RADE KRSTIČ
Poezija
Preblisk življenja
Društvo mrtvih pesnikov
Začutil sem težo svojih besed.
Začutil sem, da lahko iz niča potegnem najtišjo misel.
Dobivali so se v jami. Vsakdo je nekaj prinesel. Vsakdo je nekaj daroval.
Brali so pesmi in kurili ogenj, da jih ne bi zeblo.
Prižigali so sveče,
svetili so z žepnimi svetilkami;
skratka: vse se je dogajalo v popolnosti.
Kmalu so se razšli. Nihče več ni prihajal. Nihče več ni bral pesmi.
Sodobnost 2002 I 55
Poezija
Razkropili so se po svetu. Odšli so neznano kam.
Začutil sem,
da so bili poklicani
za najbolj naporno delo:
za izgorevanje duha
v najbolj bleščeči svetlobi!
Hiša iz ljubezni
V družbi
z božanskim principom
človeškega bistva nisi nikdar osamljen.
V tej zasidrani lepoti
je narejena čudovita hiša iz ljubezni.
Z vseh strani
jo obdaja živa sončna svetloba.
Ljudje prihajajo in odhajajo. Vsak si izbere tisto, kar si želi.
Hiša iz ljubezni
je polna zlatih svetinjic,
ki v dragocenem segmentu duha
pričarajo življenjsko razodetje.
Ljudje radi prisluhnejo tistim skrajnim silnicam, ki se vrstijo
druga za drugo ob vznožju sveta.
Sonce sije
in oblaki se razpršijo.
Sodobnost 2002 I 56
Poezija
Barve nadomestijo
sence najbolj onemoglih,
ki jih skrijejo nekje v središču sveta.
Tako je narejena
hiša iz ljubezni
v najtišji noči spominov.
Ozdraviti svet
Ljubezen je
tiha dolina odmevov.
Potrebno je ozdraviti svet, ki se vrti okrog ljudi.
Ujet sem v dihanju, ki iz notranjosti srca
vleče na dan najtežje trenutke.
Ozdraviti svet
je pravilo vsakega posameznika.
Vedno je nekaj skrito za tančico življenja.
Ozdraviti svet in ga zasukati
v pravilno smer. Ljudje to opazijo.
Vsi se sprašujejo, koliko časa bo trajala
nevihta na nebeškem svodu. Edino resnica osvobaja.
Ozdraviti svet
in ga pustiti takšnega, kot je.
Sodobnost 2002 I 57
Poezija
Sodobnost 2002 I 58
Poezija
Moč umiranja, moč usode
Duša me boli. Srce me boli.
Imam globoke rane,
ki se le stežka pozdravijo.
Potrebujem toplino in ljubezen.
Moč umiranja ali moč usode se sprehajata v moji notranjosti.
Rad bi zakričal, pa ne morem.
Trudim se po svojih najboljših močeh. Svet in ljudje so me zapustili.
Vztrajam in odlašam. Pričakujem življenje,
ki bi bilo polno radosti. Moje življenje je dragoceno.
Podaril bi ga rad ljudem, ki ne čutijo topline ljubezni.
Zato pišem in ustvarjam. Približujem se točki niča.
Približujem se točki popolnosti. A se mi vse izjalovi.
Povem lahko le tiste stvari, ki jih čutim globoko v sebi.
To je moja izpoved. To je moja bolečina.
Sodobnost 2002 I 59
Poezija
Snežinke časa
Žalost se pretaka skozi snežinke časa.
Sonce povsod oddaja svojo svetlobo.
Ljudje so zadovoljni. Človek išče počitka.
Trenutki miru
se pretakajo skozi stekleno prizmo.
Vsakdo je pripravljen odložiti svoje breme.
Vse je prepleteno
in izkazuje spoštovanje.
Tako nam ni treba ugibati,
kam se bosta obrnila sonce in luna.
Glasba podaljša življenje za en sam trenutek.
Bilo bi naporno,
če bi ljudje izgubili dobro voljo.
Snežinke časa
so postavljene pod velik vprašaj.
Treba jih je razumeti in prisluhniti.
Na vsak način
se nabere veliko lepote.
Zvezde žarijo z neba
in uprizarjajo neskončnost.
Sodobnost 2002 I 60