1/2021 letnik CXXIII 16 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Združenje sistema nakladnega in listovnega (AŽ -) panja Panj, v katerem so združene lastnosti nakladnega in AŽ- panjskega sistema, sta si zamislila in izdelala čebelarja Jožef Samobor in Ivan Žvanut. Kot osnovo za panj sta izbrala trietažni desetsatni AŽ-panj, kot osnovo za satnik pa satnik mere 44,80 × 18,50 cm. Posebnost panja je, da sta v njem dve etaži plodišča ter nad matično rešetko še dve etaži medišča. Kljub temu so zunanje mere le nekoliko večje od standardnega trietažnega panja, saj so satniki v primerjavi z AŽ-satniki nižji za približno 7,5 cm po satniku. Panj omogoča pridelavo medu v svetlem deviškem satju, saj zaradi večjega plodišča prevešanje zaleženih satov v medišče ni potrebno. Matica ima na voljo za zaleganje dve etaži plodišča, kar pomeni, da lahko razvije svoj potencial in da je zato manj možnosti za nastanek rojilnega razpoloženja. Dve etaži medišča omogočata tudi, da čebele v obdobju manjših donosov med shranjujejo le v eno etažo medišča, v obdobju intenzivnih paš pa v obe. Posebnost panja je tudi pitalnik, ki se po končanih pašah vstavi nad plodišče in se lahko uporablja tudi kot pripomoček pri apliciranju določenih sredstev za zatiranje varoj. Posebni sta tudi letvica pri žrelu in naletna deska, ki sta izdelani iz hrastovega lesa in tako obstojnejši. Posebnost so tudi satniki, ki so, kot že omenjeno, mere 44,80 × 18,50 cm, njihova izvedba pa je za razliko mer enaka izvedbi satnika v AŽpanju. Zaradi nižjega satnika se svetlo deviško satje pri točenju ne lomi. Posebnost satnika pa je tudi to, da imata obe pokončni letvici satnika zaobljene pobrušene robove, zaradi česar je vstavljanje satnikov v razstojišča lažje in hitrejše. Inovativna čebelarska tehtnica »BeeConn« (Jože Smrkolj) Inovativno čebelarsko tehtnico in nadzorno napravo BeeConn iz natečaja za leto 2020 smo vam že predstavili v SČ št. 7-8, junij-avgust 2020, na strani 204. Združen sistem nakladnega in AŽ-panja Foto: Ivan Žvanut Turčija Turški čebelarji želijo, da se leto 2020 razglasi za katastrofalno. Turčija velja za eno izmed največjih proizvajalk medu na svetu. V letu 2020 so se čebelarji ob Egejskem morju spoprijemali z zelo dolgotrajno sušo, ki je v veliki meri zmanjšala pridelavo medu. Ti čebelarji v povprečju točijo trikrat, leta 2020 pa niso točili oz. so točili zelo malo in se ukvarjajo predvsem s tem, kako bodo ohranili svoje čebele. Zaradi tega opozarjajo državo, naj jim pomaga, da bodo lažje ohranili stalež čebel, ki so ne nazadnje tudi ključnega pomena za ohranitev naravnega ravnotežja. Predsednik regije Aydin opozarja, da če se položaj ne bo izboljšal v zelo kratkem času, da se lahko dogodi, da bo 80 % čebeljih družin propadlo. Turčija velja za največjo proizvajalko borovega medu (92 % svetovne pridelave). Ta med pridelujejo predvsem čebelarji na tem območju in v letu 2020 je bila pridelava zanemarljiva. Prevod in priredba dr. Peter Kozmus Vir: www.haberturk.com/aydin-haberleri/81280390-aricilar-2020-yilinin- afet-yili-ilan-edilmesini-istedibirlik-baskani-ozdemir-kuraklik-devam. Novice iz sveta Srbija Po zadnjih podatkih je v Srbiji registriranih 1.300.000 naseljenih čebeljih panjev, letna proizvodnja medu pa niha glede na vremenske pogoje med 6000 in 11.000 ton. Največ se izvozi v EU, in sicer med 2000 in 3000 ton, in to pretežno v Italijo in Norveško. Ocenjena vrednost izvoženega medu je okoli 10.000.000 evrov. Večina čebelarjev – okoli 8500 – je včlanjena v Zvezo čebelarskih organizacij Srbije s kratico SPOS. 17. junij 2020 pomeni za člane omenjene stanovske organizacije velik mejnik v Foto: Arhiv SPOS