Stev. 139.
M Llubilanf, v soboto 21. funila 1919.
Leto lil.
r	--
rBseu nedelj in ptmpHivv vsak dan . ji pep«S«3®n. ~
jprcdništvo je v Ljubljani, VrauJiskansLa ulica St. 6/1,,> ^ Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod. pisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vračih
.Jnserati: Enostolpna peliU iVrslica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; veckrafne obiave po do-' jp/vgru primeren popust,
>md	SČBgBBsffl
'M	
Glasilo lufloslov. KHfahto * demokrat line stranke.
Posamezna Stev. stan* —— 40 vlnarlev. —mi
Naročnina; Po pošti ai| % dostavljanjem na dom zb celo leto 72 K, za pol leta 86 K, za četrt let« 18 K, ta mesec 0 K, fca NamSijo celo leto 77 a za ostalo tujino in Amerikd' 64 K. — Reklamacije z* list so poštnine proste,
UpravniStvo je w Ljubljani Franči&kanska ulica št. 6%, Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. 312i
mern
Tri naloge jugoslovanskega proletarijata.
tV jugoslovanski državi čakajo Vse, ki žive od dela, težke borbe. Nova država še ni urejena in konsolidirana. .Velika državno-gospodar-ska vprašanja so še nenačeta. .Vodilni možje še ne vedo, kako bi pristopili k vprašanju vaiute, agrarne /reforme, nacionalizacije veleindustrije. Socialno politično delo je že danes velik dolžnik napram ljudstvu, tlasti delovnemu ljudstvu.
Vse bo treba trdo priboriti. In /ta ta boj se je treba pripraviti. Tri .Velike naloge mora izvršiti proletariat v Jugoslaviji že v bližnji bodočnosti.
1.	Izpopolniti in razširiti mora svoje politične, gospodarske in kulturne organizacije. Te so mu potrebne že v vsakdanjem boju. Treba pa ie misliti tudi na to, da Evro* Pa še ni urejena in tudi še dolgo ne bo. Rusija je s svojo revolucijo zmagala idejno in materijelno. Za, vsa-kogar je Jasno, da bodo posledice t« zmage še večje nego so bile one zmagovite francoske revolucije. Ta poslednja je zadala smrtni udarec fevdalizmu, ki je od tedai neprestano hiral; ruska revolucija pa je ne-, dvomno zadala smrtni udarec kapi' talizmu in imperializmu. Samo vprašanje gospodarskega in zlasti kulturnega razvoja v posameznih dežs-lah je še, da končno propadeta vsepovsod. Tudi na zapadu se med ljudstvom pripravlja k nevihti. V političnem pogledu zavijajo "delavske mno?ice na levo. na cesto socialnega radikalizma. Ves svet je nezadovoljen. Mirovni kongres v Parizu ni zmožen zadovoljiti množiš, ki so vsak dan bolj razočarane v svojih pričakovanjih. Če pride do poloma v Italiji in Rumuniji, potem čakalc> tudi Jugoslovanski proletarijat zelo velike naloge.
Teh nalog pa ne bo zmogel, 6c bodo njegove organizacije male in nezadostne. Brez njih tudi ne bo mogel izvesti bojev na znotraj za svoja politična in gospodarska prava. Velika ljudska masa je le toliko močna, v kolikor je organizovana. Posamezniki ne pom en ja jo nič, organizacija vse. Zato je treba, da se vsepovsod ožive organizacije, politične, gospodarske in kulturne. Vsakdo, ki se čuti zmožnega, naj dela sedaj s podvojeno močjo. Pri tem pa moramo imeti neprestano pred očmi, da spadajo v socialistično stranko predvsem proletarci, t. J. oni sloj, ki čuti socialno krivico in misli protikapita-listično. Ljudje, ki mislijo kapitalistično in se vrivajo v socialistične tfrste zgolj vsled nacionalnih ali celo psebnih povodov, ne spadalo v socialistično stranko in jih ie treba za« tiltf. Kakor ne spadajo v sociali-
stično stranko slovenski ali drugi jugoslovanski nacionalni šovinisti, tako ne spadajo v njo n. pr. nemški nacionalci. Socialistična stranka temelji na razrednem boju, njena prva in poglavitna naloga je: boj proti kapitalistični družbi in njenim kvarnim posledicam.
2. Druga naloga proletarijata v Jugoslaviji Je, da ustvari enotno, načelno jasno, socialistično stranko. Enotna stranka je potrebna in mj-na. Vsako cepljenje in vsak separatizem Je škodljiv. Zgolj enotna jugoslovanska socialistična stranka more dati garancije za uspešen boj v bližnji bodočnosti, more dati proletariatu tisto moč, ki Jo dejansko ima, ki pa razcepljena na razne strančice ne pomenja veliko. Srbska, hrvatsko-slavonska, bosanska, slovenska itd. soc. dem. stranka — vse se morajo zliti v eno samo celoto. Seveda ne bomo smeli v ti za-jednici pogrešati tudi tiste nemške sodruge, ki žive med nami in ki po svojem socialističnem čustvu In mišljenja spadajo v naše vrste.
Enotna jugoslovanska socialistična stranka Je mogoča. Danes so med nami še razne razlike, ki Jih Je pa lahko premagati, ako si bomo jasni v načelih. Socialno-demokrati-čni program, sloneč na znanstvenih rezultatih Marxa, Engelsa, Kautske-ga in drugih, je tista Idejna podlaga, na katero lahko zidamo enotno stranko. Vprašanja taktike so podrejenega pomena, ki se rešujejo od časa do časa, po potrebi. Vsled raznolikosti posameznih dežel v naši državi, tako glede gospodarskega razvitka kakor kulturne višine, mislim, da bo treba v notranjem organizacijskem ustroju stranke dovoliti široko avtonomijo. Predvsem Je potrebna enotnost vsaj v političnem pogledu; pozneje Ji mora polagoma, korak za korakom, slediti tudi enotnost v gospodarskih in strokovnih organizacijah.
3. Vstopiti moramo v »Internacionalo«. S tem dobimo zveze s proletariatom vsega sveta. Ker Je naš boj naperjen proti mednarodno or-ganizovanemu kapitalizmu, Je nujno in neodložljivo, da se pri tem naslanjamo na proletarijat vsega sveta. Internacionala se zopet oživlja, išče nova pota in vezi, ki bi dale proletariatu tudi v zadevah zunanje politike držav večjo ali celo odločilno moč. To je silno potrebno. Danes imamo dve internacionali, drugo in tretjo (moskovsko). Želja vsega proletarijata je, da se obe zlijeti v eno. Gotovo pa je, da ima ravno v tem pogledu druga Internacionala izvršiti še pomembna in velevažna dela. Meseca avgusta bo zborovala inter-
nacionala v Luzernu (Švica). Tam bo moral biti jugoslovanski proletarijat zastopan.
To so tri najvažnejše naloge socialistov v Jugoslaviji za bližnjo bo dočnost. Izvršiti jih bo treba. In vsak’ med nann naj pripomore, da bodo izvršene čimpreje v korist in blagor ljudstva.	Abditus.
Pismo iz Belgrada.
17. junija.
V	včerajšnji seji se je nadaljevala razprava o zakonu glede državljanstva. V načelu se je zakon z vsemi glasovi odobril. Priglasilo se Je precej govornikov, ki so v specialni debati zahtevali izpremembo besedila in določb § 2 — tako da je v imenu vseh onih, ki so stavili izpreminje-valne predloge, vložil posl. Laginja nov predlog, da se § 2 vrne odboru nazaj z namenom, da se prestilizira. Minister dr. Kramar se Je izjavil, da se strinja s tem — predlog dr. La-ginje Je bil sprejet soglasno. Danes mora odbor urediti ta § in Jutri se razprava nadaljuje.
Začetkom včerajšnje seje se Je Oglasil k besedi sodr. Anton Kristan, da vpraša predsednika Nar. Predstavništva K. Draža Pavloviča: kako si predstavila nadaljno uspešno delo parlamenta, ko iti nobenih predlogov in osnutkov prijavljenih v razpravo oz. na dnevni red.
•
Glasom stenografičnega zapisnika le izvajal sodr. Ant. Kristan tako-le:
Dela )e dovoli!
Gospod predsednik! V soboto po seji ste izjavili, da nimate nobenih predlogov več za dnevni red; za današnjo sejo ste tudi določili le glasovanje o zakonu glede državljanstva. Pozvali ste pri tej prilik! odbore, da naj se požurijo s svojim delom.
Jaz bi k temu pripomnil sledeče: Predlogov za dnevni red in za razprave v našem narodnem predstavništvu mora biti vendar precej. Pred 2 mesecema Je vložil n. pr. tovariš Adolf Ribnikar predlog, s ko-Jim naj bi se zabranilo na naših mejah oderuštvo in tihotapstvo z živili. Kje Je ta predlog, gospodje, ne vem! Prav tako sem s tovarišem Kopačem že pred mesec dni vložil nujni predlog glede zboljšanja gmotnega položaja železniškemu osobju. Oba ta dva predloga sta gotovo že zrela za dnevni red. Vprašam torej gospoda predsednika: kje sta, da se jih ne da na dnevni red, in kaj hoče ukreniti, da oba predloga, ki sta poleg vsega tega tudi nujna, prideta v razpravo. Rešiti Je tudi prejemke državnih uradnikov. KedaJ pride to na
dnevni red — je zopet vprašanje, ki čaka odgovora.
Dalje vem, da imamo že delj časa v rokah predlog o davku na vojne dobičke in da je že zadnji čas, da ta pride v razpravo pred narodnim predstavništvom.
Vprašam gospoda piedsednika, kaj hoče ukreniti, da bodo odbori nekoliko hitrejše delali, da bomo vse take predloge izvršili do počitnic, kajti predmeti, o katerih' vsi t! predlogi govore, so važni.
Dalje imamo pred seboj vpra« Sanje ustave, imamo vprašanje poslovnika, a nobena stvar ne pride na dnevni red. Ne vem, kako le mogel gospod predsednik zato v soboto izjaviti, da nima ničesar, kar b! dal na dnevni red. Na dnevnem redu današnje seje tudi faktično nimamo drngega, kakor nadaljevanje tistega, kar smo obravnavali v soboto. Ko to končamo —- kal potem?
Prosim gospoda predsednika, da nam pojasni, kaj misli ukreniti, da ne bomo tu samo postopali in da do počitnic neka] naredimo, da bomo Iludem doma lahko povedali, da Je zbornica vsaj nekai storila onega, kar Je bilo nujno In potrebno.
*
Predsednik Drago Pavlovič v svojem odgovoru pritrdi! izvajanjem posl. sodr. A. Kristana, čeSs sem v težkem položaju. Kar se mi izgotovljeno od min. sveta, drž. sveta oziroma odbora dopošlje, dam tako! na dnevni red.
Bom pa seve z vso energijo pritisnil na odbore, da mi dalo razpravni materijal, ker je res že neznosno dosedanje stanje.
Sodr. Anton Kristan Je nato !z« Javil glasom stenografičnih zapiskov sledeče:
NI resnosti!
Z odgovorom gospoda predsednika sem zadovoljen. Prosil bi ga pa, naj prezidij obrne svojo pozornost na nastopno:
Mnogo odborov po mojem mnenju Itak ne more delati, ker gospod-
je poslanci ne pridejo drugače sem nego po dijete. Skoro polovica poslancev Je takih, da ne vrše nlkake-ga dela in prihajajo v zbornico samo, kadar Je treba potegniti dijete; Treba bo na vsak način kaj ukr«* niti, da ne borno vsega delali In se» deli samo nekateri, drugi pa bodo doma in samo oškodovali državo za dijete. To ne gre! V finančnem od* boru Je n. pr. pr! vsaki seii od 14 od« borovih članov navzočih samo trote ali četvero. Finančni odbor radi tega ne more delati. Podobno io tudi pri nekaterih drugih odborih. Ali predsedstvu ni mogoče prisiliti gospode, da bi delali?
Kdor prejema plačo, mora aduti! Ta princip moramo uveljaviti! (Odobravanje.) Zato prosim gospo* da predsednika, naj obrne vso pozornost na to, da preneha to lenu« harjenje nekaternikov in da se ne bodo izrabljali poslanski mandati za vse druge stvari nego so namenjeno.
Moje mnenje je, da naj gospodje, ki ne vrše svojih dolžnosti v odborih, odstopijo in naj se mesto njih izvolijo novi člani odborov, da bo mogoče delati.
Za sedaj se, kot sem dejal, zadovoljujem z odgovorom gospoda predsednika. Prosil bi ga pa še enkrat, da naj prezidii s kar največjo energijo dela za tem, da bo zbornica res delala, ne pa samo gledala iti čakala, kdaj bo. Če ne bomo sami ničesar napravili, ne poide naš voz naprej!
— Predsednik je nato za danes
—	torek, 17. junija — pozval vse odbore, da se sestanejo ter urede daljše poslovanje. One poslance, ki bodo neopravičeno izostali od od-borovih sej, se bo poklicalo glasom poslovnika na odgovornost.
— Skrajni čas je res, da se to Narodno Predstavništvo preuredi tako, da bodo njeni izvoljeni poslanci, ki bodo ljudstvu za delo odgovorni. Danes so le reprezentanti strank, kojlh nekatere pa imajo prav malo stika z ljudstvom samim.
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Narodno predstavništvo.
LDU. Belgrad, 19. Včerajšnjo sejo narodnega predstavništva otvo-ri predsednik dr. Draža Pavlovič ob 16.50. — Med interpelacijami le bilo tudi vprašanje posl. Stanko Baniča (Jugoslov. klub) na ministrskega predsednika, ministra za notranje stvari in ministra za vojno in mornarico radi cenzure, zlasti v Bosni, ki da se izvaja strogo zlasti proti gotovim strankam. Ministrski predsednik Stojan Protič, minister za
notranje stvari Svetozar Pribičevič in minister za vojno in mornarico general Radžič odgovarjajo, da je cenzura potrebna z ozirom na izjemne razmere časa, kakor tudi iz razlogov vojaškega in zunanje političnega značaja. — Posl. Stanko' Banič se ne zadovoljuje z odgovorom .vprašuje, kdo le za cenzuro odgovoren in zahteva izpremembo sistema v Bosni. — Min. predsednik Stojan Protič izjavlja, da kot pred* sednik ministrstva prevzema vso odgovornost za cenzuro. — Nato se preide na dnevni red: Raspravo za-
LISTEK.
16
Avgust Strindberg:
Bedakova izpove:
Breložil Fran A1 b r e c h i (Dalje.)
Prišla sva na pristanišče. Stopil Je na krov, ogledal si mojo kajito, se predstavil kapitanu jer me čisto posebno priporočil. Skratka, vedel se Je kot moj starši brat, udan prijatelj. Objela sva se zelo ginjena.
—	Imej se dobro, fant! je rekel. Ne Izgle-daš čisto zdrav!
V	resnici sem se precej slabo počutil. Vzlic temu sem se dobro držal, dokler ni parnik spustil vrvi. Nenaden strah pred tem dolgim potom, ki ni imel nobenega pravega zrni-sla, se me je polotil; Čutil sem, kako silno me vabi, da bi se vrgel v morje in plavajoč prispel spet na kopno. A nedostajalo mi je moči, da bi izvedel kakršnokoli željo in obstal sem neodločen na krovu, mahajoč z robcem in odgovarjajoč pozdravom svojega prijatelja, ki Je kmalu izginil za vrsto v. pristanu usidranih ladij.
l.adja Je bila težko naložen transportni parnik, na katerem se Je nahajala ena sama ka-iita in sicer nad medkrovom. Poiskal sem svojo Posteljo, se vrgel zravnan na slamnlačo in se skril v odelah. trdno namenjen, da prespim
prvih štiriindvajset ur ter si tako vzamem sleherno upanje na beg. Potem ko sem pol ure ležal čisto omamljen, sem hipoma planil iz spanja, kot da me Je bil zadel električni tok — običajna posledica preobilega pitja in pomanjkanja spanja.
Vsa brezupna resničnost mi je v tel minuti segla v zavest. Stopil sem na krov, da bi se zgibal. Golo, rjavo obrežje se Je vilo mimo mojih oči, drevje Je stalo brez listov, travniki so bili rmenkasto-sivi, v skalnatih globelih Je ležal že sneg. Voda je bila siva, s sepiabarvnimi Jisami, nebo svinčene barve in mrko, krov zamazan, mornarji neuljudnl — vse se Je zedinilo, da bi zvečalo mojo klavernost. Temu se Je pridružila še neodoljiva potreba, da izpovem kčmu svoja čustva; ampak nobenega potnika ni bilo na ladji, ni enega! Zlezel sem v stražnico, da poiščem kapitana. On pa Je bil medved najslabše sorte, popolnoma nedostopen. Deset dni sem bil ujet, sam, v družbi z ljudmi brez razuma, brez srca. Bilo Je mučeništvo.
Spet sem pričel potovati na krovu, semin-tja, kot da bi to moglo pospešiti našo vožnjo. Moja razžarjena lobanja Je delovala pod silnim pritiskom: tisoč misli se ml je rodilo v eni minuti; zatrti spomini so vstajali, troč se med sabo in zasledujoč drug drugega. V tej zmedi sem Čutil bolečino, slično zobobolu, ki Ji nisem mogel ugotoviti mesta ne določiti Je. Cim dalje Je prihaja! parnik v odprto morje, tem boli se le povečevala moja notranja napetost.
Bilo je, kot da se hoče pretrgati srčna nit, ki j? vezala z rodno zemljo, z domovino in z družino. Cisto zapuščen, ploveč med nebom in zemljo na votlo penečih se valovih, sem čutil, da sem izgubil tla pod nogami; in samota me je navdajala z nedoločnim strahom do vsega in vseh. To je bilo brezdvomno znak prirojene slabosti, ker sem se spominjal, kako sem kot de-‘-e.1k vroče ihtel, ko sem se na nekem izletu domislil svoje matere; takrat mi je bilo dvanajst let, bil sem pa preko svojih let telesno razvit. To je po mojem mnenju prihajalo odtod.ker sem bil prerano rojen, ali nemara vsled ponesrečenih poskusov, da bi bil prerano rojen — kar se v družinah z obilo dece le prečesto dogaja. Na vsak način je to bilo povod tej plašljivosti, ki me je napadla vselej, kadar sem hotel menjati svoje bivališče. Zdaj, ko sem se iztrgal iz svojega okrožja, me je popadel panski strah pred bodočnostjo, pred tujim svetom, pred moštvom na ladji. Dostopen vtisom kakor vsako prerano rojeno dete, čigar razgaljeni živci čakalo še krvaveče kože, oluščen kakor rak, ki se levi. ki si išče pod kamenjem zavetja in občuti vsako stopnjo padajočega tlakomera, sem romal po ladji, iščoč duše, ki bi bila močnejša nego moja, da bi stisnil krepko roko, čutil toploto človeškega telesa in se zazrl prijatelju v oko. Kakor veverica v svoji kletki sem tekal po pred-krovu med ograjo In mojo sobico. Predstavljal sem si teh deset mučeniških dni, ki mi jih ie bilo prisojenih. Mislil sem, da se
šele eno uro na parniku! Ena doiga lira kakor cel mukepoln dan I... In ne žarka upanja, da 'bi se moglo to vražje potovanje kdaj končati! In poskušal sem, da se osvestim, a sem se neprestano upiral temu.
—	Kaj pa te pravzaprav sili, da greš? Kdo si lasti pravico, grajati tvoje vedenje, ako se vrneš?... Nihče! A ipak!... Osramočenost, smešnost, Čast! Sicer pa ladija pred Havrom itak ne pristane. Torej naprej in pogum 1
Ampak pogum zavisi od telesnih in duševnih sil in te so mi nedostajale v tem trenotku. Zasledovan po svojih črnih mislih sem se odločil, da se podam na zadnji del krova, ker sem prednji del njegov že poznal do vseh podrobnosti, da so mi oprema in vrvi parnikove ugajale tako malo kakor prečitana knjiga. Ko sem stopil skozi steklena vrata, bi se bil kmalu zadel ob osebo, ki se je za kajito ščitila pred vetrom. Bila Je to stara dama, črno oblečena* sivih las in bolestnega obraza.
Gledala Je vame pozorno in simpatično. Stopil sem prav pred njo in Jo nagovoril. Odgovorila mi je francosko in seznanila sva se.
Ko sva izmenjala nekai uvodnih besed, sva si povedala povod najinemu potovanju. Ona ni potovala za zabavo. Vdova po lesnem trgovcu, se Je vračala z obiska, ki ga ie napravila svojim sorodnikom v Štokholmu in se peljala k svojemu sinu, ki Je postal slaboumen in
Sfr
, ~ a kona o 'državljanstvi v kraljestvi'.'1 <£. Posl. dr. Žarko Miladinovič nagnani, da odsek ni hotel izvršiti iz-jbrememb zakonskega načrta, ker prepušča redakcijo plenumu. — Posl. dr. Polič (narodni klub) vztraja pri svojem predlogu ter priporoča, naj se izpremembe sprejmejo.
Dr. Angjclinovič predlaga gotove Izpremembe. — Posl. dr. Voja Marinkovič (demokrat) razlaga, zakaj je odsek odklonil redakcijo zakonskega načrta. Posebno nagla?anje državnppravnega položaja Hrvat-ske Slavonije, Dalmacije, smatra za nepravično. V zakonu se ne govori o kraljevini Hrvatski, ker se držav-nopravni položaj Hrvatske ni določil z. zakonom. Mi danes v novi državi nimamo zgodovinskega prava, ker se je država stvorila potom revolucije, zaradi česar je negacija ;Vsega prejšnjega, kakor tudi zgodovinskega prava. Mi nimamo niti v Hrvatski, niti v Srbiji državljanskega prava, in ako se ne odrekamo baši zgodovini in ne izvajamo iz mo naših državljanskih pravic, vsekakor stojimo tudi danes edino le na podlagi samoodločbe glede principa narodnosti. — Min. predsednik Stojan Protič pravi, da so razlogu ki govore za to, da se ne preide pre-)<o nekih dejstev. Ako se omenjata kraljevina Srbija in Črnagora kot enaki drugi, se mu zdi prav. ako se imenuje tudi kraljevina Hrvatska. (Odobravanje pri Starčevičancih.)
Z ozirom na predlog dr. Poliča, na! se imenuje v zakonu državljanstvo kraljevine Hrvatske, Slavonije In Dalmacije, je mnenja, da je treba nagraditi zgodovinsko borbo_ Hrvatov za njihove pravice in državno sa-mostaluost. Predlaga, naj odsek ponovno razpravlja o 2. členu zakonskega načrta in izvede radakcijo. —-Posl, dr. Dušan Peleš (demokratski disident) izjavi, da bodo njegovi drugi glasovali za predlog dr. Poliča za izpremembo načrta ter odobrava tudi pripombe predsednika vlade. — Nato je bila za kratek čas seja prekinjena. — Po zopetni otvoritvi seje predlaga poročevalec dr. Miladinovič, naj se drugi člen zakona nanovo glasi: »Državljani kraljestva so vsi oni, ki so do ustanovitve kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev bili državljani kraljevin Srbije in Črne-gore, z omejitvami v členin 4, 5, 6 in 7, nadalje oni, ki so pristojni v kraljevino Hrvatsko, Slavonijio in Dalmacijo, pripadniki Bosne in Hercegovine, in oni, ki so pristojni v srbskih, hrvatskili in slovenskih pokrajinah, ki so pripadle v oblast kraljestva«. — Posl. dr. Matko Drinkovlč (narodni klub) se je zahvalil predsedniku vlade, Id je znal oceniti ht« .vatsko narodno čustvovanje, zgodovinsko borbo in razvitek hrvat-skega naroda. — Nato je predsednik zaključil sejo ob 20. in določil prihodnjo na petek ob 9.
Finančni minister v Belgradif.
LDU. Belgrad, 18. Finančni minister se je vrnil s potovanja v Zagreb in Ljubljano, kjer Je bival teden dni. Minister Je posetil vse tamošnje finančne delegacije, a z zastopniki velikih bank, trgovcev in indnstrijalcev se je posvetoval o našem finančnem valutnem vprašanju. Z ministrom so potovali vsi glavni poročevalci ministrstva za finance.
Po svetu.
Španska priznala CehoslovaSKo.
LDU. Praga, 20. (CTU.) Španska |e priznala čehoslovaško državo.
Boji med Madžari in Čehoslovakl.
LDU. Praga, 19. (CTU.) Ker Madžari do opoldne dne 18. t. m. niso Izpraznili Cehoslovaške se operacije nadaljujeta na vsi fronti. Hudi boji Madžarov so brezuspešni. Skupina Mittelhausser: Bitka vzhodno Komama je v teku. Naši so priborili včeraj izgubljen! j Marcelhaza m Sv. Peter. Sovražni napadi na Nove Zamki in šurany so se ponesrečili. Južno Ščavnice m vzhodno Detve smo pridobil! na ozemlju. Skupina Rennoque:	Med
rekama Slano in Bodvo smo napredovali proti jugu. Mesto Plešivcc Je v naših rokah. Zahodno Bardejovn smo razkropiti močne komunistične čete.
Anglila proti Nemčiji.
LDU. London, 20. (CTU.) Angleški zrakoplov 344, ki bi naj preletel Ocean, je oborožen z bombami in strojnimi puškami, podvzel polete preko nemške obmorske obali. Angleško brodovje je pripravljeno za odhod. Vojaški dopusti so preklicani.
Sednjograška, vojno ozemlje.
LDU. Bukarešta, 19. (CTU.) Agentura Dacia poroča: Z ozirom na predstofečo madžarsko ofenzivo je poveljnik seduiograških okupacij-
škili čet proglasil vso Sedmograško za vojno ozemlje.
Izvozni promet uied Nemčijo in
Švico.	..jg
LDU. Berti; 18. (DnnKU.) Nemčija in Švica sta se zedinili za izvozni promet v sledečih določbah: Nemčija dovoljuje izvoz sledečih predmetov: 1. mesečno 50.000 ton ruhr-skega premoga po pogodbi, ki je bila sklenjena med rensko družbo za premogovno trgovino »n plovstvo v Miiblheim ob Ruhri in švicarsko premogovno zadiugc*. 2. mesečno 12.000 ton levo-renskih briketov s pogojem, da aliirane in asociirare države omogočijo transport. V kolikor bo mogoče izkoriščati Rer. In desno-renske železmee, se bo Nemčija po najboljših močeh potrudila, izdajati izvozna dovoljenja za pre mog tudi nad to množino. 3. Giedc železa in jekla se Nemčija zavezuje švicarskim željam in potrebam, posebno z izdajanjem izvoznih dovoljenj, po možnosti ustrezati. 4. me • sečno 250 vagonov (20% ali 30%) kalijeve soli. 5. Na izpogojeno dobo 250 vagonov surovega sladkorja v odmeno za švicarsko kondenzirano mleko in Čokolado.
Švica dovoljuje izvoz sledečih premetov: l. Mesečno 50 vagonov mlečnih izdelkov, 2. surovega mleka po možnosti v dosedanjih množinah, 3. mesečno 25 vagonov pristnega riža, 4. mesečno 25 vagonov čokolade in kakao, 5. mesečno 70 vagonov sadnih in drngih konzerv, izimši mesne konzerve, 6. na izpogojeno dobo 2500 komadov goveje živine. Z da jatvami se ima pričeti koncem avgusta 1919. Pogodba velja od 1. junija do 30. novembra 1919, vendar Imata oba pogodbenika pravico do enomesečne odpovedi. Pogodbo morata potrditi obe vladi.
Medzavezstiška delavska konferenca.
LDU. St. Oermain, 16. (DunKU.) Zakasnelo.) V zmislu sklepov Narodnega sveta z dne 25. in 26. maja je sklicala splošna delavska zveza na včeraj medzavezniško delavsko konferenco. Odzvali pa so se samo Italijani, dočim so izostali Angleži in Belgijci. Glavna točka posvetovanja je bila 24 urna splošna protestna stavka, katere bi se Italijani, kakor so izjavili, hoteli pridružiti. Ker pa je eden izmed govornikov ugovarjal, da bi taka demonstracija brez udeležbe angleških rudarskih društev bila brez pomena, so sklenili, poslati francosko-italijansko delegacijo čim-prej k angleškim delavskim organizacijam, da jih obvestijo o svojih sklepih. Šele kadar se vrnejo ti delegati, bi se določilo, kdaj se ima s stavko pričeti. Isti sklep Je bil sprejet na sočasni socialistični konferenci, katere so se tudi udeležili Italijani.
Štev. 139.
Vojna škoda belgijske Industrije.
LDU. Amsterdam, 18. (DunKU.) Belgijski industrijalni odsek je priobčil statistiko, kf trdi, da Je imela belgijska industrija med vojno 9 milijard 287 milijonov škode.
500.000 ton ladijskega prostora dobi Francija.
LDU. Lyon, 15. (DunKU. — Zakasnelo.) V zmislu pogodbe z ame-rikanskim Shipping Board se prepusti Franciji 500.000 ton ladijske prostornine.
Kitajci ogorčeni nad Japonci.
LDU. Amsterdam, 18. (DunKU.) Tiskovni urad »Radio** Javlja po „Newyork Times** iz Tokija, da vlada po vsej Kitajski velikansko ogorčenje, ker so Mie Japonske vojne ladje poslane v kitajske vode.
Naprej ne vedo, nazaj ne smejo.
Prejeli smo: V »Slovencu« z dne 18. t. m. čitamo daljšo razpravo g. E. B. o vprašanju, ali nai naša delegacij na pariški konferenci sopodpiše mirovno pogodbo ali ne. Ta razmotrivanja so izredno zanimiva tudi, ker nam kažejo v pravi luči vso absurdnost kapitalistične mirovne politike! Zdi se mi potrebno, da posvetimo vprašanju, ki se ga v tem članku razmotriva, nekaj pozornosti.
»Nastane tedaj vprašanje — pravi E. B. — ali naj mi s svojim podpisom priznamo in potrdimo to sramotenje našega ljudstva, ali naj mi s svojim podpisom priznamo za pravico to, kar je v resnici predrzno kapitalistično nasille. Načelna, strogo dosledna, na samoodločbi narodov sloneča politika, bi morala podpis odkloniti.
Toda, kakšne posledice nam pretijo, ako ne podpišemo?
Prva možnost: — Zolger bi zapustil Pariz, Trumbič bi se mu pridružil in ostala bi na mirovni konfe-
- -»	'M*$$$£$
renči Pašič ih .Vesnič. Pred svetom bi stala naša zunanja politika v znamenju plemenskega boja med Slovenci, Hrvati in Srbi. — Pašič in Vtsnič bi v tem slučaju samo podpisala mir tudi v imenu Hrvatov in Slovencev.
Druga možnost: — Mogoče je — pravi nadalje člankar —. da bi se postavila antanta pod vplivom Italije na stališče, da velja mir le za Srbijo in bi bila s tem zanikana in preklicana naša edinstvenost. V tem slučaju bi zopet postali del Avstro-Ogrske, antanta bi nas več ne ščitila in sovražni vpadi v našo zemljo bi bili neizogibni.
Pripominjamo mimogrede, da se prav dobro zavedamo, da nas smatra antanta še vedno za del Avstro-Ogrske in da je zaščita, ki nam je ona nudi, v vsem zelo podobna zaščiti, ki se jo nudi političnemu zločincu, ko se ga zapre zato. »da ga svet ne bo linčal«, dočim se mu v resnici že pripravlja vrv okrog vratu ...
Tretja možnost: — Pašič se lahko pridruži Žolgeriu in Trumbiču in tako bi bila cela naša država v vojnem stanju s sosedi. Potem bt nam seveda antanta odtegnila denarno pomoč in mi bi se morali z Italijo, Avstrijo, Ogrsko, Rumunijo in Bolgarijo sami, direktno sporazumevati. Italija bi zasedla Kranjsko, del Hrvaške in Dalmacijo, Avstrija pa ostalo.
Vsa ta zapletena vprašanja, ki nam samo kažejo, kako je neizogibno zašla vsa naša uradna mirovna politika v hudo zagato, so pa za nas sila enostavna in jasna. Mi vemo, da Deus ex machina že prihaja in se nam ni treba zato prav nič batu Razvoj socializma v Franciji, Italiji, Angliji, Nemčiji in po vsem ostalem svetu nam priča jasno, da pariški mir ne bo imel trajne veljave. Vse te države bodo neizogibno razpadle, ž njimi razpade tudi lažnjivi pariški mir. Spremeniti se bo morala tudi buržoazna kapitalistična politika Jugoslavije. Da je tudi pri nas vse v najlepšem redu, nam dokazujejo vsa naša vzorna, dosedanja politika ter vsa konstitucija države, ki jo označujemo po psihozi raznih buržujev, z dokaj čudno kemično formulo.
Gustinčič je sicer nazival v Švici Jugoslovanske njedlnjenje kot «uje-dinjenje jugoslovanske gospode« in imel je menda prav. Jugoslovanski narod se pravzaprav še ni popolnoma ujedinii in zato nosi to ujedin-Jenje v sebi še vse druge eventnali-tete, poleg onih, ki jim našteva g.
E. B. Res je, da smo prišli do točke, kjer bo morala naša buržnazija izdati ali življenjske interese našega ] delavnega ljudstva, ali pa državo s kemično formulo. Res je tudi, da smo po zaslugih buržoazije na robu gospodarskega propada ter izročeni na milost in nemilost antantinega kapitalizma. Gori omenjene možnosti niso vsekakor povsem take, kakor se jih opisuje. Naša delegacija se sicer lahko odreče podpisu, toda nikakor ni misliti, da bi Pašič in Vesnič šla kadarkoli ruko v roki z Zolger Jem. Isto velja tudi za Trtmt-biča. Kdor to misli, pozna premalo te razmere.
Ne vemo, če si pravzaprav gotova gospoda doli želi pravega in popolnega ujedinjenja. Vsaj njihovi prvotni načrti, kažejo, da ne. Saj vemo, kako se je svoječasno delalo v tem oziru po Evropi, v Ameuki in v caristični Rusiji. Ti načrti so obsegali Srem, Bačko, Banat, Bosno, eno luko v Dalmaciji. Crnogoro, Albanijo in Macedonijo. In naravno: V takih deželah bi se lahko po starem zistemu nemoteno gospodarilo. Kako tedaj misliti, da bi šli čez drn in strn za stvari, ki niso v .. . programu?
Toda časi se izpreminjajo! Jugoslovansko uje<jinjenje je danes postulat jugoslovanskega proletarijata, in sicer integralno Jugoslovansko uledinjenje, to Je z Bolgari vred. Od tega postulata Jugoslovanski kmet in jugoslovanski delavec ne bosta odstopila, ker vesta, da nam more samo naše popolno ujedinjenle doprinesti potrebno spremembo sedanjega kapitalističnega režima. Samo jugoslovanski proletarljat, ki ima res interes na tem, da se primerno ujedini ter tako osvobodi kapitalističnega Izkoriščevanja, more uspešno delati za ta cilj. Le potom proletarijata more priti resnično uje-dinjenje, ker le proletarijat vidi v vsakem človeku, naj si bo ta Srb, Bolgar, Hrvat, Slovenec, Kucovlah. Albanec ali Cigan svojega brata, svojega druga in sodržavljana.
Odločujoči krogi pa se niso mogli nasprotno dogovorni niti o pravem imenu države. Naš državni narod imenujejo troimenski, čeprav Je najmanj deset različnih narodnosti na tem ozemlju.
v®'
t Da pride v Italiji, Franciji in drugod do poloma, do temeljite spremembe sedanjega zistenia in vseh prizadetih krivic je očitno. Tedaj pridemo tudi Slovenci do svojih pravic. Sporazumeli se bomo brez težav tudi z Italijo, ker vemo. kako misli tam o naših pravicah zavedni del naroda.
Naša uradna politika lavira sedaj na vse strani. Ne ve lcarn bi. Naprej ne ve, nazaj ne sme. Dela se včasih tudi radikalno, ali danes gre za vse drugo, gre za mnogo veo. Gre za nov družabni red, za novo pojmovanje, ki nas edino more rešiti iz te zagate. Gre, z eno besedo, za nov socialni in etični ideal.
Popolnoma vseeno nam je, kaj bodo napravili v Parizu ali v Bel-gradu. Kakor si bodo postlali, tako bodo spali. ______________ ^ Ko.
Anketa o agrarni reformi.
Belgrad. 19. Včeraj in predvčerajšnjim se je nadaljevala anketa n agrarni reformi. Oba dneva so razpravljali o rešitvi kmetskih vprašanj v Bosni in Hercegovini V začetku včerajšnje seje so zapustili anketo zastopniki organiziranih veleposestnikov v Bosni in Hercegovini, potem ko Je njihov podpredsednik Konstantin Kostič iz Tuzle podal izjavo, v kateri pravijo veleposestniki, da ostavljajo anketo zato, ker že 12 stilizacije vprašanj in ministrove interpretacije uvidevajo. da ni izgleda za pravično rešitev tega problema. Zahteve da so formulirane tako radikalno, da ne priznavajo veleposestnikom naknadne odškodnino niti od strani Seljakov, niti od strani države. Zahteva se nadalje tudi revizija vseh razsodb glede kmetskih pravic iz leta 1878, kakor tudi, da se naj kmetom razdele tudi vsi beg-luki brez kake orškodnine za epa-hije. — Debata je bila ves čas zelo živahna ter ie bila veren izraz razpoloženja »krščenih in nekrščenih« veleposestnikov. Do danes popoldne je bilo rešenih več vprašanj. Predloženo je bilo tudi vprašanje o razdelitvi velikih posesti, o čem bo debata iutr! ali pojutrišnjem.
Iz Slovenije.
PenzUonlst! lužne železnice.
"Ne razumemo, zakaj nam direkcija južne železnice noče plačati nobene draginjske priklade. Mi smo bili s polnovrednimi kronami upokojeni, a vlečemo še vedno Isto število kron kot nekdaj. Živež je zelo drag n mi imamo, natančno vzeto, z dve tretjini manjšo penzijo! Ali je to prav? Bivše ravnateljstvo Južne železnice je neki deputaciji reklo: Kolikor bo državna železnica svojim uslužbencem dala, toliko bo tudi južna železnica. Zakaj se to ne vpo-števa? Ali naj gremo živi pod zemljo? Dajte nam vsaj strupa! Prosimo vse sodmge, da nam pomagajo v tej hudi bedi, ker ne moremo več živeti pri taki draginli in tako nizki penziji! Kar se bo zdaj za nas dobrega storilo, to bo tudi vam_ dobro storilo, kadar stopite v penzijo.
Centralna vlada nai vsaj toliko stori, da dobimo vsaj tiste doklade kot Južna železnic^.
Samo en primer naše bede: Služi! sem 30 let in dva meseca. Kot nadsprevodnik sem bil penzijoniran in dobim dnevno 4 K 40 vin. Plačati je treba pa vse:	stanovanje,	luč,
obleko, živež, drva, vse, vse. Kako nai izhajamo? Tako nam gre vsem koji smo bili vpokojeni pred regulacijo 1905. Star sem 73 let in sem torei za delo nesposoben. Boleham in moral bi dobiti boljšo hrano! Ironija!
Železniški razglasi. in drugo.
»Ministrstvo saobračaja piše, 'da dohajajo vedno pogosteje pritožbe, tako od raznih trgovskih in industrijskih podjetij, kakor tudi od posameznikov radi sistematskih tatviu na železnicah in sprejemanja podkupnine s strani železniškega osob-Ja. Ti pojavi so zavzeli že take dimenzije, da morajo vsakega pravega železničarja in rodoljuba, k! hoče dobro svoji domovini razžalostiti. Dolžnost slehernega železničarja Je, da z vso silo nastopi proti tem pojavom; v prvi vrsti proti onim tujim agitatorjem, ki hočejo na ta način oblatiti dosedanje dobro ime našega železničarja.
Ministrstvo saobračaja apelira zadnjič na celokupno železničar-stvo, da varuje čast in poštenje svojega stanu in ugled naše države, ker bi sicer bilo primorano nastopiti s strogimi policijsko - vojaškimi o d' redbamti
Obratno nadzorništvo poziva celokupno osobje, da se temu apelu ministrstva saobračaja v polni meri odzove in pomaga z vestnim in poštenim delom ohraniti sloves, ki so si ga južno železničarji v vsej javnosti pridobili in tudi dosedaj znali varovati.«
Tako se glasi razglas obratnega nadzorništva južne železnice v Ljubljani. Dobro. Vse v redu.
Vse lepo in prav, toda prekop modno se nam zdi, da se nalaga enostavno na osobje breme in od« govornost za vse blago, ki se prevaža po železnici. Je prav, da se zanimajo za ta pereči pojav; toda v; tem trenutku bi želeli, da se zanima« jo tudi za plače železničarjev. Stirf mesece je že minulo, odkar so železničarji predložili svoje zahteve v, ministrstvu, vendar do danes nima;, mo še nobenega odgovora. Ti, železniška para samo delaj, skrbi za vse in pazi. Pri vsem tem pa stradaj tako dolgo, dokler ne pogineš. Saj so drugi tukaj, da bodo spravili dobiček. Železničarji dobe samo pohvalo na papirju.
Celjske novicice.
Te dni je bil prestavljen iz cen« karne neki paznik. »Nova Doba« opeva tega paznika, ker le prav dobro roval proti tukajšnjemu delavstvu, kot narodno - zavednega. Da «e ta zavednost malo očrta, poročamo, da je obiskoval ta modrijan najbolj zagrizeno nemško brivnico Thermann v Celju, in je tamkaj napravil še precejšen dolg. Da nas na bode nemški brijač osramočal, želimo, da radevoije. poplača sedal na-rodnjakarska blagajna ta dolg. Sicer izgleda malo čudno cela zadeva, ali vseeno, saj imamo samo štiri slovenske brivnice v Celju. — To niso cinkarniŠki nemškutarski socialni demokratje, kajne?
Cena soli raste od dne do anc. Akoravno so si tukajšnji trgovci napolnili prošlji mesec svoja skladišča S soljo, katero so plačali kg po 1 K, vseeno navijajo ceno in hočejo izrabiti celo novo vpeljano carino v svojo korist. -— Ravno tako Je z vžl« t galicami. Gotovi Ravnikarji, Kolen-4 ci, Stigerji itd. imajo še zaloge po 3 vinarje za škatljico (nakupna cena.) Sedaj se pa hoče prodajati vžigalice po 60 do 80 vinarjev. In pri vsem imamo tržno nadzorstvo in nad 80 mož broječo četo državne policije; Ali so vsi ti organi z raznimi narod-njakarskim demmcijacijami napratrr socialistom preobloženi, ali pa vsled »višjih ukazov« ne smejo primernega ukreniti.
V ulici Dolgopolje štev. 1 stanuje verižnica iVlatilda, ki kljub temu, da se nahaja ravno nasproti hiše državne policije, ima toliko sreče oziroma milosti, da se ne odda roki pravice. Mleko kozarec po l K. moka po 10 do 12 K za kilogram, ričet pa po 12 K za kg. Veriži tudi z manufakturo itd. Sicer brska nos urednika »Nove Dobe« na vseh straneh, a tu v svoji bližini tega ne vidi.
Dnevne vesti.
Slovenija protestira.
Ljubljanski dopisni urad poroča 2 dne 20. junija: Proti nameravanemu razkosavanju naše dedne zemlje in zasužnjevaniu našega naroda po a-Črtih pariške mirovne konference so nadalje poslale deželni vladi za Slovenijo ogorčene proteste občine: Bukovci, Bestinci, Majšperg, Podvinci, Slatina v Halozah. Stoperce, Vurbeg, Zabovci: Sv. Miklavž, Sa-lovci, Tergovič, Velika Nedelja; Donačka Gora, Kočice, Kostrivnica, Sv. Florjan, Sv. Rok, vse iz ptujskega okraja; nadalje mestni urad Škofja Loka ter občinska urada Vrhnika tn Tolsti Vrh pri Konjicah.
Svarilo.
Izvedelo se je, da se skušajo sklepati menjalne pogodbe med Nemci na Spodnjem Štajerskem in slovenskim prebivalstvom na Koroškem, tako da bi se koroški Slovenci preselili na Štajersko, ondotni Nemci pa na Koroško. Taka prizadevanja podpira »Karntner Bodenvermittlung« v Celovcu, glavni povzročitelj je os znano protislovensko društvo »Siid-mark«. Ker je namen takih pogodb nasproten narodnim in socialnim ciljem vlade SHS in se namerava ž njimi preprečiti izvedba odredbe se-kvestracije in nadzorstva, se svari vsakdo pred zapeljivimi ponudbami imenovanih društev, ker ie izključeno, da bi vlada mogla odobriti pogodbe, ki nasprotuielo nlenim inten« cilam. — Ostali Usti se naprošalo za ponatis te. notice.
Civilni promet s Celovcem,
Obratno nadzorništvo južne železnice v Ljubljani javlja: Civilni, osebni, prtljažni, brzovozni, blagovni in tovorni blagovni promet s Celovcem na progi Maribor glavni kolodvor Celovec je otvorjen. V ta namen vozita na tej progi v vsaki smeri po dva osebna vlaka, in sicer: V smeri proti Celovcu. Odhod iz Maribora Ki. kol. ob 5.05 in 15.29, prihod v Celovec gl. kol. ob 10.09 in 19.23; v smeri Iz Celovca. Odhod iz Celovca K«, kol. ob 5.20 in 14.30, prihod v Maribor gl. kol. ob 9.04 in 18.14. Za direktno zvezo iz Ljubljane in Zagreba
V Celovec prihaja v poštev vlak št. ,36/a. (Odhod iz Ljubljane ob 19.41, odhod iz Zagreba juž. kol. ob 8.59). Iz Celovca v Ljubljano in Zagreb Posreduje zvezo vlak št. 416/35 a lodhod iz Celovca gl. kol. ob 5.20, prihod v Ljubljano gi. kol. ob 14.51,
V Zagreb ob 15.38). Prtljago in brzo-vozno blago za Celovec se lahko odda neomejeno, tovorno blago začasno le z dovoljenjem obratnega nad-zornlštva v Ljubljani.
Otvoritev rednega prometa v zasedenem ozemlju.
Z 10. junijem t. 1. je bil otvorjen
Ha progi Dravograd Meža-St. Pavel v Labudski dolini in Jesenice-Svet-na ves-Borovlle reden osebni promet. Na progi Dravograd Meža-Št. Pavel v Labudski dolini vozijo redno vlaki št. 1342, 1944, 1848 in 1843 l odhodi iz Dravograda Meže ob 7.59, 11.58; prihodi v Št. Pavel v Labudski dolini ob 8.49, 12.44: odhodi iz Št. Pavla v Labudski dolini ob [0.36, 15.41; prihodi v Dravograd Meža ob 11.24in 16.26. — Na progr Jesenice-Svetna ves-Borovlje p« vlaki št. 12/2015 in 2020/15 z odhodom iz Jesenic ob 10.5, prihodom v Borovljah 11.47; ter odhodom iz Borovelj ob 16.10 in prihodom v Jesenicah ob 18.10.
Sladkorja za Ljubljano Se ni,
tako je pisalo vse časopisje v Ljuh-uani. »Naprej« je že povedal, da so bile ženske opravičene, ko so šle Pred sladkorno centralo ter zahtevale sladkor, ki ga je g. ravnatelj Lileg delil nekaterim družinam kar po več kil skupaj. Nismo nevoščljivi tistim, ki so ga dobili, ampak sladkor naj bi se razdelilo vsem ljudem. Vemo, da Je sladkorja v Ljubljani dovoli. V Balkanskem skladišču se ga nahaja več stotisoč kilogramov že več kakor mesec dni! Zakaj se ga ne deli, je pač lahko uganiti. Zato, da se bo za gotove c^ebe več dobička naredilo, ker bo sladkor nri prvi razdelitvi mnogo dražji kakor ie bil dosedaj. Kupilo se ga je po niz-nik cenah, prodajalo se ga bo pa po visokih. Tako naša slavna vlada skrbi za svoj slovenski narod, ki bi Ea s svojo dobroto najrajše obrala do kosti! Protestiramo proti takemu Izkoriščanju revnih slojev. Tem bi najrajše potegnili kožo raz telesa l Cehoslovaška vlada je meseca Januarja ponudila naši vladi 600 vagonov sladkorja v nakup. O tem še d^-nes nima nobenega odgovora! Tako Se skrbi za slovenski narod! Ta jim le samo na jeziku, kadar potrebujejo njegovo pomoč za rešitev njih zasebne lastnine in vodstvo v, državi!
Strah la groza
le spreletela p. t. tatove na glavnem kolodvoru, ko se je razširila vest, da dobimo kolodvorsko policijo. Tako piše revolverski list v 147. štev. f9-1. m., ter napada v prvi vrsti železničarje, da se krade naprej po Starih pravilih železniške proge, cement, sladkor, deske, plohe itd. Nimamo povoda zagovarjati tatov. Kdor krade, naj bo tudi kaznovan, kakor je kdo zaslužil. Nikakor pa si ne pustimo južni železničarji očitat! od tega revolverja tatvine, ker nismo tega posla nikdar izvrševali. Ce pa so bile nekatere osebe prizadete, naj se jih sodnijsko kaznule. Posebno važnost polaga ta list na Posavje in Zeleno jamo. To pa zaradi tega, ker ve. da Je Zelena jama Po večini rdeča. Povemo pa, da se s policijo tudi tatvina ne bo omejila, ker policija ne nlore dati ljudem ne živil in tudi ne kuriva. Zato naj poskrbi slavna vlada, da bo ljudstvo dobilo potrebne količine, kar navsezadnje mora imeti in zadostno plažo. Tako se bo tatvina popolnoma odpravila brez vsake policije. — Več Železničarjev.
Socialni škandal.
»Sloboda« poroča: Delavka So-(ija Ferič iz Hrvatske Dubice, katere mož je pred tremi meseci umrl za tuberkulozo, je odšla v deželno Porodnišnico v Zagreb, da porodi. .^Prejeta je bila 7. t. m. in je istega dne porodila. Ker je porod bil težak, le morala biti operirana. Ko je bila sPrejeta v porodnišnico, ni bila niti skopana. Odpravili so io v posteljo-
v katero je legla y isti zamazani obleki, v kakoršni je prišla. V porodnišnici ni dobila nikake odeje niti perila, temveč je nesrečnica porodila dete v lastni obleki, ki je še umazana od krvi. In tekom desetih dni je bila postavljena ta uboga delavka iz porodnišnice na cesto, skupno z detetom, bolna in brez kruha. Vsled operacije bi morala nedvomno ostati v porodnišnici dalj časa. Krivce tega ogabnega dejanja se mora pozvati na odgovornost.
Drobno,
— Drago mleko. Prejeli smo: »Slovenec« z dne 18. t. m. je prinesel sledečo vest: »Policija je pretekli petek v listih opozorila občinstvo, naj vsakega, ki zahteva za liter mleka več nego 2 K, naznani, da se tudi v tem oziru napravi red. Vojna prodajalna v Gosposki ulici pa prodaja mleko po 2 K 50 vin. liter pred očmi in z vednostjo obeh policijskih organov, ki sta dodeljena tej prodajalni za vzdrževanje reda. Ker je v tej prodajalni mleko na izkaznice po 1 K, zasluži vojna proda-ialna pri vsakem litru mleka, ki ga proda brez izkaznic, 1 K 50 vin.! Kako naj to razumemo?« —- Na to vprašanje je treba odgovoriti, ker sicer bodo ljudje, ki itak glede magistrata in mestne vojne prodajalne tako radi verjamejo vsako marnjo, zopet kričali, da je rotovž med na-vijaici cen. Rotovž mleka ne fabr'-cira, nego sam kupuje in dalje prodaja. Mleko pa dobavlja mestu! aprovizaciji Mlekarska zveza, kateri mora mestna vojna prodajalna plačevati liter po 2 K 50 vin. Za isto ceno, torej brez dobička, se prodaja mleko vsem, ki niso v ubožni akciji. Mleko, ki se je kupilo po 2 K 50 vin., pa se prodaja v ubožni akciji po 1 K do 1 K 40 vin., torej z izgubo 1 K 50 vin. do 1 K 10 vin. pri vsakem litru. Ker se vsak dan nekaj mleka izlije ali drugače pogubi, dela tore) vojna prodajalna vedno v lastno škodo in v znatno izgubo. Mestni magistrat se je opetovano trudil, da bi Mlekarska zveza ceno mleku znižala. Toda brez uspeha. Besedo Imej zdaj Mlekarska zveza. — Ali zdaj razumete?
— Strnlšče pri Ptuju. Naročnikom »Napreja« in »Ljudskega glasa«, kakor tudi onim, ki se želijo naročiti na naše liste naznanjamo, da je za nabiranje naročnin poobtaSCen sodrug V, Komavli, pri kateremu se lahko zglašajo in plačajo naročnino. Sodrugom pa priporočamo, da agitirajo za naš tisk in pridobivajo našim listom čim več naročnikov.
— Slavka kovinarjev v Osijeku. Ker so delodajalci enostavno odbili zahteve delavcev, so stopili 16. t. m. vsi kovinarji vseh podjetij v Slavko. — Ravnotako se nahajajo v stavki brivski pomočniki, ker nočejo brivci pristati na njihovo zahtevo, naj se jim nadosemurno delo plača višje ko druge ure.,
— Sodrug!, delavci, pozor! Delavci izučeni sledečih strok -naj ne hodijo v Osijek radi delavskega gibanja: kovinarji, mlinarji, stolarji, brivci, trgovski nastavljencl In uradniki.
— Zahvala. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov Je prejela naslednje podpore: Posojilnica Ribnica 500 K, Mestna hranilnica Radovljica 500 K, Kino Ideal Ljubljana 200 K, Dr. Oregor Pečjak, Ljubljana 100 K, Anton Pogačnik, Radeče pri Zidanem mostu 30 K, Hranilnica In posojilnici Vurberg pri Ptuju 30 K, Dr. I. Marinko, Preska pri Medvodah 20 K, Hranilnica in posojilnica, Škocjan pri Mokronoga 20 K. za kar jim bodi tem potom izrečena lavna zahvala.
— Zahvala. KonzistorlJ lavnntin* ske škofije je poslal Poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani za invalide, njih vdove in sirote znesek
11.634 K 67 vin., ki ga je poverjeništvo izročilo Komisiji za preskrbo vračaločih se vojnikov v Ljubljani. To je v kratkem času že drugi dar (prvi Je znašal 10.000 K). Skupaj je prejelo poverjeništvo od konzisto-rija lavantinske škofije, dosedav
21.634 K 67 vin. Za ta velikodušni dar bodi prečastitemu konzistoriju izrečena najiskrenejša zahvaia.
— Zahvala. Vsem cenjenim sodrugom in sodružicam ozirom?., delavcem Separacije ob Savi v Trbovljah, se iskreno zahvaljujemo, za darove in prispevke, ki so bili nabrani po sodrugu Rudanu za mojo hčer, oziroma našo svakinjo, in sestro, ki že dolgo časa v težkih 1o-lečinah leži v bolnišnici v Oradcu. Tudi sama sodružica Zofija Zore se iskreno v pismu zahvaljuje za podeljeno Ji svoto 236 K. — Marija Zore, mati, Marija Klanjšek, sestra, Jožef Kranjšek, svak
*
V	dobre namene za soc. dem. stranko ie nabral sodrusL Rudau
... >
svoto 40 K 60 vin. pri zabavi v gostilni pri Grebencu ob Savi. — Iskrena hvala vsem darovalcem.
-— Zastopanje zapuščin ln zavarovanja v Ameriki. Kraljevemu poslaništvu v Vašingtonu Je ministrstvo za vnanje zadeve naročilo, da v vseh stvareh, ki se tičejo zapuščin in zavarovanja v Ameriki, zastopa koristi državljanov celokupnega Kraljestva SHS. Obračati se je v vseh zadevah do ministrstva za vnanje zadeve in sicer preko pravosodnega ministrstva ter predložiti vsa potrebna dokazna sredstva.
— Izseljevanje Iz Amerike. Zveza ameriških bankirjev je opozorila javnost, da se pripravlja kakih 1,300.000 tujezemcev na odhod v Evropo čim bo podpisan mir. Tujezem-ci pa imajo v ameriških bankah okroglo štiri milijarde dolarjev in ta denar hočejo naravno vzeti s seboj, ako odpotujejo v domovino. Bankirji pravijo, da bo izseljevanje v tej meri precej vznemirilo denarni položaj v Ameriki, kajti vzeti hkrati! štiri milijarde dolarjev iz bank niso mačje solze. — Gikaška »Tribune« se joka nad tem denarjem in pravi, da bo izseljevanje imelo dobro in slabo stran. Dobra stran bo, ker se Amerika iznebi »nevarnih socialnih in političnih elementov«, katerih je največ med tujezemci; slaba stran pa je, ker bodo ti slabi elementi vzeli s seboj dober ameriški denar. Ako bi bilo mogoče kako narediti, da bi ljudje šli, denar, pa pustili tukaj, tedaj bi »Tribune« z bankirji vred plesala veselja, dasiravno se ne zavedajo vsi skupaj fakta, da bo za Ameriko večja škoda, če izgubi delavce kot pa če izgubi njihov denar. Ako j* milijon delavcev prihranilo štiri milijarde (česar pa ne verjamemo), koliko milijard dolarjev so šele ti delavci naredili profita kapitalistom? In pomisliti je treba, da inozemski delavci opravljajo najslabša in najtežja dela, katerih se domači delavci nočejo zlepa dotakniti. — Kaj pa so bankirji storili, da bi tujc-zemce noameričanili in pridržali % Ameriki, dokler je bil čas? Niči
— Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8. do 14. junija 1919. Novorojencev Je bilo 12. Umrlo jih Je 31, In sicer 16 domačinov in 15 tujcev. Za Škrlatico je umrl 1, za jetiko 3, vsleo samomora 1, za različnimi boleznimi 26. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za osepnicami 1, za Škrlatico 1, za tifuzom 1, za vratico 2.
— Tedenski izkaz nalezljivih bolezni v ozemlju deželne vlade za Slovenijo od J. do 7. junija 1919. C o-Ieli so: Davica (Diptheria): Kranjski okraj: občina Predoslje 2 osebi; Ljubljana, mesto 1 oseba. Trebušni tifus (Tiplius abdominales): Ljubljana, mesto 1 oseba; Radomeljski okraj: občina Kamna gorica 1 oseba. Osepnice (Variola): Celjski okraj: občina Trbovlje 4 osebe. 2 umrli; Kranjski okraj: občina Oselica 9 oseb, 2 umrli, Zirl 6 oseb, 2 umrli. Škofja Loka 4 osebe; Konjiški okraj: občina Žiče 4 osebe, 3 umrle. Kočevski okraj: občina Zale 1 oseba. Ljutomerski okraj: občina Mala nedelja 1 oseba. Maribor, mesto 3 osebe iz zunanjih občin. Ptujski okraj: občine Hlapanci 1 oseba, Jastrebci I oseba, Samušani 1 oseba umrla, Sela Trnovec 1 oseba, Stojnci l oseba, 1 umrla, Sv. Barbara v Hol. 2 osebi, Sv.Tomaž 2 osebi, Zerosinci 2 osebi.
— Amnestija. Vsled ukaza prestolonaslednika Aleksandra z dne 5. junija 1919. o amnestiji, se je pri deželnem sodišču v Ljubljani izpustilo že dne 18. junija 1919. Iz zapora osem oseb, katerim se je ostanek kazni milostnim potem odpustil Glede vseh drugih, ki kazni še niso nastopili, bo sodišče sklepalo v najkrajšem času. Njih število bo previdoma precej visoko. Okolnost, da Je med zaprtimi pomiloščenih samo osem oseb, }e pripisovati dejstvu, da sc obsojenci že nad tri mesece niso vabili k nastopu kazni, ker se Je pričakovalo amnestije. Opozarja pa se na okolnost, da nikakor niso odpuščene milostnim potoni kazni vsem obsojencem, ker se gotova kaznjiva dejanja (namreč ona zoper vernost iastnine, izvršena po železniških ali poštnih uslužbencih na predmetih, ki so izročeni železnici alj pošti za prevoz ali pošiljatev) vobče izvzeta iz amnestije. Pravtako pa se le kazen odpustila le takim osebam, ki niso obsojene na več kot 6 mesečno kazen na prostosti ali ne več kot 5000 K denarne kazni, ali na katerokoli denarno kazen razen gori oz.ia-menjene zaporne kazni, to pa Ie tedaj, ako obsojenci pred zadevno obsodbo še niso bili nikdar kaznovani zaradi hudod. ali pa zaradi kaznjive-ga dejanja in koristoljubja (tatvina, goljufija, poneverba, draženje, veri-ženje itd.) Vsi oni, kateri so bili že radi takih kaznjivih dejanj obsojeni, ali nri katerih prisoieua kazen pre-
sega gori oznatnenjeno izmero, Sta-do morali po zmislu danih navedi« kazni čimpreje nastopiti, ker jim kazni ravno niso odpuščene.
— Porotne razprave se prično pri deželnem sodišču v Ljubljani dne 23. junija 1919. Doslej so odrejene sledeče razprave: V pondeljek, dne 23. junija 1919: a) obtoženec Iv. Gašperin zaradi hudodelstva posku-šenega roparskega umora: b) obtoženci Simon Cattarinich in dva tovariša zaradi hudodelstva tatvine; c) obtoženca Josip Miklavčič In Blaž Jugovič zaradi hudodelstva tatvine. — V torek, dne 24. junija 1919: Obtoženci Anton Bavdek la šest tovarišev zaradi hudodelstva ropa, hudodelstva tatvine ln hudodelstva goljufije. — V sredo, dne 25. Junija 1919: a) obtoženci Anton Rant in štirje tovariši zaradi hudodelstva tatvine; b) obtoženka Ivana Ravnihar zaradi hudodelstva tatvine. — V četrtek, dne 26. Junija 1919: a) obtoženec Franc Ogrizek zaradi hudodelstva ropa in hudodelstva de-ležnosti tatvine; b) obtoženec Miha Zabret zaradi hudodelstva ropa. —•
V	petek, dne 27. junija 1919: obtoženec Karl Valla in France Dolinšek zaradi hudodelstva tatvine in dveh prestopkov. — V soboto, dne 28. iu-nija 1919: a) obtoženec Josip Gartner zaradi hudodelstva tatvine; b) obtoženci Andrej Gostinčar in pet tovarišev zaradi hudodelstva tatvine in hudodelstva deležnosti tatvine in pa zaradi lahke telesne poškodbe.
— V pondeljek, dne 30. junija in v torek, dne 1. julija 1919: obtoženec Anton Završnik zaradi hudodelstva roparskega umora. — V sredo, dne
2.	julija 1919: obtoženci Janez Podržaj in dva tovariša zaradi ptegre-ška zoper varnost časti in pa zaradi prestopka zanemarjanja dolžne raz jjivošti pri tiskovinah. — V četrtek, dne 3. julija 1919: obtoženci Lovro Sitar in štirje tovariši zaradi hudodelstva tatvine in hudodelstva deležnosti tatvine. — Najmanj še dalj-nje štiri porotne razprave se odrede kasneje.
Ruske misijo. Tudi v Prago prihajajo venomer vojaške rnisiie ruskili reakcijonarcev. Pred nekaj dnevi je prišlo v Prago zopet pet ruskih višjih častnikov poslanih od generala Denikina v sporazumu z generalom Kolčakom. — Socialistični listi se vprašujejo: »Kaj delajo tl ljudje tu, s kom občujejo, kdo jih vabi sem in sprejema? Mi Jih ne ranimo. Iz Prage lahko odidejo takoj«.
— Koreja in Kina proti Japoncem. »Morning Post« poroča iz To-kija, da je izbruhnila v celi Koreji vstala proti Japonccm. Japonci sumijo misijonarje, da so oni provzro-čili vstajo in radi tega so Jih veliko zaprli. Nemiri, ki so bili že od začetka hudi, se dan na dan večajo.
— Pariški »Temps« prinaša vest, da tudi v Kini začenja silno vrenje proti Japoncem. Japonske ladje ne morejo odlagati tovorov v pristaniščih kitajskih rek, ker tega ljudstvo ne dopusti. Tudi v notranjosti Kine le došlo do napadov na japonske trgovine, tako da je moralo kitajsko vo^ jaštvo večkrat intervenirati. Depu-tacija južnih Kitajcev je pri pariški konferenci protestirala, da bi se Japoncem dajalo one pravice, ki so lih imeli pred vojno Nemci. Protestirali so tudi proti odstopitvi Santunga. Mirovna konferenca pa odlaša rešitev tega in seveda ni dala Kitajcem končnega odgovora.
Iz stranke.
Sela Socialne Matice se vrši v pondeljek, 23. t. m. ob 5. uri popol-
dne.
Strokovno gibanje.
Kovinarji v Celju so sklenili, da bodo imeli vsak pondeljek ob 7. urt zvečer svojo odborovo sejo v gostilni na Zelenem travniku. Ce je pa ta dan praznik, pa dan pozneje.
Vestnik »Svobode*.
Izlet v Kamnik se vrši 29. t. m. Kdor se hoče udeležiti, naj se zadnji čas priglasi . t 24. t. m. v tajništvu »Svobode« ali pa pri delavskih zaupnikih.
Strnlšče pri Ptuju. Ustanovitev podružnice društva »Svobode«. V
svoji zadnji seji je politični ">dbor krajne organizacije v Strnišču sklenil ustanoviti podružnico društva »Svobode«. Z ustanovitvijo izobraževalne organizacije bo imela naša mladina priliko posegati po izobraževalnih sredstvih in kraj, kjer bo našla duševno hrano, ki je posebno mladini potrebna, da se pripravi na bole, ki čakajo delavstvo v bodočih časih. Ustanovni shod se vrši v najkrajšem času, zato priporočamo sodrugom, da nabirajo člane in naznanijo Imena političnemu odboru-
Kultura.
Štiri javne produkcije gojencei »Glasbene Matice« se vrše v pondeljek, sredo, četrtek in soboto, 23. 25., 26. in 28. junija vsakikrat zvečer ob 20. uri (8. uri) v veliki dvorani hotela »Union«.
Najnovejša poročila.
Agrarna reforma o božiču?
LDU. Beograd, 10. Prestolonaslednik je sprejel včeraj ob osemnajstih deputacijo malih posestnikov in poljedelcev vseh treh veroizpove-danj iz Bosne in Hercegovine. Eden poljedelcev je prečital spomenico, v kateri so izražene želje in prošnje posestnikov. Prestolonaslednik je delegaciji izjavil, da ukrene v soglasju s svojo vlado vse potrebno, da se agrarna reforma, ki jo je obljubil narodu v božičnem proglasu, kar najprej in najpravičnejše izvede.
Rojstni dan kralja Petra.
LDU. Belgrad, 19. Na iniciativo vrhovnega poveljništva se bo praznoval rojstni dan kralja Petra, 29. junija, po vsem kraljestvu kot invalidski dan z namenom, da se zbere denarna pomoč za invalide vse kraljevine. Vrhovno poveljništvo je uver-jeno, da se bo prebivalstvo potrudilo, z obilnimi darovi ublažiti bedo junakov, ki so prelili svojo kri za domovino, a postali pri tem ubožci in s čijih požrtvovalnostjo je bila ustvarjena svobodna in zedinjena naša kraljevina.
Petrolej na Moravskem.
LDU. Brno, 20. (ČTU.) _ ..Lidove noviny“ poročajo: Pri Ratlskovicah na Moravskem so v globini 550 metrov našli petrolejski vrelec, ki je po kakovosti enak galislu...u petroleju.
Nemška Avstrija in mirovna konferenca.
LDU. Saint Germain, 17.(Dur:KU.
—	Zakasnelo.) Nemško •• avstrijska delegacija je predložila mirovni konferenci svojo 4. noto, kjer obravnava mednarodnopravni položaj Nemške Avstrije. V noti se opozarja na dejstvo, da nekateri izrazi v uvod'.i in v posameznih členih pogodbe pripuščajo še vedno dvome glede mednarodnopravne osebnosti, s katero naj se sklene pogodba. Nemško-av-strijska delegacija more zastopali samo eno republiko, ki se je ustanovila dne 12. novembra 1918 na ozemlju, kjer prebiva nemško ljudstvo. Osnutek mirovne pogodbe pa govori o nekaki Avstriji, s katero so bili zavezniki zapleteni v vojno, dasi bi bilo voicvanje z Avstrijo pred prevratom nekaj nepojmljivega, ker je "a-mo dualistična avstro-ogrska moti arhija mogla nastopati proti drugim suverenim državam. Nota se poziv-Ije v tej zvezi na knjigo francoskega pisatelja Louisa Eisenmanna ><Le compromis austro-hongrois«. Po prevratu ni bilo niti Avstro-Ogrske, niti Avstrije in nemško-avstrijska repu • blika, ki je bila ustanovljena šele po ustavitvi sovražnosti, kot taka sploh ni bila v vojni z nikomer. V noti : e izjavlja nadalje, da Nemška Avstrija ne more izpolniti obveznosti, da odstopi večje število pokrajin, kakor ji to nalaga mirovna pogodba, in sicer zato ne, ker ta ozemlja nikoli niso spadala k njej. O tem pa. da bi prevzela dolgove in obveznosti, ki iili je vzela nase bivša monarhija, ne more biti niti govora. Nemško-avstrijska vlada nikakor ne namerava odkloniti obveznosti, da bi prevzela nanjo od-padajoči,del bremen, ki jih je zapit *:tila razpadla monarhija, vendar p;, opozarja nato, da se Nepiški Avst in ne more naložiti odškodnino za vsako škodo, ki ie bila povzročena v volni zunaj nemško-avstrijskih mej Ker se je bojevala avstro - ogrska monarhija in cesarska in kraljeva armada. se more naložiti taka odškod nina samo vsem državam-nasledni-cam skupno. Sicer so pa države, k' so nastale na avstro-ogrskem ozemlju, soglasno priznale načelo, da tvori imetje razpadle monarhije skupno dediščino. Nemška Avstrija nikakor ni edini dedič, zato se je tudi ne sme smatrati za edinega naslednika glede dolgov in obveznosti. Nota vprašuje, katere vodilne misli so tvorile podlago za identifikacijo Nemške Avstrije z Avstrijo, ne pa drugih držav-naslednic. Njeno ime, katero so izbrali. Hoteč pokazati, da nova država obsega samo eno narodnost nekdanje monarhije, ne more biti temu vzrok. Po številu prebivalstva in po razsežnosti ozemlja je Nemška Avstrija najneznatnejša izmed držav-naslednic. Tudi lega glavnega mesta čigar obstoj še povečuje težkoče. nc ■more biti pretveza za tako neenake postopanje. Pravtako krivično bi bi io, kaznovati Nemško Avstriio zg hrabrost, katero so pokazali v vojn: vojaki nemške narodnosti, tembo:?. ker so tudi dniffe narodnosti vnlirm
fitmn 4.
gtHIM
Stev. 139.
izpolnile svojo dolžnost. Da se je i5]im naložila taka dolžnost, je bila .Velika napaka tedanjih mogočnikov.
H koncu opozarja nota na dejstvo,
'tla so bili ob času voine napovedi hiinister za zunanje stvari, oba njegova glavna sodelovalca in skoro vsi poslaniki Madžari. Razen te^a so bili Nemci v poslanski zbornici v 'manjšini in sklepati se je dalo samo, ako se je pridružila še kaka druga Nacionalna stranka. V vladi so sedeli vedno tudi Čehi, Poljaki ali Slovenci.
Zadnji odstavek note izraža zaupanje Nemške Avstrije v pravičnost mirovnega kongresa, ki ne bo pripustil, da bi se naložila ravno najmanjši, najubožnejši, najmiroljubnejši in najbolj demokratični izmed vseh držav, nastalih na ozemlju bivše monarhije, odgovornost za napake, ki so jih zagrešili ogrski, poljski, češki iti slovenski državniki, zato se stavila izrečna prošnja, naj se odstranijo iz besedila pogodbe vse one določbe, ki izvirajo iz identifikacije Nemške Avstrije s staro monarhijo.
Komunist! v Nemški Avstriji.
LDU. Dunaj, 20. (CTU.) (Včeraj fe vladal na Dunaju mir. Akcije komunistov so bile brez uspeha. Enaka poročila so dospela iz Dunajskega Novega mesta in Gradca, kjer so komunisti zadnje dni mrzlično delovali. Na Dunaju so ukrenili danes ‘fcaradi jutrajšnjega pogreba žrtev komunističnega puča dalekosežne varnostne odredbe. 2e po polnoči so ojačili posadke posameznih državnih uradov in drugih vladnih poslopij. Splošno upajo, da se bo tudi danes ohranil na Dunaju mir.
Po vojne ujetnike v Sibirijo.
LDU. Dunaj, 17. (DunKU. — Zakasnelo.) Državna komisija za vojne ujetnike in civilne internirance je opustila načrt, ki ga je predložil raziskovalec severnega tečaja in po katerem naj bi se poizkušalo spraviti vsa} del vojnih ujetnikov iz Sibirije skozi Severno Ledeno morje v domovino, ter sprejela projekt kapitana Cramerja, ki je predlagal, da se najame ladja in da se jo opremi z najvažnejšimi živili, oblačili, zlasti pa z medikamenti in s serumom proti legarju. Ladja bo na povratku pripeljala v domovino vsaj del vojnih ujetnikov. Razen tega se namerava odposlati v Sibirijo še 15 ladij, katere hoče ententa preskrbeti z živili in ki bodo po enaki poti pripeljale domov vojne 'ujetnike.
* #
Italija zrela za revolucijo. /
LDU. Curih, 19 .(CTU.) „Ziki-cher Post“ poroča iz Londona: Angleški socialist Macdonald, ki se je iz Italije vrnil v Švico, izjavlja, da je italijanska socialistična stranka zelo močna. Postopanje allirancev na mirovni konferenci je delavstvo na Francoskem, v Italiji in Švici bolj pognalo v radikalizem, kakor bi to moglo storiti vabljenje enega rodu revolucionarcev. Macdonald smatra, tla je Italija zrela ne samo za splošno stavko, marveč tudi za revolucijo.
Morala francoskih finančnikov.
LDU. Pariz, 19. (CTU.) V francoskih finančnih krogih se razpravlja o odkritjih pariških finančnih listov, da so nekateri pariški vele-finančniki svojčas podpisovali avstrijska vojna oosoiila potom slamnatih mož.
Francoska vlada proti delavskemu gibanju.
f LDU. Ne\vyork, 17. (DunKU. — Zakasnelo.) Kakor javljajo pariški poročevalci ameriških listov, si prizadeva' francoska vlada na vse mogoče načine, da bi obvladala delavsko gibanje vsaj tako dolgo, da bo podpisana mirovna pogodba. Posrečilo se je res, dokončati stavko na-stavljencem podzemeljske železnice, začasno preprečiti generalno stavko in zavleči pričetek stavko rudarjev za 24 ur; toda do sedaj še ni opažati nikakega olajšanja tega kritičnega položaja. Na vsak način so doseda nje stavke na Francoskem uplivale na mirovno konferenco ter pobudile pri njej željo, da bi Nemčija prosto voljno podpisala mirovno pogodbo.
Do 10. julija mir.
LDU. Ženeva, 19. junija. (CTU.) „Temps“ poroča: Ententin odgovor na pričakovane avstroogrske proti-predloge bo vseboval isti ultimatum, kakor je bil podan Nemčiji. Aliiranci so odločeni, da za vsako ceno završijo mirovne pogodbe do 10. julija.
Krcastadt gori.
LDU. London, 17. (DunKU. — Zakasnelo.) Reuter javlja po „Daily Mailu“ iz Helsingforsa: Kronstadt-ska trdnjava gori. Nekatere utrdbe so izobesile belo zastavo. Tudi 7 boliševiških bojnih ladii Je izobesilo
belo zastavo ter se hočejo udati an-gkškenui brodovju.
• Vlada v Nemčiji odstopila.
LDU. Berlin, 20. (CTU.) \VU po-’ roča, da je vlada to noč odstopila.
Stranke v Nemčiji za podpis mi-i; rovne pogodbe. -jo j
LDU. Berlin, 19. (ČTU.) Večina centruma je za to, da se mir podpiše, socialisti večine so sklenili z dve-tretjinsko večino podpis, neodvisni socialisti so brezpogojno za to, tudi med mirovnimi delegati je gibanje za podpis močno. Razmerje v narodni skupščini je torej nastopno: neodvisni so za podpis s 100 %, Scheide-mannovci s 90 %, centrum s 75 %, demokrati s 30 %, glasovi nacional-cev ne prihajajo v poštev.
Generalna stavka na Portugalci	skem.
LDU. Curih, 20. (ČTU.) „Te!e-graphenkompagnie“ Javlja iz Lizbone, da so delavske zveze sklenile generalno stavko.
VVilson tretjič kandidat za predsed-ništvo.
LDU. Pariz, 19. (ČTU.) Po poročilih newyorških listov namerava Wilson v tretjič kandidirati za predsednika.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Orožnik v P. Najboljša instruk-cijska knjiga o vseh zakonih in na-redbah še sedaj veljavnih s posebnim ozirom na bivšo Kranjsko v nemškem jeziku — je Še v zalogi v nekaj izvodili v »Učiteljski tiskarni«. Komad 5 K. Obseg: 300 strani, velika osmerka. — Zglaševanje, šolstvo, občinski red, odgonstvo, lov, varstvo nasadov in poljskih kultur, varstvo ptic, požarno policijski red, stavbni red, nedeljski počitek, gorski vodniki, krošnjarstvo, vodno pravo, ribištvo, cestni in cestni policijski red, poselski red, varstvo živinoreje, živinski potni listi, kužne bolezni itd.
Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni »rednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učif. tiskarne« v Ljubljani.
V Ljijano potnim
Restavracija v Prešernovi
slav. obCinstvu se priporoča
ulici štev. 9.
Pridno dekle
iz boljše hiše, ki je navajeno z otroci občevati, se sprejme kot zanesljiva varuhinja k dvema 2—4 leta starima otrokoma.
Jos. Vouk-a nasl. Rudolf Sfmonišek, Hrastnik.
Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana Bprejme za takojšni nastop
mlajšega uradnega slugo.
Zmožni prosilci naj se predstavijo osebno 8 spričevali med 10 —12 uro dopoldne in 3 — 5 uro popoldne v pisarni Knafljeva ulica 13.
Razglas.
PrJ rudniku Brezno - HudaJiMi trboveljske premogokopne družbe se razpisuje sledeča mesta za takojšnji nastop:	,v,-	J;
1. enega rudniškega inženirja z dovršeno rudarsko visoko šolo ln državno skušnjo; ", -
2. enega jamomerskega podurad-nika z rudarsko šolsko, izobrazbo, znanjem vseh zadevnih na- in poldnevnih merskih del ter ieporisa-njem;
3. enega računskega poduradnika
z dopadljivo pisavo in znanjem vsega materijalnega in mezdnega računstva ;
4. treh jamskih paznikov z rudniško šolsko izobrazbo.
Samo prosilci, kateri odgovarjalo pogojem, imajo prakso, so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni, naj pošljejo svoje, lastnoročno pisane prošnje s prilo-žitvijo prepisov spričeval — kateri se ne vrnejo — ter z navedbo domo-vinstva in kedaj morejo službo nastopiti, ter z zahtevo plače, in sicer « za 1. na trboveljsko premogokopne družbo reprezentanco v Ljubljani, za 2.-4. na rudniško vodstvo Brezovo-Hudajama trboveljske premogokopne družbe v Laškem (Spodnje štajersko).
Mia Mmi mast
Iliadi, Cisti, mehča, izvlači tuje tvarine, prepreči zashupljenje krvi in operacije. Vpcšilja samo proti predplačilu franko K 8‘80 m 1 dozo lekarna Tliierry-ja v Prepadu, glavna zaloga v Ljubljani R. Sušnik, Marijin Irg Stev. S in vse druge lekarne.
GOSPODARSKA PISARNA
Dr. Ivan Černe
i
n
a št. 6. I MCE. |
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta poslopje LJUDSKE POSOJILNICE.
daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah in premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev in tujega ‘ denarja, posreduje pri prodajah in nakupili vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet z Ameriko. Edina pisarna te vrste r Jugoslaviji.
Uraduje od 8.-l/st. are dop, od 3.-6. ure I pop. Vprašajte k pismom. Znamka! I
liisva.
Podpisana obžalujem, da sem obdolžila Alojzija Logar radi mi vzetega denarja in se mu zahvaljujem za odstopilev od sodnijskega postopka Marija Pavelšek, Trbovlje, Loka štev. 224.
Iščejo se
D
Aleks. Podbinec, Radeče
pri Zidanemmostu.
Za uvoz in izvoz
Priporočamo tvrdko Jos. Peteline,
Šivalni stroji za vsako	Ljubljana,
obrt in rodbinsko rabo Sv< petra nasip it. 7.
:: ter posamezni deli, igle, olje, potrebščine za Šivilje in galanterijo. ::
Več zmožnih
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo itd., katero imam Tedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z Ia- referencami. Imporf ill eXPOrt
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21.
maj-september. Dijetetični sanatorij
Rogaška Slatina
za vse kronične bolezni želodca in črevesa, jeler in ledvic, za vse bolezni preosnove (sladkosečnost ali cukrovka, debelost), za putiko (arthritis urica, uraticna dijateza).
Okrepčevalne kure za bledične in slabokrvne rekonvalescente po pljučnih, srčnih boleznih in za bolne na živčevju.
Dijetetično zdravljenje po metodah prof. Dr. N o o r d e n a fizika-lična terapija po načinu in običajih svetovnega zdravilišča Wiesbaden-a.
Zdravniško vodstvo Dr. Lavrič.
ftpr*vil* te tprtjesaj«. Lastna delavnici.
- E¥HN JAX in sin -
I.JI HI.JAJVA niiuajskn centa itev. 15. I.JIIBI JASA
»Mili Knji in struji za pletenje.
iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuj«
brezplačno.
Pisalni itrejl .Mlet*
.-. KUSSiziniM
DSrkopp, Styrla, Waffenrid-
Pohištvo
MMMIMIMBOS
-i
za delavska stanovanja iz mehkega lesa. Spalne sobe, jedilnice, sobe za gospode, vseh vrst lesa ln oblik. Kuhinjske oprave, železno pohištvo, tapetniške oprave zelo poceni v trgovini pohištva
S
S Karl Preis, Maribor, Stolni trg štev. 6. \
S Nakup nepristen!
Ceniki zastonj!
8
■
-ca-
fe
Državno zdravilišče za bolne na pljučih
~........  Topoljšica	pri Šoštanju. =========
Pričetek sezije 15. junija t. 1. Prošnje za sprejem v zdravilišče se pošiljajo „Kuratoriju za upravo zdravilišča Topoljžice", ki ima svoj sedež v Ljubljani (poverjeništvo za soeijalno skrbstvo). Podrobna pojasnilu daje „Upravi-teijstvo zdravilišča v Topoljšici." Več glej v dnevnikih.
-DD-
ključavničarjev, 2 strugarja in 1 modelni mizar
najdejo stalna in dobro plačana mesta pri Kranjski tvorniei željeza i bravar-ske robe v Kamniku.
F«USf
m ^l>ca in rok donaša nje lastnikom mnojo L V §#9	prednosti tako v zdravstvenem kot v
družabnem pogledu. Fellerjevo popolnoma neškodljivo, preizkušeno „Elsa“ mazilo za verstvo in nego kože odstranjuje nečistočo kože, zajedce, oteklino, varuje proti ogorelosti, pegam, vetru, gubam, madežem itd. — Lončič močnejše vrste 6 kron. Ovoj in poštnina se posebej zaračuna, vendar najceneje.
treslo škoiggSivih mil Z"™*-
Jevo lilijino mlečno milo „lilsa“, koje je tudi danes najceneje, vendar iste dobrote in neškodljivosti kot pred vojno. Boljšega in finejšega mila za nogo kožo si danes ni možno misliti.
H ^	moremo doseči samo s Fellerjevim
„E!sa“ Tanohina-mazilom za rast las. Učvršfuje kožo na glavi, prepreči plešo in prerano osive-)ost. I.ončič močnejše vrste 6 kron. Ovoj in poštnina se računa posebej in najceneje.
Ig vsakdanjo neso telesa
Fellerjeve „Elsa“ toaletne pastile za umivanje telesa, otročje kopelji, kot usfna voda itd. Cena kartonu 1 krono 50 vin.
■	i” nosite vedno v žepu
S©*®©# bolečine lajšujoči, hladeči in osvežujoči Fellfirjev , Elsa“ mentolni držek (Migriinstift). V leseni zaklopki 2 kroni. — Izvrstno proti glavoboiu, migreni, rabi se proti ubodom in vrezom. — V «5 ei a z». c£l (col-Ivrium) 2 K 50 v. — Kapljice proti zobobolu 2 K 50 vin. — Pravi zagorski prsni sok proti kašlju steklenica 4 krone. Fran-covka v steklenicah po 6 kron in 16 kron.
_	-■	— — prava švedska tinktura, velika	/ElSa.	>
Z9 ZCvIOCf GC steklen. 10 K, balzam (melem)	pidL^fOr
mala steklenica 2 kroni.
Kuria ofesa
odstrani brez bolečin Fellerjeva turistovska tinktura »Elsa" (tekočina) b čopičem 4 krone in turietovski obliž po 4 krone in 2 kroni.
Proti potenju telesa In nog Fellerjev ,Elsa‘-prašek s prBnikom K 2--. Redilni prai*fc *■	obljubljena,	davno	znana	in po-
vpraševana vrsta se zopet dobiva. Ovojcek 2 K. Ovoj in poštnina se vedno računa posebej in najceneje, kolikor več se naenkrat naroči, tem več se prihrani - Naroča se pri lekarnarja Evgen V. Miler, Stublca, Elsa trg 252 (Hrvaško Zagorje).
Naznanilo.
Tvrdka (j. Tomiies, stavbno podjetje v Ljubljani, naznanja, da sta iz tvrdke izstopila gospoda Gustav in Viljem Tonnies, na novo pa je vstopil kot javni družabnik gradbeni svetnik g. Rudolf Tonnies, uradno poverjeni arhitekt in stavbni mojster v Ljubljani, do sedaj gradbeni ravnatelj bosansko - hercegovskega gradbenega delniškega društva v Sarajevu.
Tvrdko vodita od 1. maja 1919 naprej gospoda Emil Tonnies in Rudolf TSnnies kot javna družabnika.
Tvrdka prevzema v izvršbo napravo projektov, načrtov in stavb vsake stroke, v vrhutalni stavbi pa kot posebnost moderna industrijska poslopja.
Vršila bode, kakor doslej, vsa prevzeta dela strogo solidno ter se priporoča za nadaljna naročila.
Stavbno podjetje G. TONNIES,
Dunajska cesta 35/c.