GLASIL O KOLEKTIVA »INDUPLATI« J ARŠE
OKTOBER l!)5:i CENA IH N 10- -
ŠT. 12
intervju s predsednikom upravnega odbora „Induplati“ tov. Česnikom
v. 23. oktobra 1953 mi je na stavljena vprašanja iz življenja v Induplati odgovoril predsednik tov. Česnik
naslednje:
Vprašanje: Med nekaterimi delavci v našem podjetju Je razširjeno mnenje, da gospodarita v podjetju samo uprava in upravni odbor. Ali je to točno in kaj je z delavskim svetom?
Odgovor: Delavski svet zaseda redno vsak mesec, vendar pa sc člani delavskega sveta premalo zanimajo ?a svoje delo in pri večini ne opažamo one živahnosti •n diskutivnosti, katero bi želeli imeti od istih. Enako ni na masovnih sestankih potrebnih predlogov in stvarnih debat, kar je znak, da se vsi premalo poglabljamo v gospodarska vprašanja in posledica tega je, da se razpravlja in obrekuje za kulisami. Uprava želi kritike na vseh sestankih, kar pa v pravilni obliki do sedaj ni bilo. Tovariš direktor osebno želi kar največ sodelovanja od vseh članov delavskega sveta in upravnega odbora ter ostalih delavcev in nameščencev. Kadar se s strani uprave ali upravnega odbora sprejme kakršen koli sklep brez sodelovanja ostalih, so temu krivi delavci sami, ker so premalo zainteresirani na upravljanju podjetja ali pa sploh nič.
Vprašanje: Kakšni so izgledi za nabavo Gill strojev, ° katerih je že dalj časa govora in o čemer smo tudi v našem listu že pisali?
Odgovor: Gill stroji za predilnico so že naročeni m bodo za obratovanje v naši predilnici pripravljeni v jeseni 1954.
Vprašanje: Koko je z nabavo lanenega in konopljenega vlakna za potrebe naše predilnice in tkalnice?
Odgovor: Lanenega vlakna iz domačih terilnic ne ho v veliki količini na razpolago niti letos niti prihodnje leto. Lan bo treba uvoziti, za kar se je uprava že obrnila na merodajne forume. Konopljenega vlakna l>o pa v dovoljni količini, ker je bila letošnja letina v Jugoslaviji dobra po količini in kvaliteti.
Vprašanje: Obrazložite nam situacijo podjetja s tehnične strani, ozirajoč se na stroje, delavstvo in mojstrski kader?
Odgovor: Situacija podjetja je zadovoljiva, vendar hi se dalo reči za vsa delovna mesta, da se še vedno premalo pazi na fazo dela (na izdelavo izdelka) in povsod se stroji premalo negujejo. Lahko bi s popravilom manjših napak preprečili večje okvare. Želja mojstrov v tkalnici je, da bi pomočniki pregledali vsak stroj takrat, ko je prazen, kajti takrat je pregled najlažji in najboljši in popravilo najbolj učinkovito. Večletna želja po pospravljanju praznih valjev sc je prav pred kratkim tudi ispolnila in upajmo, da bo pri tem odslej ostalo. Pomočnikom tkalskih mojstrov pa polagamo na srce, da po delu pospravijo za seboj svoje orodje, da ne bo treba tega delati mojstrom mod tem ko oni sami (pomočniki) v tem času že korakajo lepo počesani proti vratarju domov.
Vprašanje: Povejte nam kaj o gospodarsko finančnem stanju podjetja vštevši prodajo in konkurenco?
Odgovor: Finančno podjetje točasno ne stoji slabo, v slučaju pa, da sc prodaja naših izdelkov ne bo povečala, bi se lahko zgodilo, da bi prišli v težkoče, kar bi imelo za posledico samo 80 % izplačilo mesečnih prejemkov, to je mezd in plač.
Prodaja trenutno ne gre iz večjih razlogov, tako so sedaj tako imenovani mrtvi meseci, to je čas, ko ni povpraševanja po izdelkih Induplati, nadalje je v veliki meri kriva atmosfera vojne psihoze, katero so ustvarili sovražniki naše države in so posamezniki v neutemeljeni bojazni pričeli nakupovati živila ter tako potrošili večino svojega denarja ter jc tako stanje negativno vplivalo na tekstil in kot zadnje dejstvo, katero bom navedel, je, da naši izdelki še vedno niso na zahtevani kvalitetni višini, čemur so krivi posamezniki, ki se še vedno premalo zalagajo in zavedajo odgovornosti do skupnosti, da bi bili izdelki Induplati res brezhibni.
Vprašanje: Kdo in kdaj pojde kdo na specializacijo za predilstvo oziroma tkalstvo v inozemstvo?
Odgovor: Doslej je samo sklenjeno, da se v prihodnjem letu odpošlje dva tehnika na specializacijo v inozemstvo (Induplati je z namembnimi podjetji že tozadevno v dogovoru), vendar do sedaj še nismo dokončno določili, kdo pojde in kdaj pojde.
Vprašanje: Kaj nam lahko poveste o zaščitnih merah in obrambnih sposobnostih oddelkov PAZ-a v našem oddelku?
Odgovor: V našem podjetju je urejena pre.tiavi-jonska zaščita. Tako imamo formacijo dveh ženskih gasilskih čet, ekipo bolničarjev, oddelek protiplinske zaščite ter tehnično in varnostno četo. Vsi ti oddelki so podrejeni štabu 1’AZ-a ter točasno aktivno vadijo in lahko trdimo, da so že sposobni nastopiti v potrebnem trenutku. Edini oddelek, kateri še ni do kraja izurjen, jc tehnični, kateri pa ima od vseh naštetih najtežjo in najodgovornejšo nalogo. Za celotno organizacijo PAZ-a bi pa bilo primerno, da bi izvedli enkrat praktične vaje, kjer bi se lahko prepričali o sposobnosti teh oddelkov ter se na še izvršenih napakah učili, da napak v resnih primerih ne bi bilo.
S strani uprave je pa že izdan nalog za izdelavo zatemnitvenih zaves za vsa okna našega podjetja, na čemur se tudi že dela in jc nekaj posameznih faz tega dela že gotovih.
Upujmo, da PAZ-u ne bo treba aktivno nastopati, toda če bo naše državno vodstvo uvidelo, da je treba svoje pravice braniti z orožjem, potem bomo to kot en mož storili tudi mi. Mi smo pripravljeni!
Za odgovore se tov. predsedniku upravnega odbora najlepše zahvaljujem in upam, da bo večina uvidela potrebo po resničnem sodelovanju pri upravljanju podjetja ter prišla končno do zaključka, da je le v skupnosti moč!
Otmar
Vtisi z jubilejne proslave
Proslava 30-letnega obstoja tovarne in triletnice samoupravljanja po delovnem kolektivu je bila za nas vse svečan praznik. Brez izjeme smo lahko ugotovili, da je \sak član kolektiva s posebno vnemo in skrbjo sodeloval na pripravah za to proslavo. Sindikalna podružnica. ki je vodila vsa pripravljalna dela, je pokazala veliko organizacijsko sposobnost. Zainteresiran je bil vsak član kolektiva, do bo tovarna na zunaj in na znotraj v svečanem razpoloženju.
Že sam pogled na tovarno je mimoidočega opozoril, da je zaustavil korak in se vprašal, kaj le neki pripravljajo v tem podjetju. Letnici 1923—1953 na vhodnih vratih in številka 30 nad predilnico so molče odgovorile, da je minilo 30 let, kar je bil izdelan prvi meter tkanine. No in če se je ta popotnik še malo bolj poglobil v namen tega slavja, je moral priznati, da slavi kolektiv praznik, ki je posvečen delu. V knjigi, kjer je opisana zgodovina in razvoj podjetja, beremo že na prvih straneh, da je 30 let razmeroma kratka doba in kar je na proslavi tov. direktor v svojem govoru tudi ponovil. Doba je kratka, mi smo pa v tem času doživeli toliko zmag in uspehov, da je bilo vredno posvetiti 1 dan delu v čast. Obenem smo počastili tudi 11 jubilantov, ki so že od prvega dne oziroma 30 let nepretrgoma na delu v podjetju.
Ko pišem te vtise s proslave, vidim pred seboj vnanjost in notranje prostore tovarne. Povsod so vidni znaki praznika, povsod red in čistoča, vse je pospravljeno in vsaka stvar je na svojem mestu. Glavna vhodna cesta je posuta z belini peskom, vmes so rdeče prepleskani drogovi s cvetjem v vrhu. Nekateri so jo celo imenovali, kakor ceste v velikih mestih, »boule-vard«. Ravnotako je posuto dvorišče tovarne. In res je imel človek posebno zvečer občutek, da se nahaja nekje drugje in ne v teh malih Jaršah, ko je bila cesta razsvetljena z neštetimi žarnicami. Nikjer ni bilo videti tiste navlake, ki sc rada iz. malomarnosti ali nehote nabira po kotih. In tako je dvorišče izgledalo še enkrat tako veliko kot smo ga sicer navajeni. Pred vhodi v obratne prostore so bile nameščene lične zastavice, ki so postale kasneje plen mladine in katere še danes vidimo v bližnji in daljni okolici na dvokolesih in otroških vozičkih. Mladina je prevzela vlogo, da dela reklamo za naše podjetje in prav je tako, saj delamo tudi za nje. Stroji po obratih so bili skrbno pri-
pravljeni za sprejem gostov. Pri urejevanju obratnih prostorov smo mogli opaziti mnogo lastne iniciative delavcev in nameščencev in kur je treba posebej poudariti, brez pritiska ali posebnih direktiv od zgoraj«. Vsi prostori so bili primerno očiščeni, nekateri celo pomiti. Vsak delavec je očistil svoj stroj in vse, kur spada zraven. Pri ogledu tovarne nismo več videli razmetanih strojnih delov pod strojem ali zraven njih, rezervni valji so bili zloženi, košare za odpadke na svojih mestih itd. V takem prostoru dobi človek vtis. da je tu le nekdo, ki z ljubeznijo skrbi za svoj stroj in ostale naprave, da si hoče delovne prostore tako urediti, da se bo preko dnevu rud zadrževal v njih. Priznati moramo, da smo v teh letih po vojni dosegli velik napredek v odnosu do zaupane nam družbene lastnine, kar pa je zopet zasluga pravilne vzgoje po naših organizacijah v podjetju. Prepričan sem, da je vsak član kolektiva ponosen na priznanje, ki so ga izrazili gostje pri ogledu tovarne in razstave naših proizvodov. Gostje niso štedili s čestitkami ob dvojnem jubileju in ob doseženih uspehih. Še več, želeli so nam še večjih uspehov za bodoče; a da bomo to dosegli, je seveda odvisno od nas samih. Sredstva, s katerimi to lahko dosežemo, so nam na razpolago. Proizvodna sredstva so v naših rokah, imamo dvorano za kulturno izživljanje, dovolj prostora za gojitev športa. Ob proslavi smo imeli zopet priložnost videti, da se člani kolektiva udejstvujejo tudi v dramatiki, folklori in petju. Posebno močan in enoten je pevski zbor, ki obeta še lep napredek. Tudi kultura je človeku potrebna in danes, ko je vsakemu odprta pot do nje, da si z malenkostnimi žrtvami razširi svoje splošno obzorje in poživi družabno življenje, ne bi smelo biti člana med nami, ki se ne bi udejstvoval v eni izmed sekcij naših društev. Akademija, ki je bila prirejena kot zaključek proslave, je pokazala uspehe, dosežene po osvoboditvi, posebno pa še odkar je začel »Partizan«.
Ob zaključku nuj poudarim še enkrat, da je bila proslava praznik, kakršnega podjetje še ni imelo in katerega se bomo ob prihodnjem jubileju spet spomnili, ko bomo prebirali zgodovino našega dela. Kakor smo z zavestjo delali za lepšo in svečanejšo proslavo, tako delajmo tudi v bodoče za uspešnejši razvoj našega socialističnega podjetja — pa nam bodo gostje spet lahko čestitali k novim uspehom.	R. F.
Kupili in prodali
V sredo, dne 7. oktobra 1953, je upravni odbor podjetja skupno z našimi avtostrokovnjaki razpravljal o stanju našega avtoparka ter dokončno rešil že nekajkrat! načeto vprašanje glede nabave novega tovornega avtomobila in novega osebnega avtomobila.
Razprave o gornjem vprašanju so sc udeležili tudi šef našega finančnega vodstva, nadalje komercijalni in sekretar podjetja. Tovariš direktor je zbranim obrazložil namen sestanka, jim orisal že več ali manj znano situacijo o stanju našega avtoparka ter apeliral na navzoče, da podajo svoja mnenja na debato. Dejstvo je, da je delavski svet že potrdil finančni plan izdatkov za gospodarsko leto 1953 ter je v istem najti jmstavkc za nabavo novega tovornega avtomobila in novega osebnega avtomobila. Sedanje stanje naših avtomobilov je zelo kritično in so se navzoči v pogledu nujnosti nabave novih vozil s predlogom strinjali. Debata se je zatorej razvijala samo okoli vprašanja, kakšne avtomobile naj se kupi. Na osnovi izkušenj se je predlagalo, da se nabavi večji voz kot je dosedanji, kateri bi služil zahtevam podjetja in bil istočasno primeren za naše cestne razmere. Iz predloženih prospektov sc je izbral 5 tonski kamion znamke OM. Vozilo je solidne izdelave, cena odgovarja, je lepe oblike in rentabilno. Mnenje, da bi sc nabavilo 3,5 tonski kamion, se je zavrnilo z motivacijo, da se bo za manjše oziroma za lažje tovore preuredil sedanji BMV v poltovorni avto in bo podjetje tako razpolagalo tudi s takim vozilom. Sklep
bomo avtomobil
predloga je torej: nabavi sc nov tovorni avtomobil znamke O M z nosilnostjo 5 ton.
Nadalje je tovariš direktor predlagal nabavo novega osebnega avtomobila, kajti sedanji niti najmanj ne odgovarja zahtevam in nikakor ne prezentira naše podjetje. Predlog je bil soglasno sprejet ter se je kakor v prvem slučaju tudi pri tein vprašanju razvijala debata okoli vprašanja, kakšen avto naj sc kupi. Vsekakor je bila tu odločitev težja, kajti tovorni avto je za nestrokovnjaka samo avto, medtem ko sleherni človek oceni osebni avto tudi po lepoti oblike. Iz predloženih prospektov je bilo razvidno, da je najrentabil-nejši voz za naše potrebe avto znamke 01ympia, štiri sedežni, moderne izdelave in solidno grajen. Cena predlaganega voza je 3,3 milijona dinarjev, kar odgovarja našim finančnim zmogljivostim.
Udeleženci tega sestanka so se nadalje zedinili, da se proda sedanji tovorni avto znamke Ford, vendar ne takoj, da bo trenutno še na razpolago za prevoz drv za potrebe našega delavstva. Predlog je bil soglasno sprejet. Tudi že omenjeni predlog o prekonstrukciji osebnega avtomobila v poltovornegNi je bil soglasno sprejet.
S tem je bil dnevni red izčrpan in so sc udeleženci razšli, upajmo pa, da bodo svoje sklepe znali pravilno tolmačiti med ostale delavce tudi sami, kajti le z množičnostjo in ob sodelovanju nas vseh bo vodstvo podjetja resnično v naših rokah.
Otmar
Kako gradimo kočo na Mali Planini ?
Aprila meseca letošnjega leta smo sc odločili, da sprožimo idejo o postavitvi planinske koče na Mali planini. Glavni organizator in vodja priprave je bil tov. Gorenc Tone, kateri je iznesel stvar pred upravni odbor Partizana Jarše in dosegel s pravilno obrazložitvijo soglasnost uprave Partizana, da sc pristopi k podrobnejši obdelavi predlagane ideje.
Partizan Jarše je napravil vlogo na podjetje Indu-pluti za finančno podporo (brez katere bi se ne dal uresničiti še tako lepo zamišljen načrt), na katero sta delavski svet in upravni odbor Induplati pritrdilno odgovorila ter odobrila znesek za izgotovitev koče. Partizan Jarše je nato izvolil iz vrst planincev gradbeni odbor, in sicer tovariše Antona Gorenca, ing. Jankota Smodiša, Jožetu Gerkmanu. Venčeslava Perka, Srečota Berganta in mene. Ta gradbeni odbor je naročil ekipi Gorenc, Bergant in Lipovšek, da izbere primeren kraj, kateri bo odgovarjal zahtevam naših želja. Upam si trditi, da se nam je to posrečilo in so bili do sedaj vsi, ki so videli mesto za kočo, z izbiro nadvse zadovoljni.
Takoj za tem smo dali v izdelavo načrt, katerega je izdelal tov. Mirko Gregorčič. Načrt je izdelan tako, da bo prostora v koči za 23 oseb. Vhod je iz jugovzhodne strani, nato sc pride v predsobo in iz. te v dnevno sobo, v sklopu katere je brez vmesne predelave še kotiček za kuhanje s štedilnikom. Iz dnevne sobe se pride po stopnicah v gornje prostore, kjer bo skupno ležišče. Dnevna soba bo osvetljena skozi dvoje oken na južni struni. Iz skupnega ležišča pa sc pride na balkon, ki je nad vhodom v kočo.
Za pričetek gradnje je bilo potrebno dobiti potrebna gradbena dovoljenja od občine Kamniška Bistrica in okraja Ljubljana-okolicu ter dovoljenje za sečnjo lesa. Kupili smo tudi 200 m3 zemlje od občine Kamniška Bistrica ter se pod poveljstvom tov. Gorencu podali na gradnjo. Bilo je treba napraviti nekaj pogodb za izkop zemlje, za betoniranje temeljev, za izdelavo skodclj za pokritje koče in drugega. Takoj smo naleteli na nepričakovane težkoče ter bili primorani pričeti gradnjo z lastno delovno silo. Konec avgusta se je napotil tovariš Gorenc v planino s šestimi drugimi tovariši in pričel z izkopom. Delo je napredovalo nepričakovano hitro ter so bili s to brigado 12. septembra vsi temelji zabetonirani. Pričetek je bil uspešno premagan in delo je potem šlo že lažje naprej. Mož, ki je prevzel izdelavo skodclj ima tudi že precejšnjo pogodbeno količino gotovih. gradbeni les je podrt in stesan ter delavci od ponedeljka 21. septembra dalje že postavljajo stene naše bodoče koče in če nam bo vreme naklonjeno, ho koča do pričetka zime gotova.
Posebno bom omenil za konec še, da je sedaj prevzelo gradnjo koče podjetje Induplati ter bo to dom za celotni kolektiv. Sigurno bo imelo naše delavstvo od tega doma več koristi kakor od že skoro pozabljenega poreškega doma. Apeliram zatorej na celotni kolektiv, da moralno podpre gradnjo in izgradnjo koče na Mali planini, katera bo vsakemu od nas sigurno v ponos.
Zadnje vesti: Otvoritev koče na planini bo 29. novembra 1953.
Otmar
Obtežbo lahko stopnjujemo le do gotove meje. To pa zato. ker so zgornji valjčki \ ležajih in nam z obtežbo raste tudi trenje v njih, ki zavira njihov pravilni tek. Ker so valjčki leseni in na nekaterih strojih precej tanki, se moramo zavedati, da prevelike obtežbe ne bodo vzdržali dolgo, spokali bodo ali pa dobili vdolbine od spodnjega kovinskega valjčka. Iz tega sledi, da moramo poiskati ono najnižjo obtežitev zgornjih valjčkov, ki bo še omogočala pravilno raztezanje, lega naj se zaveda vsaka delavka v predpredilnici in se po tem ravna pri obtoževanju valjčkov.
Potem se dogajajo tudi razne druge napake pri nameščanju valjčkov. Marsikatera delavka privija utež samo po občutku, ne da bi pogledala pod stroj, koliko se je dvignila ročica, na kateri je utež v vodilen, ki omejuje gibanje ročice navzgor in navzdol. Ce pride ročica do vrha vodilen, ne more več prosto nihati navzgor in s tem se tudi valjček ne more pridvigniti, če vpne debelejši trak kot navadno. Tu nastane velika sila. Trak, ki je že tako tanek in se ne more bolj sploščiti med raztezal n im i valjčki in tudi valjček se ne more pridvigniti. Vsekakor mora tu nekaj popustiti. Navadno je to valjček, ki dobi vtisk ali pa kar poči, če je sila le prevelika. V takih slučajih zelo trpe tudi ležaji, ki si' začno greti, kakor torti elektromotor. Zaradi tega moramo biti vedno zelo pozorni na ročice z utežmi, da bodo vedno na sredini vodilca in bodo lahko prosto nihale navzgor in navzdol. Še bolje je, če so malo nižje od sredine.
V zvezi z valjčki in njihovo obtežitvijo bi omenil še nekaj. Vsak valjček je mogoče raztežiti. s tem, da dvignemo ročico in na levi struni vodilca je ležišče, v katerega ročico zataknemo. Pri nekaterih strojih je tudi naprava, s katero lahko dvignemo vse ročice z utežmi naenkrat in s tem razbremenimo vse zgornje raztezalne valjčke. To moramo storiti vedno, kadar stroj ustavimo za več ur, ali celo nekaj dni. Potrebno je zaradi tega, ker se zgornji leseni valjčki, na mestu kjer pritiskajo na spodnji valjček, vtisnejo in postanejo s tem neuporabni. Kjer je obtežba večja, lahko tudi počijo. To mora vsaka delavka vedeti in vedno tudi raztežiti, kadar ustavi stroj za daljši čas, posebno v soboto, ko gre zadnja izmena domov.
N.
Kaj vse lahko storimo za boljšo kvaliteto preje?
To bodi stalna rubrika Konoplana, katera naj bi seznanila delavke in delavce v predpredilnici z napakami, ki jih delamo, kakšne so njene posledice in kako se lahko izognemo njihovim kvarnim vplivom na kakovost preje.
Potrebno je, da sc dodobra spoznamo s tehnološkim procesom in da postanemo mojstri svojega dela. Da bomo to dosegli, je potrebno sodelovanje nas vseh, kajti samo inštrukcija dela od posameznika do posameznika je dolgotrajna. Dolžnost vsakega je, da pomaga izpopolniti vrzeli in zato naj se oglaša vsak v tej rubriki — bodisi z vprašanji, ali s pojasnili, ker le s skupnim prizadevanjem bomo lahko reševali naloge, ki so pred nas postavljene: »vse za dvig kvalitete!«
Nekaj o raztezalnih valjčkih
Velik problem predpredilnice izmed neštetih so leseni, raztezal ni valjčki raztezal k, predpredilnih in gill strojev. Ne bomo razpravljali o tem, kakšen nuj bi bil les v te svrhe in njegovi pripravi za kvalitetno dobre valjčke. Ta članek ima namen podučiti delavke pri strojih, kako naj ravnajo z njimi, da bodo služili čim bolje in ostali uporabni čim dalj časa. kar dosežemo s pravilnim uravnavanjem obtežitve. Oni služijo kot zgornji raztezalni valjčki in močno vplivajo na pravilen razteg. V prvi vrsti bi morali biti gladki brez vsakih vdolbin in zarez, fiksno pritrjeni na svojo os. ker sicer Poskakujejo in neenakomerno upenjujo vlakna traku, ki priteka do njih v grebenih. To že pomeni neenakomeren razteg in imamo v traku, ki ga odvajajo, debelejša in tanjša mesta. Neenakomernosti v traku se lahko izravnajo z naslednjim d vojen jem, kar pa ni nujno in je enaka možnost, da se še stopnjujejo. Preja, izdelana iz takšnega traku, bo kvalitetno zelo slaba in ne bo mogla služiti svojim namenom. Zgornji raztezalni valjčki nimajo svojega lastnega pogona, temveč sc vrtijo v sojema s spodnjim raztezam im valjčkom. Da dosežemo sojem, moramo zgornji valjček dovolj obtežiti.
Obtežen pa mora biti tudi zato, da lahko čvrsto vpenja trak in ga razteza. Iz zgornjega lahko pravilno sklepamo: čim večja Im obtežitev valjčka, tem boljše bo raztezanje, ker bodo vlakna dobro vpeta in tudi zgornji valjček ne bo zaostajal za spodnjim. To je teoretično Popolnoma pravilno. V praksi pa je nekoliko drugače.
DELO »PARTIZANA« V BLIŽAJOČI SE ZIMSKI SEZONI
Poletje je za nami, zopet sc bližajo hladni in deževni jesenski dnevi. Tudi delo »Partizana« se s tem spremeni. Naši fizkulturniki se bodo vrnili na redno delo v telovadnici. Gotovo vas bo zanimalo, da se v oktobru prične redna telovadba za člane, ki jo ji] prevzel tov. Karel Hočevar. Poživeti pa je treba tudi pionirsko telovadbo, ki je v zadnjem času precej popustila in to deloma po krivdi vaditeljev samih. Skrbeti moramo, da bodo ure, ki jih mladina prebije v telovadnici, res zanimive in koristne tako vzgojno kot telesno. Ni dovolj, da se pionirji zberejo in tam nekaj časa skačejo, ampak mora biti telovadba res telesno razgibalna in obenem mora vzgojiti našega pionirja v discipliniranega in svojih dolžnosti in pravic zavedajočega se mladega državljana. Da bo pa mladina enkrat res razumela, da je to potrebno in da mora tako bili, bo spoznala predvsem na vzgledu svojih vaditeljev v telovadnici. Zato bi bilo potrebno, da se vaditelji svojih dolžnosti zavedajo in da v redu izpolnjujejo sklepe načelstva in upravnega odbora društva. Upravni odbor sc zaveda, da niso vsi pogoji pri nas najboljši, vendar skuša nedostatke v okviru danili možnosti čimbolj odstraniti.
V oktobru bo društvo organiziralo še eno množično športno tekmovanje in predvidoma tudi namizno-te-niški turnir za prvenstvo društva.
Prosveta žal letos ne bo imela še urejenega odra vsled nerazumljive počasnosti Okrajnega biroja za projektiranje, ki je sicer načrte v »rekordnem« času 8 mesecev izdelal, ni pa šc utegnil napraviti predračuna. Kdor dela na našem odru, ta ve, koliko nedostatkov in pomanjkljivosti ima in tudi ve, kako težko čakamo ureditve odra. Vendar bo dramatska sekcija naštudirala novo igro. Prav tako bo skušala organizirati posete opere, drame ali drugih odrov v Ljubljani. Misliti pa mora tudi na bližajoči se 29. november, da pripravi program proslave obletnice ustanovitve socialistične J ugoslavi je.
Več sreče bodo letos imeli planinci in smučarji, saj so vsi izgledi, da bo še pred zimo dograjena koča na Mali planini, ki bo našim članom nudila prijeten dom na naših planinah.
Pevski zbor bo redno nadaljeval s svojimi vajami in predvidoma kmalu naštudiral nov koncert — ima ja namen v oktobru gostovati v Litiji in s tem vrniti itijskim pevcem obisk.
Upravni odbor društva izreku tem potom tudi po-hvalo vsem društvenim članom, ki so požrtvovalno pomagali na kakršen koli način ob izvedbi in organizaciji proslave 30-letnicc podjetja.	J, F.
KRATKE RESNICE
Ona žena, ki je dovolj pametna, da vpraša ‘moža za nasvet, je redkokdaj tako neumna, da bi ta nasvet upoštevala.
Na vprašanje: »Ste bili že kdaj v zaporu?« je napisal: »Ne.« in na naslednje vprašanje: »Vzrok?« jc napisal: »Me niso nikoli ujeli.«
Z žensko, ki nosi živopisano obleko, izzivajoč klobuk in jc po obrazu pestro ter sveže popleskana, se moški nerad pokaže na idici. Raje gre v mesto z žensko, ki nosi navaden in nevpadljiv kostum, enostavno čepico ter nato ves večer strmi k sosednji mizi, kjer sedi ženska, ki 'nosi živopisano obleko, izzivajoč klobuk in je po obrazu pestro ter sveže prepleskana.
Rekla je... rekel je...
... izčrpani gostitelj pri slovesu v pozni zimski noči svojemu gostu: »Seveda, seveda se moramo kmalu videti. Želim Vam res prijetno poletje.«
... neka žena policistu, kateri jo je hotel zaradi prehitre vožnje kaznovati: »Toda gospod stražmojster. saj vendar nisem mogla takoj ustaviti, ko ste pa Vi tako hitro za menoj vozili.«
...neka objokana žena svojemu možu: »Že nekaj tednov Ti govorim, da mi ne smeš ničesar podariti za rojstni dan — in Ti si kljub temu pozabil prinesti mi nekaj za rojstni dan.«
... apotekar nekemu kupcu: »Rumene tablete vzemite, če Vam bo zaradi roza tablet slabo. Roza tablete morate vzeti, če bi na rdeče tablete slabo reagirali in rdeče tablete so proti Vašemu prehladu.«
...neka žena v zdravniški čakalnici: »Mnogo bolje se že počutim od trenutka, ko je doktor ugotovil, da mi res nekaj manjka.«
...personalnemu šefu neka zelo lepa dama: »Oh, najbrže sem Vam dala napačen list. Tu sem namreč v kopalni obleki in to tule so moja spričevala.«
... svoji ženi mož pri pomivanju posode: »Tu je še nekaj ostankov. Naj jih vržem sedaj proč ali naj jih spravim v shrambo, da jih boš ti lahko drugi teden proč zagnala.«
VESELA KRONIKA
Zaradi enakopravnosti se bomo v rubriki vesela kronika našega lista oglašale odslej tudi me ženske. Dvoje dejstev nas je pripravilo do tega koraka, prvič, da poživimo pestri del našega glasila in drugič, da bo imel Pepe par.
Ne zamerite nam, da bomo prešle takoj na aktualnosti in je uvod s tem zaključen.
V septembru so sc med nas vrnili naši ostriženi miljenčki, kar pa nas dekleta ni motilo in so se jih posamezne kar dobro oklenile, kako ne vem, morda za tiste lase, kateri so jim že zrasli v času po tistem zadnjem povelju šišanje.
'Ione sc jc tudi Vrnil s planin s svojo četo. Ranjen ni bil nihče, kakor je poročal Pepe, le Mav je šel zaradi zdravja v bolnišnico.
Našim abonentom sporočamo, da se naj pri tovarišu Sešku prijavijo vsi oni, ki so sc naveličali jesti vsak dan zrezke, jim bomo me kuhale po želji.
Naš stari bo jeseni kandidiral, so pravile ženske na p rovi zori ju, pa sem se malo pozanimala, pa ni res. Stari si jc ogledal napredovanje gradbenih del na samskem domu in se s posamezniki bolj glasno raz-govarjal, ni pa imel nikakega volilnega govora. Njegov govor je dal nekaterim res primeren pouk, ne bo pa komentiran v inozemskem tisku, ker je odjeknil samo v nedozidani zgradbi samskega doma.
Če ima katera kak bolj nobel gvant in elegantnega spremljevalca, naj pride ponudit stroj v našo fabrko. Če drugega uspeha ne bo, ji bodo servirali črno kavo — po angleško. Za kelnerce pa bodo gospe iz računovodstva.
Sestra v ambulanti se tudi pritožuje, da je število bolnikov padlo pod normalo. Edino tolažbo vidi v tem, da se je sorazmerno dvignilo število porodnic.
One, ki so si ogledale velesejem v Zagrebu, so videle, kot največjo razstavljeno zanimivost Nylonee po 900 din par. Jaz bi jih bila tako potrebna, ker imam pet parov že popravljenih in samo tri pare še popolnoma cele, pa nisem bila na velesejmu.
Za konec šc apel na naše hauptmane. Želja abonentov, ki večerjajo v menzi je, da se vsak hauptinan žrtvuje za mesec dni in večerja v menzi. Na ta način bodo verjetno servirali abonentom tudi pri večerji oni boljši jedilni pribor. Če ga pa iz kakšnega drugega razloga ne dajo na svetlo, naj to objavijo.
S tem se poslavljam ter vas in Pepeta pozdravljam
Spelca
JARŠKIM FUZBALERJEM
(Prosto po partizanski)
Kdo pa so ti mladi fantje k’se t’ko klavrno drže kdo pa so ti mladi fantje k’jim teko po lic’ solze.
To so jarški fuzbalerji, ki umrl jim je klub.
To so jarški fuzbalerji, ki jih spravlja to v obup.
Pepi Gol
Odgovorni urednik: Lojze Batič. Tisk Triglavske tiskarne v Ljubljani