Dopisi. Iz Šmartna v Rožni dolini. (Razne novice.) V nedeljo dne 14. novb. obbajali amo god našega farnega priproanjika, av. Martina. Če tudi nismo imeli niti godcev niti atrela, došlo je vendar prav mnogo romarjev ta den v našo cerkev in toliko veleč. gg. duhovnikov, kolikor jih še niamo nobeno leto na ta praznik tukaj videli. Bog naj jim po pri- proanji sv. Martina njib. trud atoterno povrne! — V torek 16. t. m. imeli, amo pa volitev občinakega predstojništva. Zupanom bil je vnovič voljen doaedanji občinaki^predatojnik: Jan. Podjaveršek, po dom. Gornji črepinšek. Njegov namestnik poatal je Karol Špegljič, p. d. Šip. Drugi odborniki so pa ti-le : Jurij Podgoršek, Janez Trobia, Maka Torinek, oba Valentina Brežnik oni iz Roženbrg in ta iz Jezerc, Janez Cigelšek,v Janez Kranjc, Jože Podjaveršek, Jožef Šumej, vai kmetje, in 5. g. župnik Jernej Vob. Nove odbornike čaka trdo delo, aaj bode šol. občini šolako poslopje razširiti, dohodkov pa občina nima drugih, kakor aamo priklade na gruntni in hiani davek. Ker vaa občina na leto komaj 27.000 gld. nepoarednega davka plačuje, treba je občutljivih nprocentov" nalagati, predno ae za šolake potrebe na leto nabere 1000 (reci tiauo) goldinarjev. Toliko bo pa treba par let nalagati na ,,štiberski goldinar", da se poravnajo stroški za novo iolo, ki utegnejo 3000 6e ne 4000 fl. znašati. Bog nam daj še dobrih letin in velikodušnih dobrotnikov, potem utegnemo še to, kakor je videti, zadnje večje plačilo arečno zmagati. Toliko pa že dnea zamorem reči, da če bomo primorani denarjev na poaodo iakati, ne bomo jib nikdar iakali pri nemškem nšnlvereinn", ki ima. kakor amo izvedeli, le za židovake otroke najbolj gorko arce. Hvala Bogn, aaj imamo Slovenci že tudi narodnih druatev, narodnib mož in domačih denarnih zavodov, ki nam zamorejo v aili pomagati, da nam ne bo treba alovenakih otrok ptujcem prodajati! Kaj tacega niaov atorili naši vrli aoaedje, ne v Galiciji, ne v Škofljiveai, če tudi jim je ,,nemški šulverein" debele tiaučake z& narodnoat njihovih otrok ponujal. Tudi Šmarčani tega ne bodo atorili! Naj bi ae kaj tacega na alovenakih tleh nikoli ne aliaalo! Iz Celja. Katoliakemu podpornemu društvu v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih aeater ao nadalje darovali, oziroma letnino plačali p. n. gg. udje: Bohinc Fil. Jak, dekan v Braalovčah, dr. Krišpin Kriapinovič nad Laškim, Modic Jan., žup. na Pribovi, trije neimenovani po 10 gld.; Gajšek Karol, dekan v Doberni 7 gld.; Šuta Ropert, župnik na Zavrču, Kalin Fr., vpok. župnik v Rajhenburgu po 5 fl.; Hribovšek Karol, špiritual, Bratanič Jož., župnik v Vitanji po 4 gld.; Kolar Vinko, kaplan v Leskovcu, Prešern Jan., kaplan v Sevnici, Lipovšek Franc, poaeatnik v Medlogu po 3 gld.:, Veršec Fr. c. kr. bilježnik in župan v Selmci', Vrli6 Fr. župnik v Stranicah, Kreft Al., župnik na Kolobji, Glinšek Mat., poaeatnik v Zg. Hu dirji, Tevš Fr., trgovec pri Novi cerkvi, Muha Jože kaplan, v Št. Rupertu, Zorko Jan., župnik v Šmikiavžu. Poapeh Mar. služ. po 2 gld. Več skupaj 3 gld, 16 kr. Slavna Celjska posojil- nica 100 gld. Spoat. Marija Lipovšek, poaeatnica na Ložnici 100 gld. Na dalje po 10 gld.: Miha Vošnjak, državni in deželni poslanec, Fr. Ferenčak, župnik v Vojniku; 9 gld.: Kovačeva hiaa na zgornji Hudinji; po 5 gld.: Neimenovan v Pišecah, Neimenovan v Gornjem gradn, Jožef Flek, dekan v Jarenini, Dr. Lavoalav Gregorec, kanonik in državni poslanec pri Novi cerkvi, Jakob Krušič, župnik v Št. Andražu, numenovan v Mariboru, pokojni Miba Vavpotič, izjem. v Klučarovcib (vsled oporoke), Dr. Ljudevit Filipič, odvetnik v Celju 5 gl. 55 kr. France Kmecl, poaeatnik, Marija Zanier, poa. v Št. Pavlu pri Bolaki; po 4 gld.: Jurij Purgaj. kaplan v Cirkovicah; po 3gld.: Janez Kozinc, kaplan pri av. Križu poleg Slatine, Iv. Skuhala, župnik v Ljutomeru; Franc Dovnik, duhovnik pri av. Petru pri Gradcu, Jak. Marzidovšek, c. kr. vojni dubovnik v Zadru. Ant. Hajšek, dekan v Slov. Biatrici, Ivan Gaberšek, tajnik okrajn. zaatopa na Vranakem ; po 2 gld.: L. Stampe, poa. na Bregu, Simon Zupan, kateket v Škoflji Loki, Karol Tribnik, kaplan v Teharjih, Mat. Jeriha, nunaki apovednik v Loki, Jernej Voh, župnik v Šmartnu, Jožef Kolarič, župnik v Razborji, Alojzij Koa, župnik v Črešnicah, Fr. Nendl, kaplan v Grižah, Fran Krašovic, pozlatar in hišni poa. v Celji (za 1887), Ivan Murnik, trgovec v Kamniku, Marija Kovačič, poaest. na Bregu, Bostjan Kregar, učitelj v Celjaki okolici, Janez Zupanc, poaeatnik v Gaberji, Neža Koroaec, poaeatn. na Babnem (¦> gld.) — Za airotinako kuliinjo darujejo premiloatljivi prevzvišeni gospod knez in škof vaaki meaec po 2 gld. 50 kr.; blagorodni goapod Konrad Vašič, c. kr. ministerijalni avetovalec in grajačak v Celjaki okolici je v ta namen lftoa že daroval 34gld. Iz pušice pri g. Zajcu na Bregn 45 kr., iz pušice pri Brencetu na Ložnici 1 gld. 51 kr., iz pnšice pri g. Bl. Simonišeku v meatu pa 52 kr. — ,,Kot dar za sv. leto" je poklonil ,,katol. podp. društvu" v Celju vlč. g. Janez Sredenšek, župnik na Ponikvi 10 gld. Na dalje ao darovali p. n. čč, gg.: Fr. Ogradi. korar v Mariboru 10 gld., A. Inkret, kaplan na Ponikvi 10 gld. — Za pripiavo obleke in obutve ubožnim otrokom za božičnico ao darovali: č. g. Ant. Slander, mestni župnik v Slovenjem Gradcu 5 gld., J. Ž. v Celju 5 gl., znesek tombole 21. nov. 22 gld. "" '"" ^oapa Kavčič iz Št. Jurja 2 gld., č. g. ralj, župnik v Mariji-pnščavi 2 gld. i vaem! Blage prijatelje prosimo zopet % podporo. da zamoremo najpotrebnejom ob Božiču dati tople obleke in Iz iJizeljskega. Strašno zločinstvo ae je v Drenovcu župnije Bizeljske zadnje dni oktobra t. 1. zgodilo. Franc Malus, oženjen s Trezo Peterčak, živel je vec" let v lepi zaatopnosti a svojo ženo. Pred kakimi 3 leti pa žena ni več hotela poznati zakonske z.vestobe, ter se je začela pečati s samskim sosedom Ant. Gršakom. Ko njen mož to izve, ni več maral za goapodarstvo in se je vdal pijančevanju. Vsled tega sklene njegova nesramna, nečloveška žena umoriti ga na vsak način in omožiti se potem s svojem ljubincem. Kakor segovori, je večkrat že poskusila zavdati ma, toda mož ji je bil previden pri vsaki jedi in pijači. Na večer dne 26. oktobra naroči hudobnica Ant. Gršaku, naj pride po noči in ga ubije. Okoli 11. ure pride nesramni zločin oborožen s sekiro in apečemu možu vrat preseka. Potem ga spravita v velik zaboj in drngi dan pelja žena mrtvega in razmesarjenega moža v Zagreb, rekši, da pelja jabelka ¦— ž njimi je pokrila mrtvo truplo — na trg. Hudodelnik A. G. jo je pa popihal po železnici v Zagreb in tam se snide s avojo nesramnico v Pruknerjevi oštariji, kjer z mrtvim truplom vred prenočita. Drugo noi" ga spravita v veliko vrečo ter vržeta v bladni grob — v Savo. Domov prišedša žena toži soaedom, da je mož odšel in da ne ve, kam. Kmalu pa se je obče sumilo o kakem zločinstvu. Vrli žandarski vodja tukajšnje postaje, g. S. Blažič, pošlje bitro bližnje sorodnike umorjenega v Zagreb, naj tam poizvedo, kako in kaj. In v resnici, hudodelstvo je prišlo kmalu na dan. Morilca in njegovo hudobno tovaršico denejo bitro pod zaklep v Brežice, kjer je A. G. svoje zločinstvo že obstal. Cudno je, da nekateri listi donašajo novico, da je Zagrebška policija budobiji prišla na sled, to pa ni res, temveč Bizeljska žandarmerija in pa žlahta umorjenega. Čudno pa je, da ravno ista policija čisto nič aumljivega ni zapazila, ko sta zgorej imenovana hudodelnika mrtvo truplo okoli 10, ure po noči v velikera zabojn vlaeila po ulicab glavnega meata v Zagrebu. Od Dravinje. (Ločke spletke.) Pred par leti po volitvi v deželni zbor so v Loč-ah g. župniku najeli mačkinjo godbb, pa godci ao zbežali in bujskači sami ostali pred bišo ob činskega predatojnika. Lani po volitvah v državni zbor so napravili zopet g. župniku tik pod oknom mačkinjo popevko. Letos 6. nov. je bila volitev občinskib odbornikov. Volitev bila je pa taka, da gg. Ločke generale, ako njen večer in vojšeake avoje premislijo, menda le same spreletava gomizica — brr! — Zoper veljavo volitve so se okoličani pri slov. c. kr. okr, glavarstvu pritožili. In tudi to so Ločki olikanci po avojem obhajali. V soboto popoldan se je pritožba pošti izročila, v soboto po noči so pa na farovžu okna s kamenjem potrli. Kaj ne, dragi Slovenci, Bog naa varuj take omike! Ne le mag. Greuter, še kdo bodi mora k takemu obnašanju zaklicati: pfuj!