likvidirah vsakogar, ki bi lahko bil kvaren. Najboljše rodoljube so proglasili jja »izdajalce”. Danes se, vsaj zaenkrat, ne ^ eriostavno likvidirati nasprotnika, če-marsikoga to mika. Zato je treba ^Jgače misleče proglasiti za „nekultur-»nestrpneže”, ..inkvizitorje”, „gola- 2en”.„ Temelj prevratne metode pa je, da se temu, ki se brani, naprti vso krivdo za j^tali položaj. Ko se je moral slovenski ganski človek za časa revolucije braniti, ^*°r se je pač mogel, v okviru vaških 7^ ali domobranstva, je s tem postal lastne usode in množičnih pobojev Hed vojno in po njej. Danes lahko v komu-čnem Dnevniku beremo štorijo, da je nadškof Rode kriv zloglase podgane v Marijinem naročju, ker če ne bi bilo njegove pridige o splavu, tudi podgane ne bi bilo. In v istem časopisu nas učijo, da je „zlo v pogledu”, ne v svetoskrunski sliki: krivi so katoličani, ker se čutijo prizadete, ne pa tisti, ki so svinjarijo izvedli. Enako kot se po mnenju komunistov med revolucijo naš človek ne bi smel braniti, marveč bi se moral dati lepo mirno pobiti, tako naj bi danes slovenski katoličani mimo prenašali sramotenje najdražjih simbolov in nastavljali še drugo lice. Tako vsaj nas je poučevalo vse levičarsko časopisje, ki je nato še ostro napadlo tiste, ki so proti skupini Strelnikoff uvedli sodno tožbo. Da, niti pravic, ki jih kazenski zakonik zagotavlja, ne bi smeli uživati. In kako naj si razlagamo poziv predsednika Kučana, ko je spričo reakcije katoličanov dopovedoval da „tudi besede ubijajo”? Škoda, da se tega ni spomnil pred meseci, ko je Jelinčič razglašal, da bi bilo treba deset odstotkov volilcev (tiste, ki so volili Bernika) pobiti že leta 1945; Kučan se je potem z njim v Dražgošah prijateljsko pomenkoval in nastavljal fotoaparatom. Morda bodo ob vseh teh dogodkih mnogi v Sloveniji bolje razumeli naše zadržanje med komunistično revolucijo. Večinskemu demokratičnemu delu slovenskega naroda tudi ne preostane drugega, kot da seže po samoobrambi. Kot je v zadnji številki Družine zapisala Irena Sever: „Dokler bomo tiho, se napadi ne bodo nehali, to že lahko vidimo. Pa je tega res že čez vse meje preveč. Zadr\ji čas, da si nehamo dovoliti, da nam drugi solijo pamet in nas učijo, kako nnj se vedemo, da bomo kulturni, strpni, svetovljanski, modemi - kar Vse pomeni samo eno: tiho, nemoteči in neopazni. Morda pa ta razsuta družba, kjer očitno ni postavljenih nobenih občevelja-vnih pravil in kjer lahko vsakdo psiye soseda, sosednjo državo in vse, kar se mu zdi, kakor mu je drago, nujno potrebuje našo aktivno udeležbo na vseh področjih. Da je družba potrebna korenite spremembe, to pač lahko vidi vsakdo na vsakem koraku. Zadr\ji čas, da pridemo na dan!” Schiffrer obiskal Slovence v Kanadi Predsednik komisije slovenskega drža-nega zbora za odnose s Slovenci v zamejski ln po svetu Marijan Schiffrer je obiskal ‘0vence v Kanadi. j Schiffrer se je med obiskom na povabi-^ Predsednika Kanadsko-slovenskega kon-esa Franceta Habjana kot slavnostni go-fflik udeležil tudi občnega zbora omenje-§a kongresa, ki je sicer del Svetovnega genskega kongresa, a deluje samostoj-• Schiffrer je ob tej priložnosti predstavil e dejavnosti slovenskega državnega ^ra ter komisije, ki zadevajo odnose s Venskinii izseljenci in zdomci, pa tudi *b, dot etl pogled na Slovenijo, saj je bil sam S° izseljenec. .Srečal se je tudi s predstavniki obeh y VTlih organizacij Slovencev v Kanadi, ^slovenskim odborom in Slovensko-ka- ' svetom. Organizaciji, ki si prizade Želji d? Za ohranjanje slovenstva v Kanadi, si bi v Sloveniji sprejeli zakon o ^SJIovencev brez državljanstva ter da bi Slovenija v Torontu imenovala konzula, ali častnega konzula. Po zadnjem popisu prebivalstva leta 1996 živi v Kanadi 25.875 Slovencev. PROTEST ALBANCEV V LJUBLJANI Na Trgu republike v Ljubljani je bil 15. marca miren protestni shod predvsem v Sloveniji živečih Albancev, ki gaje pripravilo albansko kulturno društvo Migjeni iz Ljubljane. Udeleženci so protestirali proti srbskemu nasilju na Kosovu in se zavzeli za večjo samostojnost tega območja, Slovenijo pa pozvali, naj jih podpre. Zbranim sta spregovorila tudi predsednik SDS Janez Janša in predsednik ZLSD Borut Pahor. Nosili so transparente z napisi Ustavite nasilje na Kosovu, Osvobodilna vojska Kosova in Albanci niso teroristi. Društvo Migjeni ima v Ljubljani 2700, po vsej Sloveniji pa še 6000 članov. Levičarji nasprotujejo vračanju gozdov Cerkvi Razsodba ustavnega sodišča, po kateri je Cerkev v procesu denacionalizacije upravičena do vračanja kmetijskih zemljišč in gozdov v naravi, nam je lahko všeč ali ne, v vsakem primeru pa jo moramo upoštevati, saj bi nespoštovanje pomenilo anarhijo in konec pravne države, je na novinarski konferenci poudaril premier Janez Drnovšek. Predsednik vlade je tudi ocenil, da je bilo v zvezi s tem v zadnjem času v medijih objavljenih veliko neresnic in napačnih trditev • ter da nekateri politiki to temo izkorišČ£yo za poceni nabiranje točk. „0 tem, ali je Cerkev upravičena ali ni, ne moremo več odločati. Drugačno mnenje bi pomenilo, da imamo še ostanke boljševističnega prava,” je dejal. „Niti vlada niti LDS ne bosta šli v zavesten konflikt z razsodbo ustavnega sodišča,” je zatrdil predsednik vlade. „Ni nam vseeno, da je ustavno razsodišče presodilo, da je Cerkev upravičena do gozdov v naravi,” je pojasnil premier, „odločno pa odklanjam možnost, da bi šli v načrtno konfrontacijo z ustavnim sodiščem”. Pogajanja s Cerkvijo v zvezi s tem so se začela, težko pa je napovedati, kdgj in s kakšnim dogovorom se bodo končala. Pogajanja so trda, je ocenil predsednik vlade; Cerkev želi iztržiti čim več, vlada pa, da bi čim več gozdov prešlo v javno last. Premier je ob tem povedal, da vlada predlaga, naj se gorenjski kompleks vrne v stanje, v kakršnem so bili ti gozdovi pred drugo svetovno vojno, za financiranje cerkvenih dejavnosti pa bi ustanovili sklad. Vladna in cerkvena stran se o tem še nista dogovorili, obe namreč čakata na dokončen razplet pri sprejemanju zakona o denacionalizaciji. Združena liste socialnih demokratov (bivša partija) pa trdi, da se Liberalna demokracija Slovenije podreja zahtevam Slovenske ljudske stranke in ljubljanske nadškofije, Demokratična stranka upokojencev, ki je tudi v vladi, pa s svojimi glasovi takšno stanje spremlja in omogoča. LDS in vlada premiera Drnovška bosta DOJENČEK Deklaracija o narodni spravi glavni krivec »nesprejemljivega pravno in moralno dvomljivega” vračanja premoženja Cerkvi ter ponovnega vzpostavljanja cerkvene in posvetne veleposesti v Sloveniji, pravijo nasledniki komunistične partije. Voclja poslanske skupine Združene Liste Miran Potrč je očital premieru Drnovšku, da podarja gozdove katoliški cerkvi. Potrč meni, daje premier namerno spregledal opozorila o domnevni krivičnosti in škodljivosti slovenskega načina denacionalizacije. V zvezi z glasovanjem o zakonu o denacionalizaciji Potrč poudarja, da lahko le sprejetje amandmajev Združene Liste zagotovi vsaj delno popravo novih krivic in prepreči veliko gospodarsko škodo. Predsednik ustavnega sodišča Lovro Šturm pa je v komentarju o nasprotovanju razsodbe dejal, da Televizija Slovenije nastopa kot izrazit podpornik tiste struje, ki zagovarja stališče, naj DZ ne spoštnje odločb ustavnega sodišča. Dodal je še, da če bi držalo, da je vsa lastnina katoliške cerkve (kot „fevdalna” lastnina) po slovenski ustavi nedopustna in da škofije domnevno niso pravne osebe po slovenskem pravu, potem bi bilo treba delovanje katoliške cerkve kot protiustavne institucije takoj prepovedati in ji ne le nič ne vrniti, ampak tudi vse sedanje premoženje takoj zapleniti. Svet Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je 16. marca za zaprtimi vrati razpravljal o predlogih izvršnega odbora stranke v zvezi z denacionalizacijo; stranka my bi si prizadevala za popravke zakona o denacionalizaciji v ustavno dopustnem okviru, v pogajanjih z katoliško Cerkvijo pa bi poskušala doseči, da večina gozdov ostane v javni lasti. Sicer pa je predsednik LDS v pogovoru namignil, da bi bilo v danih okoliščinah, „ko so se politične strasti tako razgrele, modro, pametno, če bi tudi RKC sprejela predlog vladne strani v pogajanjih in pristala na to, da se gozdovi vrnejo v javno upravljanje za primemo odškodnino. Seveda za takšno, ki bi se zdela primerna tudi večini slovenskih davkoplačevalcev”. V besedilu, o katerem razpravljajo člani sveta LDS kot nekaka grožnja, še stoji, da ima davčna inšpekcija pristojnost, da pregleda poslovanje RKC in preveri, ali sploh obračunavajo davek od dobička, ki ga dosega z opravljanjem „pridobitne dejavnosti”. V goi\jo priti vračanju gozdov Cerkvi so vpregli levičarji tudi Društvo za ohranitev slovenskih gozdov, ki je predsednika vlade Janeza Drnovška pisno pozvalo, da pred zasedanjem državnega zbora razveljavi vse dosedanje dogovore o vračilu gozdov, sklenjene s Slovensko ljudsko stranko in katoliško cerkvijo. Kot se vidi, je gonja levičarjev, da se Cerkvi ne vrne premoženje, dosegla višek, ko nasprotujejo celo pravični razsodbi ustavnega sodišča. Drnovšek ve, kako to iz-gleda v evropskem prostoru, zato skuša nekako plavati med pritiskom levičarjev po eni strani ter Cerkve in Evrope po drugi. STRAN 3: Hitro, hitro mine čas _ NMMNMMNNS wir.twMwmwwBiwwii wim w ttii^nc»ii9B*wBW«aigiwa«a Zgodilo se je v Sloveniji... Iz življenja PRIPRAVA NA SINODO Na četrti seji tajništva sinode Cerkve na Slovenskem, ki je bila 6. marca, so navzoči pregledali prve ocene in odmeve na delovni zvezek sinode Izberi življenje ter se dogovorili o nadaljnjem delu in sinodalnem do-gajanju v Cerkvi na Slovenskem. Večina delovnih zvezkov, ki so izšli v nakladi 80.000 izvodov, je že razdeljena po župnijah in drugih cerkvenih ustanovah. DRUGA GENERACIJA Slovenija je v sredo, 11. marca, začela drugi krog individualnega dialoga z NATO. Prizadevanja za vključitev v povezavo ter strategijo vključevanja pred Severnoatlantskim svetom (NAC) sta predstavila zunanji minister Boris Frlec in obrambni minister v odstopu Tit Turnšek. Viri na zvezi NATO pravijo, da je „druga generacija” individualnega dialoga kontinuiteta odločitve o širitvi, sprejeti lani poleti na vrhunskem zasedanju v Madridu, ko so voditelji šestnajsterice v zavezništvo povabili Poljsko, Češko in Madžarsko. Poleg tega je Frlec spregovoril tudi o slovenskem stališču do kosovske krize, Severnoatlantskemu svetu pa je izročil pismo o odprtju ločenega diplomatskega predstavništva na sedežu zveze NATO, v katerem je za odpravnika posla imenovan Mirko Cigler. TOŽBI OČITATA GENOCID Vloženi ovadbi predsedniku SNS Zmagu Jelinčiču očitata poziv h genocidu in kaznivo dejanje vzbujanja rasne, verske in narodnostne nestrpnosti ter sovraštva, je povedal generalni državni tožilec Anton Drobnič in dodal, da gre - kot je njemu znano - za prvi primer ovadbe zaradi genocida. Po Drobničevih besedah je državno tožilstvo za zdnj prejelo dve ovadbi. Eno je še vložil varuh človekovih pravic. Skupina državnih tožilcev za posebne namene bo ovadbi preučila in se o njih tudi odločila. KRAPEŽ MINISTER Državni zbor je po večurni razpravi na tajnem glasovanju za novega obrambnega ministra imenoval dosedanjega državnega sekretarja za letalstvo na ministrstvu za promet in zveze Alojza Krapeža Precj tem so se poslanke in poslanci tudi formalno seznanili z odstopom Tita Turnška z mesta ministra za obrambo. Med razmeroma polemično razpravo poslanci sicer niso oporekali izbiri, temveč predvsem razpravljali o minulih aferah in politizaciji v obrambnem ministrstvu. IGRE TREH DEŽEL ^Skupna kandidatura za zimske olimpijske igre leta 2006 avstrijske Koroške, Slovenije in Furlanije Julijske krajine nudi mnoge možnosti povezovanja, pospeševanja gospodarstva in turizma za vse tri, zato smo se dogovorili, da naj bi vsak partner pokril tretjino stroškov kandidature oz. iger,” je na zasedanju kontaktnega komiteja med Slovenijo in Avstrijo povedal sopredsednjoči dr. Michael Ausserwinkler. Stroški kandidature nry bi znašali približno 100 milijonov avstrijskih šilingov. KOMUNISTI O RODETU Predsednik ZLSD Borut Pahor meni, da sobotni odziv ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta ha naslovnico zgoščenke glasbene skupine Strelnikoff zbuja zaskrbljenost, s;\j se Cerkev vse bolj vede kot poseben del slovens- ke družbe, ki se čuti poklicanega odrejati meje moralne sprejemljivosti za vse in vsakogar. Kaže, se komunisti niso spremenili, čeprav so že velikokrat zamenjali ime. SLOVENSKA MANJŠINA NI PRIZNANA Po ratifikaciji evropskega okvirnega sporazuma o zaščiti narodnih manjšin ni videti nikakršne spremembe v škandaloznem odnosu avstrijske politike do njenih manjšin, je zapisal Center avstrijskih narodnosti. Še pred kratkim je bilo predvideno povečanje slovenskega manjšinskega sosveta s 16 na 18 sedežev, s čimer naj bi prišlo do priznanja štajerskih Slovencev, vendar je avstrijska vlada temu upar\ju hitro naredila konec. Tako štajerski Slovenci v odloku glede razprave glavnega odbora avstrijskega parlamenta niso več omenjeni. Ne glede na izrecno omembo v členu 7 avstrijske državne pogodbe je tako na zvezni kot na deželni ravni zanikan obstoj slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem. DRNOVŠEK IN FRLEC V LONDONU Slovenski premier Janez Drnovšek se je v spremstvu zunanjega ministra Borisa Frleca v Londonu udeležil ustanovnega zase-danja Evropske konference. Premier je na delu zasedar\ja, namerjenem okolju, dejal, da Slovenija s tega vidika v večini že izpol-njuje standarde, ki jih do okolja postavlja EZ. Zunanji minister Boris Frlec, ki se je udeležil sestanka vodij diplomacij, na katerem so govorili predvsem o Kosovu, je poudaril, da se prizadevanja za mimo rešitev krize ne smejo končati zgolj z besedami, ampak s konkretnimi rezultati, torej z večjo avtonomijo Kosova v okviru ZRJ. Premier se je pogovarjal tudi z nemškim, francoskim, španskim z britanskim (in predsedujočim EZ) kolegom Tonyem Blairom. Sledrji je izrazil podporo prizadevanjem Slovenje za vključitev v evroatlant-ske povezave. SLOVENIJA IN KOSOVO Slovenija podpira sklepe kontaktne skupine s sestanka v Londonu kot ustrezne za umiritev razmer na Kosovu, za prvi potreben korak na tej poti pa šteje takojšnjo zaustavitev nasi(ja in vzpostavitev dialoga med srbskimi oblastmi in kosovskimi Albanci, ki naj bi privedel do „široke avtonomije” Kosova v okviru ZRJ, je na novinarski konferenci dejal zunanji minister Boris Frlec. ŠE O NEDIPLOMATSKEM DIPLOMATU Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije je na predsednika odbora DZ za mednarodne odnose Kacina naslovila zahtevo, naj v roku treh dni skliče sejo tega odbora zaradi „škodljivega delovanja” veleposlanika Petra Bekeša v zvezi z intervjujem za italijanski časnik II Borghese. Izjave slovenskega veleposlanika v Rimu so izredno negativno vplivale na dvostranske odnose Slovenije z Italijo. Obstaja nevarnost za poslabšanje odnosov celo do te mere, da bi bil lahko ogrožen tudi proces priključevanja Slovenije Evropski zvezi, opozarjajo pri Slovenski demokratski stranki (SDS). Posledice tega „skrajno neodgovornega in za Slovenijo škodljivega ravnanja” slovenskega veleposlanika v Italiji Petra Bekeša niso bile odpravljene, zato SDS zahteva, da o tem razpravlja odbor DZ za mednarodne odnose in ugotovi objektivno odgovornost za nastale razmere. Kako radi beremo v svetem pismu tisti odstavek, ki govori, da je za vsako stvar pod soncem en čas: za vojno in za mir, za setev in za žetev, za jok in za smeh... Za ozirom na argentinsko politiko pa bi lahko dodali še: čas za sprenevedati se in čas za jasno pokazati, kaj hočemo. To se je dogodilo ta teden, ko je predsednikov ožji krog in on sam končno jasno pokcčzal, da išče ponovno kandidaturo. Torej zopet ista pesem (bralci, ponovno vas prosim oproščenja). DVOJNA POT Ko smo neštetokrat opisovali napore predsednikovih privržencev ob geslu „Me-nem 99”, smo tudi pojasnjevali, da to ni osamljen pojav ali histerična igra posameznikov. Ničesar ne bi mogli podvzeti, če nad vsem ne bi plaval predsednikov blagoslov. Sedaj je Menem sam pristal in jasno izrazil, da bo znova kandidiral, če pride do ustavne spremembe. A tudi v tej resnici je nekaj sprenevedanja. Da predsednik sarja o ponovnem mandatu, ni nobena tajnost. Prav tako mislim, da vsi vemo, da mu ni mar, po kateri poti lahko pride do ponovne kandidature. Zato je tudi izraz „če pride do ustavne spremembe” le pesek v oči, da se krije pred obtožbami zunanje in notranje opozicije. Dejansko tako predsednik kot njegov krog dobro vedo, da ni mesta za ustavno spremembo. Da do uje pride, jo mora potrditi narodni kongres z dvotretjinsko večino. Peronizem pa v poslanski zbornici nima niti enostavne večine. Dejansko lahko zatrdimo, da je med poslanci le deset odstotkov „ultramenemistov”. Pa tudi če prištejemo vse mlačne, je treba odšteti celotno skupino buenosaireških poslancev, ki so zvesti guvernerju Duhaldeju in sami predstavljajo tretjino peronističnega poslanskega kluba. Duhalde je že napovedal frontalen boj proti ponovni kandidaturi. Pot skozi kongres je torej praktično zaprta. Ostane maloverjetna in sramotna pot ustavnega sodišča. Zakaj sramotna? Ker ves narod ve, da je od devetih članov vrhovnega sodišča pet zvestih predsedniku. Ta minimalna a zadostna večina je že mnogokrat volila po željah (ali namigih) iz vladne palače. Tudi to ni tajnost, saj argentinski časopisi o tem jasno in popolnoma svobodno pišejo in zgleda, da to niti nikogar ne moti. Marsikatera razsodba vrhovnega sodišča tako naleti na komentarje strokovr\jakov o neumestnosti takih razsodb in ki kažejo nejevoljo nad poslušnostjo vladi tega najvišjega pravosodnega organa v državi. Iz vladne palače so se že večkrat obrnili na vrhovno sodišče, nuj bi proglasilo za ..neustaven” tisti člen ustave, ki izrecno zanika možnost Menemu, da bi ponovno kandidral. V tem smislu je bilo tudi na nižjih sodiščih že vloženih več prizivov, ki so pa bili vsi doslej zavrujeni. Kako nuj vrhovno sodišče voli proti razsodbam, ki so doslej enotne tako na prvi stopuji kot že v sodnih zbornicah. Čeprav se je že večkrat dogodilo, da so se vsa nižja sodišča negativno izrekla o kaki zadevi, vrhovno sodišče pa je razsodilo potrdilno, je pričujoča snov preveč delikatna, da bi se lahko sodniki prenevedali. Kot označujejo razni opazovalci, so iz Vrhovnega sodišče že sporočili v vladno palačo, da se o zadevi ponovne kandidature ne morejo pozitivno izreči brez močne ljudske zaslombe. To pa precej sovpada z vladnim namenom, da skliče referendum o možnosti nove predsedniške dobe za Mene-ma. Tako je strategija postala bolj prozorna. Po eni strani vladni strokovnjaki iščejo Tone Mizerit vseh mogočih legalnih razlogov (doslej j^ še niso našli), ki bi opravičili pozitivni izrei vrhovnega sodišča, po drugi pa pripravili0 ofenzivo za referendum, po katerem naj ^ izrazi „ljudska volja”. VISOKA STAVA Treba je priznati, da je predsednik trde živ. Spričo tolikih zaprek bi marsikdo driž že odnehal. On vztruja. Zato je tudi njego'3 stava izredno visoka. Kot bi igral poket: stavi na vse ali nič. Po zadnjih volitva^ kjer je bil peronizem po dolgih letih pri* ! poražen, je on kljub temu ostal neomade^ van, ker ni osebno kandidral. Na tem >P in ga ne zanima, da razne ankete kažejo na upadanje njegove priljubljenosti. Tako je kaj razumljiva pot vrhovni sodišča, težko razumljivo pa je potegovali)0 za referendum, kjer mu napovedi ne kažejo preveč dobro. Proti sebi ne bi imel san* združene opozicije (povezava radikalov11’ Solidarne fronte, kateri je treba prišteti 9° vse skrajne levičarske formacije), temvec tudi celoten duhaldizem, ki pa ni omejen'0 na provinco Buenos Aires, marveč ser razlil že širom države. Tako je uspeh veC kot dvomljiv, kajti poraz na referendumu'11 pomenil ne le konec njegovih sanj ° P°nl> vni kandidaturi, marveč bi postavil v neva* nost tudi njegovo vodstveno mesto v pe*** nizmu. To ga pa konec koncev bolj skr*11 kot pa kandidatura sama. Če to pot ne W mogel kandidirati, se lahko zmagovito vfl10 leta 2003, če pa zgubi krmilo peronizma, J° vsa njegova politična bodočnost na kod0. Ob tem je treba zapisati še, da guvefl10* Duhalde ni neumen. Nima sicer tiste P0*’ tične spretnosti, ki je značilna za Mene1'1* a dolga leta strankinih bojev in vladani3 ga precej izučila. Prav te dni navezuie , govor z enim od svojih tekmecev, z bivši1*1 guvernerjem province Santa Fe in sedanj'3’ senatorjem. Duhalde bi kandidiral za Pre sednika, Reutemann za podpredsednik Ta formula bi potegnila za sabo precej^011 del stranke. Duhalde je šel še dalje: dejal da če bi kaka „malo verjetna okoliščin dovolila Menemu ponovno kandidrati, ^ bo moral najprej spopasti z njim na notlP jih volitvah. To pa pomeni frontalen sp** pad med predsednikom in guverneijeI11 Nikdar to nasprotje ni prišlo tako dale^ Zadeva pa postaja-nevama tudi za vo. Ni sicer preveč verjetno, a ni net1**3 goče, da ta spopad v peronističnih vrst31 povzroči kako hujšo krizo. Denimo, ^ pride do referenduma (kar ni neverjet** in da bo Menem poražen (kar ni nei*1^ goče). Predsednikova oblast bi tako zašl* krizo ne le v stranki, ampak tudi v drža'1-tem pa lahko Alfonsin mnogo pove. Peronizem ima pa le še to srečo, da tud opozicija ni brez težav. Radikali in frenj se nenehno medseboj praskajo, pa nais’ .< v prestolnici ali po ostalih predelih p0" . nega zemljevida. Poleg vsega pa niko11’ ne izgine izpred oči predsedniška kan Je potem Duhovno Življenje objavi-V sBko našega dekleta z naslovom „Slo-^ki nageljček v linici transatlantika”. Kot mnogo drugih, je verjetno tudi tisti nageljček že omahnil v grob. A ni omahnil v domačo zemljo, kjer bi mu svojci za Vse svete in za Vernih duš dan okrasili gomilo s cvetjem iz domačega vrta, prižgali svečko in zapj pomolili. Ne! Žal ne bo počival doma, na božji njivi pri svojih prednikih. Pred koncem vožnje so nam dušni pastirji še enkrat dali kratke napotke in na že-]jo podelili zakramente, preden je prenehala njihova jurisdikcija. Potem pa je bilo treba vzeti slovo od enomesečne skupnosti. Za Veliko noč 1948 smo spet imeli trdna tla pod nogami in svobodo gibanja. Prva hiša božja, ki smo jo spoznali v Buenos Airesu, je bila prelepa cerkev Santisimo Sacramento v Retiru, najbližja pristanišču. Ko so nam razdelili osebne izkaznice, pa smo se razšli za delom na različne kraje. Dela je bilo tedni na srečo dovolj v Argentini, toda le redki so našli zaposlitev po svoji usposobljenosti. Zaneslo me je na elegantno Av. Alvear, v veliko hišo premožne družine, pravi dvorec *s parkom. „La Senora Mayor”, glava družine, je bivala večji del v Evropi, v Buenos Airesu pa je imela za upraviteljico Madamoiselle D. - V prostornem poslopju so imeli lastna stanovanja dve hčeri z družinama in mlajši sin, Nino Pancho. Vsem je bilo na uslugo lepo število uslužbencev, Na 7. letni konferenci Slovenskih krščanskih demokratov v Semiču 14. marca s približno 160 udeleženci, ki je potekala pod geslom Za voljo ljudi, so sprejeli program stranke za prihodnje leto, ki ga je predstavil predsednik Lojze Peterle. Stranko v prihodnje čakajo tudi trije novi projekti: lokalne volitve, nacionalna razvojna strategija in reorganizacija stranke. Na podlagi svojega temeljnega programa in analize gospodarskih, socialnih in političnih razmer v naslednjem letu se bo SKD zavzemal za pet ključnih programskih ciljev: za nova delovna mesta z učinkovito gospodarsko politiko in poudarkom na razvoju pocijetništva mladih, obrti, malih in srednjih podjetij, za socialne reforme, za razvoj lokalne samouprave in regionalizacije Slovenije, za jasno strategijo vključevanja v Evropsko unijo in za uveljavitev temeljnih kultumo-civilizacijskih vrednot, brez katerih sožitje ni možno. Krščanski demokrati bodo nasprotovali korupciji, večanju proračunskega primanjkljaja, bohotenju birokracije, prisvajanju države za Še vedno ni pojasnila Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je 12. marca predsednikom parlamentarnih strank izrazil sum v iskreno pripravljenost vlade, da razjasni vse okoliščine in ugotovi odgovornost za podpis protiustavnega meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom. Sum, meni Janša, zbuja zavlačevanje sklica seje in nespoštovanje sprejetih sklepov. Na zadnji seji koordinacije parlamentarnih strank je bil sprejet sklep, da se vlada vsestransko opredeli do protiustavnega meddržavnega sporazuma med Slovenijo in Izraelom ter pripravi kronologijo dogodkov v zvezi s pripravo in podpisom omenjenega dokumenta in opredeli odgovornost za pripravo in podpis. Dodal je, da SDS pričakuje, da bodo sklepi koordinacije spoštovani in da bo predsednik Slovenske ljudske stranke, ki trenutno vodi koordinacijo, sejo sklical, kot je bilo dogovorjeno. med katerimi je bil posebno važen kuhar, chef. Bil je resničen gospod kuhar, saj je bil svojega posla ne le vešč, ampak pravi mojster. Tako zaslužen je bil, da je že v tistih časih hodil na počitnice v Evropo. Z belo kapo na glavi je poleg rednega dela znal z dvemi gibi pričarati katero koli sladico, prav po okusu svojih gospodarjev, tako odraslih kakor otrok. Te in one sem občasno srečavala v dvigalu. Pa sem ob neki taki priliki, na vprašanje glede nadstropja, glasko odgovorila: „Primo!” - Rekli niso nič, po obrazih pa sem sodila, da nekaj ni bilo v redu, zraven sem se pa že zavedla, da bi bila morala reči: ..Primero!” - Ja dragica moja, mar nisi nekoč, nekje daleč, študirala jezikoslovja?! Suj, saj! V Neaplju sem si kupila itali-jansko-špansko slovnico. Na la4ji smo potem uporabljali čas tudi za študij jezika, ki je bil tedaj za večino resnično španska vas. Toda eno je, kaj brati ali slišati, recimo, o Dunaju, precej druga stvar pa je iti na Dunaj, si ga osebno ogledati in si tako pridobiti doživetje Dunaja za vse življenje. Tudi za nove rodove Slovencev, rojenih v širnem svetu, a ponosnih na svoj izvor, velja podobno v zvezi z našo ljubljeno Ljubljano in premilo slovenščino. Kratko je bilo moje bivanje na Av. Alvear. Mudilo se mi je naprej. Druga bežna postilja je bila v samostanskem penzionu za gospodične. Hodnike sem pometala in krožnike pomivala. Istočasno pa sem premišljevala, kaj storiti strankarske potrebe in podiranju družinske politike. V občinah pa se bo stranka zavzemala za povezovanje občin v skupne regionalne projekte, za usklajen razvoj mest in podeželja ter hitrejši razvoj manj razvitih območij ter za nov koncept turističnega razvoja. SKD zahteva, da vlada upošteva voljo ljudi ter ustanovi nove občine po merah lokalno živečih krajanov. Stranka podpira ureditev Slovenije v pokrajine in spremembo financiranja občin. V razpravi je bil nekdanji poslanec in podpredsednik SKD Ivan Oman med drugim kritičen do napadov nekaterih udeležencev na brata Podobnika Po njegovih besedah lahko brata Podobnik zmerjajo le zaradi načina, kako sta stopila v vladno koalicijo in ne zaradi tega, s kom sodelujeta v koaliciji. Po njegovih predvidevanjih naj bi imeli na Slovenskem slej ko prej eno samo levo socialdemokracijo, zato bi bilo potrebno počasi poskušati graditi mostove do ene same konzervativne stranke, kakršna je bila nekoč močna krščanska ljudska stranka Podobnik o pogajanjih s Cerkvijo Pogovori s katoliško Cerkvijo tečejo, bodo pa dolgotrajni. Delati je treba po posameznih segmentih, saj vsega v kratkem času ni mogoče rešiti. Komisije so oblikovane in če bo pripravljenost na obeh straneh, bodo tudi rezultati. Če bo predsednik države, ki ima na tem področju velik vpliv - formalni in neformalni -, vplival na tiste, na katere brez dvoma lahko, se bodo odprta vprašanja hitro razrešila, je v pogovoru za mariborski Večer II. marca dejal podpredsednik slovenske vlade in predsednik SLS Marjan Podobnik. Ob tem je izrazil prepričanje, da se bo to zgodilo in da se bo našla ustrezna kompromisna rešitev. To bi bilo po njegovem mnenju dobro za Slovenijo tudi zato, ker nam ta vprašanja slabijo pozicije pri vstopanju v Evropsko zvezo in NATO. za rehabilitacijo. Po drugi strani tudi sama o sebi nisem imela ravno najboljšega mnenja o svoji poklicanosti in uspešnosti v strokah, s katerimi sem se ubadala po sili razmer. In tako je človek kaj hitro skregan še z vestjo. Stopila sem pred šolsko predstojnico z vprašanjem o možnosti polaganja kakšnega izpita, n.pr. čez šesti razred osnovne šole. „Sexto grado” je bil tedaj za splošno javnost že kar visoka stopnja učenosti, saj je bilo univerz v tistih časih samo pet v celi prostrani deželi. - Po nekako obveznem „SI, si, m’hlja...”, je za uvodnim „pero” sledilo v odgovor kategorično in porazno vprašanje: „QUIEN LA VA A PREPARAR?!!!” - Konec razgovora. Potem se mi je približala gospodična D., ki je bila uslužbena v veletrgovini Casa Argentina Sch. - Obljubila je, da bo vprašala tudi zame. To je tudi storila in prišla sem v pisarno za osebje. Sprejemljivo dobra pisava je pomagala A kuj, ko je bil na pisalni mizi tudi telefon, moje aktivno znanje jezika in avtomatizacija pa še v povojih! Sicer je bil precej dolgo mir. Nenadoma pa se zverina oglasi s tako silo, da mi je elektrizirala vse živce. Dvignila sem slušalko v skrajnem naporu vseh sil, da bi vendar ujela, kar mi je neznana in nevidna oseba zahtevno in lagodno zavijala v argentinsko španščino... No, vsak začetek je težak, kajne! Pa tudi to ni dolgo trajalo. Nadaljevanje prihodnjič Slovenska zastava in rdeča zvezda Slovenija, zgodba o uspehu, drvi proti Evropi s takšno hitrostjo, daje Evropejcem nemogoče natančno prepoznati našo državno zastavo. Tako bi lahko pomislil, kdor je v četrtek, 26. februarja nekaj po 14. uri, gledal športna poročila na nemški TV mreži ZDF. Potem ko so dodobra analizirali uspešno igro in zmago njihovih košarkarjev na Grki, so prikazali še lestvico, na kateri se nahajajo na drugem mestu, takoj za Slovenijo. Poleg imena vsake države na tej lestvici, je bila tudi državna zastava. Do tu vse lepo in prav. Nepojmljivo pa je, da je bila na sredi slovenske zastave narisana rdeča zvezda, ki je v preteklosti predstavljala simbol komunizma v tem prostoru. Da so se takšne stvari dogajale po naključju, takoj po osamosvojitvi Slovenije, je razumljivo in sprejemljivo, ko pa se to zgodi sedaj, skorcy sedem let po osamosvojitvi, je težko verjeti v naključje. Vsekakor bi se na takšne dogodke morali odzvati predstavniki države in omerye-no televizijo opozoriti, da Slovenija ni več del Jugoslavije kot tudi „Rote Stem” ne spada več med naše državne simbole. Če bi slovenska televizija namesto sedanje nemške zastave pomotoma objavila zastavo tretjega rajha, bi bili vsi skupaj deležni hudih kritik z njihove strani. Republikanci tako aroganten in malomaren odnos do naše zastave obsojamo in od zunanjega ministra g. Frleca upravičeno pričakujemo vs£y poučno opozorilo. Obstaja pa druga, dosti bolj razumljiva možnost. Nemci so objavili zastavo, ki sicer ni v skladu z našim uradnim obeležjem, je pa v skladu s političnim dogajanjem v državi. Če je Nemcem vsaj približno znano početje in odnos državnih organov do lastnega naroda in če jim je znan aroganten odnos predstavnikov Slovenije do lastnih zakonov in celo ustave, potem jim tega niti ne gre zameriti. To bi pomenilo, da so v ekonomsko najmočnejši evropski državi spoznali, da se je Slovenija ozemeljsko sicer ločila IVO ŽAJDELA KAJ JE S SLOVENSKO POMLADJO? Posredoval Vinko Levstik Še enkrat, če pogledamo specifiko zelo dobrega volilnega rezultata SLS in ob tem značilnosti volilne baze, ki je to specifiko zelo močno podprla, potem je bilo jasno, da si je SLS zd katero je pripravila neumorna odbornik gdč. Marija Petelinova. Tako bodo novi društveni prostori tudi v bodoče služili čim tesnejši povezanost in stikom naših rojakov v Buenos Airesu, ki se bodo lahko sestajali tu vsau vsako nedeljo. Svobodna Slovenija> št. 6. 15. marca 19^ Slovenija, moja dežela Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo (2) prizorišče. S tem bi pomladna koalicija ostala skupaj, pomladna koalicija bi sestavila vlado in skrbela bi seveda za vse, kar iz tega izhaja, in tretjič, ta naša čudna „me-gastranka” LDS bi se znašla v opoziciji, v položaju torej, ki bi ji lahko učinkovito odvzel moč, ki jo ima (moč, s katero privablja toliko volilcev). Zato je nekatere stvari, ki se dogajajo, težko razumeti. In ta, že kar iracionalizent, spodbuja kaj čudne in neprijetne zaključke... Iz vsega tega sledi, da politika, ki jo zd^j vodita SDS in SKD proti SLS ni konstruktivna. Danes sta SDS in SKD v državnem zboru res v izraziti manjšini in iz te pozicije nimata veliko manevrskega prostora. Zaradi tega sta obsojeni na nekatere projekte, ki pa ne zagotavljajo pozitivnih rezultatov. Toda bolj kot to, bi bi se vodstvi SDS in SKD morali zavedati, da sedanja izrazito priostrena politična drža proti naravnemu zavezniku SLS ni dobra. Ni dobra, ker ni produktivna. Zavedati se moramo, da na to, da bi bila sedanja politika SLS na naslednjih volitvah kaznovana, zaradi specifičnosti volilne baze SLS ne moremo računati. Tudi za SKD smo po njeni izdaji pomladnih opcij P o volitvah leta 1992 računali, da bo kaznovana na naslednjih volitvah. Toda na prvih naslednjih volitvah, na lokalnih volitvah leta 1994, je SKD (na Postopek fotografiranja na steklo je leta 1843 izumil Slovenec Janez Avguštin Puhar, duhovnik in župnik v Kranju. Stekleno ploščo je izpostavil najprej žveplenim plinom, potem še jodovim param, osvetlil pa- v camari obscuri, ki je imela na dnu posodico z živim srebrom. Tam, kamor je padlo več svetlobe, se je med ekspozicijo nabralo več živega srebra kot drugod. Nastalo sliko je razvil v bromovih hlapih, fiksiral pa z alkoholom. Janez Puhar: Portret moža. Pozitiv na steklo. 1850 veliko presenečenje vseh) celo dobila več glasov kot na prejšnjih parlamentarnih in je celo zmagala. Šele na zadnjih volitvah leta 1996 je bila „kaznovana”, vendar še zdaleč ne tako, kot bi to pričakovali. Devet odstotkov je kljub izraziti protipomladni politiki te stranke v zadnjih letih bilo še vedno veliko. Toda poleg tega se volilno telo SKD precej razlikiye od volilnega telesa SLS./ Zato lahko pričakujemo, da volilno telo SLS na naslednjih volitvah svoje stranke zaradi njene sedanje politike ne bo kaj dosti ..kaznovalo”. Tudi vse dosedanje nadomestne volitve (za župane), razne ankete in tudi volitve za predsednika države kažejo, da je to volilno telo več kot očitno podpira sedanjo politiko SLS. Tudi kakšnih hiysih socialnih pretresov v državi, na katere morda kdo celo pomisli, ne bo, če pa bodo, pa se volilno telo SLS nanje ne bo odzivalo tako, kot si to mogoče kdo želi. Velika razlika za volilno telo SLS je tudi v tem, da je zdaj SLS v vladi in da ima v rokah kmetijsko ministrstvo. Pri proračunskem razdeljevanju je LDS podelila SLS oziroma kmetijskemu ministrstvu občutne dodatke, s čimer bodo zadovoljni mnogi volilci SLS. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko zvezo bo sicer prišlo do pretresov tudi na kmetijskem področju, toda to se bo dogajalo šele po naslednjih parlamentarnih volitvah. Postkomunistični strategi so torej naredili dober izračun. Če jim bo uspelo zadržati sedanjo koalicijsko zvezo z SLS tudi v naslednjih parlamentarnih volitvah, potem jim politika uspeva še na daljše roke, kot se je to zdelo še kakšno leto nazaj. A Njegovo prvenstvo mu je 17. junija 1852 končno priznala tudi francoska Academtf Nationale Manufacturiere et Commercial® z diplomo, v kateri ga imenuje ,,invented de photographie sur verre“. Puhar je svoje fotografije - dagerotipije - imenoval „svetl°-pise” (leta 1849). V Kranju, kjer je nazadnje živel in tudj bil pokopan, imajo danes fotoamaterji svoj klub, imenovnam Fotoklub Janez Puh^ Kranj. Prvega so imeli že leta 1910. Toda J Ljubljani je bil „Klub amaterjev-fotografov že od leta 1889, med prvimi v Evropi, bilJc ustanovljen komaj dve leti za dunajskim- Tako nam ostane le eno. Vsa čustvi vsa razočaranja, vsa jeza in vse zamere se morajo umakniti, kajti politika, ki jaha 113 teh strasteh v sedanji situaciji, zanesljiv° drvi v še večjo nesrečo. Čeprav nerad boi11 kljub vsemu dodal še kanček v to kup0 pelina. Leta 1992 in leta 1993 očitno nek®' terim Drnovšek in njegova LDS ni predsW' vljala posebne nevarnosti za Slovenijo 1,1 jim to predstavlja šele v zadnjem času. se ptene tiče, ki resda nisem nikoli v kakši" izpostavljeni politiki, ampak sem vse 10 spremljal le od strani, je bil Drnovšek Pra enaka nevarnost za Slovenijo leta 1992 I®* leta 1997. Jože Pučnik je velik, ker je sposoben svoje zmote iz tistih let prizna°' S tem nikomur za nazaj nočem nič očital to navajam le zato, da se realneje zavel*10 sedanjih razmerij med tremi pomladni1"1 strankami. To, kar je zdaj, je treba na vsak nač1'1 presekati. Popolnoma jasno je, da se s t0 priostreno držo proti SLS oziroma Plt\* bratoma Podobnik to stranko samo še b0'* notranje mobilizira (homogenizira), j° & toizira in kot tako potiska še bolj v naroči® Drnovška, Kučana in postkomunistov. SJf! je neglede na zdajšnjo situacijo strateS partner SDS in SKID. S kom pa naj b* stranki prišli na oblast (kar je glavni mot° vsake stranke povsod po svetu) - pri ^ polariziranosti dveh taborov, kot je Slove! niji - če ne skupaj s SLS!? Tisto, kar nek^l šteje, je 51 odstotkov na volitvah ozirotf® 46 poslanskih glasov v državnem zbor11' Vse ostalo iz tega izhaja. ‘iČ Nadaljevanje prihodfll PRIREDITVE V LETU 1998 Slovenci v Argentini 3- Začetek slovenskih osnovnih šol 6. 9. Mladinski dan na Slovenski Dristavi vš> _____ 3. Začetek slovenskih osnovnih šol V Bar Hočah: Obletnica društva SPD - bivak Slovenija na Cerro Capilla Začetek Srednješolskega tečaja Tombola na Slovenski pristavi Obletnica smrti msgr. A. Oreharja Velika noč Misijonska tombola v Slovenski vasi Obletnica v Slovenskem domu v Carapachayu Slovensko romanje v Lujan Obletnica v Slovenskem domu v San Martinu Žegnai\je v Slovenski hiši Spominska proslava žrtev revolucije V Mendozi: Spominska proslava V Bariločah: Spominska proslava Krajevne domobranske proslave Procesija Sv. Rešnjega Telesa -/-Očetovski dan V Bariločah: Praznik slovenske državnosti v „Paseo de las Colectividades” Praznik slovenske državnosti Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju V Mendozv. Praznik slovenske državnosti Prireditev v Hladnikovem domu v Slovenski vasi V Mendozi: Praznik zavetnikov sv. Cirila in Metoda Športni dan ^2 7. V Bariločah: „ Fiesta de las Colectividades Europeo-Argentinas” 7. Mladinski dan v San Martinu “• 7. Obletnica Zedinjene Slovenije in Svobodne Slovenije ^gusta: V Bariločah: Sodelovanje pri »Fiesta Nacional de la Nieve” 46. Obletnica Hladnikovega doma Mladinski dan v Slomškovem domu -/- Družinski dan - Dan otrok 29. Glasbeni večer SDO/SFZ Romanje v Lourdes Mladinski dan v Carapachayu V Mendozi: 49. obletnica Društva Slovencev r- 8. Obletnica Rožmanovega doma ^Ptembra: V Bariločah: Slovenske smučarske tekme na Cerro Catedral 14. 3. 15.3. 19. 3. 12. 4. 19. 4. 3.5. 10. 5. 17.5. 24. 5. 7.6. 14. 6. 21. 6. 25.fi 27. 6. 28. 6. 5. 7. 9-7. 2. 8. 15. 8. 16.8. 23.8. 5. Dan Zveze slovenskih mater in žena 6. 9. Mladinski dan na Slovenski pristavi -/- Sveta maša za Rupnika, Kacina in sodelavce 13. 9. Mladinski dan v Našem domu v San Justo 19. 9. Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku 20. 9. Obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejia 27. 9. Mladinski dan v Slovenski vasi -/-Srečanje molilk rožnega venca 4.10. Prvo sveto obhajilo -/- Obletnica pri Svetogorski Mariji 11.10. Obletnica Našega doma v San Justu in Slovenski dan 17.10. Tombola v San Martinu 18.10. Misijonska nedelja -/- Materinski • dan V Mendozi: Dan očkov in mamic 25.10. Obletnica na Slovenski pristavi 8.11. Zvezni mladinski dan SDO/SFZ v Slomškovem domu 21.11. Zaključek Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka 22.11. Proslava Kristusa Kralja 4/6.12. Duhovne vaje za žene 6.12. Sveta maša v Rožmanovem domu 8.12. Posvetitev Mariji Brezmadežni 11/13. Duhovne vaje za može 12.12. Prireditev na Slovenski pristavi 13.12. Enodnevne duhovne vaje za žene 19.12. Božičnica Zveze slovenskih mater in žena 20.12. Enodnevne duhovne vaje za moške 24.12. Božična polnočnica 31.12. Silvestrovanja SEJE MEDORGANIZACIJSKEGA SVETA 20. 3. v Zedinjeni Sloveniji 15. 5. v Slomškovem domu 17. 7. v Zedinjeni Sloveniji 18. 9. v Carapachayu 20.11. v Zedinjeni Sloveniji OPOZORILO: Po večkrat ponovljenem sklepu Medorganizacijskega sveta na dan obletnic krajevnih slovenskih domov ne sme biti drugih prireditev. Prav tako vabimo rojake iz Buenos Airesa, naj imajo na vidiku prireditve v Mendozi in Barilochah ter uskladijo obiske in potovanja z navedenimi datumi. Novice iz Slovenije LJUBLJANA - Na ljubljanskem Inštitutu 23 geologijo, geotehniko in geofiziko je bila Javria predstavitev zadnjega lista osnovne *>e°loške karte Slovenije 1:100.000, ki ni bil Oslej tiskan, to je list Čakovec. Zdaj so j delani vsi listi osnovne geološke karte M •100.000 ter posamezne tematske karte, ^ 1. 1991 pa poteka tudi izdelava geološke .arte 1:50.000. Predstavili so tudi geoke-lfru atlas mesta Ljubljane in okolice. BRUSELJ, Belgija - S pristankom nove-Adriinega letala Canadair Regional Jet , *w) na bruseljskem letališču je slovenski fcjki Prevoznik Adria Airways začel z ‘“ninii poleti med Ljubljano in belgijsko estolnico. Na slovesnosti na bruseljskem *®liŠču so poudarili pomen neposredne vezave Ljubljane z Brusljem, predvsem pfadi vključevanja Slovenije v EZ. Polet z ^aloiri CRJ z 48 sedeži traja uro in 45 y ut. Letalo bo letelo iz Ljubljane v Bruse-v ^kfat tedensko. Cena povratne letalske ?*°vnice znaša približno 95.000 SIT, čez end pa je vozovnica za polovico cenejša. BARIL0CHE Obletnica bariloškega Slovenskega planinskega društva Obletnica ustanovitve društva je sicer 22. februarja, a je letos odbor sklenil, da jo obhaja na gori Capilla v nedeljo, 1. marca. Nastopile pa so spremembe in je bil izlet prestavljen na konec tedna 14. in 15. marca. Zbirališče članov in prijateljev je bilo v Puerto Panuelo v soboto popoldne, od koder jih je potem motorka prepeljala po jezeru Nahuel Huapi na breg ob vznožju imenovane gore. Udeležencev je bilo kar 37, med njimi tudi bariloški škof mons. Ruben Frassia. Prva postaja za oddih je bila na koncu steze po strmem pobočju, na kraju, kjer se je preteklega 19. februarja zgrudil mrtev pristavski dušni pastir prof. F. Bergant. Tam so mu postavili v spomin železen križ s ploščo, ki je zmanjšana kopija križa na vrhu Capille in ki ga je izdelal pokojnikov brat Tone. Križ je tam blagoslovil škof mons. Frassia, opravil molitve in imel tudi kratek priložnostni nagovor. Na tistem kraju je še sedaj veliko amankajev, katere je pokojnik tako občudoval. Po prihodu h zavetišču „Slovenia” so se potem obiskovalci porazdelili. Več kot polovica jih je prenočila znotraj. Ostali so pa prebili noč pod milim nebom, zaviti v spalne vreče. Že ob osmih zjutraj v nedeljo je škof mons. Frassia daroval sv. mašo na prostem. Pri pridigi je vzpostavil vzporedje med voljo in naporom gornikov za premagovanje težav pri vzponih na gore in težavami v našem vsakdanjem življenju glede vere v Boga in dviganja k Njemu. Po zaključeni maši se je triindvajset rojakov podalo na pot na vrh, kjer stoji že šestiinštiri-deset križ, la so ga postavili Slovenci. Vzpona se je udeležil tudi škof mons. Frassia. Bilo je pa zabeležiti precej visoko število mladih, med njimi tudi trije iz Slovenije. Trojica mladih, ki je letos premagala Fitz Roy, je pa kar ubrala levo, direktno smer po snežnem kuloarju ter dosegla vrh v dobri uri. Nžgml^jši, kije letos dosegel ta zahtevni vrh, je Groharjev Aleks z desetimi leti. Najstarejši pa jih ima sedemdeset. Sestop do jezera je potekel brez večjih težav kljub zelo prašni drčavi stezi in tako so se po hitri vožnji po jezeru mogli vsi izletniki vrniti domov že ob zgodnji večerni uri. Tako se je zaključilo to posebno proslavljanje letošnje obletnice ustanovitve Planinskega društva. S.Z. Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena Jani tva ž« .LJUBLJANA - V Narodni galeriji v Ljubl-so na 154. obletnico Jurčičevega rojs- ;e petič po vrsti podelili nagrade Sklada Josipa Jurčiča časnikarjem, svobodnim publicistom in urednikom. Tokratni nagrajenci - za leto 1997 - so Aleksander Čolnik in Rosvita Pesek, časnikarja Televizije Slovenija, ter Peter Jančič, časnikar mariborskega časopisa Večer. Sklad Josipa Jurčiča sta leta 1993 „zaradi vse pomembnejše vloge medijev v slovenski družbi in državi” ustanovila Nova revija in Društvo slovenskih pisateljev. MARIBOR - Na hidroelektrarni Mariborski otok so priključili na elektroenergetsko omrežje prvega od devetih agregatov, ki jih obnavljajo v okviru prenove Dravskih elektrarn. V okviru obnove elektrarn na Dravi bodo obnovili devet agregatov na hidroelektrarnah Mariborski otok, Dravograd in Vuzenica. Po obnovi se bo instalirana moč elektrarn na Dravi povečala za 30%. Te hidroelektrarne zd^j prispevajo 28% od vse v državi proizvedene električne energije. Obnova bo stala predvidoma 240 milijonov mark. LJUBLJANA - V zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga sta izšla roman Draga Jančarja z naslovom Zvenenje v glavi in pesniška zbirka Toneta Kuntner- Naše poslovno leta se je začelo s prvo sejo 4. marca. Asistent Zveze dr. Jure Rode je še v Rimu na študijskem izpopolnjevanju, tako nas zvesto spremlja namestnik prelat Jože Guštin, ki vedno pripravi citate iz sv. pisma, prilične in vzpodbujajoče za naše osebno in skupno delo. Naredile smo načrt, ki seveda ne sme ostati le na papirju; dejavnosti, izvršene točno in vestno, Kjer in kadar koli po pravilniku z že znanimi štirimi gibalnimi silami! Bog d^j! Kot prva akcija - pred nami je že velika noč - je prodaja velikonočnih voščilnic. G. Marko Jerman je Zvezi daroval osnutke svojih umetniških vitraž. Izbrale smo Vstajenje in Zadnjo večerjo. Njegova dela so ja, naslovljena Cmurek. - Jančarjev roman pripoveduje o uporu, ki iz neznatnega vzroka izbruhne v kaznilnici, ter o človeku, ki ga je začel in v njem vztrajal do konca. Cmurek, krcu, ki je in ga ni, simbolično zaznamuje .novo Kuntnerjevo pesniško zbirko, ki tudi tokrat ponnja verzne zapise o izginulem svetu, o stvareh, naravi, ljudeh in odnosih med njimi, kakršnih več ni. LJUBLJANA - Na slovenskem avtomobilskem trgu v letošnjem januarju in februarju so med prvič registriranimi novimi osebnimi vozili na prvem mestu Renaultova, na drugem Volkswagnova in na tretjem mestu vozila korejskega izdelovalca Daewoo. Prvo mesto v skupini najbolje prodajanih vozil v letošnjem januarju in februarju pa zaseda Volkswagnov avto polo; sledijo mu Renaultov clio in megane, Daewooje-va nexia in Škodina felicia. Slovenci so januarja in februarja prvič registrirali kar 9.502 novih vozil petintridesetih različnih izdelovalcev avtomobilov, med njimi tudi po eno vozilo znamke Jaguar, Lancia in Chevrolet. priznana in krasijo marsikatero cerkev v Sloveniji in drugod po Evropi. Tik pred obiskom sv. očeta v Sloveniji je končal vitraže iz življenja našega svetniškega kandidata škofa A. M. Slomška. Zelo smo hvaležne vsem dosedanjim dobrotnikom z umetniškim čutom, da so omogočili izdjyo voščilnic za sklad Zveze. Darje vedno izraz plemenitosti, umetniški tembolj! Vljudno ponnjamo le-te, ki so na voljo po vseh naših središčih in pri odbornicah. Že vnaprej se zahvaljnjemo, vsestransko priporočamo za kakršnokoli podporo pri našem delu in vsem želimo vse dobro! Bog z vami! Zveza V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: Družina Pipp v spomin ge. Katici Lipušček de Pretti 50.00$, Krečičevi iz Hurlinghama namesto cvetja na grob duhovniku prof. Francetu Bergantu 100.00$; N.N. Hurlingham 50.00$; dar g. Vodeba za pomoč potrebnim 100.00 USA dol.; pok. g. Ignacij Glinšek je zapustil skladu Zveze 500.00$. BOG PLAČAJ! Osebne novice | Rojstvo: 9. marca se je v Oslu na Norveškem rodila hči argentinskega konzula Gustava Bobrika in Uršule Žitnik ter je dobila ime Catalina. Srečni družini naše čestitke. Novi diplomant: 16. marca je končal študije na Fundacion Gutenberg - Instituto Argentino de Artes Graficas Matjaž Čeč in postal „Tecnico Superior en Artes Graficas". Čestitamo! • ATA Mali oglasi | ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 TURIZEM * ^ 'el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 627-4242 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od lOjJO do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGjV — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan), SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES VESELOIGRA: PRI BELEM KONJIČKU Predstave: sobota, 28. marca, ob 18. in 21. nedelja, 29. marca, ob 17. uri Začetek točno ob napovedani uri. Slovenska hiša, R.L. Falcon 4158, Buenos Aires Ob 50 letnici naše naselitve v Argentini in ustanovitve Društva Slovencev, bo Zedinjena Slovenija založila in objavila svoj ZGODOVINSKI ZBORNIK V tem orjaškem delu bo prikazano na 800 straneh in s številnimi fotografijami delovanje naše osrednje ustanove, javnih delavcev in krajevnih domov. Knjigo, ki bo pravi zgodovinski zaklad, lahko naročite v predprodaji po znižani ceni $ 70,- v društveni pisarni v Slovenski hiši. Možnost tudi plačevanja na obroke. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 16. marca 1998 1 dolar 171,98 SIT tolarjev 1 marka 94,39 SIT tolarjev 100 lir 9,59 SIT tolarjev ZURICH, Švica - Slovenski plavalni ultramaratonec Martin je ponovil uspeh izpred dveh let in v konkurenci 26 tekmovalcev iz 14 držav zmagal na tamkajšnjem 12-umem plavalnem maratonu v pokritem olimpijskem bazenu. Strel je v 12 urah preplaval dobrih 43 km ter Švicarja Christena premagal za tri dolžine bazena (150 m). Na cilj je uspelo priplavati 19 plavalcem. MADRID - Na atletskem dvoranskem mitingu v Madridu je slovenska atletii\ja Brigita Bukovec v teku na 60 m z ovirami zasedla 2. mesto. Nato pa je v Budimpešti zmagala v enakem teku, malo pozneje pa v Gentu zabeležila še eno zmago z rezultatom 7,93, kar je njen najboljši letošnji izid. V Budimpešti je nastopila tudi Alenka Bikar ter nastopila kar trikrat. V teku na 60 m je bila s časom 7,34 3., na 200 m pa je zasedla 2. mesto. PISMO IZ KANADE ...Pred tednom sem bila v Torontu, povabljena k slovesni maši in sprejemu novega kardinala Ambrožiča. V katedrali nas je bilo 1200 gostov, od teh 500 duhovnikov, 33 škofov, dva kardinala, predstavniki oblasti itd. Blo je zelo slovesno in lepo, maša angleško-francosko-latinska. Pri prošnjah v mnogih jezikih je bila tudi ena slovenska... ZADETEK V POLNO! Prva in edina mednarodna kreditna kartica, na kateri je grb naše slovenske ustanove Sloga! MASTER CARD - CARTA SLOGA Čedalje več rojakov jo uporablja pri nakupih v Argentini, v Sloveniji in drugod. Z njo dobite zavarovalno kartico S:A:V. NABAVITE SI JO ŠE VI! PRIDRUŽITE SE USPEŠNIM! SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOC! VAZNO SPOROČILO SLOGE SAMO ŠE DO 30. APRILA 1998 imajo dosedanji člani MUTUALA SLOGE posebno ugodnost, da si pridobe pravico do posmrtninske podpore v znesku $ 2.000,-BREZ OBIČAJNE ČAKALNE DOBE, če do tega dne vlože na navadno hranilno vlogo $ 200,- To velja za člane, ki so pristopili v MUTUAL SLOGA pred izpolnjenim 65 letom. Po tem datumu bo za posmrtninsko podporo v vseh primerih veljala čakalna doba 3 mesecev. Obvestila PETEK, 20 marca: Seja Medorganizacijskega sveta ob 20. v Slovenski hiši. ( SOBOTA, 28. marca: Slovensko gledališče Buenos Aires: veseloigra Pri belem konjičku, ob 18. in ob 21. uri. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 29. marca: Slovensko gledališče Buenos Aires: veseloigra Pri belem konjičku, ob 17. uri. V Slovenski vasi 46. občni zbor DSV ob 17. v Hladnikovem domu. Mladinska maša in priprava na Veliko noč v cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 uri. Pripravljata Franci Pavlič in misijonska skupina iz San Justa. Prisoten bo tudi Rok Gajšek, misijonar iz Madagaskarja. SREDA, 1. aprila: Sestanek Zveze slovenskih mater in žena z razgovorom prelata Jožeta Škerbca „o naših nalogah v tekočem letu”, ob 16. v Slovenski hiši. NEDELJA, 5. aprila: V Rozmanovem domu ob 11.30 blagoslov butaric in o\jk, maša in skupno kosilo. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STAKE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociaeion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj o o S tu 3 fc o O c o o/ 3 fft« ■3 FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N" 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po P0*11 pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1®® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljaWe z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. (^Čeke na ime „Eslovenia Libre“^) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R-1-Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Air®' Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar ------------------------------------ POIZVEDBA Zaradi zapuščinske zadeve iščem ose^ po imenu Ivan Trošt iz Cola nad Ajd0' ščino, rojenega v Gorici, 1. novembra 19^' Po posredovanju duhovnika g. Mirka M^0- reje v letih 1945-1946 odšel v Ameriko, K)e< 10 ga je posvojila slovenska družina. VseM mi bodo lahko pomagali in na kakršenk0 način posredovali informacije, se iskre*10 zahvaljujem. Franka Žgavec, via Silvio Pellico 8, 34170 Gorizia, Italia, tel. (39)-481-534548 c/o NOVI GLAS, Riva Piazzutta 18, 34170 Gorizia - Italia tel. (39)-481-533177; fax (39)-481-536978, e-mail: noviglas@tmedia.it Možne podatke lahko sporočite tudi n* upravo našega tednika. COOPERATIVA DE CREDITO „S.L.O.G.A” LTD A. (sociedad Legal Orientadora General del Asociado) Matricula I.N.A.C. y M.: No 5380 Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia - Pdo. de la Matanza - Pcia. de Buenos Aires CONVOCATORIA De coformidad con lo dispuesto por el art. 31 de los Estatutos Sociales, se convoca a los senores socios a la Asamblea General Ordinaria, que se realizara el 18 de Abril de 1998 a las 19 horas en el local de la calle Ramon Carillo 129 de la ciudad de San Martin, Partido de San Martin, Provincia de Buenos Aires para tratar e‘ siguiente ORDEN DEL DIA 1) Designacion de dos asamblefstas para suscribir el Acta de la Asamblea segu" el art. 39 de los Estatutos Sociales. 2) Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros. 3) Consideration de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Result3' dos, Anexos 1 y 2, Informe del Sindico y del Auditor, correspondiente al Ejercic'0 Economico No 37, iniciado el 1 de Enero de 1997 y fiinalizado el 31 de Diciembre de 1997. 4) Eleccion de los miembros del Consejo de Administration, segun lo determinad0 por el art. 48 de los Estatutos Sociales: por dos anos: el Vicepresidente, el Secretari°> el Tesorero, 2 Vocales Titulares, 1 Vocal Suplente, 1 Sindico Titular y 1 Sindic0 Suplente. Ramos Mejia, 27 de Febrero de 1998 . EL CONSEJO DE ADNMINISTRAClO1*1 SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!