snežne in ledne, čez 3000 m visoke vrhove Kadorskih aJi Ampezzanskih dn Ag-0rcliinskih Dolomi, tov, kjer vidiš Marmolato z :zmamenitim ledenikom, veli­ kansko 10stenje Civette, lepo zgrajeni Pclmo in vse druge veljavne orjake. Še bo-lj na zapadu se ti v megleni daljavi kaže skupina Primierskih Dolomitov, fantastično oblikorvane Pale di S. Martino z drznimi vrhova Vezzana, Cimon della Pala, Franusta, Sass Maor? 8 V,reden je bil zatorej Slavnik, slavni Slavnik, da je bila čez njegov vrh potegnjena planinska transverzala. S severnega konca domovine doli na jug bo čez hribe in doline potoval lepote željni človek. Njegov zadnji hrib bo Slav:Il!i,k, 2ladnji po redu, ne po lepoti in veljavi. P,rav tako kakor vrh skalnatega Triglava, mu bo na cvetn.atem SlaVIlliku srce iskreno zapelo po Gregorčičevih besedah, zapisanih tudi na prv,i strani prvega zvez,ka »Planinskega Vestnika«: »Slovenski svet, ti si krasan, ti poln največje si lepote ... « Šite - dva vzpona in dva problema RADO KOCEVAR Poletje 1948 nas je spremljalo v nav.pi<'mih stenah Julijcev. Ce sem bil en teden v Ljubljani, potem je bilo to dolgo ra2idobje. Običajno sem se vračal domov le takrat, kadar se mi je preveč rawrgala obleka ali pa sem porabil vse kline v stenah. Najraje smo se seveda zadrževali v Tamarju. Med zidovi, ki niso bili še preplezani, je bila že od nekdaj v osrčju našega zanimanja strma, siva s• tena Šit. To so bili časi, ko smo mislili samo na v-rvi in kline. Tudi edini pogovor je tekel samo o tem. Cim težjo turo smo preplezali, tem laže smo potem hodili samozavestno po promenadtl, da so znanci strmeli v nas. Vendar pa sem rad včasih plezal tudi smer.i, ki niso vZJbujale toliko občudovanja, predvsem zaradi lepih detajlov in pa zaradi bodočih zimskih vzponov. Med turami, ki sem jih napravil s tem namenom, spada tudi severna stena Šit nad Plalllico. Prva leta po vojni so • bile Šite še malo raziskane. Le tri smeri so bile speljane in še te v desnem lažjem delu stene. J oža Cop in Pavla Jesihova imata pri tem glavno besedo. Teren v tem delu stene je lahek in nudi več variant za p,rehod. S Ferjanovim Petrom z Jesendc sva za vajo v dveh ur,ah pleplezala smer Jesihove. Pri tem sem opazoval svet za zimski vzpon. Za zimo 1949 pravijo, da je bila slaba, da je imela malo snega. Zaradi tega da smo lahko preplezali toliko prvenstvenih zimskih vzponov. Pa ni bilo tako! Snega res ni bilo tri do štili metre v gorah. Tudi na prisojni strani gora • so se kmalu pokazala gola skalna pobočja. Toda na severni strani je ostal sneg, kakor je zapadel, saj večj.ih odjug skoraj ni bilo. Tako je bilo plezanje skoraj vso zimo enako težavno in le naši trdni volji je pripisati dejstvo, da smo trl.sto 28 A.gordinski Dolomiti, po kraju A.gordo v dolini rečice Cordevole. Pr imierski Dolomiti, po kraju Primiero, Fiera di Primiero, v dolini Cismona. Fr.ischaufa, ugled­ nega alpinista in potopisca, je razgled s Slavnika sila očaral, užival pa ga je še v onem stoletju! On piše (n. m.), da seže ra2lgled s Slavnika še dalje čez Primiersko skupino (bis iiber die P.rimorgruppe hinaus), zajel bi tedaj v glavnem še gorovja Adamello, Presanella in Ortler-Cevedale, vse do silnih vrhov Otztalskih Alp (ital. Alpi Venoste), <':ez katere se gradi gorska cesta z italijanske na avstrijsko stran, menda najvišja, pokrajinsko pa gotovo najveličastnejša v Evropi. 403 leto toliko preplezali pozimi. Le kasneje smo postali bolj ,pa.metni in opuščali vzpone, ki so terjali od nas preveč moči in sredstev. Meseca februarja sem ostal ves teden v Tamarju. V glavnem smo se &mučali na plazu pod Ciprnikom. V nahrbtniku pa sem prinesel seboj tudi plezalno orodje za (Podvige v skalah. Med drugimi sem imel namen preplezati Hornovo smer v Jalovcu in nekaj novega v Šitah. Za Hornovo smer ,sem navdušil Toneta Poljšaka iz Ljubljane. Da bi ne gazila snega navzdol, sva seboj vzela smuči in jih odložila ipod kuloarjem. Hornova smer v severovzhodni steni Jalovca velja še dandanes za eno najlepših v Julijskih Alpah. Zanimivo je, da je bila že dolgo časa zimska pri­ vlačnost in za Arihovim vzponom decembra 1942 sta se po vojni zvrstila še dva zimska vzpona. Midva sva bila četrta naveza, ki se je lotila te ture. Leto in pol po• zneje sem v Grazu srečal sivolasega starčka, ki je prišel poslušat naše predavanje o Vzhodnih Julijskih Alpah. Upognjena postava, zguban obraz in redki osiveli lasje so pričali, da ima mož že osem križev na sebi. Pripove­ doval sem mu ,potem, kako smo čistili led iz kaminov v njegovi smeri. Kljub starosti je še vedno ta stani prvopris11opnik nove smeri v J alovcu poznal svojo smer in nemailo se je začudil, da sva okno našla brez snega. »Lepa tura,« mi je rekel stari Horn. Čez dva dni mi je neki smučar prinesel v Tamar dopisnico od Cica iz Celja. V njej mi je Cie sporočil, da je navdušen za moj načrt v Šitah in da v soboto pnide. Šele okrog enih ponoči je prilomastil pl'ijatelj v kočo. Prej ni mogel iti zaradi dela. Spala nisva nič in ob pol t reh sva že zapustila kočo. Smuči sva seveda vzela seboj. Pod steno sva se nemirno ozirala navzgor. Majhni suhi plaziči so jasno naznanjali, da bo delo teiko, kajti kopne skale je bilo malo ali skoraj nič. V Jalovcu je bilo drugače. Dopoldan v steno sveti sonce, k,i je stqpilo sneg vsaj na strmih mestih. Tu pa se je nama še krepko zanohtalo že v prvem raztežaju nad tlemi. Sreča je bila, da je vsaj vreme kazalo dobro. Preden sva začela s it.urn, sem skuhal kavo na kuhalniku, k,i me je vedno spremljal po gorah. Ko sva se končno po enournem prezebanju odpočila na majhni zasneženi polici, sva sto metrov pod seboj zagledala nasmejane obraze, ki so si v jutranjem soncu s smučmi na ramah utirali pot na Kotovo sedlo. Vem, da je vseh deset, kol.Jkor jih je bilo, živelo v prepričanju, da le norci, kot sva midva, gredo počenjat stvari kakor midva, ki sva stala pribita v sedemsto­ metrski zasneženi steni. Seveda sem takirat še mislil drugače kakor danes in midva sva zviška pomilovala ljudi spodaj, ki niso bili =ožni narediti kaj takega. Najino plezanje se je po prvem navdušenju zelo zagrenilo. Neprestano čiščenje oprimkov v poledeneli steni in nesigurno zabiti klini so nama nape­ njali živce do skrajnosti. Cie je ob tej priložnosti splezal v previs, ki ga ni mogel preplezati. Visel je v njem kakor pajek in še danes ne vem, kako sem ga rešil iz te nerodne sttuacije. Vem, da sem moral splezati okrog previsa, seveda brez vsakega varovanja. Le dobremu poonavanju plezalne tehnike in dragocenim dosedanjim izkušnjam se imava zahvaliti za ta in za vse uspehe. Po tej tur.i me je urednik športnega lista »Polet« iprosil za članek. Rade volje sem mu napisal nekaj vrstic, med drugimi tudi tole: 404 »Na stojišču sem se od mraza tresel. Končno je vendarle odjeknil odmev »naprej«. Izbil sem varovaln;i klin in nadaljeval. Sredi zasneženih !Plošč so mi od mraza prsti skoraj otrpnili. Obesil sem se na vrv in si puhal v premražene prste. Tovariš je varoval v majhni snežni lopi. Sedaj sva stala pred kratkim žlebom v steni. S cepinom sem zasekal st>opinje v led ... « Ura je bila pol enajstih, a stene sva dmela šele tretjino za seboj. Sedaj sva razločila že vrhove Zapadnih Julijskih Alp, onkraj Kotovega sedla. Najini znanci smučarji pa so raztegnili svoje ude na sonce in pri tem pomilovali uboga reveža v steni. Mestoma je bil sneg preplitek, da bi vanj delal varne stopinje. Taka mesta so me najbolj skrbela. Kakor v posmeh je bil vrhnji del stene tak. Sneg je bil čedalje bolj strm in izpostavljenost večja. Tu sva morala varovati le iluzorno brez vsake trdne opore in to preko sto petdeset metrov. S strahom nama je pogled ušel navzdol na konec snežne strmali. Petstometrski prepad se je spuščal pod njim. Ceprav sva odvračala te misli, pa vendar se tega morečega občutka nisva mogla znebiti. V silni strmini sem stal že naslonjen na sneg. Zabil sem cepin nad seboj in v sneg z nogami skrajno previdno izdolbel dva stopa. Naslednji raztežaj sem potegnil brez cepina, ker sem ga pustil tovarišu za zavarovanje. Zato sem se še počasneje pomikal navzgor. Ko me je konec vrvi opomnil, da moram nehati, sem ostal v zagati. Varovati nisem imel kje, še sam sem s težavo lovil ravno­ težje v silni strmini. Drugega mi ni kazalo, napraviti dva sigurna stopa za noge in tovarišu zaklicati, naj nadaljuje. Z veliko pazljdvostjo sem nato dosegel kopno skalovje ob vznožju veli­ kanske zajede. Prvo, kar sem napravil, ko sem se oprijel skale, je bilo, da sem zabil dva varovalna klina in se s tem oddahnil. Tudi zajeda je bila sitna, pa je nekako šlo. še nekoliko metrov me je ločilo od majhne grebenske škrbine. Zadnji metri so terjali enako pazljivost kakor prvi. Kakor preko zidu sem dvignil glavo nad greben in zagledal verigo Julijskih Alp v objemu sončnega popoldneva. Po sedmih urah sva sedela zopet na soncu. Iz Travniške Škrbine sva v oknu Jalovčeve stene zagledala dva plezalca. OčivJdno začetnika sta za turo, katero sem pred dnevi preplezal v štirih urah, ipotrebovala ves dan. Eden od njiju je celo obvisel na vrvi v Hornovem kaminu. Šele pozno ponoči sta se v,rnila v Tamar. . 2al pa je ta edinstvena tura kmalu šla v pozabo, 'Česar po svoji pomembnosti vendar ne bi zaslužila. Glavno pa je bilo, da je bil zimski problem Šit rešen. To nama je bilo takrat v edino zadovoljstvo. Zaradi izrednih težavnosti tega vzpona danes ne ponavljajo in ga v bližnji prihodnosti tudi ne bodo ponovili. Zimska alp.inistika žal nazaduje. Ali je temu vzrok prenagel skok? Ali pa nezadostna oprema? Kdo ve? Kljub rešitvi zimskega problema pa je ostal še vedno pereči problem, ali je levi del Šit preplez.IjJv. Del stene v dolžini več kakor enega kilometra je še vedno nedotaknjen. Vedeli smo, da bodo to lepe plezalne smeri in že vnaprej čestitali tistemu, ki jih bo preplezal. Vsa leta se je o tem govo11ilo. Nekateri so si celo pustili »rezervirati« določene predele v steni, kakor je razvidno iz Zupanovega članka v Plarnnskem Vestniku 1953/201. Takrat se je pripetilo mikavno naključje, ki bi bil skoraj razburilo alpinistično javnost. Stvar je bila v tem: Ing. Dolar in M. Keršič sta baje že več let pripravljala načrte. Zvedel sem, da nameravata ,preplezati desni del stene. Sama pač nista dosti govorila 405 o tem. PTiznati moram, da sem se tudi sam ogrel za steno. Nisem hotel hoditi drugim v zelnik, zato sem se odločil poizkusiti srečo drugje. Tudi levi del stene je ostal še nedotaknjen. Bilo je avgusta 1950. ž e ves mesec sem plezal v Julijskih Alpah. Za menoj je bila kopica najtežavnejših vzponov. Preden sem prišel v Tamar, sem že tretjič preplezal Copov steber v severni steni Triglava, razen tega sem pospravil Stenarjev trikot. Tudi to 1POt so mi zmanjkali klini in sem moral ponje v Ljubljano. Spotoma sem srečal prijatelja Romana Herleca iz Kranja in se z njim dogovoril, da preplezava novo smer v Šitah. Tedaj pa je prišlo do znane razburljive scene v Tamarju, ki pa so jo požrli tisti, ki so jo pripravili. V Tamarju sta bila namreč tistikrat tudi Belač in Zupan z namenom, da ponovita Aschenbrennerjevo smer v severni steni Travnika. Okrog njiju pa se je vrtela Nadja, ki ju je seznanila s takole novico: »Kočevar je prišel z zadnjim vlakom in gre jutri plezat novo smer v severno steno Šit.« Sedaj pa poslušajte enega izmed njiju,