Špela Petric Žižić 2021 Šolski slovar slovenskega jezika RASTOČI SLOVARJI S ŠOLSKI SLOVAR SLOVENSKEGA JEZIKA 2021 Zbirka: Rastoči slovarji ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih © 2022, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC GLAVNA UREDNICA Špela Petric Žižić https://orcid.org/0000-0001-7451-4264 UREDNICA ZA DIDAKTIKO SLOVENSKEGA JEZIKA Lara Godec Soršak AVTORJI Špela Petric Žižić, Domen Krvina, Dejan Gabrovšek, Lara Godec Soršak, Duša Race, Manca Černivec, Nina Ledinek, Boris Kern, Mija Michelizza STROKOVNI PREGLED Špela Petric Žižić, Domen Krvina, Nataša Jakop (frazeologija), Manca Černivec, Dejan Gabrovšek, Nataša Gliha Komac, Lara Godec Soršak, Boris Kern, Nina Ledinek, Mija Michelizza, Andrej Perdih TERMINOLOŠKI PREGLED Klemen Grabnar (glasba), Polona Gradišek (psihologija), Irena Hergan (geografija), Darja Kerec (zgodovina), Vida Manfreda Kolar (matematika), Jerneja Pavlin (kemija), Robert Potočnik (likovna umetnost), Barbara Rovšek (fizika), Darja Skribe Dimec in Eva Turk (biologija), Vesna Štemberger (šport), Maja Umek (družboslovje) OBLIKOVANJE Duša Race OBLIKOVANJE NASLOVNICE Brane Vidmar IZDAJATELJ ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZANJ Kozma Ahačič ZALOŽNIK ZRC SAZU, Založba ZRC ZANJ Oto Luthar GLAVNI UREDNIK ZALOŽBE Aleš Pogačnik DOI https://doi.org/10.3986/9789610506294 Ljubljana 2022 Publikacija je nastala v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS, projekta Portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropski socialni sklad, in programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga Kataložni zapis o publikaciji (CIP) so pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. ISBN 978-961-05-0629-4 (PDF) COBISS.SI -ID 100683011 Šolski slovar slovenskega jezika 2021 Uvod IV. Šolski slovar slovenskega jezika 2021 je prvi slovenski znanstveno utemeljeni splošni razlagalni slovar, ki je namenjen učencem od 1. do 5. razreda osnovne šole. Obsega 2042 enobesednih slovarskih sestavkov. Dodani so jim frazemi in stalne besedne zveze s slovarskimi razlagami ter zgledi rabe. Šolski slovar slovenskega jezika 2021 je vir različnih podatkov in pripomoček za razvoj veščin branja ter pisanja. V njem najdemo podatke o tem, kaj obravnavane besede slovenskega knjižnega jezika pomenijo, kako se rabijo v besedilu, katere stalne besedne zveze in frazeme tvorijo ter kako se zapisujejo. Glavni cilji priročnika so spodbujanje rabe slovarjev tako pri pouku kot tudi doma, bogatitev besednega zaklada mladih uporabnikov, usvajanje besednih vrst, zlasti s pomočjo prikaza rabe besede v ponazarjalnem gradivu pa tudi uzaveščanje pravil, po katerih se besede med sabo združujejo. Poleg tega Šolski slovar slovenskega jezika 2021 uporabnike seznanja s slovarsko strukturo in jih tako pripravlja na branje drugih slovenskih in tujih slovarjev, tako enojezičnih kot dvojezičnih. Večji del besedišča, ki je predstavljeno v slovarju, sestavljajo besede, ki jih učenci spoznavajo pri pouku. Te besede (oziroma njihovi pomeni) imajo pred razlago oznake, ki so poimenovane po šolskih predmetih: PRI DRUŽBI, PRI GLASBENI UMETNOSTI, PRI LIKOVNI UMETNOSTI, PRI MATEMATIKI, PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI, PRI RAČUNALNIŠTVU, PRI SLOVENŠČINI in PRI ŠPORTU (na primer PRI MATEMATIKI Točka je to, kar nastane s presečiščem črt, in to, kar sestavlja premico, daljico in ravnino in nima dolžine. Narišemo jo kot piko.). V slovar je vključeno tudi osnovno, temeljno besedišče (na primer besede, ki poimenujejo družinske člane, sorodstvena razmerja), ki ga otroci dobro poznajo. Ti slovarski sestavki bodo zanimivi zlasti učencem nižjih razredov, starejšim pa bodo služili kot pripomoček za uvajanje v branje slovarja. Sem spadajo tudi besede, pri katerih se pojavljajo težave z zapisovanjem (na primer glasba, brlog, čevelj) ali pregibanjem (na primer človek, hči). V priročniku ne najdemo pogovornih in slengovskih besed, črk, kratic in krajšav, vključeni pa so nekateri simboli, npr. za merske enote, na primer pri besedi meter (Meter je osnovna enota za merjenje dolžine. Simbol za to enoto je m.). Ob poimenovanjih za moške osebe so navedena poimenovanja za ženske osebe (na primer pianist – pianistka). Čustveno zaznamovani pomeni besed imajo pred razlago oznako ČUSTVENO OBARVANO, kot na primer drugi pomen glagola cveteti (ČUSTVENO OBARVANO Cveteti pomeni imeti zdrav in lep videz). V. Zgradba slovarskega sestavka Besedna vrsta Iztočnica Kako besedo uporabimo v stavku? Razlaga pomena besede. Oznaka strokovnega področja, na katerem se beseda ali pomen uporablja. Stalna besedna zveza, ki jo tvori beseda. Kako stalno besedno zvezo uporabimo v stavku? Razlaga pomena stalne besedne zveze. Frazem ali čustveno obarvana stalna besedna zveza, ki jo tvori beseda. Razlaga pomena frazema. Kako frazem uporabimo v stavku? Slovar 7 abeceda samostalnik Abeceda so črke v dogovorjenem zaporedju v latinični pisavi. ● slovenska abeceda ● Slovenska pisava ima 25 črk, ki so urejene po abecedi. ● Po abecedi so razvrščene besede v slovarjih, gesla v leksikonih ali enciklopedijah, priimki v redovalnici ali imeniku telefona. ● Ali veš, da imamo v slovenščini 29 glasov in samo 25 črk abecede? STALNE ZVEZE atletska abeceda PRI ŠPORTU Atletska abeceda so gibalne vaje za tehniko teka, za krepitev in raztezanje mišic. ● Najbolj nas je mučila atletska abeceda, učili smo se tekaške tehnike. Morsejeva abeceda Morsejeva abeceda je nabor črk, števk in ločil, pri katerem je vsak od teh znakov izražen s kombinacijo pik in črt v zapisu, kratkih in daljših zvočnih signalov ali svetlobnih utripov. ● Ko se naučite Morsejeve abecede, lahko pošljete najrazličnejša skrivna sporočila z udarjanjem dveh žlic, s trkanjem po mizi ali z utripanjem z žepno svetilko. notna abeceda PRI GLASBENI UMETNOSTI Notna abeceda ali tonska abeceda je dogovorjeno zaporedje črk, s katerimi so poimenovani toni v tonski lestvici. ● Glasbeniki tonov ne poimenujejo samo s solmizacijskimi zlogi, temveč tudi z notno abecedo: c, d, e, f, g, a, h, c. tonska abeceda PRI GLASBENI UMETNOSTI Tonska abeceda ali notna abeceda je dogovorjeno zaporedje črk, s katerimi so poimenovani toni v tonski lestvici. ● Pesem preberi tudi s tonsko abecedo in jo nato zapoj. abecedni pridevnik Abecedni je ta, ki je v zvezi z abecedo. ● Prepiši besede žabji, žabec, žemlja, žogast, živ, žulj, župan v pravilnem abecednem zapovrstju. ● Zloži knjige na polico po abecednem redu. ali veznik Ali povezuje besede ali stavke in pomeni možnost izbora. ● Prijateljem v pozdrav lahko tudi pomaham ali jih pozdravim z živio, zdravo. ● Rastline se razvijejo iz semen ali delov rastline. ● Mala uharica živi v iglastem ali mešanem gozdu. ● Če se že zgodi, da se nam spahuje ali kolca, damo roko pred usta in se lepo opravičimo. anketa samostalnik 1. Anketa je postopek zbiranja podatkov ali mnenj o določeni temi s spraševanjem udeležencev. ● Miha je med sošolci opravil anketo o hišnih ljubljenčkih. ● V anketi so 80 ljudi vprašali, kje so preživeli lanske počitnice. 2. Anketa je list z vprašanji, s katerimi zbiramo podatke ali mnenja o določeni temi. ● Preden začnemo sestavljati anketo, moramo vedeti, komu je namenjena in kaj želimo z odgovori anketirancev izvedeti. anticiklon samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Anticiklon je območje, kjer je zračni tlak visok, zrak v njem pa se spušča. ● Veter piha zaradi razlike v tlakih od anticiklona proti ciklonu. ● Anticiklon je območje visokega zračnega tlaka, kjer se hladen zrak spušča. apnenčast pridevnik PRI DRUŽBI Apnenčast je tak, ki je iz apnenca, kamnine, ki nastane z usedanjem in nalaganjem lupin odmrlih živali v morju. ● Izpod stropa jame se je spuščalo nekaj skupin drobnih apnenčastih kapnikov. ● Po tleh jame se je delala apnenčasta siga, ki je bila nakodrana. apnenec samostalnik PRI DRUŽBI Apnenec je kamnina, ki nastane z usedanjem in nalaganjem lupin odmrlih živali v morju. ● Kapniki so v glavnem zgrajeni iz apnenca. ● Voda raztaplja apnenec. ● Ker je apnenec pri nas zelo razširjen, bodo jamarji verjetno odkrili še veliko novih jam. apno samostalnik Apno je bela snov, ki jo pridobivamo z žganjem apnenca, kamnine, ki nastane z usedanjem in nalaganjem lupin odmrlih živali v morju. ● Nekoč so bile hiše nizke, z majhnimi okni, grajene iz ilovice, prebeljene z apnom in pokrite s slamo. ● Apnenec je kamnina, iz katere se pridobiva apno. 8 arhitekt samostalnik Arhitekt je oseba, ki načrtuje in oblikuje prostor, v katerem bivamo in delujemo. ● Arhitekt si predstavlja, kakšna bi bila stavba, in naredi arhitekturni načrt. ● Arhitekt lahko naredi maketo, da pokaže, kako si je zamislil stavbo in njeno okolico. ● Načrte za Narodno in univerzitetno knjižnico je naredil arhitekt Jože Plečnik. arhitektka samostalnik Arhitektka je ženska, ki načrtuje in oblikuje prostor, v katerem bivamo in delujemo. ● Arhitektka si predstavlja, kakšna bi bila stavba, naredi skice in včasih tudi maketo. arhitektura samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Arhitektura je znanost ali umetnost, ki se ukvarja z načrtovanjem in oblikovanjem prostora, v katerem bivamo in delujemo. ● Več sto let nazaj so bile v arhitekturi moderne simetrične oblike. arhiv samostalnik Arhiv je zbirka listin in dokumentov, ki jih potrebujemo za proučevanje zgodovine, ali ustanova, ki tako zbirko vzdržuje. ● Gradivo v arhivih je po navadi urejeno v posebej označenih škatlah. ● Ostanke iz preteklosti hranimo v knjižnicah, muzejih, arhivu in na terenu. astronavt samostalnik Astronavt je oseba, ki je dejavna pri poletih v vesolje. ● poleti astronavtov ● Astronavt v vesolju občuti manjšo silo teže. ● Danes rakete na Luno ne vozijo astronavtov, ampak samo avtomatske fotoaparate in majhne robote. ● Astronavti, ki so obiskali Luno, so morali s seboj prinesti hrano in pijačo, pa tudi zrak. astronavtka samostalnik Astronavtka je ženska, ki je dejavna pri poletih v vesolje. ● Ameriška astronavtka s slovenskimi koreninami Sunita Williams je poletela v vesolje. atletika samostalnik PRI ŠPORTU Atletika je šport, ki ga sestavljajo različne vrste hoje, teka, skokov in metov. ● Učenci so na športnem dnevu tekmovali v atletiki, in sicer v teku na 60 m in 600 m, metali so žogico ter skakali v daljino in višino. atmosfera samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Atmosfera ali ozračje je plast zraka, ki obdaja Zemljo. ● Tovarne spuščajo v atmosfero veliko dima in plinov. avto samostalnik Avto je cestno motorno vozilo s štirimi kolesi. ● dirkalni, osebni avto ● gasilni, policijski, rešilni avto ● voziti se z avtom ● V avtu sedimo pripeti v otroškem varnostnem sedežu. ● Z avtom je potovalo šest potnikov. ● Dedek je opravil vozniški izpit, tako da sva z avtom prepotovala precejšen del Slovenije. avtoportret samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Avtoportret je slika, risba, grafika ali kip, s katerim avtor upodobi samega sebe. ● Na velik list papirja je Luka naslikal svoj avtoportret. babica samostalnik Babica ali stara mama je mamina ali očetova mama. ● babica in dedek ● Babica pripoveduje vnučkom pravljico. ● Poleti sem bil na počitnicah pri babici. babičin pridevnik Babičin je tak, ki pripada babici, je od babice. ● Odprl sem babičino skrinjo in našel klobuk. ● Babičino darilo je bil pulover. baker samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Baker je kovina rdečkaste barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko. ● Prvi denar je nastal, ko so za plačevanje začeli tehtati kose zlata, srebra in bakra. ● Žice so pogosto narejene iz bakra, ki je kovina in dobro prevaja električni tok. 9 bakrov pridevnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Bakrov je tak, ki je iz bakra. ● Fibule so večinoma izdelovali iz brona oziroma iz bakrovih zlitin, in sicer tako, da so jih vlivali v kalup. ● Večina bakrovih rud ne vsebuje več kot 1 % bakra. balet samostalnik 1. PRI GLASBENI UMETNOSTI Balet je umetnost, pri kateri je zgodba predstavljena s plesom in glasbo. ● Pomembno vlogo za razvoj baleta ima prva plesna akademija v Parizu, ustanovljena leta 1661. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI Balet je plesna in glasbena predstava. ● V baletu nastopajo plesalci in orkester. ● Skladatelj Peter Iljič Čajkovski je poleg Labodjega jezera ustvaril še dva baleta, Trnuljčico ter Hrestača. baletka samostalnik Baletka je ženska, ki pleše balet. ● Baletke in baletniki plešejo na glasbo, ki jo praviloma izvaja orkester. baletnik samostalnik Baletnik je oseba, ki pleše balet. ● Baletniki prve plesne akademije so bili plemiči in poklicni plesalci, v dvornem baletu je plesal tudi Ludvik XIV. balon samostalnik 1. Balon je s plinom ali toplim zrakom napolnjena velika vreča, lažja od zraka, ki potuje po zraku in v košari prenaša potnike. ● poleteti z balonom ● Prvi poleti so se začeli že pred dobrimi 200 leti s pomočjo toplozračnih balonov. 2. Balon je predmet iz tanke gume, ki se poveča, ko vanj pihamo. ● moder, rdeč, rumen balon ● napihnjen balon ● vodni balon ● Balona sta počila. ● Balon vrzi v zrak in opazuj, kaj se zgodi. banka samostalnik Banka je ustanova, ki hrani, posoja in obrestuje denar svojih strank. ● iti na banko ● Denar smo vložili v banko. ● V mestu so banka, manjša tržnica s sadjem in z zelenjavo ter trgovina z živili. ● Preostanek denarja za nakup stanovanja so si kot kredit izposodili na banki. bankovec samostalnik Bankovec je papirnati denar. ● Denar je lahko v obliki bankovcev ali kovancev. ● V vsak bankovec sta vdelana vodni žig in varnostna nitka, ki preprečujeta ponarejanje denarja. ● Kadar plačujemo s kovanci ali bankovci, plačujemo z gotovino. barometer samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Barometer je naprava za merjenje zračnega tlaka. ● Barometer ima ob številčnici narisane simbole za vreme. ● Zračni tlak merimo z barometrom in ga izrazimo v milibarih. bas samostalnik 1. PRI GLASBENI UMETNOSTI Bas je najnižji moški glas. ● Bas je zelo nizek in debel glas, ki ga pojejo moški, basisti. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI Bas ali kontrabas je veliko godalo s štirimi ali petimi strunami, ki daje najnižje tone. ● V orkestru igra na bas. STALNE ZVEZE lončeni bas PRI GLASBENI UMETNOSTI Lončeni bas je ljudsko glasbilo iz glinastega lonca s palico, ki ima čez odprtino napet živalski mehur. ● Na lončeni bas igramo tako, da namočimo prste (palec, kazalec in sredinec) v vodo in nato drgnemo po palici. bat samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Bat je del naprave ali pripomočka, ki se premika v cevi in potiska ali stiska snov v njej. ● Pri potiskanju bata v brizgo se zraku zmanjša prostornina in poveča gostota. ● Povleci bat in napolni brizgo z zrakom. ● Pri potiskanju bata v tlačilki navzdol se zrak v njej stiska, stisnjen vstopi iz tlačilke v cev, nato po cevi potuje v predmet, ki ga želimo napolniti z zrakom. 10 beljakovina samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Beljakovine so snovi v živalskih in rastlinskih celicah, ki so potrebne za obnovo in rast telesa. ● Beljakovine gradijo naše celice in so snovi, ki so pomembne za delovanje naših organov. ● Veliko beljakovin je v mesu in mesnih izdelkih, mleku in mlečnih izdelkih, ribah, jajcih in stročnicah. beseda samostalnik Beseda je enota iz glasov, ki se v ustreznih oblikah in postavljena v ustrezno zaporedje uporablja za izražanje v jeziku. ● ključne, prave besede ● napisati, pisati, vpisati besede ● V besedilu poišči besede s širšim pomenom in besede z ožjim pomenom. ● Z besedo prosim izrekam prošnjo, z besedo hvala pa zahvalo. ● Poved je zaključena enota iz smiselno povezanih besed. FRAZEMI Beseda ni konj. Beseda ni konj pomeni, da reči, vprašati ali prositi kaj še ni nič hudega. ● Prosil sem še za tretjo kepico sladoleda. Beseda ni konj. besede komu kar vrejo iz ust ali besede komu kar vrejo z jezika Če besede komu kar vrejo iz ust, pomeni, da veliko in z lahkoto govori. ● Je zabavno dekle, polna energije, besede ji kar vrejo iz ust. besede zletijo iz ust komu Če komu zletijo besede iz ust, pomeni, da hitro in nepričakovano kaj reče. ● Žal mi je, da sem to rekla. Besede so mi kar zletele iz ust. biti mož beseda Če je kdo mož beseda, pomeni, da vedno naredi, kar obljubi. ● Moj prijatelj je mož beseda; zaupam mu, ker izpolni vsako obljubo. Lepa beseda lepo mesto najde. Lepa beseda lepo mesto najde pomeni, da s prijaznostjo veliko dosežemo. ● Bodimo prijazni. Lepa beseda lepo mesto najde. požreti besedo Če kdo požre besedo, pomeni, da ne izpolni svoje obljube. ● Obljubila si, da bomo šli na izlet, a si spet požrla besedo! beseden pridevnik Besedni je ta, ki je v zvezi z besedami. ● Besedilo najprej preberi, nato pa ga ritmično izgovarjaj in pri tem upoštevaj besedne poudarke. ● Katere načine sporazumevanja poleg besednega še poznaš? STALNE ZVEZE besedna družina PRI SLOVENŠČINI Besedna družina je skupina po izvoru povezanih besed z istim korenom in navadno zbližanim pomenom. ● Besede pismo, pisalo, pisatelj, pisarna imajo koren -pis-, zato spadajo v isto besedno družino. ● Oblikuj besedilo z besedami iz besedne družine s korenom -bol-. besedna zveza PRI SLOVENŠČINI Besedna zveza je zveza dveh ali več besed. ● Pri tvorjenju opisa ne smeš ponavljati istih besed oz. besednih zvez. ● Besedne zveze uporabi v povedih. besedni zaklad PRI SLOVENŠČINI Besedni zaklad so (vse) besede določenega jezika, zlasti kadar jih kdo pozna. ● Ko je čas, da gredo otroci v šolo, nekateri že tekoče govorijo in imajo bogat besedni zaklad. ● Skozi igre spoznava posamezne črke in glasove, si bogati besedni zaklad, povezuje posamezne črke s predmeti ter sestavlja stavke. besedilo samostalnik 1. Besedilo so misli, ki so izražene z besedami. ● Ste razumeli besedilo? ● Besedilo berite v parih. ● V besedilu poišči imena in priimke oseb, imena krajev in imena živali. 2. Besedilo je del strani v knjigi, časopisu ali reviji, ki je napisan z besedami. ● V otroških knjigah je po navadi manj besedila in več slik. ● Fotografije in ilustracije dopolnjujejo besedilo. 11 3. Besedilo so besede, ki se pojejo na melodijo pesmi. ● Izmisli si melodijo za besedilo uspavanke. ● Besedilo za opero se imenuje libreto. ● Avtor besedila je France Prešeren, avtor melodije pa Stanko Premrl. bežati glagol 1. Bežati pomeni hitro se umikati pred nevarnostjo. ● Srne so bežale pred točo. ● Paglavci sami iščejo hrano in bežijo pred plenilci. ● Otroci so bežali, kar so jih nesle noge. 2. Bežati pomeni hitro se premikati. ● Sedijo v vlaku in gledajo skozi okno, kako bežijo mimo hiše in drevesa. 3. ČUSTVENO OBARVANO Bežati pomeni hitro minevati. ● dnevi, leta, ure bežijo ● Tedni hitro bežijo. bitje samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Bitje je to, kar živi, kot na primer človek ali druga žival, rastlina, gliva in bakterija. ● Vsa živa bitja so zgrajena iz celic. ● Mikroorganizmi so majhna bitja, ki jih s prostim očesom ne vidimo. ● Bitja, ki živijo v mrzlih krajih, so običajno bolj čokata in imajo gostejšo dlako. 2. Bitje je to, kar živi v pravljicah, zgodbah in mitih, kot na primer vila, samorog in čarovnik. ● V mnogih slovenskih ljudskih pravljicah nastopajo bajeslovna bitja – zmaji. ● Mušnica je kot simbol življenja povezana z raznimi nadnaravnimi bitji, kot so palčki ali škrati, ki bivajo v njej ali pod njenim klobukom. bivališče samostalnik Bivališče je prostor, kjer človek ali žival živi, ker ima tam svoj dom. ● Bivališča po svetu so različna, povsod pa varujejo ljudi pred soncem in dežjem, mrazom in vročino. ● Sprva so ljudje bivališča gradili na vzpetinah ob rekah ali potokih. ● Tople noči in prvi spomladanski dež zvabijo žabe, da se iz zimskih bivališč selijo v ribnike in tam odlagajo svoje mreste. bivati glagol 1. Bivati pomeni živeti tam, kjer ima človek ali žival svoj dom. ● Najlepše je, ko se v prostoru, kjer bivamo, počutimo dobro. ● Pred nastankom naselij so se naši predniki pogosto selili. Bivali so v preprostih bivališčih. 2. Bivati pomeni obstajati ali biti prisoten v določenem času in prostoru. ● Da bi lažje razumel, kako dolgo časa so dinozavri bivali na svetu, si predstavljaj, da je mogočno rimsko cesarstvo od nastanka do propada trajalo le 5 sekund. ● Je reka, je most. Je sonce, je gozd. Vse biva in je. blago samostalnik 1. Blago je material za šivanje, ki nastane s tkanjem ali pletenjem. ● bombažno, svileno, volneno blago ● Lutka marioneta je izdelana iz lipovega lesa, blaga in vrvice. ● Šivilje iz krojenih kosov blaga s šivanjem sestavijo oblačilo. ● Namesto plastičnih vrečk uporabljamo vrečke iz blaga za večkratno uporabo. 2. Blago je to, kar se prodaja. ● Na stojnicah lahko kupimo najrazličnejše blago: sadje, zelenjavo, cvetje, oblačila. ● Velike tovorne ladje prevažajo blago po vsem svetu. STALNE ZVEZE ljudsko blago PRI SLOVENŠČINI Ljudsko blago so pesmi, zgodbe in druge stvaritve ljudske ustvarjalnosti. ● Ljudske pesmi so popisovali skladatelji in zbiralci ljudskega blaga. ● V knjigi je zbrano ljudsko blago, ki je nastajalo skozi stoletja. bled pridevnik 1. Bled je tak, ki nima naravne ali zdrave barve. ● bled obraz ● V bleda lica se mu je vrnila zdrava barva. ● Bleda si videti in jutranji zrak ti bo dobro del. 2. Bled je tak, ki nima močnega sijaja ali izrazite barve. ● Bleda svetloba je v visoki steni ustvarila podobo ženskega obraza. ● Nad Julijci je vstajala bleda luna. ● Deklica je slikala z gosto belo tempero, ki jo je nekoliko obarvala z bledo zeleno. FRAZEMI bled kot stena ali bled kot kreda 12 Bled kot stena je tak, ki je izrazito brez naravne in zdrave barve na obrazu. ● Od strahu je bil bled kot stena. ● Niti sanjalo se ji ni, da je od šoka bleda kot kreda. bledenje samostalnik Bledenje je izgubljanje sijaja ali barve. ● Sončna svetloba je povzročila bledenje barve. ● Škodljivca sesata rastlinske sokove, s tem pa povzročata bledenje listov. bledeti glagol 1. Bledeti pomeni izgubljati naravno ali zdravo barvo. ● Njegov temni obraz je počasi bledel. 2. Bledeti pomeni izgubljati sijaj ali barvo. ● Žal slike zelo bledijo, da barv in podob skoraj ni videti. ● Pomanjkanje hranil je lahko vzrok, da listi rastlin bledijo in slabo rastejo. 3. ČUSTVENO OBARVANO Bledeti pomeni postajati manj opazen ali izrazit. ● spomin bledi ● Grenki spomini bledijo, svetli in veseli pa ostajajo. blizu prislov 1. Blizu pomeni v bližini, ne daleč. ● čisto blizu ● od blizu si ogledati kaj ● Čisto od blizu je strmel v obraz okrogle lune, ki se mu je prijazno smehljala. ● Hodili so ga gledat od blizu in daleč, tako da je v trenutku postal največja znamenitost mesta. 2. Blizu pomeni, da se bo kmalu zgodilo. ● Rešitev skupine je bila blizu. 3. Blizu pomeni, da koga ali kaj dobro poznamo in smo z njim čustveno povezani. ● Prvošolcu je blizu skrivnostni svet dinozavrov. ● Zaupajte svoje težave odrasli osebi, ki vam je blizu in ji verjamete. ● Tikanje med sorodniki in prijatelji pomeni, da so si zelo blizu. bližina samostalnik 1. Bližina je majhna krajevna oddaljenost. ● Najbolj so svojo podobo spremenila podeželska naselja v bližini mest. ● Pozanimaj se, ali kje v tvoji bližini deluje komorna vokalna skupina. ● Bili smo v bližini, pa smo se malo oglasili. ● Ko slonji mladiči odrastejo, družino zapustijo in živijo sami ali v čredi v bližini družine. 2. Bližina je majhna časovna oddaljenost. ● Poletno vzdušje je napovedovalo bližino počitnic. 3. Bližina je čustvena povezanost dveh ali več oseb. ● Dojenček ne sesa pri svoji mamici tako blaženo samo zato, da si poteši lakoto, temveč zato, ker poteši svojo potrebo po bližini, toplini in nežnosti. boben samostalnik 1. PRI GLASBENI UMETNOSTI Boben je tolkalo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto opno. ● mali, veliki boben ● V glasbeni šoli se učim igrati na bobne, ki spadajo v skupino tolkal. ● V mestu sem videla odlične tolkalce, ki so igrali na afriške bobne. 2. Boben je temu tolkalu podoben del stroja ali naprave, ki se vrti. ● Zaradi temperature vode in vrtenja v bobnu se volnena vlakna zaradi luskaste površine med seboj sprimejo. ● V bobnu je bil pomivalni prašek. FRAZEMI sit kot boben Sit kot boben je tak, ki je zelo ali popolnoma sit. ● »Ali si sit?« »Sit kot boben,« je odvrnil. bog samostalnik 1. Bog je po krščanski, judovski in islamski veri vrhovno bitje, ki je ustvarilo svet in spremlja, usmerja življenje v njem. ● Nekateri verjamejo, da bog pretehta dobra in slaba ravnanja človeka. ● Dobri ljudje gredo v nebesa k bogu, slabi pa v pekel. 2. Bog je v nekaterih religijah bitje, ki spremlja, usmerja obstoj in delovanje dela sveta. ● grški, rimski bogovi ● Egipčani so verjeli, da njihov sončni bog Ra vsak dan potuje s svojo ladjo po nebu od vzhoda do zahoda. ● Trstenkam rečemo tudi Panova piščal po grškem bogu Panu. ● Perun je slovanski bog groma in strele. FRAZEMI bog daj zdravje Bog daj zdravje rečemo, ko izražamo dobre želje. ● Bog ti daj zdravje! 13 bog ne daj Bog ne daj rečemo, ko izražamo svarilo ali opozorilo. ● Bog ne daj, samo tega ne! bog ve Bog ve rečemo, ko izražamo strah ali dvom. ● Bog ve, ali je vse to res. hvala bogu Hvala bogu rečemo, ko izražamo hvaležnost ali zadovoljstvo. ● Hvala bogu da se je vse dobro končalo! ljubi bog Ljubi bog rečemo, ko izražamo začudenje ali navdušenje. ● Ljubi bog, ali je to mogoče? moj bog ali o moj bog Moj bog rečemo, ko izražamo strah ali dvom. ● Moj bog, kaj bo iz tega? stati kot lipov bog Če kdo stoji kot lipov bog, pomeni, da stoji nerodno, togo in molči. ● Kaj stojiš kot lipov bog? Premakni se! bogat pridevnik 1. Bogat je tak, ki ima veliko denarja in lastnine. ● bogata dežela ● bogat in reven ● Pojavile so se velike razlike med bivališči bogatih lastnikov tovarn in bivališči delavcev. ● Ženske v bogatih družinah so se udeleževale družabnih srečanj s svojimi prijateljicami, medtem ko so ženske na kmetijah opravljale kmečka in gospodinjska dela. 2. Bogat je tak, ki ima veliko določene stvari. ● bogat program ● bogata domišljija ● Slovenija je dežela, bogata z rastlinstvom, živalstvom ter naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. ● Predalpske pokrajine so bogate z vodo. ● Zgornja plast tal ali prst je bogata z odmrlimi ostanki rastlin in živali ter delci kamnin. 3. Bogat je tak, ki ga je veliko ali ki je veliko vreden. ● bogata nagrada ● bogata žetev ● Egipčani so v puščavah gradili velike kamnite piramide, v katerih so bile grobnice faraonov. Mnoge so se kot bogata dediščina ohranile do danes. ● Slovenska filharmonija je koncertna ustanova z dolgo in bogato glasbeno tradicijo. ● Taščica živi v gozdovih z bogato podrastjo, v parkih in vrtovih. bogataš samostalnik Bogataš je zelo bogata oseba. ● V kovance so bile vtisnjene podobe živali, božanstev, vladarjev ali bogatašev. ● Med pomembnejše meščane so sodili bogataši, advokati, trgovci pa tudi obrtniki. bolan pridevnik 1. Bolan je tak, ki ima krajši ali daljši čas kako bolezen, se slabo počuti. ● bolan človek, otrok ● bolna mati ● bolna žival ● Moj prijatelj Primož je bolan. ● Želim postati živinozdravnica, saj bi rada pomagala bolnim živalim. 2. Bolan je tak, ki kaže na prisotnost bolezni ali poškodbe. ● S svedrom zobozdravnik odstrani bolni del zoba. ● Položila je psičku obkladek na bolno taco. bolečina samostalnik 1. Bolečina je neprijeten občutek v telesu, ki ga povzroča bolezen, poškodba ali udarec. ● Kadar zbolimo, se slabo počutimo, utrujeni smo in imamo bolečine. ● S kožo zaznavamo dotik, pritisk, bolečino in toploto. ● V levi roki je začutil bolečino. 2. Bolečina je občutek trpljenja, ki ga povzročajo neprimerno, krivično ravnanje, izguba bližnjega ali neugodne okoliščine. ● Samota ga ni več pomirjala, temveč mu je povzročala bolečine. ● Zaradi krivice v prsih začutim topo bolečino. boleti glagol 1. Boleti pomeni povzročati ali čutiti bolečine, navadno zaradi bolezni, poškodbe ali udarca. ● glava, grlo, noga, trebuh, zob boli ● hudo, močno, preveč, zelo boleti ● Jaka zelo boli zob. ● Marko je dobil visoko vročino in bolelo ga je grlo. 14 ● Glava ga je začela nevzdržno boleti. 2. Boleti pomeni trpeti zaradi neprimernega, krivičnega ravnanja, izgube bližnjega ali neugodnih okoliščin. ● Nikoli več ne bo imela nikogar tako rada! Ker tako zelo boli, potem ko umrejo! ● Boli me, ker vem, da se prijateljica laže. ● Še nikoli nisem bila tako ponižana. Boli me, ker se tako obnašajo. bolezen samostalnik Bolezen je nepravilnost, motnja v delovanju telesa, ki se navadno kaže z bolečinami in slabim počutjem. ● nalezljiva bolezen ● povzročati bolezni ● povzročitelj bolezni ● Veliko bolezni lahko preprečimo z rednim in natančnim umivanjem rok. ● Pretirano sončenje povečuje možnost razvoja kožnih bolezni. ● S cepljenjem se lahko zaščitimo pred nekaterimi povzročitelji bolezni. STALNE ZVEZE sladkorna bolezen PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Sladkorna bolezen je bolezen, pri kateri je zaradi motenj pri pretvarjanju sladkorjev in podobnih snovi v energijo trajno povečana količina sladkorja v krvi. ● Ne smem jesti sladkih jedi, saj imam sladkorno bolezen. ● Pogostost sladkorne bolezni narašča, še posebej pri predšolskih otrocih. morska bolezen Morska bolezen je slabost ali neprijeten občutek v telesu, ki ga povzroča gibanje. Morsko bolezen navadno občutimo pri vožnji s plovili. ● Zaradi velikanskih valov je dobil morsko bolezen. bolnišnica samostalnik Bolnišnica je ustanova, v kateri zdravijo bolnike z resnejšimi boleznimi ali hujšimi poškodbami. ● odpeljati v bolnišnico ● ležati, ostati v bolnišnici ● Petrov ata je hudo zbolel, zato je moral v bolnišnico. ● Včeraj me je v bolnišnici obiskala naša učiteljica. ● Moj očka je zdravnik in gre vsak dan v službo v bolnišnico. bonton samostalnik Bonton so pravila, ki določajo, kako se primerno in lepo vedemo v različnih družbenih položajih. ● Bonton določa tudi, kako uporabljamo jedilni pribor pri jedi. ● Nekatere besede iz bontona so prosim, hvala, oprostite in izvolite. ● Pravila lepega vedenja ali bonton določajo, da smo do ljudi prijazni in gostoljubni. braniti glagol 1. Braniti pomeni zagotavljati komu ali čemu zaščito, da ne bi bil prizadet, uničen ali zavzet ob napadu. ● Zlati hrček je samotar in svoje domovanje brani z vsemi močmi, zato je lahko v kletki le ena žival. ● Pred turško nevarnostjo se je graščak branil z gradu, meščani so se zaprli za mestno obzidje. ● Če smo zdravi, se telo lahko brani pred mikrobi, ki povzročajo bolezni. 2. Braniti koga pomeni trditi, da česa ni naredili narobe. ● Braniš ga, čeprav se je izkazalo, da ti nikoli ne pomaga? 3. Braniti se pomeni ne hoteti (delati) česa. ● Dajte mi mir! Kaj pa naj počnem v trgovini?« se je branil. ● Odločno se je branila, da si ne bo umila zob. brat samostalnik Če imajo starši več otrok, je otrok moškega spola drugim otrokom teh staršev brat. ● mlajši, starejši brat ● brat in sestra ● To je moj brat. ● Moj starejši brat ima zelo rad živali, še posebno ptice. ● S starši, z dvema bratoma, babico in dedkom živim na vasi. brati glagol 1. Brati pomeni razpoznavati črke, jih povezovati v besede in takó razumevati napisane besede ali besedilo. ● brati časopis, knjigo, revijo, strip ● brati razločno ● brati in pisati ● Rad berem. ● Beri navodila in potuj s prstom po mreži. ● Berem zanimivosti o astronavtih. 2. Brati pomeni razumevati znake. 15 ● brati grafe, zemljevide ● Naučil se je brati in pisati note ter igrati na klavir. 3. Brati pomeni ugotavljati misli ali čustva. ● Povedati mi moraš, ker ne znam brati misli. ● Z obraza sem mu brala olajšanje. bratranec samostalnik Bratranec je stričev ali tetin sin. ● bratranec in sestrična ● To je moj bratranec. STALNE ZVEZE mrzli bratranec Mrzli bratranec je sin materinega ali očetovega bratranca ali sestrične. ● Moja mami ima v Nemčiji mrzlega bratranca, teto in strica. breg samostalnik 1. Breg je pas zemlje ob vodi. ● desni, levi, nasprotni breg ● rečni breg ● breg jezera ● Drevesa rastejo na desnem bregu reke. ● Reke ob večji količini padavin prestopijo bregove in poplavljajo. ● Priplavala je k bregu. 2. Breg je nagnjeno, strmo območje. ● strm breg ● kotaliti se po bregu ● V bregu se pasejo krave. ● Sneg je pobelil breg. FRAZEMI imeti nekaj za bregom Če ima kdo nekaj za bregom, pomeni, da nekaj skriva ali namerava skrivaj, zvijačno nekaj narediti. ● Stavim, da imata nekaj za bregom! reka prestopi bregove Če reka prestopi bregove, pomeni, da se zliva čez rob in poplavlja površine okoli nje. ● Reka je prestopila bregove in se razlila po polju. ● Reke imajo počasen tok in majhen strmec, ker tečejo po širokih ravninah; pogosto ob večji količini padavin reke prestopijo bregove in poplavljajo. breme samostalnik 1. Breme je težek predmet, ki se nosi ali dviga. ● Čim težje je breme, tem hitrejše je gibanje padala. ● S pomočjo gibljivega škripca lažje dvignemo breme. 2. Breme je težava ali skrb. ● Breme zaradi napovedanega preverjanja znanja je bilo težko, a se ni pritoževal. brenkalo samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Brenkala so glasbila s strunami, na katera igramo takó, da nanje brenkamo. ● Brenkala so na primer harfa, kitara in citre. ● Na brenkala brenkamo s prsti ali s trzalico. brezposeln pridevnik Brezposeln je tak, ki je brez dela, za katero se prejema plačilo. ● V skupino ljudi, ki so v nevarnosti, da se znajdejo v revščini, spadajo brezposelne osebe, invalidi in starejši z nizkimi pokojninami. brezposelnost samostalnik Brezposelnost je stanje človeka, da je brez dela, za katero se prejema plačilo. ● Revščino največkrat povzroči izguba službe, torej brezposelnost. ● Na gmotni položaj posameznika ali družine vplivajo nizke plače, brezposelnost, nizke pokojnine ali nizka socialna pomoč države. brezvetrje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Brezvetrje je stanje ozračja brez vetra. ● Perilo se hitreje kot v brezvetrju suši v vetrovnem vremenu, saj veter sproti odnaša vlažen zrak. ● Območja brezvetrja najdemo med 30 in 35 stopinjami geografske širine. ● Na Beaufortovi lestvici stopnja nič pomeni brezvetrje, najvišja stopnja pa orkan. briti glagol 1. Briti pomeni odstranjevati dlake ali lase tik ob koži. ● briti brado, lase ● Imel je brado, ker se nikoli ni bril. 2. Briti pomeni pihati tako, da se čuti hud ali močan mraz. ● Bilo je pozimi in burja je brila na vso moč. ● Fijuuuu, kako brije okrog ušes! 16 FRAZEMI briti norce iz koga Če kdo brije norce iz koga, pomeni, da se iz koga norčuje ali ga draži. ● Težko prenašam, kadar iz mene brijejo norce ● Včasih sem prepričana, da me naravnost izziva, naj brijem norce iz njega. brivnik samostalnik Brivnik je naprava za odstranjevanje dlak ali las tik ob koži. ● električni brivnik ● Paziti moramo, da bo rezilo brivnika čisto ter da bo koža čista in suha, saj je tako verjetnost za razdraženo kožo manjša. brlog samostalnik 1. Brlog je bivališče živali, zlasti v luknji ali pod zemljo. ● Vidra skoti mlade v brlogu, ki ga običajno napravi pod koreninami dreves ob vodi. ● Sneg zadržuje toploto zemlje, zato zasnežene rastline ne zmrznejo, mnoge živali, kot so rovke, miši in zajci, pa si kopljejo rove in brloge pod snegom. 2. ČUSTVENO OBARVANO Brlog je manjše skromno in navadno manj urejeno stanovanje ali prostor. ● Pozdravil je sestrinega fanta, ko nas je ta spustil v svoj študentski brlog. brv samostalnik Brv je manjši, ožji most za pešce in kolesarje. ● Nekatere hiše so z visečimi brvmi povezane med seboj, do drugih vodijo strme stopnice. ● Pot nas je vodila ob reki navzgor in prek brvi čez potoček, ki se je ravno pridružil živahni rečici. cel pridevnik 1. Cel je tak, ki ni razdeljen na dele. ● cel kolač ● cela torta ● Premice ne moremo narisati cele, narišemo le del premice. 2. Cel je tak, ki ni poškodovan. ● Glavno je, da smo živi in celi. 3. Cel je tak, ki zajema poln obseg ali polno količino česa. ● celo leto ● Prejšnjo soboto je cel dan deževalo. ● Ne pišite celih povedi, ampak le bistvene podatke. 4. ČUSTVENO OBARVANO Cel rečemo, ko želimo poudariti večjo količino česa. ● Celi dve uri smo igrali med dvema ognjema. ● Lahko ti priporočim cel kup odličnih knjig. FRAZEMI da bo volk sit in koza cela Da bo volk sit in koza cela pomeni takó, da bo prav za vse, da ne bo nihče prikrajšan. ● Odločili so se, da bodo žrebanje ponovili, da bo volk sit in koza cela. celica samostalnik 1. Celica je majhen zaprt prostor. ● Prostor, osvetljen z eno samo žarnico na stropu, je videti kot jetniška celica. ● Zunanji bloki piramide in bloki okoli pogrebnih celic so bili natančno klesani. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Celica je osnovna enota organizma. ● rastlinska, živalska celica ● Človeško telo je zgrajeno iz različnih celic, ki sestavljajo tkiva, tkiva pa sestavljajo organe. ● Ali so vse celice po obliki in delovanju enake? ● Za spočetje človeškega bitja je potrebna združitev moške in ženske spolne celice. ● V celicah potekajo procesi, pri katerih se sprošča energija, shranjena v hrani. celina samostalnik PRI DRUŽBI Celina ali kontinent je vsak od sedmih velikih delov kopnega na Zemlji. Celine so Evropa, Azija, Afrika, Severna Amerika, Južna Amerika, Avstralija in Antarktika. ● Zemeljska skorja je sestavljena iz velikih trdnih plošč; te nosijo oceane in celine. celinka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Celinka je nota, ki je po trajanju enakovredna dvema polovinkama ali štirim četrtinkam. ● Celinka v četrtinskem taktu traja štiri dobe, polovinka dve dobi, četrtinka eno dobo. ● Učenci s prsti nakazujejo različno dolge skoke zajčka – četrtinke, polovinke, celinke. celota samostalnik Celota je to, kar ima vse dele. ● deli celote ● Celoto smo razdelili na tri enake dele. ● Ulomek nam pove, na koliko enakih delov je razdeljena celota. 17 STALNE ZVEZE v celoti V celoti pomeni takó, da nič ne manjka ali ničesar ne izpustimo. ● narediti v celoti ● Dvorana je bila v celoti prepleskana na belo. ● Nalogo sem rešil v celoti. cena samostalnik Cena je v denarju izražena vrednost izdelka, pridelka ali storitve. ● Ceno lahko zapišemo v evrih in centih ali v evrih z decimalno vejico. ● Cena vstopnice za odrasle je 8 €, za otroke do 14. leta je cena 4,50 €. ● Z nakupovalnim seznamom se odpravi v trgovino in zapiši cene izdelkov s seznama. cenik samostalnik Cenik je seznam cen izdelkov ali storitev. ● V pekarni si je ogledal cenik čokoladnih, lešnikovih, orehovih in mandljevih piškotov, ki je visel na steni nad prodajnim pultom. cent samostalnik Cent je vrednost, ki znaša eno stotino evra ali katere druge denarne enote. ● Kilogram limon stane 85 centov. ● Ko ceno zapišemo s številko, so evri in centi ločeni z decimalno vejico. center samostalnik 1. Center ali središče je kraj, ki je v osrednjem ali glavnem delu česa. ● Zaradi močnega onesnaženja zraka mesta omejujejo promet v centru mesta. 2. Center ali središče je navadno večji kraj ali prostor, ki je posebej namenjen za kakšno dejavnost. ● kulturni center ● nakupovalni center ● športni, smučarski center ● Ob reki so številni kampi in centri za rafting. ● Zaposlen je v centru za ravnanje z odpadki. 3. Center ali središče je najpomembnejši del česa. ● Rad je v centru pozornosti. 4. PRI ŠPORTU Center je srednji igralec pri napadu. ● Bil je eden izmed najboljših centrov, ki so kdajkoli igrali košarko. cerkev samostalnik 1. Cerkev je stavba za verske obrede krščanskih vernikov. ● Sredi vasi stoji stoletna lipa in ob njej cerkev. ● Šola je od cerkve oddaljena 500 m. ● Slovenski pokrajini dajejo značilno podobo številne cerkve in kapelice. 2. Cerkev je skupnost pripadnikov posamezne veje krščanske vere. ● Že v srednjem veku je za katoliško cerkev starost sedmih let veljala za starost, ko nastopi razum. ● V tem letu bo evangeličanska cerkev poskrbela za posebno izdajo svetega pisma. cerkven pridevnik Cerkveni je ta, ki je v zvezi s cerkvijo. ● cerkveni prazniki ● Oče je bil tesar, mlinar in cerkveni ključar. ● Pritrkavanje je skupinsko igranje na različno uglašene cerkvene zvonove. ● Poznamo državne (dan državnosti, dan upora proti okupatorju), cerkvene (božič, velika noč), osebne (rojstni dan) in družinske praznike. cesta samostalnik 1. Cesta je širša pot za promet z vozili. ● asfaltirana, makadamska, tlakovana cesta ● graditi ceste ● plužiti cesto ● prečkati cesto ● Kadar ni pločnika, hodimo posamezniki po levi, skupina pa po desni strani ceste. ● Na mokrih cestah nastane poledica. ● Vedno je oblečena v oblačila živih barv, zato je na cesti bolj vidna. 2. Cesta je pot. ● Opazuješ lahko mravljinčjo cesto in gledaš, kaj vse mravlje nosijo proti mravljišču. STALNE ZVEZE prednostna cesta Prednostna cesta je cesta, na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest. ● Znaki za prepovedi in omejitve so beli, po navadi z rdečo obrobo in okrogli. Izjemi sta znaka ustavi in križišče s prednostno cesto. rimska cesta PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Rimska cesta je svetel pas na nebu, kjer je vidnih veliko zvezd, ki pripadajo naši Galaksiji. 18 ● Zvezde Rimske ceste so zelo daleč, a bližje kot zvezde v drugih delih neba. ● Rimska cesta se vleče čez celotno nebo in je najsvetlejša v predelu ozvezdja Strelec, to pa zato, ker v tej smeri leži središče naše galaksije. ciklon samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Ciklon je območje, kjer je zračni tlak nizek, zrak v njem pa se dviguje. ● Ciklon, ki ga na vremenskih kartah označimo s črko C, prinaša slabo vreme z oblačnostjo in padavinami. ● Poišči podatke, kako dolgo se lahko ciklon zadržuje nad Slovenijo, od kod običajno pride in kam potuje. cilj samostalnik 1. Cilj je kraj ali predmet, do katerega hočemo priti. ● pot do cilja ● priteči v cilj ● V neznanem okolju se moramo orientirati, da vemo, kje smo in kako pridemo do cilja. 2. Cilj je predmet, v katerega streljamo. ● Strel je zgrešil cilj. 3. Cilj je to, kar hočemo doseči s prizadevanjem. ● Dosegel je svoj cilj: naučil se je voziti kolo. citre samostalnik Citre so glasbilo v obliki trapeza s strunami, na katere brenkamo z naprstnikom. ● Citrarka igra na citre. ● Citre so glasbilo s strunami, na katere se z desnico brenka, z levico pa prebira strune. cona samostalnik Cona je zaključeno območje, ki je čemu namenjeno. ● Avto lahko v mestu parkiramo na coni za parkiranje. STALNE ZVEZE industrijska cona Industrijska cona je območje v mestu, kjer se nahajajo podjetja, tovarne in druge proizvodne zmogljivosti. ● Industrijska cona se običajno oblikuje na robu naselja. cunja samostalnik 1. Cunja je kos navadno izrabljenega blaga, zlasti za brisanje, čiščenje ali zadrževanje vode. ● mokra, umazana cunja ● lutka, punčka iz cunj ● Skuto so dobili, ko se je iz sesirjenega mleka v cunjah odcedila sirotka. ● Skledo previdno postavite na zloženo kuhinjsko cunjo. 2. ČUSTVENO OBARVANO Cunje so raztrgana ali ponošena obleka. ● V takih cunjah hodi okrog. cvet samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Cvet je del rastline, iz katerega se razvije plod. ● Cvetove kamilice nabiramo za čaj. ● Začela se je pomlad in čebele že letajo s cveta na cvet. cveteti glagol 1. Cveteti pomeni delati ali imeti cvet, cvetove. ● Cvetijo prve pomladanske cvetice (zvonček, trobentica in žafran). ● Spomladi drevo zeleni in cveti. 2. ČUSTVENO OBARVANO Cveteti pomeni imeti zdrav in lep videz. ● Otroci kar cvetijo. čaplja samostalnik Čaplja je štorklji podobna močvirska ptica z daljšim vratom. ● Na sprehodu ob vodi smo videli dve čaplji. čarovnica samostalnik Čarovnica je po ljudskem verovanju ženska, ki pozna skrivnostne, nadnaravne sile in z njimi lahko vpliva na naravo ali druge ljudi. ● dobra, hudobna čarovnica ● stara čarovnica ● odgnati čarovnico ● Cerkniško jezero je poznano kot izginjajoče ali presihajoče jezero. V preteklosti so izginjanje njegove vode povezovali tudi s čarovnicami in temačnimi silami. ● Videl sem čarovnico na metli! ● Čarovnica kuha čarobni napoj. STALNE ZVEZE noč čarovnic Noč čarovnic je noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume nadnaravnih bitij in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče. ● Za noč čarovnic bo na šoli ples v maskah. 19 čas samostalnik 1. Čas je potekanje ali trajanje, ki se meri v sekundah, minutah. ● prosti čas ● Ves čas je spal. ● Že nekaj časa te čakam pred vhodom. 2. Čas je obdobje z določenimi značilnostmi. ● V starih časih otroci niso imeli barvic in flomastrov. STALNE ZVEZE letni čas Letni čas je vsako od štirih obdobij v letu, ki ga določa višina sonca na nebu in dolžina dneva. Letni časi so pomlad, poletje, jesen in zima. ● Na ekvatorju ni letnih časov, vse leto je vroče. časoven pridevnik Časovni je ta, ki je v zvezi s časom. ● časovna enota ● časovno obdobje ● Dogodki si sledijo v časovnem zaporedju. ● Fotografiranje in merjenje ponovi trikrat v dopoldnevu v enakih časovnih presledkih. STALNE ZVEZE časovni trak Časovni trak je prikaz zgodovine z vodoravno črto, na kateri so drug za drugim označeni pretekli dogodki. ● Izdelal je časovni trak, ki prikazuje njegovo življenje. čebela samostalnik Čebela je žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki oprašuje rastline in daje med in vosek. ● pik čebele ● gojiti čebele ● Zacveteli so prvi znanilci pomladi in čebele že letajo s cveta na cvet. ● Čebele so zelo pomembne žuželke, saj oprašujejo rastline. ● Čebela ima 6 nožic. čebelar samostalnik Čebelar je oseba, ki goji čebele. ● V notranjosti čebelnjaka so čebelji panji in orodje, ki ga potrebuje čebelar za svoje delo. čebelnjak samostalnik Čebelnjak je manjša stavba s panji, v katerih gojimo čebele. ● Čebele so zletele iz čebelnjaka. ● V notranjosti čebelnjaka so čebelji panji in orodje, ki ga potrebuje čebelar za svoje delo. čestitati glagol Čestitati pomeni z lepimi, izbranimi besedami izraziti komu pohvalo za dosežek ali mu ob prazniku zaželeti vse dobro. ● čestitati učiteljici, vzgojiteljici ● Avtoricam in avtorjem nagrajenih glasil čestitamo. ● Pesniku čestitamo ob njegovem rojstnem dnevu. čestitka samostalnik 1. Čestitka je izrekanje ali izražanje česa, s čimer komu čestitamo. ● iskrene čestitke ● namenjati, pošiljati čestitke ● Za svoj govor je prejela veliko čestitk z vsega sveta. ● Kadar voščilo in čestitko izrazimo ustno, naslovniku sežemo v roko, ga gledamo v oči in prijazno, spoštljivo izrečemo voščilo. ● V tem poglavju se boš učil pisati pismo, voščilo in čestitko. 2. Čestitka je papirnat predmet, ki se odpre, s katerim komu čestitamo. ● Moral je raznositi ogromno čestitk in paketov. ● Zahvalili so se, ker smo pri njih kupili čestitke. četrtina samostalnik PRI MATEMATIKI Četrtina je vsak od delov celote, ki je razdeljena na štiri enake dele. ● četrtina pice ● razdeliti na četrtine ● tri četrtine ● Čokolado sem razdelila na štiri enake dele. Vsak od nas bo dobil četrtino čokolade. ● Vrvico preloži na četrtine. ● V košari je 8 sadežev. Polovica je jabolk, četrtina je banan, četrtina pa pomaranč. četrtinka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Četrtinka je nota z vrednostjo ene četrtine celinke. ● V primeru, da je doba četrtinka, je osminka dolga pol dobe, četrtinka eno dobo, polovinka dve dobi. ● V zadnji uganki so v večini primerov med dvema taktnicama tri četrtinke. 20 čevelj samostalnik Čevelj je obuvalo s trdnimi podplati. ● planinski čevlji ● par čevljev ● nositi čevlje ● Čevlji me žulijo. ● Noga se v usnjenem čevlju manj poti. ● Preden se odločimo za nakup, moramo oba čevlja pomeriti. čist pridevnik 1. Čist je tak, ki je brez umazanije ali odpadkov. ● čist zrak ● čista obleka ● čista voda ● čisto okolje ● Vidra živi samo ob čisti vodi. ● Čiste roke so zelo pomembne za naše zdravje, saj z umazanimi rokami prenašamo bakterije in okužbe. ● Z uporabo platnenih vrečk pripomoremo k ohranjanju čistega okolja. 2. Čist je tak, ki se redno neguje in običajno opravlja potrebo na posebnem mestu. ● Muce so zelo čiste živali, ki hočejo imeti čisto in urejeno bivališče. 3. Čist je tak, ki ne onesnažuje okolja ali ga onesnažuje manj kot druge, primerljive stvari ali snovi. ● Čeprav jedrske elektrarne proizvajajo zelo čisto energijo, so njihovi radioaktivni odpadki lahko resna grožnja okolju in ljudem. 4. Čist je tak, ki je brez primesi ali tujih prvin. ● čista snov ● čisto zlato ● Čiste snovi so zgrajene iz enakih delcev, zmesi pa iz različnih. ● Našel je zvonček iz čistega zlata. 5. Čist je tak, ki ni hripav, nejasen ali neizrazit. ● Njegov glas je bil čist in jasen. ● Zgodbo je pripovedoval z jasnim, čistim glasom, značilnim za nekoga, ki zna dobro peti. 6. Čist je tak, ki ne vključuje ničesar drugega ali pri katerem je najpomembnejša značilnost izražena v največji možni meri. ● čista resnica ● Tako se je vživel v svojo domišljijo, da jo ima za čisto resnico. ● Kar ste povedali, je čista laž. ● Film je bil, čeprav smo si ga ogledali že četrtič, čisti užitek. 7. Čist je tak, ki ravna, se vede v skladu s tem, kar v družbi velja za dobro, pravilno, ali ki kaže na tako ravnanje, vedenje. ● Denar lahko pokvari še tako čiste namene. ● S čisto vestjo so odšli domov! FRAZEMI čist kot solza Čist kot solza je tak, ki je zelo čist. ● Po kopanju je bila čista kot solza. zrak je čist Zrak je čist pomeni, da nevarnosti, zlasti da bi bil kdo opažen, ni ali ni več. ● »Zrak je čist,« je zarotniško sporočil. čitljiv pridevnik Čitljiv je tak, ki ga je mogoče brati. ● Pisava naj bo čitljiva, da jo bo mogoče brati. ● Lepopis je pisanje z lepimi in čitljivimi črkami. član samostalnik 1. Član je oseba, ki je vključena v kako skupnost ali organizacijo. ● člani košarkarskega kluba ● člani simfoničnega orkestra ● Sem član nogometne ekipe. ● Člani planinskega krožka so na obisk povabili zdravnico, ki je članica gorske reševalne službe. 2. Član je vsaka izmed oseb, ki sestavljajo zaključeno skupino. ● družinski člani ● Kako dan preživijo člani tvoje družine? 3. PRI MATEMATIKI Član je element množice. ● Množico lahko zapišemo tudi tako, da v zavitem oklepaju naštejemo vse njene člane ali elemente. članek samostalnik Članek je navadno krajše besedilo za časopis ali revijo. ● časopisni članek ● zanimiv članek ● V časopisih beremo članke o nenavadnih vremenskih pojavih. ● Biologi pišejo poučne članke o živalih in rastlinah. ● Poišči knjigo ali članek, ki govori o podnebnih spremembah. človek samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Človek je živo bitje, ki hodi po dveh nogah, misli in govori. 21 ● Človek je v preteklosti oblikoval orodje iz kamna in kosti. ● Bivališča po svetu so različna, povsod pa varujejo ljudi pred soncem in dežjem, mrazom in vročino. ● Ljudje smo si med seboj podobni, a tudi različni. STALNE ZVEZE človek, ne jezi se Človek, ne jezi se je družabna igra za največ štiri igralce, pri kateri mečemo igralno kocko in po poljih premikamo igralne figurice proti ciljnim poljem, vsakokrat za število pik na zgornji strani kocke. ● Pozimi radi kartamo in igramo človek, ne jezi se. FRAZEMI človek brez hrbtenice Človek brez hrbtenice je oseba, ki ni samozavestna ali ki je brez trdne volje. ● Nisem se želel prepirati in vsiljevati svojega mnenja, prilagodil sem se, zato sem izpadel kot človek brez hrbtenice. Človek človeku volk. Človek človeku volk pomeni, da lahko ljudje zelo škodujejo drugim ljudem. ● Zgodovina nam dokazuje, da je v preteklosti človek človeku volk, lakomen, požrešen, hudoben, in je hotel živeti na račun drugega. Obleka naredi človeka. Obleka naredi človeka pomeni, da imajo ljudje o osebi, ki je lepo oblečena, boljše mnenje. ● Oblikovalka je prepričana, da drži pregovor, da obleka naredi človeka. človeški pridevnik Človeški je ta, ki je v zvezi s človekom, ljudmi. ● človeško življenje ● V knjižnici poišči slikanice o človeškem telesu. ● Za spočetje človeškega bitja je potrebna združitev moške in ženske spolne celice. ● Vsi ljudje na Zemlji skupaj sestavljamo človeško družbo. STALNE ZVEZE človeška ribica Človeška ribica je dvoživka z dolgim, kačjemu podobnim bledim rožnatim ali temnim telesom, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa. ● Človeška ribica preživi brez hrane več kot 10 let. čmrlj samostalnik Čmrlj je čebeli podobna žuželka z debelim dlakavim telesom. ● Čmrlj leti s krili tako, da se odriva od zraka. ● Metulji, čebele in čmrlji so opraševalci cvetov. čoln samostalnik Čoln je manjše odprto vodno vozilo. ● Pletna je lesen čoln, s katerim turiste vozijo na Blejski otok. ● Čolne in ladje poganja ladijski vijak, ki se vrti. črevesje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Črevesje je cevi podoben organ v trebuhu, ki ga sestavljajo tanko črevo, debelo črevo in danka. V črevesju se delci hrane in voda vsrkavajo v kri, iz ostankov hrane pa nastajajo iztrebki. ● Srce, želodec, jetra, ledvice, pljuča in črevesje so notranji organi, ki imajo različne vloge. ● Želodec in črevesje hrano prebavita v nekaj urah. ● Hranilne snovi vstopajo v kri skozi steno tankega črevesja. ● Kaj se dogaja s hrano v ustih, v želodcu ter tankem in debelem črevesju? črevo samostalnik Črevo je zviti cevi podoben prebavni organ v trebuhu, ki ga sestavljajo tanko črevo, slepo črevo in debelo črevo. ● V želodcu se del hrane prebavi, nato se prebava nadaljuje v črevesu. ● Količino vlaknin v prehrani je treba povečevati postopoma, tako se bosta želodec in črevo lahko privadila na spremembe. STALNE ZVEZE debelo črevo PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Debelo črevo je zadnji, širši del črevesa. ● Želodec, tanko in debelo črevo so organi, ki sestavljajo prebavila. ● V debelem črevesu se v črevo in nato v kri vsrka tudi del vode, ki smo jo dobili iz hrane ali jo popili. slepo črevo PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Slepo črevo je kratek, začetni del debelega črevesa, ki je na enem koncu zaprt. ● Začetek debelega črevesa imenujemo slepo črevo z izrastkom – slepičem. 22 ● Vnetje slepiča je eden najpogostejših vzrokov bolečine v trebuhu in ponavadi je treba slepo črevo operativno odstraniti. tanko črevo PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Tanko črevo je začetni, ožji in daljši del črevesa. ● Prebavljena hrana iz želodca nadaljuje svojo pot v tanko črevo, kjer hranilne snovi preidejo v kri. ● Kri prinaša celicam iz tankega črevesa hranilne snovi, iz debelega črevesa tekočino in kisik iz pljuč. FRAZEMI vleči se kot kurje črevo ali vleči se kakor kurja čreva Če se kaj vleče kot kurje črevo, pomeni, da traja veliko, preveč časa. ● Sonce ga je žgalo, dež ga je pral, pot pa se je vlekla kot kurje črevo. ● Od tukaj do vrha se pot vleče kakor kurja čreva. čriček samostalnik Čriček je žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku in pri kateri samec z drgnjenjem proizvaja škripajoč zvok. ● oglašanje čričkov ● Na travniku se je oglašal čriček. ● Usedla se je pred hišo in poslušala čričke. črka samostalnik Črka je znak za glas. ● male in velike črke ● pisane in tiskane črke ● črke abecede ● Zamenjava črke lahko besedi spremeni pomen. ● Beseda ima štiri črke. ● Učiteljica je na tablo napisala črko A. črpalka samostalnik 1. Črpalka je naprava za sesanje ali dobivanje tekočine iz česa. ● S črpalko vodo potiskamo po ceveh skozi radiatorje, ki ogrevajo prostor. ● Vodovodni sistem brez črpalke je načrtovan tako, da vodo po ceveh poganja višinska razlika. ● Srce je črpalka, ki poganja kri po vsem telesu, da lahko priteče do vseh telesnih delov. 2. Črpalka ali bencinska črpalka je stavba za natakanje goriva. ● Bencin na črpalki zavohamo, čeprav bencinskih hlapov ne vidimo. ● Zavijeta desno na kolesarsko stezo. Pot nadaljujeta mimo pošte do črpalke. STALNE ZVEZE bencinska črpalka Bencinska črpalka ali črpalka je stavba za natakanje goriva. ● Avto se je ustavil na bencinski črpalki. črpanje samostalnik Črpanje je sesanje ali dobivanje tekočine s črpalko iz česa. ● Nafto pridobivajo z vrtanjem in črpanjem na kopnem in na morjih. ● Merjenje krvnega tlaka pove, kolikšen je pritisk na žile med krčenjem srca pri črpanju krvi po telesu. črpati glagol 1. Črpati pomeni s črpalko sesati ali dobivati tekočino iz česa. ● Iz vrtin v morskem dnu črpajo nafto. ● Če so bivališča postavljena višje od vodnega zbiralnika (na primer višja nadstropja stolpnic), jo moramo tja črpati s črpalko. 2. Črpati pomeni pridobivati kaj iz česa. ● Ko telo porabi vse ogljikove hidrate, črpa energijo iz maščob. ● Rastline iz prsti črpajo mineralne snovi, raztopljene v vodi. črta samostalnik 1. Črta je neprekinjena vrsta točk. ● Notno črtovje ima pet črt. ● Ravne črte, ki omejujejo lik, so stranice. ● S številnimi črtami je narisala dim, ki se kadi nad vlakom. 2. Črta je to, kar spominja na neprekinjeno vrsto točk in navadno razmejuje dva dela. ● Luka je dobil en radijski telefon in štoparico ter se odpeljal k ciljni črti, označeni s smrekovimi vejicami. ● Sledi črtkani črti in nariši morje. ● Sonce se je že približalo črti na obzorju, ko sta pristala na peščeni obali pred domačo vasjo. črtovje samostalnik 1. Črtovje je skupina črt. ● Na črtovje je narisal človeško postavo. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI Črtovje ali notno črtovje je pet vzporednih črt za pisanje not. ● Ključ je znak, ki določa višino not na črtovju. 23 STALNE ZVEZE notno črtovje PRI GLASBENI UMETNOSTI Notno črtovje ali črtovje je pet vzporednih črt za pisanje not. ● Skladatelj zapiše melodijo pesmi z notami v notno črtovje. ● Najprej je narisal notno črtovje in na začetku violinski ključ. čuden pridevnik 1. Čuden je tak, ki se razlikuje od običajnega ali znanega. ● čudni ljudje ● čudno bitje ● Zaužila si hrano, ki je imela čuden vonj in okus. 2. Čuden je tak, ki ga ne moremo določiti. ● čuden šum, zvok ● čudno naključje ● Čas je čudna stvar. Ko pišemo kontrolno nalogo, mi ura mine zelo hitro. Če je pouk dolgočasen, pa se mi ura zdi zelo dolga. ● Obšel me je čuden občutek. čudež samostalnik 1. Čudež je dogodek, ki ga ne moremo razložiti z do zdaj znanimi naravnimi zakoni. ● verjeti v čudeže ● Biblija popisuje stvarjenje sveta v sedmih dneh, sedem Jezusovih čudežev ali knjigo s sedmimi pečati. ● Zgodil se je čudež. ● Kot po čudežu so se vrata odprla. 2. ČUSTVENO OBARVANO Čudež je to, kar zaradi dovršenosti ali učinkovitosti vzbuja občudovanje. ● čudež življenja ● čudež tehnike ● Navdušujejo se nad čudeži znanosti. čudežen pridevnik 1. Čudežni je ta, ki je v zvezi s čudežem. ● Radi beremo čudežne pravljice. 2. Čudežni je ta, ki ima nenavadne, izredne, navadno nadnaravne lastnosti. ● čudežni prstan ● čudežna preproga ● čudežne besede ● Mogoče ima mama kakšno čudežno moč. STALNE ZVEZE čudežni otrok Čudežni otrok je otrok, ki že zelo zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost za kaj. ● Ni še bil star šest let, ko je napisal svojo prvo klavirsko skladbo. Glas o tem čudežnem otroku se je hitro razširil po njegovem rodnem Salzburgu. čuditi se glagol 1. Čuditi se pomeni čutiti in izražati začudenje ali presenečenje. ● Žan se je najbolj čudil veliki stavbi na železniški postaji in prostorom v njej. ● Butalci so se zadovoljni čudili svoji cerkvi, kako hitro jim je rastla iz gnoja. ● Sama se je čudila svojemu pogumu. 2. Čuditi pomeni spravljati v začudenje ali presenečenje. ● Čudilo me je, da ne ve, kdo sem. čudovit pridevnik 1. Čudovit je tak, ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje. ● čudovit dan ● čudovit prizor ● čudovita zgodba ● Res čudovit razgled izpred koče v dolino. ● Vznemirjena sem, podvodni svet je čudovit. 2. ČUSTVENO OBARVANO Čudovit je tak, ki je nenavadno dober ali lep. ● čudovit človek ● čudovit nastop ● Sem čudovite volje! ● Najlepša hvala za tole čudovito darilo! čustven pridevnik 1. Čustven je tak, ki izraža čustva ali kaže na prisotnost čustev. ● Največkrat poslušaš glasbo, ki ti je všeč in imaš do nje čustven odnos. ● Beseda sinček kaže na čustveno navezanost na sina, besedi štala in bicikel sta pogovorni. 2. Čustven je tak, ki se odziva takó, da pokaže svoja čustva. ● Je zelo čustven človek, težko prenaša, ko se komu godi krivica. čustvo samostalnik PRI DRUŽBI Čustvo je duševno stanje, ki je posledica doživljanja določenih okoliščin. Čustva so na primer veselje, žalost, jeza in strah. ● Z obrazno mimiko pokažemo čustva. ● Ko smo v sporu, so naša čustva zelo močna, lahko smo jezni, besni, užaljeni ali žalostni. ● V možganih se obdelujejo vzburjenja iz čutil ter shranjujejo spomini, občutki in tudi čustva. 24 daljava samostalnik Daljava je velika oddaljenost v prostoru. ● strmeti, zreti v daljavo ● Slišimo zvoke prometa v daljavi. ● Ali vidiš v daljavi morje? ● Narasla reka je gnezdo odnesla v daljavo. STALNE ZVEZE na daljavo Na daljavo pomeni brez stika, v določeni oddaljenosti. ● nakupovanje na daljavo ● Magnetna sila deluje na daljavo. ● Telefonski pogovor med govorcem in poslušalcem poteka na daljavo. ● Infrardeči termometer meri temperaturo predmeta na daljavo. daljica samostalnik PRI MATEMATIKI Daljica je ravna črta, ki je na obeh straneh omejena s točko. ● dolžina daljice ● krajišče daljice ● Učenci so narisali dve daljici, dolgi 9 in 6 cm. ● Ali sta daljici AB in CD skladni? ● Daljico poimenujemo s krajiščema, na primer AB, ali z malo tiskano črko (npr. a). daljnogled samostalnik Daljnogled je priprava za opazovanje oddaljenih stvari, ki jih navidezno približa. ● Vzeli so daljnoglede in teleskope in opazovali luno. ● Okoli vratu je imel daljnogled, saj se je vračal z izleta. ● Včasih ji očka posodi daljnogled in Hana skozi strešno okno opazuje zvezde. dan samostalnik 1. Dan je čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do naslednje polnoči. ● Jej raznoliko hrano in imej vsak dan 5 obrokov. 2. Dan je ta čas, ki ga zaznamuje določeno dogajanje ali dogodek. ● Danes imam rojstni dan. 3. Dan je čas, ko je svetloba, od sončnega vzhoda do zahoda. ● Dan je že. ● Dan se daljša. STALNE ZVEZE dan žená Dan žená je praznik mednarodnega ženskega gibanja 8. marca. ● Ob dnevu žena bodo pripravili predstavo. ● 8. marec praznujemo kot mednarodni dan žena v spomin na delavke, ki so leta 1908 v New Yorku v boju za izboljšanje razmer izgubile življenje. FRAZEMI Jabolko na dan odžene zdravnika stran. ali Eno jabolko na dan drži zdravnika vstran. Jabolko na dan odžene zdravnika stran pomeni, da je jesti jabolka dobro za zdravje, ker vsebujejo veliko vlaknin in vitaminov. ● Kaj pomeni pregovor: Jabolko na dan odžene zdravnika stran? ● »Eno jabolko na dan drži zdravnika vstran«, pravi stara modrost. Jabolko krepi zobe in dlesni, hkrati razkuži ustno votlino. na stare dni Na stare dni pomeni na starost. ● Zdaj pesmi komponiram, na svoje stare dni. svoj živi dan ne videti koga ali svoj živ dan ne videti koga Če kdo ne vidi koga svoj živi dan, pomeni, da ga ni videl še nikoli. ● Svoj živi dan nisem videla nikogar, ki bi bil močnejši od mene. vse svoje žive dni Vse svoje žive dni pomeni vse življenje. ● Rada sta se imela vse svoje žive dni. debel pridevnik 1. Debel je tak, ki med najbližjima nasprotnima ploskvama meri veliko, ki ima veliko debelino, velik obseg ali premer. ● debela palica, vrv ● debel in tanek ● Rastlina ima debele liste. ● Pingvina pred mrazom varuje debela plast podkožne maščobe. 2. Debel je tak, ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama določeno mero. ● Deščica je debela 5 milimetrov. ● Ledene plošče so debele tudi nekaj metrov. 3. Debel je tak, ki ima na telesu veliko maščobe. ● debel človek ● Imeli so debelega prašiča. 25 STALNE ZVEZE debelo črevo PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Debelo črevo je zadnji, širši del črevesa. ● Hrano potuje skozi žrelo v požiralnik in naprej v želodec; iz želodca gre v tanko, iz tankega pa v debelo črevo. FRAZEMI imeti debelo kožo Če ima kdo debelo kožo, pomeni, da neprizadeto prenaša žalitve in preizkušnje. ● Ta ima pa debelo kožo! ● »Ne boj se jih, saj imaš debelo kožo.« deblo samostalnik Deblo je olesenelo steblo dreves. ● borovo, bukovo, smrekovo deblo ● drevesno deblo ● votlo deblo ● Glive na odmrlih deblih razkrajajo les. ● Deblo je pokrito z lubjem, ki se pri različnih olesenelih vrstah že na videz razlikuje. ● Deblo je opora drevesu in se s staranjem debeli. ded samostalnik Ded ali dedek je mamin ali očetov oče. ● To palico mi je dal moj ded. dedek samostalnik Dedek ali ded je mamin ali očetov oče. ● Obiskal sem dedka in babico. dediščina samostalnik Dediščina je to, kar je prevzeto iz preteklosti, kar so nam zapustili naši predniki. ● glasbena dediščina ● Med dediščino prištevamo zgodbe, pripovedke, šege in navade, knjige, celo imena in priimke. STALNE ZVEZE kulturna dediščina PRI DRUŽBI Kulturna dediščina je skupek dosežkov in vrednot, ki jih je ustvaril človek. ● Vse tisto, kar so ustvarili ljudje, imenujemo kulturna dediščina. Kulturna dediščina nam pripoveduje o ljudeh in življenju nekoč. naravna dediščina PRI DRUŽBI Naravna dediščina je skupek znamenitosti naravnega okolja ali pojavov, kot na primer gore, jezera, jame, reke, rastline ali živali. ● Škocjanske jame so vpisane v Unescov seznam svetovne naravne dediščine. dejanje samostalnik 1. Dejanje je to, kar kdo dela ali naredi, navadno z določenim ciljem ali namenom. ● kaznivo dejanje ● Za junaško dejanje ga bo bogato nagradil. ● Nekatera dejanja naredimo zavedno (hote), druga pa nezavedno (nehote). ● Dolžnosti do drugih najpogosteje izvirajo iz naših dejanj: če nekomu povzročimo škodo, jo moramo povrniti. 2. PRI SLOVENŠČINI Dejanje je to, kar v stavku izraža glagol. ● Če se iz glagola da ugotoviti, kdo dejanje opravlja, to pomeni, da lahko glagolu določimo osebo. ● Izpisani glagoli so v sedanjiku, vendar izražajo dejanja v preteklosti. ● V drugi povedi sta dve dejanji (pomivam in poslušam), zato je poved sestavljena iz dveh stavkov. 3. Dejanje je vsak od delov drame ali opere. ● Traviata je opera v treh dejanjih italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija. dejavnost samostalnik Dejavnost je to, kar počnemo ali delamo, da zaslužimo denar, se sprostimo ali da se česa naučimo. ● glasbena dejavnost ● interesna dejavnost ● storitvena dejavnost ● Kmetijstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelavo hrane za ljudi in živali. ● Glavne gospodarske dejavnosti danes so storitvene dejavnosti, predvsem promet in turizem. ● Podnebje vpliva na človeka in njegove dejavnosti. ● Ljudje nam s svojo drugačnostjo širijo obzorja. Smo različni: eni mirni, drugi zelo živahni, eni nadarjeni za glasbo, drugi imajo radi športne dejavnosti. del samostalnik 1. Del je to, kar nastane, ko delimo celoto. ● Kruh je razrezal na dva dela. ● Z besedo in z ulomkom zapiši, kolikšen del celote predstavlja pobarvan del. 2. Del je to, kar z drugimi sestavinami tvori celoto. 26 ● Z rednim umivanjem skrbimo za čistočo vseh delov telesa. ● Sestavni del bagra je bagrska ročica z žlico, ki deluje podobno kot tvoja roka. 3. Del je posamezen kraj ali omejen čas v določeni večji celoti. ● Jutro je najlepši del dneva. ● Prvič so potovali v ta del sveta. delec samostalnik 1. Delec je majhen del česa. ● trdni delci ● Tla so plast, v kateri so pomešani prst ter manjši in večji delci kamnin. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Delec je majhna enota snovi, ki je s prostim očesom ne vidimo. ● Snov ima maso in zaseda prostor. Zgrajena je iz delcev. ● Nekateri delci se med seboj povezujejo v večje delce. ● Čiste snovi so zgrajene iz enakih delcev, zmesi pa so iz različnih čistih snovi. ● V plinastem stanju snovi so delci med seboj oddaljeni in se prosto gibljejo po prostoru. delitelj samostalnik PRI MATEMATIKI Delitelj je število, s katerim pri deljenju delimo deljenca. ● najmanjši, največji skupni delitelj ● delitelji in večkratniki ● V računu 8 : 4 = 2 je delitelj 4. ● Če imamo pri deljenju ostanek, deljenec ni deljiv z deliteljem oziroma ni njegov večkratnik. deliti glagol 1. Deliti pomeni iz celote delati dele. ● deliti dobiček, premoženje ● deliti besede na zloge ● deliti na tri dele ● Kadar nam na koncu vrste zmanjka prostora za zapis cele besede, jo delimo (npr. zma-jem). 2. Deliti pomeni vedeti ali upoštevati dejstvo, da se znotraj celote kaj med sabo razlikuje. ● Glede na vsebnost in vrsto delcev kamnin v prsti tla delimo na tri osnovne vrste: glinena, ilovnata in peščena tla. 3. Deliti pomeni dajati komu kaj od večje količine. ● deliti bonbone, sadje ● deliti darove ● Učitelji so delili liste učencem. 4. Deliti pomeni ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom. ● deliti sobo z bratom, s sestro ● Lepo je, če po povratku domov svoja doživetja delimo z drugimi. ● Prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar. 5. PRI MATEMATIKI Deliti pomeni delati računsko operacijo, pri kateri ugotavljamo, kolikokrat je deljenec večji od delitelja. ● deliti dvanajst s tri ● deliti in množiti ● Število 48 deli s številom 8. deljenec samostalnik PRI MATEMATIKI Deljenec je število, ki ga pri deljenju delimo. ● V računu 8 : 4 = 2 je deljenec 8. ● Kolikšen je količnik, če je delitelj 7, deljenec pa 42? ● Če imamo pri deljenju ostanek, deljenec ni deljiv z deliteljem oziroma ni njegov večkratnik. deljenje samostalnik PRI MATEMATIKI Deljenje je računska operacija, pri kateri ugotavljamo, kolikokrat je delitelj v deljencu. ● Če imamo pri deljenju ostanek, deljenec ni deljiv z deliteljem oziroma ni njegov večkratnik. deljiv pridevnik PRI MATEMATIKI Deljiv je tak, ki ga je mogoče deliti z drugim številom takó, da ni ostanka. ● Soda števila so deljiva s številom 2. ● Če imamo pri deljenju ostanek, deljenec ni deljiv z deliteljem oziroma ni njegov večkratnik. ● S katerimi števili je deljivo število 16? delnica samostalnik PRI GOSPODINJSTVU Delnica je vrednostni papir, ki izkazuje, da ima njen lastnik pravico do dela dobička podjetja. ● Če podjetje ni uspešno, se vrednost delnice zmanjšuje. Če podjetje propade, delničarji izgubijo svoje delnice oziroma denar. ● Vrednost delnic se spreminja vsak dan; njihovi tečaji so objavljeni v dnevnih časopisih. deloven pridevnik 1. Deloven je tak, ki (rad) dela. ● V šoli sem bila pridna in delovna. ● Ilustrator dela tudi takrat, ko drugi delovni ljudje počivajo, spijo in jejo, torej ponoči, ob nedeljah, praznikih in med počitnicami. 2. Delovni je ta, ki je v zvezi z delom. ● delovni teden 27 ● delovne navade ● delovno mesto ● Delovni teden se začne s ponedeljkom in zaključi s petkom. ● Boljše razmere v mestih in hitra rast industrije, ki je ponujala nova in nova delovna mesta, so pritegnile mnogo ljudi, ki so v mestih videli zase boljše možnosti. ● Evin očka je zdravnik. V službo odide zgodaj, saj ima delovni sestanek s sodelavci, kjer se dogovorijo o razporedu operacij. 3. Delovni je ta, ki ga uporabljamo pri delu. ● delovna miza ● Ko obleče delovne hlače in stopi na prag hiše, se zanj začne nov delovni dan. ● Danes pri delih uporabljamo delovna orodja in različne naprave, ki nam delo olajšajo. ● Mami je odhitela po delovne rokavice. ● Obleci si delovno obleko. 4. Delovni je ta, ki še ni dokončen. ● Pesem nosi delovni naslov, morda bo naslov ostal enak, lahko pa se še kaj spremeni. STALNE ZVEZE delovna sila Delovna sila so delavci. ● Nekatere države imajo veliko rudnega bogastva, rodovitno zemljo, toda premalo izobražene delovne sile ter slabo cestno, železniško in ostalo omrežje. delovni zvezek Delovni zvezek je zvezek z nalogami, vprašanji in praznim prostorom za pisanje rešitev in odgovorov. ● Reši nalogo v delovnem zvezku. delovno mesto Delovno mesto je skupek predvidenih nalog, ki jih ob ustrezni izobrazbi in sposobnostih opravlja zaposlena oseba. ● Z nekaterimi poklici se lahko zaposlimo na različnih delovnih mestih. ● Mesto in predvsem njegova okolica sta tudi danes zaradi številnih delovnih mest privlačna za naselitev. demokracija samostalnik 1. PRI DRUŽBI Demokracija je politična ureditev, pri kateri zakone sprejema parlament, v katerega volimo svoje zastopnike. ● V Evropski uniji veljajo načela demokracije: enakost ljudi pred zakonom, svobodne in demokratične volitve evropskih poslancev itd. 2. Demokracija je enakopravnost ali enakovrednost vseh, ki so udeleženi pri odločanju. ● V našem razredu se odločamo po načelu demokracije. denar samostalnik 1. Denar so sredstva, ki jih zaslužimo za delo in s katerimi plačujemo nakupe, storitve in usluge. ● dovolj, koliko denarja ● zaslužiti veliko denarja ● Denar potrebujemo vsak dan za nakup hrane in pijače, za vzdrževanje stanovanja, za gorivo, za časopis in položnice. ● Prihranjen denar je porabila v trgovini, kjer prodajajo orodje. 2. Denar so taka sredstva v različnih oblikah, zlasti kot bankovci in kovanci. ● Ali veš, koliko denarja imam v denarnici? ● Za gotovinsko plačevanje potrebujemo denar. Tega lahko dobimo v banki ali pa ga dvignemo na bankomatu. desni pridevnik Desni je ta, ki je na drugi strani telesa kot srce. ● desna noga ● desna roka ● desna stran ● Na desni strani šolske torbe ima obešeno kresničko. ● Kjer ni kolesarske steze, vozim po desni strani cestišča. ● Kitarist brenka na strune s prsti desne roke. ● Pri deljenju moramo računati po vrsti, od leve proti desni. desno prislov Desno pomeni takó, da je na drugi strani telesa kot srce. ● zaviti desno ● levo in desno ● Pred hišo zavijeta desno. ● Levo in desno od izhodnih vrat sta po dve zamreženi okni. ● Ne da bi se ozrl levo ali desno, je šel k avtu, sedel vanj in se odpeljal. dež samostalnik Dež so padavine v obliki vodnih kapelj. ● dež pada, rosi ● Iz oblačka je padla prva kapljica dežja. 28 FRAZEMI rasti kot gobe po dežju Če kdo ali kaj raste kot gobe po dežju, pomeni, da zelo hitro raste ali da nastaja v veliki količini. ● Otroci rastejo kot gobe po dežju. ● V mestu so hoteli rasli kot gobe po dežju. dežela samostalnik 1. Dežela je obsežnejše ozemlje z določenimi značilnostmi kot zaključena celota. ● gorata, hribovita, ravninska dežela ● dežela večnega ledu ● Ali veš, katere živali živijo v deželi, kjer sta vedno sneg in led? ● Slovenija je dežela voda, saj je v njej veliko rek, potokov, jezer, pripada ji del Jadranskega morja. ● Ljudski plesi so plesi posameznih dežel, ki so se razvili sami od sebe. 2. Dežela je država. ● revne dežele ● sosednje dežele ● V bogatih deželah je zaradi preobilice hrane in premalo gibanja veliko predebelih ljudi. ● Oprekelj je ljudsko glasbilo iz alpskih dežel. 3. Dežela je pokrajinska enota, oblikovana v sklopu države. ● Slovenci so v novem veku živeli v naslednjih deželah: Kranjski, Štajerski, Koroški, Goriški in Istri, pa tudi v Trstu. Te dežele so bile del večjih držav: najprej nemškega cesarstva, nato avstrijskega cesarstva in nazadnje Avstro-Ogrske. 4. Dežela je območje v naravi, zunaj večjih mest. ● Počitnice lahko preživimo ob morju, jezerih, v gorah ali na deželi. deževati glagol 1. Deževati pomeni padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj. ● Zunaj dežuje. ● Nehalo je deževati. 2. ČUSTVENO OBARVANO Deževati pomeni padati ali razsipavati se. ● Na otroke je deževal zlat prah. dežnik samostalnik Dežnik je priprava z ročajem in zložljivo ponjavo na naperah za zaščito pred dežjem. ● pisan dežnik ● razpet dežnik ● ročaj dežnika ● Pod dežnikom nas dež ne zmoči. ● Vzamejo škornje in dežnike ter čofotajo po lužah. diagram samostalnik PRI MATEMATIKI Diagram je prikaz podatkov o kakem pojavu. ● diagram in razpredelnica ● Utripe srca štej eno minuto in rezultat primerjaj s sošolci ter ga prikaži še z diagramom. STALNE ZVEZE Carrollov diagram PRI MATEMATIKI Carrollov diagram ali Carrollov prikaz je prikaz razvrščanja elementov glede na prisotnost ali odsotnost vsaj ene obravnavane lastnosti. ● Dokončaj razporejanje imen iz množice Ž in množice M v Carrollov diagram. Euler-Vennov diagram PRI MATEMATIKI Euler-Vennov diagram ali Euler- Vennov prikaz je prikaz razvrščanja elementov v množice po eni ali več lastnostih. Unija je primer združene množice, presek pa presečne množice dveh ali več množic. ● Tako je videti prikaz množic z Euler-Vennovim diagramom. Razmisli, zakaj so števila 5, 6 in 7 v preseku. dieta samostalnik Dieta je posebna, predpisana prehrana za bolnike ali osebe, ki želijo shujšati. ● Shujševalne diete brez maščob so lahko zelo škodljive za naše zdravje. ● Obolelim zdravniki predpisujejo dieto z varovalno prehrano in jim priporočajo več gibanja. dihanje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Dihanje je zajemanje zraka v dihala in njegovo iztiskanje iz njih za oskrbo telesa s kisikom. ● Če si dobro prisluhneš, slišiš svoje dihanje: vdihneš in izdihneš, vdihneš – in to počneš podnevi, ponoči, vse svoje življenje. ● Pri astmi moramo uporabljati zdravila, ki olajšajo dihanje. ● Pri dihanju se prsni koš razteza in krči. STALNE ZVEZE celično dihanje PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Celično dihanje je razgrajevanje hranilnih snovi v celici, pri čemer se porablja kisik in sprošča energija. ● Celično dihanje poteka ves čas (podnevi in ponoči) tako v rastlinskih kot v živalskih celicah. 29 ● Živa bitja potrebujejo kisik, ki se porablja med celičnim dihanjem. prsno dihanje Prsno dihanje je dihanje, pri katerem se širi in oži prsni koš. ● Delal je vaje za izboljšanje ravnotežja in vaje za učenje trebušnega in prsnega dihanja. umetno dihanje Umetno dihanje je vpihovanje ali dovajanje zraka v pljuča, ko je naravno dihanje prekinjeno. ● Priključen je bil na napravo za umetno dihanje. ● Pri oživljanju zunanji masaži srca sledi umetno dihanje. dihati glagol 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Dihati pomeni zajemati zrak v dihala in ga iz njih iztiskati za oskrbo telesa s kisikom. ● Pri telesnih aktivnostih dihamo hitreje. ● Sesalci dihajo s pljuči. ● Dvoživke del življenja preživijo v vodi in dihajo s škrgami (paglavci), del pa na kopnem (odrasle živali); tedaj dihajo s pljuči. 2. Dihati pomeni prepuščati zrak in vlago. ● Izdelki iz umetnega usnja in gume ne dihajo, ne prepuščajo vode in ne vpijajo znoja. dinamičen pridevnik Dinamičen je tak, ki je razgiban in živahen. ● Ljudska glasbila so preprosta glasbila, ki jih je človek naredil sam, da bi z njimi spremljal petje. Tako so pesmi postale tudi bolj dinamične. ● Izbrali smo jo, ker se je izkazala kot ustvarjalna, dinamična in zelo zanesljiva sodelavka. dinamika samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Dinamika je spreminjanje jakosti tonov pri izvajanju. ● dinamika in tempo ● Kakšno dinamiko ima skladba? ● Pri petju upoštevajte oznake za dinamiko nad notnim zapisom. dinozaver samostalnik Dinozaver je izumrli vretenčar s štirinožno ali dvonožno hojo, včasih izredne velikosti, ki je živel do 65 milijonov let pred človekom. ● mesojedi, rastlinojedi dinozavri ● O velikosti in obliki dinozavrov ter o načinu njihovega prehranjevanja znanstvenikom veliko povedo fosilni ostanki kosti in zob. dišati glagol 1. Dišati pomeni imeti ali oddajati vonj, navadno prijeten. ● lepo, prijetno dišati ● dišati po kruhu, medu ● Katera rastlina najbolj prijetno diši? ● Iz peči je dišalo po sveže pečenem kruhu. ● Dim je dišal po smrekovih in brinovih vejicah. 2. ČUSTVENO OBARVANO Dišati pomeni imeti ali kazati značilnosti česa. ● Dišalo je po pustolovščini, zato se je odpravil na raziskovanje. ● Njegovo obnašanje diši po zafrkavanju. 3. ČUSTVENO OBARVANO Dišati pomeni vzbujati komu željo po čem ali ustrezati komu. ● Njen predlog mu ni prav nič dišal. ● Šport ji nič kaj ne diši. ● Peter ima rad jabolka, Mihu pa bolj dišijo hruške. divjad samostalnik Divjad so divje živali, zlasti gozdne, kot na primer srna, jelen, divji prašič, ki se pojavljajo tudi v bližini človekovih bivališč. ● Nekateri vinogradi so pred pticami in točo zaščiteni z mrežami, pred divjadjo pa z ograjami. divji pridevnik 1. Divji je tak, ki živi, raste svobodno v naravi. ● divji zajec ● Plodovi doba (hrasta) so želodi; so hrana številnim divjim živalim. ● Gladiatorji so bili sužnji, ki so se v arenah borili z nasprotnikom ali z divjimi zvermi. 2. Divji je tak, ki ni v skladu z zakoni ali predpisi. ● Nekdaj celovit življenjski prostor je človek razbil na več manjših območij, poleg tega se je začel divji lov na slone zaradi izredno dragocene slonovine. STALNE ZVEZE divje odlagališče Divje odlagališče ali črno odlagališče je prostor, ki ni namenjen odlaganju odpadkov, a jih nekateri tja kljub temu odlagajo. ● Včasih ljudje nepremišljeno odvržejo različne odpadke kar v bližnji gozd ali jamo. Tako nastanejo divja odlagališča, ki naravi močno škodujejo. divji mož Divji mož je po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki živi v gozdu. 30 ● Divji mož je bil poraščen z zeleno dlako, zelena brada mu je segala do tal. divji petelin PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Divji petelin je velika gozdna ptica temne, po prsih zelenkasto modre barve. ● V sobi ima na plakatu narisanega divjega petelina. ● Za trakom sta vihrali dve peresi divjega petelina. divji prašič Divji prašič je domačemu prašiču podobna žival z daljšimi, naprej štrlečimi podočniki, ki živi v gozdu. ● Dežela je bogata divjadi, divji prašič se je na primer v zadnjih nekaj letih kar precej razmnožil. dlaka samostalnik 1. Dlaka je nitast izrastek, ki v velikem številu pokriva telo sesalcev. ● puliti dlake ● Iz kože izraščajo pri človeku nohti, lasje in dlake. ● Moj pes ima že dosti sivih dlak. 2. Dlaka je več dlak ali dlake kot celota. ● dolga, kratka dlaka ● gosta rjava dlaka ● pokrit z dlako ● Srnina dlaka postaja daljša in gostejša. ● Zaradi občutljivosti čutnic za tip se zavemo ostrine trna in mehkobe mačje dlake. ● Bizon dvakrat na leto menja dlako. FRAZEMI brez dlake na jeziku Brez dlake na jeziku pomeni neposredno, odkrito, ne glede na posledice. ● Zaplete rešujte sproti in brez dlake na jeziku, vendar vljudno. iskati dlako v jajcu Če kdo išče dlako v jajcu, pomeni, da je preveč natančen, se preveč ustavlja pri manj pomembnih podrobnostih. ● Tak sitnež je, ves čas išče dlako v jajcu in se na vso moč trudi, da bi našel kako napako. dlan samostalnik Dlan je notranja stran roke od zapestja do prstov. ● obris, odtis dlani ● ploskniti z dlanmi ● vzeti kaj v dlani ● Položi svojo dlan na dlan sošolca ali sošolke. ● Zajameš vodo v dlan in piješ. ● Kozarec objemi z dlanmi. FRAZEMI kot na dlani ali na dlani Kot na dlani pomeni takó, da je očitno, jasno ali dobro vidno. ● Gozdar ima gozd kot na dlani. ● Uspeh je bil na dlani. dneven pridevnik 1. Dnevni je ta, ki je v zvezi s časom enega dneva, štiriindvajsetih ur. ● dnevna vozovnica, vstopnica ● V domu kuhajo in dostavljajo dnevne obroke hrane starejšim. 2. Dnevni je ta, ki poteka ali se ponavlja vsak dan. ● Prelistal je dnevne in tedenske časopise. ● Zaradi dnevnih selitev nastajajo na cestah prometni zastoji. 3. Dnevni je ta, ki je v zvezi s svetlim delom dneva, s časom od sončnega vzhoda do zahoda. ● dnevna svetloba ● dnevne temperature ● dnevni in večerni ● Živali lahko razvrstimo na dnevne in nočne. ● Pripravili so smučišče za dnevno in nočno smuko. STALNE ZVEZE dnevna soba Dnevna soba je prostor v hiši ali stanovanju, ki je namenjen sprostitvi, gledanju televizije in druženju. ● Zleknila se je na kavč v dnevni sobi in brala. dno samostalnik 1. Dno je spodnji del posode ali posodi podobne priprave. ● dno kozarca, posode, sklede ● potopiti se na dno ● Lonček postavi na dno škatle. ● Z žličko mešaj po dnu skodelice. ● Plastenki najprej odreži dno. 2. Dno so tla najnižjega dela kotanje ali tla večje vodne površine. ● dno brezna ● dno morja, oceana ● dno reke ● Na morskem dnu živijo živali, ki se premikajo tako, da hodijo. 31 ● Poseljena so predvsem dna dolin in položnejša prisojna pobočja. ● Včasih ponikalnice popolnoma presahnejo, ob dolgotrajnih padavinah pa na dnu kraškega polja nastane jezero, ki kmalu spet izgine v podzemlje. 3. Dno je spodnji, najnižji del česa. ● na dnu strani ● dno tobogana ● Zemljevidi so narisani tako, da je sever na vrhu zemljevida, jug na dnu, vzhod na desni strani in zahod na levi strani zemljevida. ● Na dnu grba sta valoviti modri črti, ki predstavljata morje in reke. FRAZEMI iz dna srca ali v dno srca ali iz dna duše ali v dno duše Iz dna srca pomeni zelo, močno ali globoko. ● Iz dna srca sem ti hvaležen. ● Peklo jo je v dno srca. ● V dno duše me je sram. ● Zasmilila se mi je v dno srca. doba samostalnik 1. Doba je omejen čas življenja, delovanja ali razvoja. ● Vsak od nas je že kot majhen imel določene predstave o tem, kaj bo po poklicu, ko odraste. V dobi odraščanja se te želje pogosto spreminjajo, sčasoma pa ena od njih prevlada. ● Iz obdobja otroštva prehajate v dobo mladostništva, vaši starši so v dobi zrelosti, babice in dedki pa stopajo v starostno obdobje. ● Ostanke rimske dobe najdemo povsod v Sloveniji. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI Doba je osnovna števna enota v taktu, ki jo predstavlja določena notna vrednost. Doba je lahko poudarjena ali nepoudarjena. ● Taktnica je črta, ki stoji pred prvo poudarjeno dobo. ● Številka zgoraj nam pove, koliko dob je v taktu, številka spodaj pa, kakšna je vrednost dobe. ● Pesem spremljajte z zvončki na vsako poudarjeno dobo. STALNE ZVEZE doba kovin PRI DRUŽBI Doba kovin je obdobje prazgodovine, ki je sledilo po kameni dobi in za katero je značilna uporaba bakra, brona in železa. ● Ljudje so v naravi odkrili rude in iz njih naučili pridobivati kovine (zlato, baker, srebro, železo) ter izdelovati predmete. To obdobje prazgodovine imenujemo doba kovin. kamena doba PRI DRUŽBI Kamena doba je daljše obdobje prazgodovine, za katero je značilna uporaba kamna, kosti in lesa. ● Žita so naši davni predniki že v mlajši kameni dobi vzgojili iz nekaterih trav. lahka doba PRI GLASBENI UMETNOSTI Lahka doba je nepoudarjena doba v taktu. ● Ob poslušanju z udarci po nogah ponazarjajo težke dobe, lahke pa s tleskanjem. ledena doba PRI DRUŽBI Ledena doba je vsako od obdobij dolgotrajne ohladitve podnebja na Zemlji, ko se razširijo ledeniki. ● Reke so na svoji poti izdolble doline. V ledenih dobah so jih preoblikovali ledeniki, za katerimi so ostala jezera. moderna doba PRI DRUŽBI Moderna doba ali sodobnost je najkrajše obdobje človeške zgodovine, v katerem trenutno živimo. ● Zgodovino razdelimo na pet zgodovinskih obdobij: na prazgodovino, stari vek, srednji vek, novi vek in moderno dobo ali sodobnost. težka doba PRI GLASBENI UMETNOSTI Težka doba je poudarjena doba v taktu. ● Ob poslušanju z udarci po nogah ponazarjaj težke dobe, lahke pa s tleskanjem. življenjska doba PRI DRUŽBI Življenjska doba je število let, ki jih doživi posamezno živo bitje. ● Poišči podatke o povprečni življenjski dobi slona, mačke in zlate ribice. dobeseden pridevnik Dobeseden je tak, pri katerem besedilo natančno ponovimo od besede do besede. ● skoraj dobesedna obnova ● Moje besedilo je dobesedna ponovitev izhodiščnega besedila. 32 dobrina samostalnik Dobrina je to, kar potrebujemo za bivanje, rast in zadovoljevanje naših potreb. ● materialne dobrine ● Pitna voda, čist zrak in rodovitna prst so neprecenljive dobrine. ● Gospodarstvo je nekaj, kar ljudje počnemo, zato da ustvarimo dobrine. dobrodelen pridevnik Dobrodelen je tak, ki dela dobra dela ali dejanja. ● Šolske skupnosti organizirajo različne prireditve, na primer dobrodelne koncerte. dobrodelnost samostalnik Dobrodelnost je opravljanje dobrih del ali dejanj. ● Že zgodaj je občutila potrebo po dobrodelnosti in medsebojni navezanosti. ● Glasbenica se je izkazala s svojo dobrodelnostjo. dogodivščina samostalnik Dogodivščina je nenavadno, zanimivo in vznemirljivo doživetje, navadno zunaj doma, na potovanju. ● počitniške dogodivščine ● Velikokrat komaj čakamo, da bomo komu kaj povedali in da bodo za naše dogodivščine izvedeli vsi. ● Zaželela sem si kakšno pustolovsko knjigo, v kateri glavni junaki iščejo zaklad ali doživijo kakšno razburljivo dogodivščino. dojenček samostalnik Dojenček je otrok, star manj kot eno leto. ● previti dojenčka ● tri mesece star dojenček ● nega dojenčka ● Dojenčka je skrbno pregledal zdravnik pediater. dojenčica samostalnik Dojenčica je deklica, stara manj kot eno leto. ● Dojenčica spi v posteljici in bratec jo opazuje. dojeti glagol Dojeti pomeni ugotoviti. ● Dojel je, da se norčujemo iz njega. ● Kot je videti, si hitro dojel, v čem je stvar. dolg pridevnik 1. Dolg je tak, ki med enim in drugim koncem meri veliko, ki ima veliko dolžino. ● dolg predor ● dolgi lasje ● dolga vrv ● V posodo z dolgim ročajem nalij vodo. 2. Dolg je tak, ki ima med enim in drugim koncem določeno mero. ● Stavba je dolga 10 metrov. 3. Dolg je tak, ki traja veliko časa. ● dolg sprehod ● dolga zima ● dolgo potovanje ● Poleti je dan daljši od noči. STALNE ZVEZE dolge hlače Dolge hlače so hlače, pri katerih hlačnice segajo približno do gležnjev. ● Večkrat sem oblečen v modro majico z dolgimi rokavi in v zelene dolge hlače. FRAZEMI imeti dolg jezik Če ima kdo dolg jezik, pomeni, da veliko govori ali da ugovarja. ● Ker je imel dolg jezik, mu je sošolka predlagala, naj gre na avdicijo za radijskega napovedovalca. ostati z dolgim nosom Če kdo ostane z dolgim nosom, pomeni, da doživi navadno nepričakovano razočaranje. ● Ostala je z dolgim nosom in brez večerje. dolgčas samostalnik Dolgčas je stanje nezadovoljstva in osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe ali zabave. ● pregnati dolgčas ● Vsi radi gledamo televizijo – včasih tudi zato, ker nam je dolgčas. ● Končno je imel prijatelja, s katerim se je lahko igral, in mu ni bilo več dolgčas. ● Tako mi je že dolgčas po sošolkah in sošolcih. dolina samostalnik PRI DRUŽBI Dolina je nizko območje med vzpetinami, po katerem navadno teče reka. ● Najgostejši promet poteka po rečnih dolinah. ● V dolinah prevladujejo listnati gozdovi. določati glagol 1. Določati pomeni govoriti ali ukazovati, kako naj kaj bo. 33 ● Ni mi všeč, da želi vedno brat določati, kaj se bova igrala. ● Šolska pravila določajo, katere pravice in dolžnosti imajo učenci v šoli. 2. Določati pomeni ugotavljati, kaj je kaj, ali na podlagi določenih značilnosti umeščati kaj v skupino, na ustrezno mesto. ● Učenci številom določajo predhodnike in naslednike. ● Smeri neba določamo s kompasom. ● Kako samostalnikom določamo spol? določiti glagol 1. Določiti pomeni povedati ali ukazati, kako naj kaj bo. ● Danes lahko Jošt določi, kako naj se kdo obleče in kje naj sedi. ● Pomembno je, da skupaj določite, koliko in kdaj lahko vsak član družine gleda televizijo, potem pa se dogovora držite. 2. Določiti pomeni izbrati koga ali kaj za določen namen. ● Vsaka skupina naj določi poročevalca in ta bo ob shemi predstavil ugotovitve skupine. ● V razredu določite prostor, ki vam bo služil kot pogovorni kotiček. ● Določite sošolca, ki bo zaigral potek dogajanja s pantomimo. 3. Določiti pomeni ugotoviti, kaj je kaj, ali na podlagi določenih značilnosti umestiti kaj v skupino, na ustrezno mesto. ● določiti smer gibanja, strani neba ● določiti spol, število samostalnika ● Samostalnikom določi spol in število. ● Ponoči lahko določimo strani neba s pomočjo zvezde Severnice. dolžina samostalnik 1. Dolžina je oddaljenost med skrajnima točkama kakega lika ali predmeta v vodoravni smeri. Dolžino merimo v metrih. ● Izmeri dolžino stranice kvadrata. ● Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve (širina zastave predstavlja polovico njene dolžine). 2. Dolžina je čas trajanja česa. ● dolžina pogovora ● Kaj lahko ugotoviš iz primerjave med dolžino dneva in temperaturo zraka? dolžnost samostalnik Dolžnost je to, kar kdo mora ali se čuti dolžen storiti ali opravljati. ● Vsi imamo dolžnost spoštovati pravice drugih ljudi. ● Dolžnost otrok je, da redno hodijo v šolo, se učijo in izpolnjujejo šolske obveznosti. ● Pravico imamo do igre, vendar tudi dolžnost, da se učimo in opravimo dela, ki nam jih naložijo starši. dom samostalnik 1. Dom je hiša ali stanovanje, v katerem bivamo in smo doma. ● alpski, kmečki dom ● ljubljen, topel, varen dom ● nov dom ● Ljudje poleg vode in hrane potrebujemo tudi zrak, dom, varnost, ljubezen. ● Vsaka družina potrebuje prostor, kjer živi. Tak prostor imenujemo bivališče ali dom. ● Za izdelavo lutke potrebujete nekaj stvari, ki jih najdete v vsakem domu. 2. Dom je okolje, v katerem živimo. ● Temeljni cilj Unesca je uveljavljanje kulture miru in nenasilja ter učenje za skrb in ohranitev skupnega doma – planeta Zemlje. ● Marsikje odpadke odlagajo neodgovorno in s tem zastrupljajo okolje, ki je naš dom in bo dom naših naslednikov. 3. Dom je kraj, kjer živijo živali in rastline. ● Alpske pokrajine so dom številnih ptic. ● Gore so dom gorskih rastlin in živali. ● V gozdu so drevesa in grmi dom številnim živalim. 4. Dom je ustanova ali stavba, ki je namenjena za določeno dejavnost ali skupino ljudi. ● dom starejših občanov, upokojencev ● zdravstveni dom ● V kulturnem domu vaščani pripravljajo gledališke igre in proslave. ● V dom za starejše občane se preselijo, ker težko gospodinjijo in ker imajo radi družbo. ● V gasilskem domu je gasilski avto z opremo za gašenje požarov. domiseln pridevnik 1. Domiseln je tak, ki se dobro znajde ali zna hitro najti dobro, situaciji primerno rešitev. ● Ko čestitaš, bodi prijazen in domiseln. ● Kralj je bil domiseln in premeten človek. ● Domiselna učiteljica je otrokom posadila na glavo slonje maske in jih poslala na ulico. Pritegnili so pozornost vseh mimoidočih. 2. Domiseln je tak, ki je narejen ali izveden na zanimiv in izviren način. ● domiseln vzorec 34 ● domiselna ideja ● domiselna naloga ● Izmislimo si čim bolj domiselne vzorce ali živali ter jih naslikajmo. ● Igro lahko popestrite z nekaj domiselnimi pravili. ● Dežnik je ves čarobno pisan in poln domiselnih vzorcev. domisliti glagol 1. Domisliti pomeni z razmišljanjem, preudarjanjem priti do najboljše možne rešitve, kako kaj storiti. ● »Zgradimo drevesno hišico,« je rekel Vid, ki se mu je zdelo, da je stvar res odlično domislil. 2. Domisliti se pomeni dobiti idejo, zamisel, kako kaj storiti. ● Ker je bil iznajdljiv, se je hitro domislil rešitve. ● Nenadoma se je domislil sijajnega načrta. ● Vsekakor vas bom poklicala, takoj ko se bom domislila, kako bi nam lahko pomagali. 3. Domisliti se pomeni spomniti se česa. ● Tisti hip se je domislil doma in zajokal, saj je pogrešal družino. ● Deklica je nabirala rože, a ko se je domislila babice, se je s šopkom napotila k njej. 4. Domisliti se pomeni v mislih se ustaviti pri čem ali v mislih si poustvariti, obnoviti podobo česa, predstavo o čem. ● Eden od igralcev se domisli živali, ostali pa skušajo s pomočjo vprašanj ugotoviti, katero žival si je izbral. ● Domislite se čim več rastlin ali predmetov, ki se začnejo na črko R. domovina samostalnik 1. Domovina je država, v kateri se je oseba rodila, tam živi ali je živela. ● Ko je minilo več let, se je mladi mož vrnil v svojo domovino. ● 15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. 2. Domovina je država ali območje, od koder kdo ali kaj izvira. ● Domovina kengurujev je Avstralija. ● Tulipan je bil v svoji domovini, Perziji, visoko cenjen okras vrtov. dopisnica samostalnik Dopisnica je kartonček z natisnjeno znamko za krajša sporočila po pošti. ● Obkroži črko na nagradnem kuponu, ga izpolni in prilepi na dopisnico ter pošlji na naš naslov. ● Rešitev križanke napiši na dopisnico in jo pošlji na naš naslov. dostop samostalnik 1. Dostop je pot, po kateri se da kam priti. ● dostop do morja ● Uredili so si dostop do hiše. 2. Dostop je možnost, da kam pridemo ali vstopimo. ● Zračni promet omogoča dostop do krajev, ki so sicer težko dostopni in zelo oddaljeni. ● Pri gašenju s požarno odejo preprečimo dostop zraka in s tem gorenje. ● Pomembno je, da lastovkam omogočimo dostop v hleve. 3. Dostop je možnost, da kaj uporabimo. ● S sošolcem pripravita anketo o tem, koliko učencev ima doma dostop do spleta. drevesen pridevnik Drevesni je ta, ki je v zvezi z drevesom. ● drevesno deblo, lubje ● drevesno listje ● Prvi ljudje niso gradili hiš. Zavetje so si poiskali pod skalnimi previsi, v jamah ali kar pod drevesnimi krošnjami. ● Pajki bodo zimo preživeli pod listjem in v špranjah drevesne skorje. ● Črna žolna domuje v drevesnem duplu. STALNE ZVEZE drevesna meja PRI DRUŽBI Drevesna meja je višina, do katere rastejo drevesa. ● Po slabi uri vožnje prekoračimo drevesno mejo. drevo samostalnik Drevo je velika rastlina z lesenim deblom, vejami in listi ali iglicami. ● drevo raste ● korenina, krošnja, list drevesa ● iglasto, listnato, vednozeleno drevo ● Netopirji počivajo v jamah, v duplih dreves, na podstrešjih hiš ali kar na prostem. ● V manjših starih sadovnjakih rastejo različne vrste sadnih dreves, v velikih sodobnih sadovnjakih pa le ena vrsta. ● Drevesa ločimo od grmovnic po tem, da imajo drevesa večinoma enotno deblo, iz katerega izraščajo veje. 35 STALNE ZVEZE drevo življenja Drevo življenja je okrasna rastlina s čvrstim deblom, iz katerega v šopu rastejo ozki in dolgi listi. ● Mojo pozornost je pritegnilo veliko drevo življenja v kotu dnevne sobe. ● Drevo življenja v naravi raste predvsem v Južni in Srednji Ameriki. ● Drevo življenja je odmrlo in v obliki ogolelega štrclja romalo v smeti. družinsko drevo PRI DRUŽBI Družinsko drevo je prikaz sorodnikov in prednikov v obliki drevesnih vej, na katerih so sorodniki razvrščeni glede na sorodstvena razmerja. ● Nariši družinsko drevo svoje družine in prilepi vanj fotografije. ● Nariši oziroma skiciraj svoje družinsko drevo in ga dopolni z družinskimi podatki. kombinatorično drevo PRI MATEMATIKI Kombinatorično drevo je prikaz vseh možnih kombinatoričnih situacij v obliki razvejenega drevesa. ● Jan ima tri drese in dva para čevljev. S kombinatoričnim drevesom nariši vse možne kombinacije, kako se lahko obleče in obuje. FRAZEMI Jabolko ne pade daleč od drevesa. Jabolko ne pade daleč od drevesa pomeni, da so otroci podobni svojim staršem po talentih, navadah in zunanjosti. ● Star pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. ● Pri številnih otrocih rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa, zelo drži. zaradi dreves ne videti gozda ali zaradi množice dreves ne videti gozda Če kdo zaradi dreves ne vidi gozda, pomeni, da zaradi prevelike osredotočenosti na posamezno stvar ne vidi celote. ● Težave vas včasih tako obremenijo, da zaradi dreves ne vidite gozda. droben pridevnik 1. Droben je tak, ki ni velik ali je iz majhnih sestavin. ● drobne kapljice ● Vodni hlapi se v oblakih zgoščujejo v drobne kapljice ali ledene kristale. ● Barvast papir natrgajte na drobne koščke. ● Nabralo se mi je pesmi za drobno zbirko. 2. Droben je tak, ki je slaboten, šibek ali nežen. ● Iz teme je prikorakal droben deček v pižami. ● Od nekod je priletela drobna ptičica. ● Drobni glasek dekletca je odmeval po gozdu. drobiž samostalnik Drobiž je denar majhne vrednosti, kot na primer kovanci. ● Morda dobiva kaj drobiža in si kupiva krof in čokolado! ● Za kupček drobiža vedno dobimo dovolj sladoleda, da se ohladimo. ● Prodajalec je na prodajno mizo položil drobiž. drobtina samostalnik 1. Drobtina je zelo majhen kos, drobec kruha. ● Vrabec je pobiral drobtine kruha. ● Meso ali zelenjavo lahko pred cvrtjem povaljamo v moki, jajcu in drobtinah. 2. ČUSTVENO OBARVANO Drobtina je zelo majhen, neznaten kos kake snovi. ● Na cesti je našel drobtino zlata. drugačen pridevnik 1. Drugačen je tak, ki se razlikuje od tistega, s katerim ga primerjamo. ● Otroci so se včasih igrali z drugačnimi igračami kot danes. 2. Drugačen je tak, ki se je spremenil. ● Odkar je prišel s potovanja, se zdi prijateljem povsem drugačen. družba samostalnik 1. Družba so ljudje, s katerimi živimo, in skupnost ljudi, v kateri živimo. ● človeška družba ● Življenje v družbi prinaša še eno prednost – pomoč, ki jo dajemo drug drugemu. ● Življenje v družbi in spoštovanje pravic drugih prinaša dolžnosti in odgovornosti. ● Kaj pomeni primerno obnašanje, je odvisno od tudi kulture in družbe, v kateri živimo. ● Mir je velika vrednota za vsakega človeka in za družbo. 2. Družba je skupina prijateljev, s katero se družimo in preživljamo čas. ● dobra družba ● Družba, a gremo s kolesom do bližnjega jezera? ● Če smo v družbi z vrstniki, po navadi govorimo v slengu. 36 ● V šolo je hodil zato, da se je kaj naučil. Rad pa je hodil tudi zato, ker je v šoli imel družbo. 3. Družba je šolski predmet, pri katerem se učenci učimo o ljudeh, njihovih običajih in okolju, v katerem živimo. ● Poglej, kako je sestavljen tvoj učbenik za družbo. ● Učim se. Jutri pišemo test znanja pri družbi. ● Pri družbi se boste pogovarjali o storitvenih dejavnostih v tvojem domačem kraju. 4. ČUSTVENO OBARVANO Družba je skupina podobnih ali enakih stvari. ● Dobrodošli v družbi zvokov, ritmov, melodij in zabave. ● Za zaključek zaporedja tonov — lestvice moramo v družbo znanih tonov sprejeti še dva tona: TI in DO. STALNE ZVEZE delati družbo Če kdo komu dela družbo, pomeni, da se z njim druži, skupaj preživlja čas. ● Lukec je moral povedati, kako sta s sestrico odšla na travnik štet zvezde in da jima je družbo delal kuža Piki. ● Takoj se ji je ponudil, da ji bo delal družbo na bližnji klopci. družben pridevnik PRI DRUŽBI Družbeni je ta, ki je v zvezi z družbo. ● družbena odgovornost ● naravni in družbeni pojav ● Opiši nekaj družbenih vlog, s katerimi se srečuješ. ● Otroški parlamenti so srečanja osnovnošolcev na pomembno družbeno temo, na primer: prosti čas, brez nasilja za prijateljstvo, moč prijazne besede. ● Vljuden človek se vede v skladu s pričakovanimi družbenimi pravili. STALNE ZVEZE družbeno omrežje PRI RAČUNALNIŠTVU Družbeno omrežje je spletna storitev, kjer se uporabniki povezujejo z drugimi uporabniki in si delijo različne informacije. ● Uporabniki interneta preživijo veliko časa na družbenih omrežjih. družina samostalnik 1. Družina je skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi zanj. ● Cela družina je praznovala mamin rojstni dan. ● Ljudje po svetu živimo v različnih družinah. ● V nekaterih družinah se zakonca ali partnerja po letih skupnega življenja odločita, da ne bosta več živela skupaj. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Družina je skupina živali, ki ima podobne lastnosti. ● Taščico so nekdaj uvrščali v družino drozgov. STALNE ZVEZE besedna družina PRI SLOVENŠČINI Besedna družina je skupina po izvoru povezanih besed z istim korenom in navadno zbližanim pomenom. ● Besede pismo, pisalo, pisatelj, pisarna imajo koren -pis-, zato spadajo v isto besedno družino. ● Oblikuj besedilo z besedami iz besedne družine s korenom -bol-. enostarševska družina Enostarševska družina je družina, v kateri otroci živijo le z enim staršem. ● Zaradi pogostih ločitev je vedno več enostarševskih družin. razširjena družina Razširjena družina je družina, ki poleg staršev, bratov in sester vključuje tudi stare starše ali druge sorodnike. ● Včasih so ljudje pogosteje živeli v razširjenih družinah. družinski pridevnik Družinski je ta, ki je v zvezi z družino. ● Ste tudi v vaši družini dobili novega družinskega člana? ● V soboto bomo šli na družinski izlet na Bled. ● Ob ogledovanju družinskih fotografij smo se pogovarjali o tem, da so družine različne. STALNE ZVEZE družinsko drevo PRI DRUŽBI Družinsko drevo je prikaz sorodstvenih podatkov v obliki drevesnih vej, na katerih so sorodniki razvrščeni glede na sorodstvena razmerja. ● Nariši družinsko drevo svoje družine in prilepi nanj fotografije. ● Nariši oziroma skiciraj svoje družinsko drevo in ga dopolni z družinskimi podatki. država samostalnik PRI DRUŽBI Država je organizirana skupnost ljudi, ki živi na določenem ozemlju, omejenem z državno mejo, ter ima svojo vlado in zakone. ● neodvisna država 37 ● sosednja država ● 25. junija praznuje naša država Slovenija dan državnosti. državen pridevnik 1. PRI DRUŽBI Državni je ta, ki je v zvezi z državo. ● državna meja ● državna proslava ● državna ustanova ● Državni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina. ● Slovenski kulturni praznik je državni praznik, ki ga praznujemo v spomin na pesnika Franceta Prešerna. ● Slovenija ima tako kot vsaka država državne simbole: zastavo, grb in himno. 2. Državni je ta, ki poteka znotraj države. ● Revija otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju je državno tekmovanje mladih pevcev. STALNE ZVEZE državni zbor Državni zbor je skupina ljudi v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone. ● V Ljubljani je parlament, kjer zaseda državni zbor. ● Državni zbor predstavlja zakonodajno oblast, saj sprejema zakone, ki veljajo v Sloveniji. duet samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Duet je glasbena skupina, ki je sestavljena iz dveh pevcev. ● Če pesem zapoješ s sošolcem, bosta pela v duetu. duh samostalnik 1. Duh je bitje, ki ni telesno, ima čudežne lastnosti in lahko prehaja skozi trdne predmete. ● gozdni, rečni duh ● klicanje duhov ● Ljudje so verjeli, da maska odganja zle duhove. ● Bučo postavimo na okensko polico in damo vanjo gorečo svečo, da bo odganjala zle duhove od hiše. 2. Duh je način delovanja osebe ali skupine. ● Z nekaj domišljije boste v tradicijo vnesli svežega duha. ● Neprimerno vedenje, morda celo zasmehovanje drugačnih, izraža našo šibkost in siromaštvo duha. 3. Duh je neprijeten, smrdeč vonj. ● Rastlina ima poseben duh in je neprijetnega okusa. 4. Duh je splošno razpoloženje. ● Otroci imajo pravico, da jih v šoli vzgajajo v duhu razumevanja, miru, strpnosti ter prijateljstva med vsemi narodi in skupinami. STALNE ZVEZE v duhu V duhu pomeni v svojih predstavah ali domišljiji. ● V duhu je pred seboj videl podzemno dvorano, polno sodov, ki so bili zvrhani lesketajočih se zlatnikov. FRAZEMI ne duha ne sluha Ne ne duha ne sluha pomeni, da ni niti najmanjšega znamenja, da bi bilo kaj prisotno. ● Na robu kočevskega gozda stoji prav lepo mestece, o medvedih pa ni ne duha ne sluha. ● O Božičku ni bilo ne duha ne sluha. ● O kombiju ni bilo ne duha ne sluha. Zdrav duh v zdravem telesu. Zdrav duh v zdravem telesu pomeni, da se je treba za zdravje ukvarjati tako s telovadbo kot tudi z učenjem, branjem in razmišljanjem. ● Zdrav duh v zdravem telesu ne pomeni, da je treba skrbeti le za krepko telo. Vsak mora skrbeti tudi za bistrost glave in zdravo življenje. ● Pri pouku športne vzgoje bodo učenci gojili zdrav duh v zdravem telesu. duhovnik samostalnik Duhovnik je moški, ki vodi ali izvaja verske obrede v cerkvi. ● V cerkvi košare postavijo pred oltar, da jih duhovnik blagoslovi. ● Ko duhovnik mašuje, opravlja najbolj važno opravilo svojega vsakdanjega življenja. ● Poleg plemiške družine so na gradu živeli še pisar, hlapci in dekle, vojaki in duhovnik. duo samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Duo je glasbena skupina, ki je sestavljena iz dveh inštrumentalistov. ● Na odru se bo s klasično glasbo predstavil duo. dvojina samostalnik PRI SLOVENŠČINI Dvojina je slovnično število, ki zaznamuje dve stvari. ● Slovenščina je eden redkih jezikov, ki imajo dvojino. ● Kadar poimenujemo dve bitji ali stvari, je samostalnik v dvojini. 38 dvomesten pridevnik PRI MATEMATIKI Dvomestni je ta, ki je sestavljen iz enic in desetic. ● dvomestni delitelj ● dvomestno število ● Odštevam dvomestna števila do 100. dvorana samostalnik 1. Dvorana je večji, zaprt prostor, namenjen za prireditve. ● gledališka, koncertna dvorana ● poročna dvorana ● športna dvorana ● V gledališče pridemo vsaj petnajst minut pred začetkom predstave, oddamo svojo garderobo in poiščemo svoj sedež v dvorani. ● Med predstavo ne smemo odhajati iz dvorane; prav tako ne smemo vstopiti v dvorano. ● Neprimerno je, če zapustimo dvorano pred koncem aplavza. 2. Dvorana je večji, zaprt prostor sploh. ● podzemna dvorana ● Če bom kirurg, bom delal v bolnišnici. V operacijski dvorani bom operiral ljudi. dvorišče samostalnik Dvorišče je prostor pred hišo ali za njo. ● domače dvorišče ● grajsko dvorišče ● Otroci so se kepali na šolskem dvorišču. ● Na kmečkem dvorišču je videla muco, dva psa, kokoši in traktor. ● Če julija na dvorišče pred hišo zapičiš palico in ves dan opazuješ njeno senco, lahko ugotoviš, da je različno dolga. dvoživka samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Dvoživke so skupina živali, ki del življenja preživijo v vodi, del pa na kopnem in v vodi. ● Žaba je dvoživka. ● Primerjaj dvoživke, plazilce, ptiče in sesalce! ● Dvoživke v prvem delu življenja dihajo s škrgami (paglavci), v drugem pa s pljuči (odrasle žabe). ednina samostalnik PRI SLOVENŠČINI Ednina je slovnično število, ki zaznamuje eno stvar. ● V slovenskem jeziku ločimo ednino, dvojino in množino. ekologija samostalnik 1. PRI DRUŽBI Ekologija je znanost, ki raziskuje odnose med živimi bitji in njihovim naravnim okoljem. ● Študirala je ekologijo in sedaj ljudem po vsem svetu predava o tem, kako plastika ogroža življenje na Zemlji. 2. PRI DRUŽBI Ekologija je varovanje narave in skrb zanjo. ● Spomnila se je na ekologijo in pobrala papirček s tal. ekološki pridevnik 1. PRI DRUŽBI Ekološki je ta, ki je v zvezi z ekologijo, varovanjem narave in skrbjo zanjo. ● ekološka katastrofa ● ekološka organizacija ● Razlitje nafte iz tankerja po morski gladini povzroči veliko škode, zato tak dogodek imenujemo ekološka katastrofa. ● Dvanajstletna deklica je v imenu otroške ekološke organizacije pripravila govor o ekološki problematiki in ga predstavila javnosti. 2. PRI DRUŽBI Ekološki je ta, pri katerem uporabljamo naravi manj škodljive postopke in materiale, ali ta, ki ga pridelujemo na tak način. ● ekološki izdelek ● ekološka kmetija ● ekološko kmetovanje ● Na ekološki kmetiji so gojili ekološki krompir. ● Za okolje in naše zdravje je pomembna ekološka pridelava hrane. STALNE ZVEZE ekološki otok Ekološki otok je prostor, kjer stojijo smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov, ki jih lahko recikliramo. ● V urejenih naseljih imajo ekološke otoke, kjer ločeno zbirajo papir, steklo, plastiko in organske odpadke. ekonomika samostalnik PRI GOSPODINJSTVU Ekonomika je načrtovanje proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin. ● Za vodenje ekonomike gospodinjstva je potrebno znanje o vseh oblikah denarja, prihodkih, odhodkih, družinskem proračunu ter o možnostih plačevanja in varčevanja. ● Ekonomika čebelarjenja in z njo povezana pridelava medu je odvisna ravno od zdravstvenega stanja čebel. 39 eksplodirati glagol 1. Eksplodirati pomeni silovito, s pokom se vžgati in razleteti. ● Eksplodiral je del avtomobilskega motorja in motor se je vžgal. ● Posebno nevarne so snovi, ki lahko ob prisotnosti ognja ali visoke temperature eksplodirajo. 2. ČUSTVENO OBARVANO Eksplodirati pomeni silovito izraziti jezo. ● Priznam, da včasih eksplodiram. eksplozija samostalnik Eksplozija je hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu snovi, ki lahko eksplodirajo. ● Ozračje je pretresla močna eksplozija; eksplodiral je del avtomobilskega motorja in se vžgal. ● Pri eksploziji se snov eksploziva pretvori v nove snovi, v toploto in svetlobo. eksploziv samostalnik Eksploziv je snov, ki ob vžigu hitro, silovito sprosti energijo in se uporablja za orožje ali pri razstreljevanju. ● Pri eksploziji se snov eksploziva pretvori v nove snovi, v toploto in svetlobo. eksploziven pridevnik Eksploziven je tak, ki lahko eksplodira, se silovito, s pokom vžge in razleti. ● Snovi, ki ob prisotnosti ognja ali visoke temperature lahko eksplodirajo, so označene s simbolom za eksplozivno snov. ● Posebno nevarno je gašenje vnetljivih in eksplozivnih snovi. ekvator samostalnik PRI DRUŽBI Ekvator je namišljena krožnica, ki poteka okoli Zemlje, je enako oddaljena od obeh polov in Zemljo deli na severno in južno poloblo. ● Ob ekvatorju letnih časov ni, vse leto je vroče. ● Dan je zmeraj enako dolg le ob ekvatorju, ki Zemljo deli na severno in južno poloblo. elektrarna samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Elektrarna je stavba s posebnimi napravami za pridobivanje elektrike s pretvarjanjem drugih oblik energije v električno energijo. ● Električno energijo pridobivamo v elektrarnah (hidroelektrarne, jedrske elektrarne, termoelektrarne, vetrne elektrarne). ● Pridobivanje energije s pomočjo vetrnih elektrarn manj škoduje okolju kot drugi načini pridobivanja. električen pridevnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Električni je ta, ki je v zvezi z elektriko. ● Napetost električne napeljave v hiši je 230 voltov, kar je lahko smrtno nevarno, če se dotaknemo golih žic in steče električni tok skozi naše telo. ● Na Dravi in Savi so hidroelektrarne, ki vodno energijo pretvarjajo v električno. ● Zaradi žleda so ceste poledenele in nevarne, drevje se lomi, električni daljnovodi se poškodujejo. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Električni je ta, ki za delovanje potrebuje elektriko. ● električni stroj ● električna naprava ● Ko smo za štedilnikom ali pa imamo opravka z električnimi aparati, moramo biti še posebej previdni in upoštevati navodila za uporabo. STALNE ZVEZE električna kitara PRI GLASBENI UMETNOSTI Električna kitara je kitara, pri kateri se toni ojačujejo s pomočjo elektronskih naprav. ● Moj brat igra električno kitaro v rock ansamblu. električna napetost PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Električna napetost je količina, ki poganja električni tok po električnem krogu. Osnovna enota za merjenje električne napetosti je volt. ● Električni aparat, ki ne deluje pri napetosti 230 voltov, potrebuje pretvornik električne napetosti. električni krog PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Električni krog je sklenjena pot, po kateri teče električni tok. ● Kakšna je razlika, če v električni krog z eno baterijo zvežemo eno žarnico ali pa v krog zaporedno vežemo dve žarnici? električni tok PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Električni tok je tok nabitih delcev skozi prevodnik in po električnem krogu. ● proizvajati električni tok 40 ● Električni tok poganja dinamo, baterija ali omrežna napetost. ● Prevodniki električnega toka so kovine, izolatorji pa les, papir, plastika in steklo. ● Električni tok teče od prvega priključka baterije do prvega priključka žarnice, skozi žarnico in naprej do drugega priključka baterije. elektrika samostalnik Elektrika sta energija in tok, ki ju povzročajo delci z negativnim nabojem, ki se gibljejo po prevodniku. Pretvarja se v toploto, svetlobo in poganja električne naprave. ● Danes večino lokomotiv poganja elektrika. ● Nekatere snovi prevajajo elektriko. ● Termoelektrarna ob tem, da proizvaja elektriko in toploto, močno onesnažuje zrak. elektronski pridevnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Elektronski je ta, ki ima vezje in za delovanje potrebuje elektriko. ● elektronski aparat ● elektronska igrača, igračka ● elektronska naprava ● elektronska tehtnica 2. PRI RAČUNALNIŠTVU Elektronski je ta, ki se bere ali uporablja s pomočjo računalnika ali druge elektronske naprave. ● elektronski slovar ● Rad berem tudi elektronske knjige. STALNE ZVEZE elektronska pošta PRI RAČUNALNIŠTVU Elektronska pošta je računalniški program za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov, ki so povezani v omrežje, ali tako sporočilo. ● Besedilo pošljita po elektronski pošti svojemu učitelju. ● Dekle, ki nam je poslalo elektronsko pošto, je živelo v vrstni hišici, podobni naši. element samostalnik 1. Element ali prvina je sestavni del česa. ● Zemljevid ima številne elemente: naslov, merilo, legendo, mrežo ... ● Nekateri elementi so namenjeni spajanju različnih delov stroja, to so denimo vijaki in zakovice. Drugi strojni elementi pa so namenjeni prenosu gibanja. ● Vsaka skladba se oblikuje v celovitost skozi ritem, melodijo, harmonijo in z drugimi glasbenimi elementi. 2. PRI MATEMATIKI Element je sestavni del množice. ● Elementi množice F so števila od 5 do 10. ● Elementi množice so listavci. Macesen ni element množice. embalaža samostalnik Embalaža je to, v kar damo, zavijemo blago ali izdelke. ● Embalaža je lahko steklena, plastična, kartonasta, lesena ali kovinska, zato jo je treba po uporabi odložiti v ustrezen zabojnik za smeti. ● Izogibajmo se plastičnim vrečkam in plastični embalaži. enačba samostalnik PRI MATEMATIKI Enačba je matematični zapis dveh enakovrednih, z enačajem povezanih matematičnih izrazov z vsaj enim neznanim številom, ki ga je treba izračunati. ● rešiti enačbo ● leva, desna stran enačbe ● Na levo stran tehtnice sem moral dodati še 5 kock. Zato sem neznanko v enačbi zamenjal s številom 5. enak pridevnik 1. Enak je tak, ki se po svojih lastnostih ne razlikuje od drugega. ● enaka barva ● enake hlače ● Najina balona sta popolnoma enaka, imata enako obliko, velikost in barvo. ● Pico smo si razdelili na štiri enake dele. 2. Enak je tak, ki se ni spremenil. ● Temperatura vode je ostala enaka. 3. Enak je tak, ki ne dovoljuje izjem. ● Vsi ljudje imamo enake pravice. enakomeren pridevnik 1. Enakomeren je tak, ki se mu hitrost ali jakost med trajanjem ne spreminja. ● Učenci so tekli v enakomernem tempu. ● Iz kuhinje se je slišal enakomeren zvok. ● Avto se je po cesti peljal z enakomerno hitrostjo. 2. Enakomeren je tak, ki se pojavlja v približno enakih razmikih ali v enakem obsegu. ● Kartonast tulec na eni strani v enakomernih razmikih štirikrat preluknjajte. ● Na lepilo natrosite enakomerno plast peska. ● Da bi delo v skupini potekalo uspešno, je potrebno sodelovanje in enakomerna razporeditev nalog. 41 enakopraven pridevnik 1. PRI DRUŽBI Enakopraven je tak, ki ima enake pravice in dolžnosti. ● Vsi ljudje smo enakopravni in za vse veljajo enake pravice. 2. PRI DRUŽBI Enakopraven je tak, ki ima enak položaj kot kdo drug. ● Šole v delu Prekmurja so dvojezične – slovenščina in madžarščina sta tam enakopravna jezika. enakopravnost samostalnik PRI DRUŽBI Enakopravnost je stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti. ● Danes se nam zdi smešno, da se deklice ne bi smele šolati. Vendar je bila pot do enakopravnosti žensk dolga. ● Nekateri ne priznavajo enakopravnosti drugačnih ljudi, na primer priseljencev, drugače verujočih, telesno ali umsko prizadetih ljudi. enakost samostalnik 1. Enakost je lastnost osebe ali stvari, da se pri obravnavi ne razlikuje od drugih. ● Med načela demokracije spadajo: svoboda in spoštovanje posameznika, enakost ljudi pred zakonom, svobodne volitve itn. 2. PRI MATEMATIKI Enakost je lastnost, da se količina na eni strani enačbe ne razlikuje od količine na drugi strani. ● Katero število manjka, da bo veljala enakost 7 ∙ x = 700? energija samostalnik 1. Energija je to, kar omogoča, da se kaj premakne, segreje ali zažari, na primer elektrika ali toplota, ali to, kar omogoča, da živo bitje živi in raste, na primer v hrani. ● Naprave v elektrarnah pretvarjajo eno izmed oblik energije v električno energijo. ● V hidroelektrarnah pretvarjamo energijo tekoče vode, pri termoelektrarnah energijo vroče pare, pri vetrnih elektrarnah energijo vetra, pri sončnih energijo sončne svetlobe, v jedrskih pa energijo snovi urana. ● Naprave in stroji za delovanje uporabljajo določeno obliko energije. ● Z recikliranjem zmanjšamo porabo naravnih virov, količino odpadkov in porabo energije. ● V celicah potekajo procesi, pri katerih se sprošča energija, shranjena v hrani. 2. Energija je človekova telesna sposobnost za to, da opravlja delo. ● Izlet bi mi zelo koristil, ker potrebujem veliko energije in motivacije za učenje. ● Napolnjeni z novo energijo bodo nadaljevali hojo med sadovnjaki. STALNE ZVEZE obnovljivi vir energije PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Obnovljivi vir energije je vir energije, ki se zajema iz narave in ki je načeloma ne zmanjka, na primer sončna energija, vetrna energija ali vodna energija. ● Veter je obnovljivi vir energije. ● Obnovljivi viri energije okolje onesnažujejo v manjši meri. enota samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Enota je dogovorjena količina, na primer dolžine, časa ali mase, ki jo uporabljamo za merjenje. ● merska enota ● Ena minuta je majhna časovna enota. ● Pretvarjanje enot za prostornino: 1 l = 10 dl, 1 hl = 100 l = 1 000 dl. 2. Enota je del česa, ki skupaj z drugimi deli tvori zaključeno celoto. ● Osnovna enota živčevja je živčna celica. STALNE ZVEZE denarna enota Denarna enota je denar, ki se uporablja v kaki državi. ● V večini držav Evropske unije uporabljamo denarno enoto evro. osnovna enota PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI, PRI MATEMATIKI Osnovna enota je predpisana, dogovorjena enota za merjenje fizikalnih ali matematičnih količin, iz katere lahko izpeljujemo druge enote. ● Osnovna enota za temperaturo je kelvin (K). ● Osnovna enota za ploščino je kvadratni meter. ● Iz katerih osnovnih enot je sestavljena enota za električno napetost? epidemija samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Epidemija je stanje, ko se bolezen na določenem območju zelo razširi, da zboli veliko ljudi. ● Ob epidemijah gripe število sprejemov v bolnišnice močno naraste. 2. ČUSTVENO OBARVANO Epidemija je stanje, ko kaj postane zelo razširjeno in pogosto. ● Razširila se je epidemija nespečnosti. 42 etui samostalnik Etui je manjša škatla ali vrečka za shranjevanje kake stvari, na primer očal. ● V trdih etuijih so očala najbolj varna pred padci in poškodbami. ● Na hrbtu imam nahrbtnik s kamero v nepremočljivem etuiju. evro samostalnik Evro je denarna enota, ki jo uporabljamo v večini evropskih držav. Njen simbol je €. ● območje evra ● Kaj lahko kupiš, če imaš v denarnici 2 evra? ● Nekatere države so članice Evropske unije, a ne uporabljajo evrov. fagot samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Fagot je večje leseno pihalo z dvojnim jezičkom in zakrivljeno pihalno cevjo. ● V srednji glasbeni šoli je igral fagot. ● Sestavni deli fagota so ustnik z dvojnim trsnim jezičkom, 2 m dolga lesena cev, luknjice in zaklopke za levo roko. fagotist samostalnik Fagotist je oseba, ki igra na fagot. ● Po poklicu je fagotist. fagotistka samostalnik Fagotistka ženska, ki igra na fagot. ● Igranja se uči dvajset oboistk in oboistov ter trinajst fagotistk in fagotistov. februar samostalnik Februar je drugi mesec v letu, ki ima 28, v prestopnem letu 29 dni. ● Najkrajši mesec je februar. ● Od leta 1999 vsakega 21. februarja praznujemo mednarodni dan maternega jezika. ● 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik. ● Samo prestopna leta imajo 29. februar. februarski pridevnik Februarski je ta, ki je v zvezi s februarjem. ● Nekaj zanimivih prispevkov bomo objavili v februarski številki revije. festival samostalnik Festival je prireditev z večjim številom dogodkov, ki navadno tvorijo zaključeno celoto. ● Na festivalu, ki ga letno organizirajo v Slovenski filharmoniji, izvajajo številne koncerte in nove skladbe priznanih skladateljev. ● Na Bledu prirejajo festival ljudske glasbe. ● Brežiški grad se ponaša z znamenito viteško dvorano, kjer je vsako poletje festival stare glasbe. festivalski pridevnik Festivalski je ta, ki je v zvezi s festivalom. ● Na festivalskih prireditvah nastopajo različne glasbene zasedbe. figura samostalnik 1. Figura je likovna upodobitev predmeta ali živega bitja. ● Na črto, s katero je označila tla, je narisala hišico, človeške figure in drevesa. ● Našel je lep kos lesa in iz njega izrezljal okrasno figuro. 2. Figura je upodobitev, ki nastane s sestavljanjem geometrijskih likov ali teles. ● Iz osnovnih geometrijskih likov lahko sestavljamo različne figure. 3. Figura je posebej oblikovan predmet za igranje šaha ali kake druge družabne igre. ● šahovska figura ● Na začetku igre človek, ne jezi se si vsak igralec izbere barvo figur. 4. Figura je skupina več gibov pri plesu ali drsanju, ki so med seboj povezani. ● plesna figura ● Drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure. film samostalnik 1. Film je prozoren trak, na katerega se zapisujejo fotografski ali filmski posnetki. ● Film je vložil v fotoaparat. 2. Film je umetniško delo, posneto s filmsko kamero. ● slovenski film ● naslov filma ● ogled filma ● Četrtošolci so se odpravili v kino. Film se je pričel ob 9.30 in je trajal 1 uro in 40 minut. ● Nadaljevanka je televizijski film v nadaljevanjih. ● Po priljubljeni pustolovski povesti Bratovščina Sinjega galeba so posneli tudi mladinski film. fizičen pridevnik Fizični je ta, ki je v zvezi s človeškim telesom. ● Fizične potrebe so potrebe po hrani, pijači, obleki in domu. 43 ● Zdravje ne pomeni samo to, da nismo bolni, ampak predstavlja našo fizično aktivnost ter dobro počutje. ● Za športnike je značilna dobra fizična pripravljenost. fižol samostalnik Fižol je kulturna rastlina s plodovi v obliki dolgih, užitnih strokov ali plod te rastline. ● luščiti fižol ● stročji fižol ● Največkrat smo jedli zelje, krompir, fižol in žgance. ● Ker so zrna fižola večja od zrn zdroba, jih lahko ločimo s primerno gostim sitom. fižolov pridevnik Fižolov je ta, ki je v zvezi s fižolom. ● fižolov strok ● Skuhala si je fižolovo juho. flavta samostalnik Flavta je pihalo, ki ga glasbenik drži prečno na ustnice in vanj piha. ● prečna flavta ● Vsako popoldne igra flavto. STALNE ZVEZE kljunasta flavta PRI GLASBENI UMETNOSTI Kljunasta flavta je lesena flavta s kljunastim ustnikom, ki ga držimo naravnost pred sabo. ● Sošolci so igrali na kljunaste flavte. flavtist samostalnik Flavtist je oseba, ki igra na flavto. ● nadarjen flavtist ● V orkestru igrata dva flavtista. flavtistka samostalnik Flavtistka je ženska, ki igra na flavto. ● uveljavljena flavtistka ● Flavtistka piha v ustnik. ● Na koncertu je nastopila znana flavtistka. fotelj samostalnik Fotelj je večji udoben stol, ki ima naslonjalo za hrbet in roke in je navadno oblazinjen. ● udoben fotelj ● usnjen fotelj ● Oče je dremal v fotelju. fotograf samostalnik Fotograf je oseba, ki se ukvarja s fotografiranjem, postopkom prenašanja slike na film ali na elektronsko napravo za shranjevanje podatkov s fotoaparatom. ● Fotograf pri svojem delu uporablja fotoaparat, stojalo, različne vrste objektivov in bliskavico. ● Fotograf fotografira različne priložnosti, npr. zaroko, poroko, rojstni dan, krst in obhajilo. fotografija samostalnik Fotografija je to, kar nastane s fotografiranjem, postopkom prenašanja slike na film ali na elektronsko napravo za shranjevanje podatkov s fotoaparatom. ● družinska fotografija ● stare fotografije ● umetniška fotografija ● Oglej si glasbila na fotografijah. ● Oglej si spodnjo fotografijo, na kateri je prikazan čas, ko so bili vaši pradedki in prababice še otroci. ● Večina ljudi doma hrani albume s fotografijami. fotografinja samostalnik Fotografinja je ženska, ki se ukvarja s fotografiranjem, postopkom prenašanja slike na film ali na elektronsko napravo za shranjevanje podatkov s fotoaparatom. ● Najprej bom morala uspešno zaključiti osnovno in srednjo šolo, potem pa bom postala fotografinja. ● Pri pripravi vsake številke revije sodelujejo pesniki in pesnice, pisatelji in pisateljice, skladatelji in skladateljice, ilustratorji in ilustratorke ter fotografi in fotografinje. fotografirati glagol Fotografirati pomeni s fotoaparatom prenašati, prenesti sliko na film ali na elektronsko napravo za shranjevanje podatkov. ● fotografirati s fotoaparatom, telefonom ● Vse, kar sem videl in slišal, sem skrbno fotografiral in si tudi zapisal. ● Če ne prepoznam živali ali rastline, jo narišem ali fotografiram, nato pa jo doma poiščem v knjigah. fotosinteza samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Fotosinteza je proces, pri katerem zeleni deli rastlin z uporabo svetlobne energije iz ogljikovega dioksida in vode proizvajajo sladkor in kisik. ● Za fotosintezo je potrebna svetloba, zato njen začetni del poteka le podnevi. 44 ● V rastlinah s fotosintezo nastajajo kisik in organske snovi, ki jih za življenje potrebujejo druga živa bitja. gaganje samostalnik Gaganje je oglašanje z glasovi, značilnimi za raco in gos. ● Ob nasprotnem bregu se je med glasnim gaganjem na vodo spustila jata rac mlakaric. gagati glagol Gagati pomeni oglašati se z glasovi, značilnimi za raco in gos. ● raca, račka gaga ● glasno gagati ● Slišali so race gagati. gaj samostalnik Gaj je manjši gozd z drevesi, ki jih navadno redno negujejo in po potrebi redčijo. ● bukov gaj ● oljčni gaj ● Nad svetlim oljčnim gajem je razpeto jasno, modro nebo. ● Ko sta se bližala cilju, sta šla skozi gaj divjih jablan. galeb samostalnik Galeb je večja vodna ptica, ki je belo-sive barve in ima dolge peruti. ● jata galebov ● Nad ribiško ladjo so letali galebi. galerija samostalnik Galerija je ustanova ali prostor za zbiranje, hranjenje in razstavljanje kipov, slik in drugih izraznih oblik. ● Ko boste obiskali galerijo ali muzej, si oglejte slike in kipe in razmišljajte, v čem se razlikujejo. ● V galeriji so učenci našteli 28 skulptur iz lesa in 36 skulptur iz kamna. ● V Sloveniji je okoli 250 večjih in manjših muzejev in galerij, ki zbirajo in obiskovalcem predstavljajo narodno in kulturno dediščino. gaziti glagol Gaziti pomeni hoditi po čem, kar se udira, otežuje pot, navadno po snegu. ● Simon in Matjaž sta gazila po snegu. ● Gazil sem v celo, ponekod do kolen in čez. gaženje samostalnik Gaženje je hoja po čem, kar se udira, otežuje pot, navadno po snegu. ● Kdor bo poskušal uhoditi nove poti, naj se na mestih z več snega pripravi na naporno in nič kaj prijetno gaženje. ● Prenehale so voziti vse vlečnice, zato sta morala iti v dolino peš. Gaženje skozi meter visok sneg ni bilo težko. gib samostalnik Gib je premik dela telesa. ● Gibom, ki jih naredi naše telo nezavedno in hitro, pravimo refleksi. ● Glavo je nagibal s hitrimi, sunkovitimi gibi in vsako stvar ošinil z živahnim, iskrivim pogledom. gibanje samostalnik Gibanje je premikanje ali delanje gibov. ● Za naše zdravje sta pomembna tudi tekočina in gibanje. ● Kolesarjenje je način gibanja in prevoza, ki ne onesnažuje okolja, spomladi in poleti je to tudi ena najprijetnejših športnih dejavnosti na svežem zraku. ● Veter je gibanje zraka. gibati se glagol Gibati se pomeni premikati se ali delati gibe. ● Ljudje se gibamo na različne načine, najbolj običajna je hoja. ● V vodni pari so delci med seboj oddaljeni in se prosto gibljejo po prostoru. ● Če želimo biti zdravi, se moramo veliko gibati na svežem zraku. gimnastičen pridevnik Gimnastični je ta, ki je v zvezi z gimnastiko. ● gimnastični krožek ● Skupina otrok se na robu bazena ogreva z gimnastičnimi vajami. gimnastika samostalnik PRI ŠPORTU Gimnastika ali športna gimnastika je šport, pri katerem na posebnih orodjih izvajamo vaje, za katere so potrebne moč, gibljivost in spretnost. ● moška, ženska gimnastika ● Moja prijateljica Ana trenira gimnastiko. ● Če želiš ostati zdrav, se redno ukvarjaj s športom, ki ti je najljubši: plavanje, veslanje, gimnastika, košarka, karate, balet in planinarjenje. 45 STALNE ZVEZE športna gimnastika PRI ŠPORTU Športna gimnastika ali gimnastika je šport, pri katerem na posebnih orodjih izvajamo vaje, za katere so potrebne moč, gibljivost in spretnost. ● Pri športnih interesnih dejavnostih se učenci ukvarjajo s športno gimnastiko, ritmično gimnastiko, nogometom, karatejem, tenisom, košarko itn. ritmična gimnastika PRI ŠPORTU Ritmična gimnastika je šport, pri katerem izvajamo vaje z drobnimi pripomočki ali brez njih. ● Tekmovalke v ritmični gimnastiki tekmujejo z dvema kijema. gladek pridevnik 1. Gladek je tak, ki ima površino brez izboklin in vdolbin. ● gladek les ● gladki lasje ● Otroci so se igrali z gladkimi rečnimi kamni. ● Pri gladkih površinah je trenje manjše, zato je gibanje lažje. ● Slikamo na svetli, gladki in nekoliko trši podlagi. 2. Gladek je spolzek. ● Spodrsnilo mu je na gladkem ledu. 3. Gladek je tak, ki poteka brez težav. ● Pričakovali so gladko zmago domačih košarkarjev. glas samostalnik 1. Glas je zvok, ki ga tvorimo z glasilkami in usti. ● Med sporom govorimo razburjeno in s povišanim glasom. ● Glas se mu je tresel. ● Nižje zapisane note zapojemo z nižjimi glasovi, višje zapisane note pa pojemo z višjimi glasovi. 2. Glas je zvok, ki ga oddaja kak predmet. ● Pri ritmičnem zvonjenju se posamezni glasovi zvonov zlivajo v melodijo. 3. PRI SLOVENŠČINI Glas je najmanjša enota govorjenega jezika. ● Beseda je sestavljena iz glasov. ● V besedi lahko poiščem začetni in končni glas. ● Kaj so glasovi in kaj so črke? 4. Glas je to, kar se širi s pripovedovanjem. ● Glas o malem umetniku je prišel na uho celo cesarju in cesarici. STALNE ZVEZE na glas Na glas pomeni takó, da se dobro sliši. ● Na glas preberi besedilo. ● Na glas je zavriskal. FRAZEMI biti ob dober glas Če je kdo ob dober glas, pomeni, da je med ljudmi izgubil dober ugled, pozitivno mnenje. ● Če bomo delali veliko napak, bomo kmalu ob dober glas. Dober glas seže v deveto vas. Dober glas seže v deveto vas pomeni, da je to, kar je dobro, znano daleč naokrog. ● Glasbena skupina vse pogosteje nastopa na praznovanjih, zabavah, kajti dober glas seže v deveto vas. glas vpijočega v puščavi Glas vpijočega v puščavi je prizadevanje, ki nima uspeha. ● Glas vpijočega v puščavi bi lahko rekli nenehnim opozarjanjem policije prebivalcem, naj ne puščajo odklenjenih vozil in stanovanj, ko zapustijo dom. povzdigniti glas Če kdo povzdigne glas, pomeni, da začne govoriti glasneje, ker je nejevoljen, jezen. ● Ogorčeno je povzdignil glas: »Kam boš šel?« priti na slab glas Če kdo ali kaj pride na slab glas, pomeni, da se o kom ali čem med ljudmi razširi negativno mnenje. ● Nekateri trgovci radi podtaknejo sadje slabše kakovosti, vendar s takšnim početjem kaj hitro pridejo na slab glas. ● Hitro pripravljena hrana je prišla na slab glas. v en glas V en glas pomeni soglasno. ● Vsi v en glas so zaklicali: »Jaz!« glasba samostalnik 1. PRI GLASBENI UMETNOSTI Glasba je umetnost, ki se izraža s pomočjo zvoka. ● džezovska, klasična, narodno-zabavna, popularna, rock, zabavna glasba ● ljudska, umetna glasba ● zvrst glasbe 46 ● Vodil je nekaj pevskih zborov in učil glasbo na osnovni šoli. ● Ritem v glasbi nastaja s petjem ali z igranjem različno dolgih tonov. ● Ljubitelji glasbe lahko obiskujejo koncerte in glasbeno-gledališke predstave. 2. Glasba je skladba ali pesem. ● izvajati glasbo ● izvajalec glasbe ● Ustvarjal je otroške in mladinske pesmi in pisal glasbo za risanke. ● Katero glasbo najraje poslušaš? STALNE ZVEZE živa glasba Živa glasba je glasba, ki jo glasbeniki pojejo ali igrajo pred občinstvom, ki se ne predvaja prek zvočnega posnetka ali televizijskega, radijskega prenosa. ● Gostje so ob živi glasbi plesali še dolgo v noč. ● Preden so izumili kasetofone, je kraljevala živa glasba. glasben pridevnik Glasbeni je ta, ki je v zvezi z glasbo. ● glasbena šola ● Na prireditvi je nastopilo več glasbenih skupin. glasbilo samostalnik Glasbilo je priprava, kot na primer klavir ali kitara, na katero igramo, da ustvarimo glasbo. ● ljudsko glasbilo ● igrati na različna glasbila ● Otroci so peli in pesem spremljali z glasbili. ● Pozorno poslušaj pravljico in zaigraj na glasbila. ● Trobila so glasbila, na katera igramo tako, da vanje trobimo. glasen pridevnik 1. Glasen je tak, ki se ga zelo sliši. ● Nenadoma sem zaslišala glasen smeh. ● Samci zelene žabe se spomladi oglašajo z glasnim kvakanjem v ribniku in vabijo samice. ● V prostoru se je razlegala glasna božična glasba. 2. Glasen je tak, ki zelo veliko in slišno govori. ● Bližala se jima je skupina zelo glasnih ljudi. ● Je živahen in glasen otrok, njegov najboljši prijatelj pa je miren in redkobeseden, zato se lepo dopolnjujeta. glaven pridevnik 1. Glavni je ta, ki je po pomembnosti na prvem mestu in je lahko tudi največji. ● glavni dobitek ● glavni junak ● glavni odmor ● glavna cesta, ulica ● glavna vloga ● Kateri so glavni onesnaževalci vode v naravi? ● Zelene rastline so glavni proizvajalci hranilnih snovi. ● Glavna junakinja romana doživlja mnoge težke preizkušnje. 2. Glavni je ta, ki ima pri kaki stvari, dejavnosti največjo odgovornost. ● Katere oddaje bi bile pogosto po televiziji, če bi bil ti glavni urednik na televiziji? ● Jaz ne bom tekmoval, ampak bom glavni sodnik. STALNE ZVEZE glavna jed Glavna jed je najobilnejši del obroka, ki ga navadno pojemo po predjedi in pred sladico. ● V samopostrežni restavraciji lahko izberemo juho, glavno jed in sladico. ● Bogovi so klepetali, ko so zadonele trobente in napovedale glavno jed. glavno mesto Glavno mesto je mesto v državi, pokrajini ali regiji, ki je izbrano za njeno upravno in politično središče. V glavnem mestu je navadno sedež vlade, parlamenta in drugih pomembnih državnih ustanov. ● Na zemljevidu Slovenije poišči glavno mesto in meje s sosednjimi državami. ● Med počitnicami gremo v Rim, glavno mesto sosednje Italije. gledališče samostalnik Gledališče je ustanova, v kateri uprizarjajo gledališke predstave, ali dejavnost, ki jo izvaja taka ustanova. ● lutkovno gledališče ● V gledališču upoštevamo pravila vljudnega obnašanja. gledališki pridevnik Gledališki je ta, ki je v zvezi z gledališčem. ● gledališki igralec ● gledališki list ● Mama je na spletu kupila vstopnice za ogled gledališke predstave. 47 ● Gledališki krožek je obiskovalo šest učencev iz 5. razreda. gliva samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Gliva je živo bitje, ki se prehranjuje s snovmi, nastalimi z razkrojem drugih živih bitij. Glive so na primer kvasovke, plesni in gobe. ● Glive lahko rastejo v temi, saj si hrane ne proizvajajo same, kot to počnejo zelene rastline. ● Nekatere glive so užitne, kot na primer plemenite plesni in nekatere gobe, druge pa so neužitne, nekatere tudi strupene. ● Rdeča mušnica je neužitna gliva. globina samostalnik 1. Globina je oddaljenost v navpični smeri navzdol. Globino merimo v metrih. ● meriti globino ● globina jame ● globina jezera, morja, vode ● Globina jezera je 40 metrov. ● Jezero meri v dolžino 150 m, v širino 80 m in v globino 6 m. ● Voda je tako bistra, da lahko tudi v globini dveh metrov razločimo vsako podrobnost na dnu jezera. 2. Globina je oddaljenost v vodoravni smeri v notranjost. Globino merimo v metrih. ● Globina omare je 60 centimetrov. globok pridevnik 1. Globok je tak, ki v navpični smeri navzdol meri veliko, ki ima veliko globino. ● globok prepad, vodnjak ● globoko morje ● Plavali smo v globoki vodi. 2. Globok je tak, ki je v navpični smeri navzdol zelo oddaljen od površine. ● To so stara drevesa, ki imajo globoke korenine. 3. Globok je tak, ki ima v navpični smeri navzdol ali v vodoravni smeri v notranjost določeno mero. ● Jarek je globok 2 metra. 4. Globok je tak, ki zveni nizko in zamolklo. ● Zapel je z globokim glasom. 5. Globok je velik, močan ali izrazit. ● globok spanec ● globok strah ● globoka bolečina, žalost ● globoka ljubezen ● globoko spanje ● Zatopil se je v globoko razmišljanje. ● Pevci so izvabljali iz prsi poslušalcev globoke vzdihe občudovanja. STALNE ZVEZE globoki krožnik Globoki krožnik je krožnik, ki ga navadno uporabljamo za juho ali testenine. ● Primaknil je stol k omaricam, kjer so hranili plitke in globoke krožnike ter posodo za juho. gnati glagol 1. Gnati pomeni delati, da žival ali človek kam gre, navadno z močno spodbudo ali prisilo. ● Vsak dan je pomagala očetu, skupaj sta gnala krave na pašo. ● Oče in sin sta osla gnala na semenj. ● Gnal naju je čez hodnik v pisarno. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Gnati pomeni zagotavljati pogon, moč za premikanje in opravljanje dela. ● To vozilo žene bencinski motor. 3. Gnati pomeni dajati spodbudo za kako težko dejanje ali dejavnost. ● Ni mogla iz svoje kože. Materinski čut jo je gnal naprej in naprej. ● Nekateri so videli v tujini boljšo možnost napredovanja v poklicu, tretje je gnal pustolovski duh. ● V upor je kmete gnal obup, saj so graščaki in tudi država zahtevali vse več. 4. Gnati se pomeni premikati se zelo hitro, bliskovito ali teči. ● Tekla je na življenje in smrt, on pa se je gnal za njo. 5. ČUSTVENO OBARVANO Gnati se pomeni zelo se truditi. ● Hvaležna sem vsem odličnim smučarkam, da sem tam, kjer sem. Zaradi njih sem se gnala na treningih, bila motivirana. FRAZEMI gnati si k srcu Če si kdo kaj žene k srcu, pomeni, da ga to zelo prizadeva, da mu ni prijetno, ga boli, ko o tem razmišlja. ● Težkega dela si ni preveč gnal k srcu. Izpolnil je vsako gospodarjevo nalogo. gnati svojo Če kdo žene svojo, pomeni, da trmasto vztraja pri svoji trditvi, prepričanju. ● Oče je gnal svojo dalje. »Če je vseeno, potem je vseeno!« 48 gnesti glagol 1. Gnesti pomeni enakomerno porazdeljevati dele lepljive snovi z rokami, da dobimo želeno obliko. ● Testo gnetemo, da postane rahlo, plastelin z gnetenjem oblikujemo v različne oblike. ● Na mizo stresite testo in ga gnetite z rokami, kot kaže slika, dokler ne postane gladko in voljno. 2. Gnesti se pomeni biti kje takó, da je več ljudi ali živali tesno drug ob drugem. ● Na tisoče ljudi se je gnetlo po mestnem središču. ● Moški, ženske in otroci so drgetali, ko so se lačni in prezebli gnetli okoli ognja. gnetenje samostalnik Gnetenje je enakomerno porazdeljevanje delov lepljive snovi z rokami, da dobimo želeno obliko. ● Glina je gnetljiva, zato jo z gnetenjem lahko preoblikuješ v telo poljubne oblike. ● Postopka obdelave plastelina sta valjanje in gnetenje. gnezdo samostalnik 1. Gnezdo je prostor, ki si ga navadno iz vejic, trave in blata pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje mladičev. ● spletati gnezda ● Dvakrat na leto v gnezdo znese po pet belih jajc, iz katerih se izvalijo mlade lastovke. ● Gnezdo kmečke lastovke je podobno skledi in je narejeno iz rastlinskih delov, ki jih zlepi z blatom, notranjost gnezda pa obloži s perjem. ● Kukavica si ne zgradi gnezda, temveč odloži po eno svoje jajce v gnezda drugih ptic. 2. Gnezdo je prostor, kjer imajo nekatere druge živali bivališče in vzgajajo mladiče. ● osje gnezdo ● Podganjemu mladiču je zrasla dlaka in lahko že zapušča gnezdo. gniti glagol 1. Gniti pomeni razpadati ali razkrajati se, navadno zaradi delovanja bakterij, gliv ali podobnih organizmov. ● Kocka ledu se stali v nekaj minutah, trava se posuši v treh dneh, hruška gnije teden ali dva. ● Vedela je, da začnejo rože gniti, če jih preveč zalivamo. 2. ČUSTVENO OBARVANO Gniti pomeni živeti slabo ali v neugodnih pogojih. ● On je postal bogat, jaz pa še vedno gnijem tu kot navaden delavec. gnitje samostalnik Gnitje je razpadanje ali razkrajanje česa navadno zaradi delovanja bakterij, gliv ali podobnih organizmov. ● Pretirano gnojenje s hlevskim gnojem in še z mineralnim gnojili ustvari idealno okolje za glivice, ki povzročajo gnitje korenin in listov vrtnin. ● Fosfati povzročajo prekomerno rast alg. Zaradi tega pride do gnitja alg in prevelike porabe kisika, kar ogroža življenje rastlin in živali. gnoj samostalnik 1. Gnoj so iztrebki domačih živali, navadno krav, konjev, ki se predelajo v naravno gnojilo. ● Napojila je živino, zanetila ogenj, pometla hišo in dvorišče, odkidala je gnoj in nesla žito v mlin. ● S traktorjem je pri sosedu trosil gnoj. ● Kmetje njivo pognojijo s hlevskim gnojem. ● V Tibetu pastirji iz kravjega gnoja gradijo ograje, ki njihove šotore ščitijo pred vetrom. 2. Gnoj je rumenkasta, zelenkasta ali rjavkasta tekočina, ki pogosto nastane pri vnetjih. ● Zdravnik je ocenil, da je treba rano odpreti, da gnoj izteče in se rana pozdravi. ● Iz zaprtega mačjega očesa se je na debelo cedil gnoj. gnojilo samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Gnojilo je snov, ki jo dodajamo prsti, da bi rastline v njej bolje rasle. ● Organske odpadke kompostiramo in jih uporabimo kot gnojilo. ● Naravni gnojili sta hlevski gnoj in kompost. ● Čezmerna uporaba gnojil in sredstev za zatiranje škodljivcev na njivah in poljih ogroža podtalnico. gnojiti glagol PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Gnojiti pomeni dodajati prsti gnojilo. ● Vinogradnik skrbi za vinograd tako, da ga okopava ter gnoji, obrezuje in škropi trto. ● Z iztrebki živali dobimo gnoj, s katerim zemljo gnojimo. goba samostalnik 1. Goba je mesnat razmnoževalni del glive, ki je navadno sestavljen iz beta in klobuka. ● neužitne, strupene, užitne gobe ● pica s sirom in gobami ● Gobarji v gozdu nabirajo gobe. ● V gozdovih nabiramo gobe in kostanj. 49 2. Goba je mehek luknjičast pripomoček za čiščenje, ki dobro vpija vodo. ● ožeti gobo ● pomočiti gobo v vodo ● Goba za brisanje table je iz mehke pene, v kateri je v vmesnih prostorih zrak. STALNE ZVEZE kresilna goba Kresilna goba je goba zajedavka, ki raste na bukvah ali brezah. ● Naši predniki so ogenj zanetili tako, da so drgnili dva kosa lesa. Nabirali so kresilne gobe. Suhe so hitro zagorele. FRAZEMI iti po gobe Če gre kdo ali kaj po gobe, pomeni, da umre ali propade. ● Šel je po gobe. ● Vse premoženje je šlo po gobe. rasti kot gobe po dežju Če kdo ali kaj raste kot gobe po dežju, pomeni, da zelo hitro raste ali da nastaja v veliki količini. ● Otroci rastejo kot gobe po dežju. ● V mestu so hoteli rasli kot gobe po dežju. godalo samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Godala so glasbila s strunami, na katera igramo takó, da po strunah vlečemo z lokom. ● V glasbeni šoli se lahko učimo igrati na različne inštrumente: izbiramo lahko med pihali, trobili, brenkali, godali, tolkali in inštrumenti s tipkami. ● Na različna godala so zaigrali znano pesem in zraven zapeli. ● V italijanskem mestu Cremona so v preteklosti živele znamenite družine, ki so se ukvarjale z izdelovanjem godal. godec samostalnik Godec je oseba, ki igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju. ● Na ljudska glasbila igrajo ljudski godci. gol samostalnik Gol je cilj napada pri nekaterih igrah z žogo ali zadetek tega cilja. ● streljati na gol ● dati gol ● Nogomet je športna igra, pri kateri igralci z brcanjem spravljajo žogo v gol. ● Vratar je pravkar dobil gol. gol pridevnik 1. Gol je tak, ki je brez dlake, las ali perja ali ni porasel. ● S puhom ptice grejejo svoje gole mladiče. ● Veje večine dreves so pozimi gole. ● Otok je bil povsem gol, le natanko na sredi je stala velikanska palma. 2. Gol ali nag je tak, ki je brez obleke. ● gol do pasu ● V jezero je skočil povsem gol. ● Skozi pretrgane hlače je kazal gola kolena. ● Golim ljudem, ki jih slikarji upodobijo, pravimo akt. 3. ČUSTVENO OBARVANO Gol je tak, ki je samo to, kar je, brez opreme, okraskov ali česa drugega. ● gole stene ● golo dejstvo ● Strop je bil ponekod razpokan in lestenec je visel na golih žicah. ● Vse skupaj je bila gola prevara. FRAZEMI z golimi rokami Z golimi rokami pomeni brez pripomočkov. ● Z golimi rokami se je boril z leopardi. z golim očesom ali s prostim očesom Z golim očesom pomeni brez pripomočkov za povečanje ali izostritev slike. ● Daljnogleda ni več potrebovala, ker je tudi z golim očesom dobro videla, kaj delajo. gonilo samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Gonilo je skupek delov stroja ali naprave, ki prenašajo ali spremenijo gibanje. ● jermensko, verižno, zobniško gonilo ● Verižno gonilo najdemo na kolesu, zobniško v urah, jermensko pa v večini strojev in v avtomobilih. ● Gonilo se uporablja za prenos gibanja, lahko pa tudi za prenos bremena. gora samostalnik 1. Gora je visoka vzpetina na zemeljskem površju. ● pobočje gore ● vzpon na goro ● odpraviti se v gore 50 ● Naša najvišja gora je Triglav. ● Počitnice lahko preživimo ob morju, jezerih, v gorah ali na deželi. ● Z vrha Storžiča je bil lep razgled na bližnje gore. 2. ČUSTVENO OBARVANO Gora je velika količina ali množina. ● Na mizo je postavil goro knjig. FRAZEMI Križana gora! Križana gora rečemo, ko izražamo, da smo negativno presenečeni ali vznemirjeni. ● Križana gora! Kako si me prestrašil! gorenje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Gorenje je proces, pri katerem se porabljata kisik in gorivo, nastajajo pa ogljikov dioksid, voda, toplota in svetloba. ● gorenje sveče ● Pri gorenju (in pri dihanju) se porablja kisik in nastajata ogljikov dioksid in voda. ● Pri gorenju se v okolico sproščata toplota in svetloba. goreti glagol 1. Goreti pomeni porabljati ali uničevati se v ognju. ● Gorelo je pet sveč. ● V peči lahko gori plin, olje, les ali premog. 2. Goreti pomeni dajati svetlobo. ● V dnevni sobi je gorela luč. ● Na semaforju že gori zelena luč. 3. ČUSTVENO OBARVANO Goreti pomeni, da je kaj razgreto ali zelo vroče. ● Lica so mu gorela. FRAZEMI goreti pod nogami ali goreti pod petami Če komu gori pod nogami, pomeni, da je v veliki nevarnosti. ● Ko je kralju gorelo pod nogami, je moral pobegniti iz rodne Poljske. Ne gori voda. ali Saj ne gori voda. Ne gori voda pomeni, da se komu ne mudi. ● Ne hiti. Saj ne gori voda. srce gori komu za koga Če komu gori srce za koga, pomeni, da ga ima zelo rad. ● Srce mu gori zanjo. gorski pridevnik Gorski je ta, ki je v zvezi z goro. ● gorski reševalec, vodnik ● gorsko jezero ● gorsko pobočje ● Člani planinskega krožka so na obisk povabili zdravnico, ki je članica gorske reševalne službe. ● Planšarica nama je povedala, da encijan spada med zaščitene gorske cvetlice. ● V Sloveniji je najbolj znano rastišče gorskih narcis na Golici nad Jesenicami. ● Gorski svet je naravno življenjsko okolje. gosenica samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Gosenica je žival z mehkejšim podolgovatim telesom, ki je na stopnji razvoja med jajčecem in bubo, iz katere nastane metulj. ● Kakšen bo metulj, ki se bo razvil iz te gosenice? ● Bube in gosenice so nekakšni mladiči žuželk. Iz njih se razvijejo odrasle živali. ● Mravlje se hranijo s kobilicami, hrošči, gosenicami, sadjem in medičino. 2. Gosenice so niz tesno povezanih jeklenih ploščic okoli koles, s pomočjo katerih se premikajo nekateri gradbeni stroji in vojaška vozila. ● Tank ima gosenice in vrtljiv zgornji del s topovsko cevjo. ● Buldožerji se premikajo s pomočjo gosenic. gospa samostalnik 1. Gospa je spoštljivo poimenovanje za odraslo žensko. ● starejša gospa ● gospa učiteljica ● gospa prodajalka ● Vikam starejše ljudi in jih ogovorim z besedami gospod in gospa. ● Gospa Novak je kupila rože. ● Dober dan, gospa ravnateljica. 2. Gospa je pripadnica uglednega, bogatega družbenega sloja. ● Služila je grajski gospe. gospod samostalnik 1. Gospod je spoštljivo poimenovanje za odraslega moškega. ● starejši gospod ● gospod učitelj ● Vikam starejše ljudi in jih ogovorim z besedami gospod in gospa. ● Gospod Novak ima tri pse. 51 ● Dober dan, gospod ravnatelj. 2. Gospod ali gospodar je oseba, ki ima nad kom oblast. ● Neki gospod je imel tri hlapce. 3. Gospod je pripadnik uglednega, bogatega družbenega sloja. ● gospod grof ● Grajski gospod je hodil na lov in se udeleževal viteških turnirjev. STALNE ZVEZE zemljiški gospod Zemljiški gospod je bil do odprave tlačanstva lastnik zemlje s podložniki. ● Kmet je svojemu zemljiškemu gospodu dajal dajatve (del pridelka) in delal na plemičevi posesti. gospodar samostalnik 1. Gospodar je lastnik kake stavbe, posesti ali dobrin. ● dober gospodar ● Na tej kmetiji gospodarica Pavla in gospodar Franc redita živino in gojita kmetijske pridelke. ● Bil je skrben gospodar. 2. Gospodar ali gospod je oseba, ki ima nad kom oblast. ● Rasel je in iz dneva v dan gledal, kako se njegova mati muči le za borno hrano, ki ji jo odmerjajo bogati gospodarji. ● V srednjem veku so zemljo obdelovali kmetje, ki so bili nesvobodni. To pomeni, da so morali svojega gospodarja prositi za dovoljenje za poroko ali preselitev. Plemiču so morali dati tudi del dobrin, ki so jih pridelali na kmetiji. ● Kraški ovčar je dobrodušen, bister, umirjen in zvest svojemu gospodarju. gospodarica samostalnik 1. Gospodarica je lastnica kake stavbe, posesti ali dobrin. ● Na tej kmetiji gospodarica Pavla in gospodar Franc redita živino in gojita kmetijske pridelke. 2. Gospodarica je ženska, ki ima nad kom oblast. ● Dekla se je ustrašila, prevrnila golido in pobegnila iz hleva. Pritekla je h gospodarici. ● V hiši in za štedilnikom je gospodarica nona. gospodinjski pridevnik Gospodinjski je ta, ki je v zvezi z gospodinjstvom. ● gospodinjski aparati ● gospodinjski odpadki ● Otroci z opravljanjem gospodinjskih opravil pomagajo staršem in pridobivajo delovne navade. ● Za varčevanje z elektriko uporabljamo cenejši gospodinjski tok. gospodinjstvo samostalnik 1. Gospodinjstvo je skupina ljudi, ki živijo v istem domu. ● Ker v svojih gospodinjstvih porabimo velike količine vode, je treba začeti varčevati doma. ● Največji onesnaževalci vode so industrija, kmetijstvo, gospodinjstva in deževnica. 2. Gospodinjstvo je skupina opravil, s katerimi skrbimo za dom in ljudi v njem, na primer čiščenje, kuhanje, manjša popravila in plačevanje računov. ● Pri nas doma vsi sodelujemo pri gospodinjstvu. ● Mama dolgo dela, zato oče vodi gospodinjstvo. 3. Gospodinjstvo je šolski predmet, pri katerem učenci spoznavamo svojo vlogo v družini in družbi ter pridobivamo veščine, ki jih potrebujemo pri skrbi za osnovne življenjske potrebe. ● Pri gospodinjstvu smo se učili o zdravi prehrani. ● Učiteljica gospodinjstva nam je povedala, kako pripravimo testo. gost pridevnik 1. Gost je tak, ki vsebuje manj vode in se težje pretaka. ● V krvi so različne snovi, zato je gosta in lepljiva. 2. Gost je tak, skozi katerega težje vidimo. ● Na smučišču je bila gosta megla. 3. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Gost je tak, pri katerem prostorninska enota vsebuje večjo količino snovi, mase. ● Hladnejši zrak je gostejši in izpodriva topel zrak. ● Gostejše snovi imajo pri enaki prostornini večjo maso od manj gostih. ● Olje plava na vodi, ker je manj gosto od vode. 4. Gost je tak, ki je razvrščen tako, da je vmes malo prostora, ali je sestavljen iz enot, ki so tako razvrščene. ● gost kožuh ● gost promet ● gosta podrast ● gosta poselitev ● Rjavi medved ima gosto dlako. ● Preplet cevčic, po katerih teče kri, je tako gost, da pri vsakem vbodu kakšno predreš. ● V zbitih, gostih tleh, ki zadržujejo vodo, kulturne rastline slabo uspevajo. gostota samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Gostota je količina, ki pove, koliko kilogramov ima prostorninska enota snovi. 52 ● Snovi se med seboj razlikujejo po gostoti. Snovi z večjo gostoto imajo pri enaki prostornini večjo maso od snovi z manjšo gostoto. ● Z naraščanjem nadmorske višine se gostota zraka manjša. ● Ledene gore plavajo na vodi, ker ima led manjšo gostoto od vode. 2. Gostota je število česa na določeni površini. ● gostota prebivalstva ● gostota prometa ● Za mestna naselja je značilna velika gostota poselitve. gotovina samostalnik Gotovina je denar v obliki bankovcev in kovancev. ● Nimam gotovine, zato bom plačal z bančno kartico. ● Kadar plačujemo s kovanci ali z bankovci, plačujemo z gotovino. gotovinski pridevnik Gotovinski je ta, ki je v zvezi z gotovino, denarjem v obliki bankovcev in kovancev. ● Za gotovinsko plačevanje potrebujemo denar. ● O gotovinskem plačevanju govorimo takrat, ko izdelek ali storitev plačamo s kovanci in bankovci. govorica samostalnik 1. Govorica je to, kar ni nujno resnično in se širi s pripovedovanjem. ● Vrstnike je obrekoval in o njih razširjal lažne govorice. 2. Govorica je sporočanje, govorjenje ali način sporočanja, govorjenja. ● otroška govorica ● Ali veš, kaj je govorica rok? Tako se sporazumevajo tisti, ki ne slišijo in ne govorijo. ● Razumem pasjo govorico. gozd samostalnik Gozd je večja skupina dreves, ki rastejo strnjeno skupaj. ● iglasti, listnati gozd ● V gozdovih nabiramo gobe in kostanj. STALNE ZVEZE tropski deževni gozd PRI DRUŽBI Tropski deževni gozd je listnati gozd tropskega pasu, v katerem raste raznovrstno vednozeleno drevje z ovijalkami. ● V tropskem deževnem gozdu ob reki Amazonki živijo mnoge živali in rastline. FRAZEMI Mi o volku, volk iz gozda. Mi o volku, volk iz gozda pomeni, da kdo, o katerem se pravkar govori, nepričakovano pride. ● Kadar koga omeniš, se kmalu prikaže. Saj poznaš tisti pregovor: mi o volku, volk iz gozda. zaradi dreves ne videti gozda ali zaradi množice dreves ne videti gozda Če kdo zaradi dreves ne vidi gozda, pomeni, da zaradi prevelike osredotočenosti na posamezno stvar ne vidi celote. ● Težave vas včasih tako obremenijo, da zaradi dreves ne vidite gozda. gozden pridevnik Gozdni je ta, ki je v zvezi z gozdom. ● gozdna jasa ● gozdne jagode ● gozdna žival ● Za hojo in tek so primerne gozdne steze. ● Gozdni požari so pogosto posledica samovžiga. ● Ker gozdna tla vpijejo dež, neurja ne odnašajo zemlje. STALNE ZVEZE gozdna meja PRI DRUŽBI Gozdna meja je višina, do katere raste gozd. ● Gams živi na strmih, skalnatih pobočjih nad gozdno mejo. ● Gozdna meja je v Sloveniji med 1600 in 1950 metri nadmorske višine. grad samostalnik Grad je velika, utrjena stavba z obzidjem in stolpi, v kateri so nekdaj živeli graščaki. ● Učenci niso opazili razvalin starega gradu. ● V srednjem veku je plemstvo živelo na gradovih. ● Otroci v peskovniku gradijo peščeni grad. FRAZEMI obljubljati komu gradove v oblakih Če kdo obljublja komu gradove v oblakih, pomeni, da mu neutemeljeno obljublja srečo ali bogastvo. ● Obljubljal ji je gradove v oblakih. zidati gradove v oblakih ali graditi gradove v oblakih 53 Če kdo zida gradove v oblakih, pomeni, da sanjari o nemogočem, nedosegljivem. ● Kar naprej si zida gradove v oblakih. gradivo samostalnik 1. Gradivo je snov, s katero kaj gradimo ali izdelujemo. ● Po navadi za izdelavo enega izdelka uporabimo več različnih gradiv. Gradiva obdelujemo tako, da uporabimo orodje. 2. Gradivo je to, kar rabimo kot pripomoček, ko kaj obravnavamo, ali to, kar je zbrano za določen namen. ● dokazno gradivo ● Gradivo v arhivih je po navadi urejeno v posebej označenih škatlah. ● V Narodni in univerzitetni knjižnici hranijo po en izvod vsega knjižnega gradiva, ki izide na območju Slovenije. ● Povej, kako boš preživel konec tedna. Pomagaš si lahko s plakatom ali slikovnim gradivom. graf samostalnik Graf je slika, ki prikazuje povezanost dveh vrst podatkov. ● Z grafa razberemo, da je bilo največ vrtnic prodanih v soboto, najmanj pa v sredo. ● Graf prikazuje spreminjanje temperature vode v času 10 minut. ● Z izbranimi barvami nariši graf spreminjanja temperature vode v kozarcu. grafika samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Grafika je likovna umetnost, pri kateri se na plošči izdelana risba odtiskuje, ali tak odtis risbe. ● Posebnost grafike je, da lahko večkrat odtiskujemo tiskalno ploščo, ki jo imenujemo matrica. ● Umetniki odtiskujejo umetniške grafike. ● Črke v knjigah, revijah in časopisih nastanejo s strojnim tiskom in so primeri industrijske grafike. grd pridevnik 1. Grd je tak, katerega zunanjost komu vzbuja neprijeten občutek. ● grdi čevlji ● grda čarovnica ● grda stavba ● Ni bil grd, prav lep psiček je bil. 2. Grd je tak, ki ni prijazen, primeren ali sprejemljiv. ● grde besede ● grda laž ● grda navada ● grdo vedenje ● Ne smeš biti grd z njim! ● Takoj je bil deležen grdih pogledov. ● To je bila grda izdaja. 3. Grd je tak, ki vzbuja neprijeten občutek. ● Zbudil sem se iz grdih sanj. ● Danes je grdo vreme. grm samostalnik Grm je nižja lesnata rastlina, ki se že pri tleh močno razrašča. ● brinov, leskov, šipkov grm ● vejice grma ● Spomladi drevesa in grmi ozelenijo in zacvetijo. ● Pri grmih rastejo poganjki tudi na spodnjem delu rastline, pri drevesih pa le na vrhu. ● Borovnica je grm, ki ima drobne zelenkaste cvetove. FRAZEMI V tem grmu tiči zajec. V tem grmu tiči zajec pomeni, da je tu jedro problema ali bistvo stvari. ● Prav v tem grmu tiči zajec. Kar so se otroci naučili koristnega od staršev ali vzgojiteljev, jim bo prišlo prav kasneje v življenju. grof samostalnik Grof je plemič, za stopnjo nižji od kneza. ● grof in grofica ● Celjski grofje so bili ena izmed najpomembnejših plemiških družin na ozemlju današnje Slovenije. ● Nekoč gre grof na lov in se izgubi v gozdu. grofica samostalnik Grofica je plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje. ● Grofica je bila zelo bogata. ● Grofica se je sprehajala okoli gradu. grozd samostalnik Grozd je podolgovat, zgoraj širši in spodaj ožji plod vinske trte, sestavljen iz okroglih jagod. ● V košari so različni sadeži, jabolka, hruške in velik grozd. ● Jesenska vresa ima rožnate cvetove, ki rastejo v obliki grozda. gumb samostalnik 1. Gumb je navadno okrogel predmet, s katerim zapenjamo oblačila. 54 ● prišiti gumb ● gumb na srajci ● Na hlačah manjka gumb. 2. Gumb je temu predmetu podoben predmet, s katerim na napravah kaj vklapljamo ali iz inštrumentov dobivamo zvok. ● gumb na štedilniku, televiziji ● Pritisnil je na gumb in radio se je prižgal. ● Pritiskala je na gumbe harmonike. harfa samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Harfa je stoječe brenkalo trikotne oblike s strunami, na katere brenkamo s prsti obeh rok. ● igrati na harfo ● Edino brenkalo, ki se pojavlja v klasični zasedbi simfoničnega orkestra, je harfa. harfist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Harfist je oseba, ki igra na harfo. ● Ko gledaš harfista, se ti zdi, da takšno brenkanje ni nič posebno težkega, v resnici pa se je moral harfist dolgo učiti. harfistka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Harfistka je ženska, ki igra na harfo. ● Harfistka igra s prsti leve in desne roke. harmonika samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Harmonika je glasbilo s tipkami ali gumbi za obe roki, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha. ● gumbna, klavirska harmonika ● Dedek je zaigral na harmoniko, babica pa na citre. ● Harmonika je nepogrešljiva v narodno-zabavni glasbi, uveljavila pa se je tudi kot koncertno glasbilo. harmonikar samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Harmonikar je oseba, ki igra na harmoniko. ● Zelo sva se razveselila tvojega odličnega rezultata na tekmovanju mladih harmonikarjev. harmonikarica samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Harmonikarica je ženska, ki igra na harmoniko. ● Nastopili sta pevka in harmonikarica. hči samostalnik Če imajo starši otroka ženskega spola, je ta otrok njihova hči. ● Ima tri otroke: sina in dve hčeri. ● Njegova najstarejša hči je z novim šolskim letom postala prvošolka. ● Imata sedemletnega sina in triletno hčer. higiena samostalnik Higiena je stanje, ko poskrbimo za čistost in urejenost. ● Po telesni dejavnosti moramo poskrbeti za osebno higieno. ● Uravnotežena prehrana, telesno gibanje, skrb za higieno telesa in dovolj spanja nas ohranjajo zdrave. ● Ustno higieno vzdržujemo s pravilnim ščetkanjem in uporabo zobne nitke. higienski pridevnik Higienski je ta, ki je v zvezi s higieno. ● higienske navade ● Iz kartona izdelujejo embalažne škatle za zdravila, živila in higienske pripomočke. ● Veliko zastrupitev s hrano povzročajo bakterije z latinskim imenom Salmonella, najpogosteje so v svežem mesu in jajcih. S kakšnim higienskim ravnanjem bi težave preprečil? himna samostalnik Himna je pesem kot simbol države ali organizacije. ● Prešernova pesem Zdravljica je slovenska državna himna. ● Slovenija ima tako kot vsaka država državne simbole: zastavo, grb in himno. ● Kako gre že naša šolska himna? hiša samostalnik 1. Hiša je stavba, v kateri bivajo ljudje. ● graditi, zidati hišo ● družinska, večstanovanjska hiša ● streha hiše ● V stanovanjih in hišah se nabere veliko predmetov, ki jih ne potrebujemo več. ● Nekatere hiše so bile zgrajene iz lesa, druge iz kamna ali gline. ● Hiša je imela pritličje, prvo nadstropje in podstrešje. 2. Hiša je dom s skupnostjo ljudi, zlasti družino, ki bivajo v njem. ● meščanska, plemiška hiša ● Ta hiša je zelo gostoljubna. 55 ● Ko sva se poročila, pri hiši še ni bilo avta. ● Pes je za zmeraj ostal pri hiši. ● Daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši. 3. Hiša je podjetje ali ustanova. ● avtomobilska hiša ● časopisna hiša ● operna hiša ● Po svetu, na primer v Londonu in New Yorku, so nekatere slavne borzne hiše s stoletno tradicijo. STALNE ZVEZE garažna hiša Garažna hiša ali parkirna hiša je večja stavba za parkiranje motornih vozil. ● V prvem nadstropju garažne hiše je parkiranih 300 avtomobilov. mestna hiša Mestna hiša je stavba, v kateri poteka vodenje, upravljanje mesta. ● V mestni hiši opravlja svoje delo župan mesta. parkirna hiša Parkirna hiša ali garažna hiša je večja stavba za parkiranje motornih vozil. ● V prvem nadstropju garažne hiše je parkiranih 300 avtomobilov. varna hiša Varna hiša je ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini. ● Z mamo in mlajšim bratom se je priselila v bližnjo varno hišo. FRAZEMI postaviti hišo na glavo Če kdo postavi hišo na glavo, pomeni, da povzroči velik nered. ● Otroci so postavili hišo na glavo. hišica samostalnik 1. Hišica ali hiška je majhna hiša. ● lesena hišica ● pasja hišica ● hišica na drevesu ● Marsikje imajo ljudje počitniške hišice, kamor pridejo na oddih ob koncu tedna. ● Na otroškem igrišču so poleg hišic za skrivanje, tobogana in peskovnika tudi gugalnice. ● Stari kmet se namerava upokojiti, ostati v hišici ter obdržati hlev. 2. Hišica ali hiška je zunanje ogrodje polžev, ki je zavito v obliki spirale. ● polžja hišica ● Za polže je značilna hišica, za školjke pa dvodelna lupina. ● Polž ima hišico, v katero se lahko skrije pred nevarnostjo. ● Polž lazar nima hišice. STALNE ZVEZE ptičja hišica Ptičja hišica je zabojček za gnezdenje ptic ali krmilnica za ptice. ● Ptičjo hišico so obesili na drevo. hiška samostalnik 1. Hiška ali hišica je majhna hiša. ● kamnita, lesena hiška ● hiška na drevesu ● Prebiva v hiški ob gozdu. ● Zraven hiške je travnik, na njem rastejo zvončki. 2. Hiška ali hišica je zunanje ogrodje polžev, ki je zavito v obliki spirale. ● Polž lazar nima hiške. hiter pridevnik 1. Hiter je tak, ki kaj naredi v kratkem času ali se premika takó, da daljšo pot opravi v kratkem času. ● hiter konj ● hitra ladja ● Lisica je zelo spretna in hitra žival. 2. Hiter je tak, ki poteka takó, da kdo kaj opravi ali naredi daljšo pot v kratkem času. ● hiter tek ● hitro premikanje ● Psi toploto uravnavajo s hitrim dihanjem. FRAZEMI biti hitre jeze ali biti nagle jeze Če je kdo hitre jeze, pomeni, da se hitro razburi. ● Bil je hitre jeze in pravi surovež. hiteti glagol 1. Hiteti pomeni hitro se premikati. ● Ljudje hitijo mimo. ● Hitel sem po hodniku in se zaletel v hišnika. 2. Hiteti pomeni hitro delati kaj. ● Delavci zelo hitijo. ● Pisno deljenje je zahtevno, zato ne hiti. 56 hitro prislov Hitro pomeni z veliko hitrostjo. ● hitro govoriti ● hitro hoditi ● hitro rasti ● Čas hitro teče. hitrost samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Hitrost je količina, ki pove, kolikšno pot opravimo v določenem času. Enota za merjenje hitrosti je meter na sekundo. ● meriti hitrost ● povečati, zmanjšati hitrost ● majhna, povprečna, velika hitrost ● S štirimi litri goriva so se lahko vozili deset ur s hitrostjo 16 kilometrov na uro. 2. Hitrost je lastnost česa, ki nam pove, koliko časa se porabi za kaj. ● hitrost dela ● hitrost rasti ● Pesem zapojte in pri tem upoštevajte navodila za glasnost in hitrost izvajanja. hlače samostalnik Hlače so oblačilo za spodnji del telesa, ki ima dve hlačnici za vsako nogo posebej. ● nositi, strgati hlače ● moške, ženske hlače ● dvoje, troje hlač ● Vsak dan obleče majico in hlače. ● Nekdaj ženske niso bile nikoli v hlačah, nosile so dolga krila in svetleče se črne predpasnike. ● Šivilja šiva hlače. STALNE ZVEZE dolge hlače Dolge hlače so hlače, pri katerih hlačnice segajo približno do gležnjev. ● Večkrat sem oblečen v modro majico z dolgimi rokavi in v zelene dolge hlače. hlače na zvonec Hlače na zvonec so hlače, ki imajo hlačnice spodaj razširjene. ● Babica je nekdaj nosila hlače na zvonec. kratke hlače Kratke hlače so hlače, pri katerih hlačnice segajo najdlje do kolen. ● Poleti nosim kratke hlače. spodnje hlače Spodnje hlače so spodnje perilo v obliki oprijetih hlač s kratkimi hlačnicami ali brez njih. ● Spodnje perilo so spodnje hlače, spodnje majice, topi, nedrčki in nogavice. FRAZEMI hlače se tresejo komu Če se komu tresejo hlače, pomeni, da ga je zelo strah. ● Ni hotel priznati, da so se tudi njemu tresle hlače. izprašiti komu hlače ali pomeriti komu hlače Če kdo komu izpraši hlače, pomeni, da ga natepe. ● Zavihal je rokave, da bi mu izprašil hlače. pes pomeri hlače komu Če komu pes pomeri hlače, pomeni, da mu jih raztrga z zobmi. ● Pes mu je pomeril hlače, ko je skočil na sosedov vrt. srce pade v hlače komu Če komu pade srce v hlače, pomeni, da izgubi pogum. ● Naenkrat je bilo temno kot v rogu. Srce mu je padlo v hlače. hlap samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Hlapi so tekočina, spremenjena v plinasto stanje pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča. ● Vodni hlapi in para so voda v plinastem stanju. ● Bencin na črpalki zavohamo, čeprav bencinskih hlapov ne vidimo. ● Hlapi živega srebra so za človeka in okolje zelo strupeni. hlev samostalnik Hlev je stavba, v kateri bivajo domače živali, na primer krave. ● V hlevu opazuje teličke. ● Kmečka lastovka si gnezdo naredi pod streho hiše ali v hlevu. ● Gospodarska poslopja so hlev, kozolec, kurnik in kašča. hlipati glagol Hlipati pomeni jokati s kratkimi, odsekanimi glasovi. 57 ● Užaljeno se je umaknil v kot in začel hlipati. ● »Ne smeta me siliti!« je hlipal. ● »Jaz jih bom iskala še naprej,« je hlipala. hlod samostalnik Hlod je debelejše odžagano deblo brez vej. ● Posekali so drevesa, jim obžagali veje, hlode pa peljali na žago, kjer so jih razžagali. ● Ljudje so spoznali, da se udarci po trdnem hlodu razlikujejo od udarcev po votlem hlodu. hornist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Hornist je oseba, ki igra na rog. ● Kot solist bo nastopil tudi hornist. ● Oče je bil hornist, mati pa operna pevka. hrana samostalnik Hrana je to, kar vsa živa bitja potrebujejo, da lahko živijo in rastejo. ● uživati hrano ● zdrava hrana ● pomanjkanje hrane ● Na vaseh so ljudje hrano pridelali sami. V mestih so hrano kupovali v manjših trgovinah, na tržnicah ali pa so jim jo na dom prinesli vaščani. ● Opazoval je jezerske ptice, kako iščejo hrano. ● Izlet smo zaključili v prijetni gostilni ob odlični hrani. hraniti glagol 1. Hraniti pomeni imeti kje kaj spravljeno za kasnejšo uporabo. ● Posušene kamilice hranimo v papirnatih ali platnenih vrečkah v suhem prostoru. ● Moko in riž hranimo v shrambi. ● Stekla sem po stopnicah na podstrešje in odprla omaro, v kateri je babica hranila stare obleke. 2. Hraniti pomeni imeti kje kaj, navadno za določen čas, in na to paziti. ● hraniti denar ● Okostje mamuta, ki so ga našli blizu Kamnika, hranijo v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. ● V arhivih hranimo dokumente in listine. ● V šatuljicah lahko hranite koralde, nakit in druge dragocenosti. 3. ČUSTVENO OBARVANO Hraniti pomeni imeti kaj v sebi. ● Mladike, ki so še hranile življenje v sebi, sem nesla domov in jih posadila v stare konzerve. hrbet samostalnik 1. Hrbet je zadnji del človeškega ali živalskega trupa nasproti trebuha. ● Nogomet je moj najljubši šport, a zaradi poškodbe hrbta sem ga prenehal trenirati. ● Kužek je imel na zavihanem repku, na sprednjih tačkah in na hrbtu lise. ● S hrbta je snel nahrbtnik in ga postavil na bližnji stol. 2. Hrbet je zadnja, hrbtna stran telesa. ● Za hrbtom sem nenadoma zaslišala znani glas. ● Nenadoma se mu je za hrbet prikradla babica. ● Denis se je za Matejevim hrbtom sklonjen vzpenjal po skalnati poti. 3. Hrbet je zgornji ali zadnji del kakega predmeta ali stvari. ● Na hrbet so prevalili star hladilnik in v njem uredili cvetlično gredo. 4. Hrbet je del knjige, kjer so speti listi. ● Pokazal je na hrbet neke knjige na polici. ● Na narisane hrbte knjig naj otrok napiše naslove svojih najljubših knjig. FRAZEMI pokazati komu hrbet ali obrniti komu hrbet Če kdo pokaže hrbet komu, pomeni, da ne želi več imeti z njim kakršnega koli stika, biti z njim v kakršnem koli odnosu in ga zaradi tega pusti v neprijetnem položaju. ● »Če tako misliš, sva opravili!« se je zadrla in ji pokazala hrbet. ● Obrnil ji je hrbet in se sploh ni več hotel pogovarjati. ščititi komu hrbet ali kriti komu hrbet Če kdo ščiti hrbet komu, pomeni, da ga varuje, zlasti pred neprijetnim, neugodnim dogajanjem, položajem. ● Zelo mi je zaupal in ves čas mi je ščitil hrbet. imeti oči na hrbtu Če ima kdo oči na hrbtu, pomeni, da pozorno opazuje dogajanje okoli sebe ali ima dober pregled, nadzor nad čim. ● Nič ti ne uide, še na hrbtu imaš oči. za hrbtom Za hrbtom pomeni na skrivaj ali takrat, ko kdo ni prisoten. ● Nekateri vrstniki so me začeli za hrbtom zasmehovati, drugi pa so me sprejeli tako, kot sem. ● Prijatelja sta se obrnila proti meni, češ da sem jima rovaril za hrbtom, a to ni res. 58 bogu za hrbtom Bogu za hrbtom je tak, ki je odročen, od pomembnejšega dogajanja oddaljen, odmaknjen in je zato nepomemben. ● Rad obiskujem kraje, ki so bogu za hrbtom. hrbtenjača samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Hrbtenjača je del osrednjega živčevja, ki leži v hrbteničnem kanalu ter prenaša podatke od vseh organov v možgane in obratno. ● Možgani, hrbtenjača in živci uravnavajo in usklajujejo delovanje našega telesa. ● Kadar se spečemo, pripotuje sporočilo o bolečini v našo hrbtenjačo in možgane hitreje kot v sekundi. hrib samostalnik Hrib je višja vzpetina na zemeljskem površju. ● Naravni deli pokrajine so hribi, reke, jezera in gozdovi. ● Za varno hojo po hribih obujejo planinske čevlje. ● Rada kolesari, plava, hodi v hribe in po gozdu. hripav pridevnik Hripav je tak, ki ima nejasen, raskav glas, navadno zaradi preglasnega govorjenja. ● govoriti s hripavim glasom ● Glas ima že čisto hripav. ● Moral si bom spočiti glas. Nočem postati hripav! hruška samostalnik Hruška je sadno drevo z razpokanim lubjem ali njegov zgoraj ožji in spodaj debelejši plod. ● Sedela sva v travi pod staro hruško. ● V vsako skledico dajte polovico hruške in jo prelijte s pudingom. ● Pojedel je kar sedem sladkih rumenih hrušk. hud pridevnik 1. Hud je tak, ki je zelo strog. ● Peter ima zelo hudega očeta. 2. Hud je tak, ki ima zaradi nestrinjanja, nesoglasij ali spora do koga negativen odnos, navadno krajši čas. ● Ne smeva prižgati luči, drugače bo mama huda. ● Učiteljica je bila zelo huda, ker so se med odmorom prerivali. 3. Hud je tak, ki je nevaren, napadalen. ● huda zver, žival ● Prosil ga je, ali bi mu pomagal pregnati hudo zver. ● Živel je v skromni leseni hiši z visoko ograjo in hudim psom. 4. Hud je tak, ki prinaša težave, strah ali trpljenje. ● hude sanje ● Veseli me, da ne živimo več v tako hudih časih kot med vojno. 5. Hud je tak, ki se pojavlja v zelo visoki stopnji ali v močni obliki. ● huda bolezen ● huda nadloga, preizkušnja, stiska ● huda zima ● hude težave ● Čez noč je pritisnil hud mraz. ● Oče ima hude bolečine, zato mora iti k dežurnemu zdravniku. ● To zimo je živali zeblo in pestila jih je huda lakota. 6. Hud je tak, ki se s kako stvarjo ukvarja zelo intenzivno, navdušeno ali se ji posveča strokovno. ● Moj oči je biolog in je hud specialist za živalske vrste, ki izumirajo, in za spremembe okolja. FRAZEMI biti hude krvi ali biti vroče krvi Če je kdo hude krvi, pomeni, da se hitro razjezi. ● Otroci smo se ga bali, ker je bil hude krvi. kot huda ura Kot huda ura pomeni zelo jezno. ● Kadar se mama razjezi, gleda kot huda ura. ● Zakaj se držiš kot huda ura? huda ura Huda ura je neurje, močna nevihta. ● Pojdimo na varno, vsak čas bo huda ura. hvaliti glagol 1. Hvaliti pomeni izražati hvalo ali priznanje. ● Hvalili so ga kot izjemno nadarjenega športnika. ● Vse branjevke so glasno hvalile svoje pridelke in prepričevale kupce, da je njihovo blago najboljše. 2. Hvaliti se pomeni poudarjati svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje. ● Po tekmi sta se hvalila, koliko golov sta dali njuni moštvi. ● Sošolci so se hvalili, koliko imajo prihranjenega denarja. igra samostalnik 1. Igra je uprizarjanje gledališke predstave. ● Predstave, lutkovne igre in koncerti potekajo v šoli in tudi v gledališču. 59 2. Igra je ustvarjanje glasbe z glasbilom ali izvajanje glasbenega dela z glasbilom. ● Razveselimo se s petjem, plesom in igro na glasbila. 3. Igra je športna dejavnost za več igralcev, ki poteka po določenih pravilih. ● V prostem času so učenci uživali v igrah z žogo. ● Otroci na igrišču igrajo štafetne igre. 4. Igra je otroška dejavnost za razvedrilo in zabavo ali dejavnost za razvedrilo in zabavo sploh. ● družabna igra ● Otroci smo se radi lovili, skrivali in si izmišljali najrazličnejše igre. ● Nekateri parki imajo igrala, namenjena igri otrok. ● Igrali smo igro spomin. STALNE ZVEZE igra na srečo Igra na srečo je igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja. ● Pri igri na srečo je zmagal in pobral dobitek. igra vlog Igra vlog je ponazarjanje, uprizarjanje določene situacije v življenju. ● V igri vlog prikažite, kako bi se lotili skupinskega urejanja učilnice. olimpijske igre PRI ŠPORTU Olimpijske igre so zimska in poletna športna prireditev, ki je organizirana vsake štiri leta. ● Leta 1912 so preskakovanje ovir prvič sprejeli tudi v program olimpijskih iger. igrača samostalnik Igrača je predmet, s katerim se otrok igra. ● pospraviti igrače ● plastična, plišasta igrača ● Ajdina najljubša igrača je plišasti medvedek. ● Oči je hud, kadar ne pospravimo igrač in barvic za sabo. ● Tina se je igrala v svoji sobi, ki je bila polna igrač. igralec samostalnik 1. Igralec je oseba, ki igra v gledališki predstavi ali v filmu. ● gledališki, filmski igralec ● Po odru se gibljejo igralci, ko uprizarjajo predstavo. ● Kostumograf si izmisli, kako bodo napravljeni igralci, ki bodo nastopali v igri. ● Opera je odrsko glasbeno delo, v katerem igralci (pevci) prikazujejo dramsko dogajanje tako, da pojejo ob spremljavi orkestra. 2. Igralec je oseba, ki se ukvarja s skupinskim športom. ● V vsaki ekipi je 10 igralcev in vratar. ● Rad bi postal poklicni igralec nogometa. ● Če igralec tenisa žogico, ki leti proti njemu, močno udari z loparjem, ji spremeni smer in hitrost gibanja. 3. Igralec je oseba, ki igra družabno igro. ● igra za dva igralca ● Sešteli so vsa tri števila s treh kart vsakega igralca in tisti, ki je imel največjo vsoto, je zmagal. igralka samostalnik 1. Igralka je ženska, ki igra v gledališki predstavi ali v filmu. ● gledališka, filmska igralka ● Igralke in igralci vadijo predstavo. 2. Igralka je ženska, ki se ukvarja s skupinskim športom. ● Ogledali smo si fotografijo teniške igralke. 3. Igralka je ženska, ki igra družabno igro. ● Igralec ali igralka, ki je na vrsti, sme odkriti dve kartici eno za drugo. igrati glagol 1. Igrati pomeni uprizarjati gledališko predstavo ali prikazovati kaj, kot bi bilo resnično. ● Če igramo kako pravljico, naredimo prostor, v katerem si predstavljamo, da poteka dogajanje. ● Igrala sva učitelja in učenca. 2. Igrati pomeni ustvarjati glasbo z glasbilom ali izvajati glasbeno delo z glasbilom. ● Na pihala igramo tako, da vanje pihamo. ● Metronom je posebna ura, ki glasbenikom meri čas in jim pomaga, da igrajo enakomerno. ● Pihalni orkestri največkrat igrajo koračnice. 3. Igrati pomeni sodelovati v določenem skupinskem športu. ● Vesel sem, ko s sošolci igramo nogomet. ● V vsaki ekipi igra 6 igralcev in vratar. ● Učenci 5. b so pri telovadbi igrali med dvema ognjema. 4. Igrati pomeni, da je kdo dejaven v družabni ali računalniški igri. ● Vsak večer smo igrali človek, ne jezi se. ● Najraje igram šah. ● Rad igram računalniške igrice. 5. Igrati se pomeni sodelovati v otroški dejavnosti za razvedrilo in zabavo. ● S prijatelji se igram na otroškem igrišču. 60 ● Rada se igra s kockami. ● Med počitnicami se ne učimo, ampak se igramo. FRAZEMI igrati se s kom kot mačka z mišjo Če se kdo igra s kom kot mačka z mišjo, pomeni, da z njim ravna tako, da se počuti nemočen ali neupoštevan. ● Nekdo se pretvarja in jo opazuje ter se z njo igra kot mačka z mišjo. Nekdo ji nagaja že ves teden. igrišče samostalnik 1. Igrišče ali otroško igrišče je prostor, ki je namenjen otrokom za igranje. ● šolsko igrišče ● Odšli smo na igrišče, kjer smo se lovili in igrali skrivalnice. ● Po kosilu je vzgojitelj peljal otroke na igrišče. 2. Igrišče je prostor, kjer potekajo športne igre, kot na primer nogomet ali košarka. ● košarkarsko, nogometno igrišče ● Greš z nami na igrišče, kjer bomo igrali nogomet? ● Šola, ki jo obiskuje Jani, ima zelo veliko športno igrišče in bazen. ● Pri telesni vzgoji igramo nogomet na velikem igrišču. STALNE ZVEZE otroško igrišče Otroško igrišče ali igrišče je prostor, ki je namenjen otrokom za igranje. ● S prijatelji se igram na otroškem igrišču. ● Na otroškem igrišču so poleg hišic za skrivanje, tobogana in peskovnika tudi gugalnice. ● Rdečelas fantek z očali in sivolasa babica se igrata v peskovniku na otroškem igrišču. ilustracija samostalnik Ilustracija je risba ali slika kot dodatek k besedilu. ● S pomočjo ilustracije opiši, kje vse so lahko nevarna mesta na poti v šolo. ● Revija je opremljena z ilustracijami in fotografijami. ● Revije zelo radi listamo, ker je notri veliko pesmic, lepih ilustracij, zgodbic in iger. ● S svojimi čudovitimi ilustracijami je zaslovel po vsem svetu. ilustrator samostalnik Ilustrator je oseba, ki izdeluje risbe ali slike kot dodatek k besedilu. ● Ilustratorji narišejo ilustracije. ● Včasih pridejo na obisk v šolo ilustratorji, pisatelji in pesniki. ilustratorka samostalnik Ilustratorka je ženska, ki izdeluje risbe ali slike kot dodatek k besedilu. ● Ilustratorji in ilustratorke so narisali svoje avtoportrete, kar pomeni, da so narisali sami sebe. ● Ko si ogledujemo risbico, dobimo vtis, da je Ana pravzaprav prava mala ilustratorka. ilustrirati glagol Ilustrirati pomeni delati, narediti risbe ali slike kot dodatek k besedilu. ● Uganke iz prve naloge lahko ilustrirate. ● Pisateljica je ilustrirala nekatere izmed svojih knjig za otroke. imenik samostalnik Imenik je seznam imen, razvrščenih po abecedi. ● Volivec mora na volišču z osebnim dokumentom dokazati, da ima volilno pravico. Podpiše se v volilni imenik. STALNE ZVEZE telefonski imenik Telefonski imenik je abecedni seznam z imeni, priimki, naslovi in telefonskimi številkami telefonskih naročnikov. ● V telefonskem imeniku poišči telefonsko številko Muzeja na prostem Rogatec. imeniten pridevnik Imeniten je tak, ki je zelo dober, ima zelo veliko zaželenih lastnosti. ● imenitna knjiga, zgodba ● Sredi glasbene sobe je stal imeniten, z zlatom obrobljen bel klavir. ● Vikingi so gradili imenitne ladje in z njimi pluli vsepovsod po svetu. ● Sneg je bil imeniten in je omogočal hitro smuko. ● Pravi, da še nikoli ni jedla tako imenitnih paradižnikov. in veznik In povezuje besede ali stavke in pomeni dodajanje. ● Majhne predmete in bitja lahko poimenujem z manjšalnicami, na primer: majhna goba — gobica. ● Pevke in pevci imajo šolan glas. ● V notni zvezek zapišite zloge besedila in jih opremite z ritmičnimi vrednostmi. 61 ● Simonova razredničarka poučuje naravoslovje in tehniko. informacija samostalnik Informacija je znanje ali védenje o določeni stvari ali o določenem pojavu, ki se komu sporoči ali ki ga kdo dobi. ● Po železnici so lahko naenkrat prepeljali veliko ljudi in tovora, hitreje pa so se širile tudi informacije. ● Možgani sprejemajo vse informacije, ki jih dobimo s čutili (sluh, vid, vonj, tip, okus). ● Poišči informacije o zgodovini denarja. instrument samostalnik Instrument je naprava, iz katere z ustrezno tehniko dobivamo zvok in s katero igramo skladbe. ● glasbeni instrument ● Kateri instrument igraš? ● Prisluhni učencem, ki igrajo na instrumente. ● Spremljajmo pesem z instrumenti. intelektualen pridevnik Intelektualni je ta, ki je v zvezi z razmišljanjem, znanjem in učenjem. ● V šoli in doma razvijaš svoje intelektualne potrebe. ● Tvoje intelektualne sposobnosti so eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na tvojo uspešnost na določenem področju. internet samostalnik 1. PRI RAČUNALNIŠTVU Internet je računalniško omrežje, v katero so povezani računalniki po vsem svetu in omogoča uporabnikom prenos različnih besednih, slikovnih in video vsebin ter komunikacijo. ● dostop do interneta ● Z bližnjimi ali daljnimi ljudmi in kraji nas povezujejo prometne povezave, telefon in internet. ● Pošlji sošolcu vabilo po internetu. 2. PRI RAČUNALNIŠTVU Internet ali splet je celota besednih, slikovnih vsebin in komunikacijskih možnosti, ki so uporabnikom na voljo na računalniškem omrežju. ● brskati, deskati po internetu ● Ker je Peter želel izvedeti, kako daleč bodo potovali, je podatke poiskal na internetu. ● Čitalnica je prostor, kjer se lahko učiš, pišeš nalogo, bereš, brskaš po internetu. interneten pridevnik Internetni je ta, ki je v zvezi z internetom, računalniškim omrežjem. ● Izmenjavo informacij nam omogočajo poštne, internetne in telefonske storitve. izba samostalnik 1. Izba je manjša soba. ● Skupaj sta se prebijala skozi revno študentsko življenje v mrzli podstrešni izbi in z močno voljo ter s prijateljstvom premagovala včasih brezupne težave. 2. Izba je največja soba v kmečki hiši. ● Nastopili so hladnejši dnevi, jesen se je obrnila v zimo in v kmečkih izbah je zapel kolovrat. ● Ljudske pravljice so se preselile iz kmečkih izb, kjer so krajšale čas ob ličkanju koruze in popravljanju orodja, v meščanske otroške sobe. izdatek samostalnik PRI GOSPODINJSTVU Izdatek je denar, ki ga kdo porabi za določen namen. ● Ker rada dobro jem, so moji mesečni izdatki za hrano kar precejšnji. ● Preštevali so izdatke in razmišljali o tem, koliko potrebujejo za plačilo položnic in hrane. izdelati glagol 1. Izdelati pomeni z ročnim, strojnim ali umskim delom narediti, povzročiti, da kaj nastane. ● S sošolci in sošolkami izdelajte majhno hišo iz škatel in kartona. 2. Izdelati pomeni končati določeno stopnjo šolanja. ● S kakšni uspehom sta izdelala razred? ● Junija je bilo že jasno, da ne bo izdelala razreda. izdelek samostalnik Izdelek je to, kar je narejeno z ročnim in strojnim ali umskim delom. ● mlečni izdelek ● pekarski izdelek ● tekstilni izdelek ● Volneni izdelki so topli. ● Tržnica je prostor, kjer na stojnicah prodajalci prodajajo različne pridelke in izdelke. ● Učitelj je ocenil pisne izdelke učencev. izdelovanje samostalnik Izdelovanje je postopek, pri katerem z ročnim, strojnim ali umskim delom kaj nastane. ● Izdelovanje bankovcev je zapleten skrivni postopek. 62 ● Številni kmetje se poleg kmetovanja ukvarjajo še z izdelovanjem in s prodajo izdelkov domače obrti. izdelovati glagol 1. Izdelovati pomeni z ročnim, strojnim ali umskim delom delati, povzročati, da kaj nastane. ● Izdelovali smo senčne lutke. ● V vasi živi tudi nekaj obrtnikov, ki izdelujejo pohištvo, šivajo oblačila in popravljajo avtomobile. ● Zemljevide izdelujejo kartografi. 2. Izdelovati pomeni bolj ali manj uspešno opravljati šolske obveznosti. ● dobro, slabo izdelovati ● Nisem med prvimi v razredu, izdelujem pa. izdihniti glagol 1. Izdihniti pomeni iztisniti zrak iz dihal. ● Če si dobro prisluhneš, slišiš svoje dihanje: vdihneš in izdihneš, vdihneš. ● Zrak vdihnemo skozi nosnici ali usta, pot nadaljuje po sapniku, sapnicah in v pljučnih krilih do pljučnih mehurčkov. Po nasprotni poti zrak izdihnemo. ● V zraku je kisik, ki se v pljučih izmenja z ogljikovim dioksidom. Izdihnemo zrak, v katerem je več ogljikovega dioksida, kot ga je v vdihanem zraku. 2. ČUSTVENO OBARVANO Izdihniti pomeni umreti. ● Nekega dne je teta na kavču mirno izdihnila. FRAZEMI izdihniti dušo Če kdo izdihne dušo, pomeni, da umre. ● Mati pade, omedli in izdihne dušo. izgovarjati glagol 1. Izgovarjati pomeni tvoriti glasove ali besede z glasilkami in usti. ● S ploskanjem ponazori ritmični zapis in zraven izgovarjaj besedilo. ● Glasove izgovarjamo, zapisujemo pa jih s črkami. 2. Izgovarjati se pomeni opravičevati sebe takó, da navadno ne povemo pravega, resničnega vzroka. ● "Nisem nalašč," se je izgovarjal. ● "Bolna sem," se je izgovarjala. izgovor samostalnik 1. Izgovor je tvorjenje glasov ali besed z glasilkami in usti. ● Poišči besede, pri katerih izgovor samoglasnikov o in e ni enak, kot je v prvi besedi. ● Poslušaj izgovor besed. 2. Izgovor je opravičilo, pri katerem navadno ne povemo pravega, resničnega vzroka. ● Z izgovorom, da ji je slabo, se je umaknila. ● Za starše je imel pripravljen izgovor, zakaj gre tako pozno ven. izgovoriti glagol 1. Izgovoriti pomeni izoblikovati glasove ali besede z glasilkami in usti. ● Izgovorila je čarobne besede. ● Obiskala sta mesto, ki se imenuje Pisa (izgovori se piza). ● Polglasnik izgovorimo tudi pred r sredi besede (npr. vrt, prt), a v teh primerih ga ne pišemo. 2. Izgovoriti pomeni opravičiti koga takó, da ne navede pravega, resničnega vzroka. ● Če nas odkrijejo, se bomo že kako izgovorili. izhlapeti glagol PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Izhlapeti pomeni spremeniti stanje snovi iz tekočega v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča. ● Da se mokra obleka posuši, mora voda izhlapeti. izhlapevanje samostalnik Izhlapevanje je spreminjanje stanja snovi iz tekočega v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča. ● Z izhlapevanjem morske vode v solinah pridobivamo morsko sol. izhlapevati glagol PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Izhlapevati pomeni spreminjati stanje snovi iz tekočega v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča. ● Voda je izhlapevala in se spreminjala v plin, reke in jezera pa so tako postajali vedno plitvejši. izhod samostalnik 1. Izhod je kraj ali mesto, kjer se da iz česa priti. ● V zadnji steni je izhod iz stavbe. ● Na vhodu in izhodu iz dvorane se ne prerivamo. 2. Izhod je možnost, da se kaj zapusti. ● Psu je preprečil izhod iz hiše. ● V temni noči je taval brez upanja na izhod. izhodišče samostalnik Izhodišče je točka ali mesto, iz katerega kaj izhaja ali v katerem se kaj začne. ● V zvezek nariši navpičen poltrak t z izhodiščem T. ● Dolina Trenta je izhodišče za izlete v gore. 63 izkoristiti glagol 1. Izkoristiti pomeni dobro ali ustrezno uporabiti ali narediti, da se kaj uporabi. ● izkoristiti prosti čas, sončen dan, lepo vreme za kaj ● Treba je čim bolje izkoristiti dragoceni življenjski prostor (urbanizem in arhitektura) in hkrati zaščititi naravno okolje (ekologija). ● Klopotec je pritrjen na visokem drogu, da čim bolje izkoristi veter, ki poganja vetrnico. ● V živilih so tudi snovi, ki omogočajo, da organizem vitamine lažje izkoristi. 2. Izkoristiti pomeni vzeti ali pridobiti iz česa kaj zase koristnega. ● Izkoristil je našo nepozornost in počečkal steno. ● Ali si že izkoristil katero od svojih pravic? ● Ideja ni bila moja, sem pa izkoristila priložnost, da grem malo od doma. 3. Izkoristiti pomeni neupravičeno ali na neprimeren način vzeti ali pridobiti zase določeno ugodnost. ● Neznanec je izkoristil stisko Ljubljančana, ki je dobil epileptični napad; namesto da bi mu pomagal, mu je ukradel telefon in denar. izkoriščanje samostalnik 1. Izkoriščanje je dobro ali ustrezno uporabljanje česa. ● Možnosti za izkoriščanje obnovljivih virov energije je še veliko. 2. Izkoriščanje je neupravičeno ali neustrezno jemanje ali pridobivanje določene ugodnosti. ● Odrasli morajo omogočiti izobraževanje vsakemu otroku ter preprečevati nasilje nad otroki in izkoriščanje otrok. izkoriščati glagol 1. Izkoriščati pomeni dobro ali ustrezno uporabljati ali delati, da se kaj uporabi. ● izkoriščati naravne vire ● Človek morje izkorišča za ribolov, prevoz, turizem in rekreacijo. ● Včasih so naprave poganjali ljudje in živali, danes izkoriščamo druge vire energije, kot so različna goriva, energija Sonca, energija vetra in vode. ● Lastnosti snovi izkoriščamo tako, da iz njih izdelujemo uporabne predmete in orodja. ● Pri nekaterih rastlinah izkoriščamo stebla, pri drugih liste, plodove ali semena. 2. Izkoriščati pomeni jemati ali pridobivati iz česa kaj zase koristnega. ● izkoriščati položaj ● izkoriščati priložnost ● Razveseljivo je, da mlajše igralke pridno izkoriščajo priložnosti. 3. Izkoriščati pomeni neupravičeno ali na neprimeren način jemati ali pridobivati zase določeno ugodnost. ● Želim si, da bi nehali izkoriščati otroke po svetu, da bi vsem omogočili izobrazbo. ● Človeštvo je vso industrijsko dobo, zlasti pa v drugi polovici 20. stoletja, nespametno izkoriščalo in uničevalo naravo. izkušnja samostalnik 1. Izkušnja je védenje ali veščina, ki jo pridobimo, ko kaj doživimo ali naredimo. ● Z leti in delom pridobivamo izkušnje in delovne navade ter postajamo odgovornejši. ● Prvo izkušnjo sodelovanja otroci pridobijo v družini. 2. Izkušnja je to, kar doživimo. ● Človek se iz izkušenj uči. izlet samostalnik Izlet je krajše potovanje, navadno v drug kraj ali v naravo, zlasti za zabavo. ● družinski izlet ● šolski izlet ● V nedeljo smo šli na izlet z vlakom. ● Z izleta smo se vrnili utrujeni. izmeriti glagol PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Izmeriti pomeni z različnimi pripomočki ugotoviti, kolikšno vrednost ima kaj v primerjavi z enoto (mero) za merjeno količino. ● izmeriti dolžino, obseg, širino ● Izmeri temperaturo vode v treh lončkih na začetku poskusa in na koncu. ● Najprej z ravnilom izmerimo razdaljo med krajema. izmisliti si glagol 1. Izmisliti si pomeni z razmišljanjem kaj ustvariti ali k čemu kaj dodati. ● Izmislite si nadaljevanje zgodbe. ● Izmisli si preprosto melodijo in jo zaigraj. 2. Izmisliti si pomeni v mislih ustvariti kaj, kar ne obstaja ali ni res. ● Izmislil si je, da je bolan. 3. Izmisliti si pomeni naenkrat dobiti željo, ki je neprimerna. 64 ● Učenci so si sredi pouka izmislili, da bi šli domov. izogibati se glagol 1. Izogibati se pomeni umikati se čemu zato, da se ob to ne zadenemo. ● Kolesar se je izogibal pešcem. 2. Izogibati se pomeni dosegati, da se ne zgodi kaj neprijetnega. ● Udarci v glavo lahko poškodujejo dele ušesa, ob močnem poku pa se lahko pretrga bobnič. Zato se je treba izogibati tako udarcem kot močnim pokom. 3. Izogibati se pomeni dosegati, da se česa ne naredi ali da se kaj ne zgodi. ● Izogibajmo se plastičnim vrečkam in plastični embalaži. ● Izogibaj se snovem, na katerih opaziš oznake za nevarne snovi. ● Izogibaj se hoji pod strehami z visečimi ledenimi svečami. FRAZEMI izogibati se komu, čemu v velikem loku Če se kdo komu ali čemu izogiba v velikem loku, pomeni, da se mu zelo, na daleč izogiba. ● Vlomilci se po navadi v velikem loku izogibajo stanovalcem in v večini primerov raje zbežijo. ● Uporabnikom priporočamo, da se slabim izdelkom izogibajo v velikem loku. izogniti se glagol 1. Izogniti se pomeni umakniti se čemu zato, da se ob to ne zadenemo. ● Pešec se je izognil avtomobilu. 2. Izogniti se pomeni doseči, da se ne zgodi kaj neprijetnega. ● Izognili so se nesreči. ● Nekaterim boleznim se lahko izognemo s cepljenjem. 3. Izogniti se pomeni doseči, da se česa ne naredi ali da se kaj ne zgodi. ● Sopomenke lahko uporabljamo zato, da se izognemo ponavljanju iste besede. FRAZEMI v velikem krogu se izogniti komu, čemu Če se kdo komu ali čemu izogne v velikem krogu, pomeni, da se mu zelo, na daleč izogne. ● Neprijaznemu sosedu smo se izognili v velikem krogu. ● V velikem krogu se izognimo sladkorju. izolator samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Izolator je snov, ki ne dopušča prehajanja toplote ali električnega toka. ● Snovi, ki ne prevajajo električnega toka, se imenujejo električni izolatorji. ● Izolatorji so les, papir, plastika, steklo in zrak. ● V kuhinji imamo običajno lesene kuhalnice, saj je les dober toplotni izolator. izparevanje samostalnik Izparevanje je spreminjanje stanja snovi iz tekočega v plinasto pri temperaturi vrelišča. ● Pri izhlapevanju preide snov iz tekočega v plinasto stanje pri temperaturi, nižji od temperature vrelišča, pri izparevanju pa pri temperaturi vrelišča. ● Zgoščevanje ali kondenzacija je pojav, ki je obraten od izparevanja oziroma izhlapevanja. izparevati glagol Izparevati pomeni spreminjati stanje snovi iz tekočega v plinasto pri temperaturi vrelišča. ● Med vrenjem je v loncu čedalje manj vode. Voda izpareva, spreminja se v plin. izpit samostalnik Izpit je preverjanje in ocenjevanje znanja in sposobnosti. ● kolesarski izpit ● šoferski, vozniški izpit ● Pred vpisom v prvi razred glasbene šole morajo učenci opraviti sprejemni izpit. izpolniti glagol 1. Izpolniti pomeni uresničiti, kar obljubimo ali kar kdo prosi, zahteva, pričakuje. ● Če komu kaj obljubimo, moramo obljubo izpolniti. ● Vila je pastirčku rekla, da mu bo izpolnila tri želje. ● Potovanje je izpolnilo vsa moja pričakovanja. 2. Izpolniti pomeni vpisati podatke na predvidena mesta. ● izpolniti vprašalnik ● izpolniti preglednico ● čitljivo izpolniti ● Izpolni prijavnico za tekmovanje iz logike in jo oddaj mentorici. izračunati glagol PRI MATEMATIKI Izračunati pomeni z računanjem ugotoviti, kakšen je rezultat s števili in simboli izraženih razmerij. 65 ● Izračunaj, koliko znamk so prodali v ponedeljek in torek skupaj. ● Preden izračunaš, vsoto najprej oceniš. izraz samostalnik Izraz je beseda, zveza besed ali drugo znamenje, s katerim sporočamo to, kar mislimo ali želimo povedati. ● strokovni izraz ● Katere vljudnostne izraze bi uporabili v telefonskem pogovoru z osebo, ki ni vaš prijatelj, znanec, sošolec? ● Kaj pomenijo izrazi, ki jih je uporabil v svojem vprašanju? ● Zakaj se za del prazgodovine uporablja izraz kamena doba? ● Pri sporazumevanju si pomagamo tudi s kretnjami, z izrazi obraza in telesa, tj. z nebesednim jezikom. STALNE ZVEZE številski izraz PRI MATEMATIKI Številski izraz je skupek števil in ene ali več računskih operacij, ki tvorijo smiseln matematični zapis. ● Razliko števil 25 in 10 deli s številom 3. Zapiši številski izraz in izračunaj njegovo vrednost. ● Iz parov števil sestavi številski izraz seštevanja in številski izraz odštevanja in izračunaj njuni vrednosti. ● Če imamo številski izraz, v katerem imamo seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje in oklepaje v različnih kombinacijah, moramo upoštevati vrstni red. izraziti glagol 1. Izraziti pomeni z izrazi, besedami ali drugimi znamenji sporočiti to, kar mislimo ali želimo povedati. ● izraziti (svoja) čustva, mnenje ● Učenci likovno izrazijo svoja občutja ob poslušanju skladbe. ● Predstavi nam svojo napisano zahvalo. S katerimi besedami si izrazil svojo hvaležnost? ● Svojo brezbrižnost je izrazil z odsotnim pogledom. 2. Izraziti pomeni opisati kaj s predvidenimi, zahtevanimi izrazi, količinami ali enotami. ● Za vsako žival napiši, s katerim pripomočkom bi jo stehtal in v kateri enoti bi izrazil njeno maso. ● Zračni tlak merimo z barometrom in ga izrazimo v milibarih (mbar). ● Istočasnost izrazimo z besedami in, ali medtem ko, ali ko. Neistočasnost pa lahko izrazimo z besedami potem, ali ko, ali potem ko. izražanje samostalnik 1. Izražanje je sporočanje tega, kar mislimo ali želimo povedati, z izrazi, besedami ali drugimi znamenji. ● Razvoj jezikovnega izražanja je zelo pomemben tudi za učenje pisanja. ● Imajo pravico do svobodnega izražanja svojega mnenja. ● Čestitke namenjamo tudi njeni družini, ker jo podpira pri likovnem izražanju. 2. Izražanje je opisovanje česa s predvidenimi, zahtevanimi izrazi, količinami ali enotami. ● V šoli smo se učili o izražanju prostornine z deli celote. izražati glagol 1. Izražati pomeni z izrazi, besedami ali drugimi znamenji sporočati to, kar mislimo ali želimo povedati. ● izražati (svoja) čustva, mnenje ● Spoštovanje do drugih izražamo tako, da sprejemamo njihovo drugačnost. ● Prebivalci so se zbirali na zborovanjih, napolnili so mestne trge in tako izražali podporo ideji. ● Ob petju pesmi se gibajo in izražajo svoja zvočna doživetja. 2. Izražati pomeni opisovati kaj s predvidenimi, zahtevanimi izrazi, količinami ali enotami. ● V milimetrih izražamo debelino šivanke, debelino zdravstvene izkaznice ali najmanjšo enoto na ravnilu ● S katerima enotama v Sloveniji izražamo denarne vrednosti? ● Katero razmerje izraža del povedi, ki se začenja z zato? izsekavanje samostalnik Izsekavanje je odstranjevanje dreves v določenem delu gozda s sekanjem. ● Danes se le del gozda zaraste naravno. Obsežne goličave, nastale zaradi vetrolomov ali načrtnega izsekavanja, umetno pogozdujejo. izsekavati glagol Izsekavati pomeni odstranjevati drevesa v določenem delu gozda s sekanjem. ● Stroji izsekavajo gozd, nastajata cesta in mesto. izštevanka samostalnik Izštevanka je besedilo, ki se v določenem ritmu izgovarja v otroški igri, da se na začetku igre določijo vloge igralcev. 66 ● Besedilo izštevanke An ban pet podgan zapišite na tablo in v zvezke. izvirati glagol 1. Izvirati pomeni pritekati iz zemlje na površje. ● V alpskih pokrajinah izvirajo številne reke in potoki. 2. Izvirati pomeni imeti začetek kje, v čem. ● Skladba izvira iz ljudske glasbe. 3. Izvirati pomeni, da je kdo ali kaj prvotno iz določenega kraja. ● Bonboni izvirajo iz starega Egipta, kjer so jih izdelovali z mešanjem medu in različnega sadja. izvor samostalnik 1. Izvor je značilnost glede na prvotno pripadnost in prednike koga ali nastanek česa. ● izvor besede ● Ta rastlina je po izvoru iz Afrike. ● To jezero je vulkanskega izvora. ● Hrana je rastlinskega ali živalskega izvora. 2. Izvor je to, od koder kaj izhaja ali prihaja. ● Če se približaš izvoru zvoka, slišiš močnejši zvok. izziv samostalnik 1. Izziv je kaj težkega, zahtevnega ali nevarnega, kar kdo komu predlaga. ● Arne je sprejel sošolčev izziv na dvoboj. 2. Izziv je težja ali zahtevnejša naloga ali dejavnost. ● miselni izziv ● Rešite glasbeni izziv za izkušene. ● Še posebej velik izziv mi je predstavljalo spanje na prostem. ● Se gremo igrat igro izziv ali resnica? jabolko samostalnik Jabolko je sadež, ki raste na jablani ter ima gladko rdečo, rumeno ali zeleno lupino in čvrsto belo meso, na sredini pa pečke. ● naribati jabolka ● črvivo jabolko ● Jabolko razreži na krhlje. STALNE ZVEZE granatno jabolko Granatno jabolko je sadež z neužitno rdečkasto lupino in sočnimi rdečimi semeni. ● Sok granatnega jabolka je zelo zdrav. adamovo jabolko Adamovo jabolko je izboklina spredaj na vratu, ki je večja pri moških. ● Ko govori, se mu premika adamovo jabolko. FRAZEMI Jabolko na dan odžene zdravnika stran. ali Eno jabolko na dan drži zdravnika vstran. Jabolko na dan odžene zdravnika stran pomeni, da je jesti jabolka dobro za zdravje, ker vsebujejo veliko vlaknin in vitaminov. ● Kaj pomeni pregovor: Jabolko na dan odžene zdravnika stran? ● »Eno jabolko na dan drži zdravnika vstran«, pravi stara modrost. Jabolko krepi zobe in dlesni, hkrati razkuži ustno votlino. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Jabolko ne pade daleč od drevesa pomeni, da so otroci podobni svojim staršem po talentih, navadah in zunanjosti. ● Star pregovor pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa. ● Pri številnih otrocih rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa, zelo drži. jagnje samostalnik Jagnje je mladič ovce. ● Jagnje bleja. ● Jagnje je šlo iskat hrano. ● To je ovca z jagnjetom. jajce samostalnik 1. Jajce je spolna celica, ki je obdana s krhko lupino in iz katere se, če je oplojena, razvije nova žival, zlasti pri pticah in plazilcih. ● leči jajca ● Kukavica odloži po eno svoje jajce v gnezda drugih ptic. ● Iz jajc se bodo izvalile mlade želve. 2. Jajce je taka spolna celica pri pticah, v kateri sta rumenjak in beljak, ki se uporablja kot živilo. ● ocvreti jajce ● ubiti jajce ● Kokoš je znesla jajce. ● Počakaj, da se trdo kuhana jajca ohladijo, nato jih nareži na polovice. STALNE ZVEZE gnilo jajce Gnilo jajce je otroška igra, pri kateri igralci čepijo v krogu, eden pa hodi okrog njih in nosi robček. 67 ● V vrtcu smo se pogosto igrali gnilo jajce. FRAZEMI iskati dlako v jajcu Če kdo išče dlako v jajcu, pomeni, da je preveč natančen, se preveč ustavlja pri manj pomembnih podrobnostih. ● Tak sitnež je, ves čas išče dlako v jajcu in se na vso moč trudi, da bi našel kako napako. jama samostalnik 1. PRI DRUŽBI Jama je naraven votel prostor pod zemeljskim površjem. ● kraška jama ● podzemna jama ● V jamah ni svetlobe, zato tam rastline ne rastejo. 2. Jama je v zemljo narejen prostor, ki je navadno plitvejši ali nižji. ● Včasih ljudje nepremišljeno odvržejo odpadke kar v gozd ali jamo. FRAZEMI Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade pomeni, da nesreča, ki jo kdo pripravlja komu drugemu, navadno doleti njega samega. ● Saj se ni moglo zgoditi drugače: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! zlata jama Zlata jama je to, kar komu prinaša velik dobiček. ● Slabo vreme je zagodlo tudi turističnim delavcem, za katere so zimske počitnice zlata jama. januar samostalnik Januar je prvi mesec v letu, ki ima 31 dni. ● Januarja se prične novo koledarsko leto. ● Vsi Evropejci praznujemo novo leto 1. januarja. januarski pridevnik Januarski je ta, ki je v zvezi z januarjem. ● Januarski dnevi so kratki. ● Januarske in februarske temperature so za ta čas izjemno visoke. jasen pridevnik 1. Jasen je tak, ki je brez oblakov ali megle. ● jasno nebo ● Jutri bo jasno vreme. ● Ob jasnih nočeh je užitek opazovati zvezde in Luno. 2. Jasen je tak, ki se dobro vidi ali sliši. ● Pri stresanju doma narejenega glasbila nastaja jasen in prodoren zvok. ● Melodije so sestavljene iz zelo jasnih zvokov, ki se imenujejo toni. ● Če boste na hrastov list nanesli preveč barve, odtis na papirju ne bo jasen. 3. Jasen je tak, ki je razumljiv ali vsebinsko izdelan. ● Navodilo za delo mora biti jasno in pregledno. jasno prislov 1. Jasno pomeni takó, da se dobro vidi ali sliši. ● Kljub hrupu je jasno slišala vsako besedo. 2. Jasno pomeni razumljivo ali vsebinsko izdelano. ● Vsak naj jasno predstavi svoj predlog. ● Na cisterni moramo jasno označiti, katero snov prevažamo. ● Vsem nam je bilo jasno, da bomo morali plačati za nastalo škodo. 3. ČUSTVENO OBARVANO Jasno rečemo, ko čemu takoj pritrdimo ali ko od koga želimo pritrditev, potrditev takoj. ● Gremo na Triglav? Jasno! ● Znaš plavati? Jasno! ● Bom že izvedela, kaj se dogaja. Je to jasno? ● Jaz sem glavni. Jasno? FRAZEMI jasno kot beli dan jasno kot beli dan pomeni popolnoma jasno ali razumljivo. ● Jasno je kot beli dan, da sta postala par. ● Več bo treba trenirati, jasno? Jasno kot beli dan. jastreb samostalnik Jastreb je večja ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in golim vratom, ki se hrani zlasti z mrhovino. ● Na nebu je krožil jastreb in se oglašal s kratkimi predirljivimi glasovi. ● Ptice ujede (jastrebi, sokoli, orli) in sove imajo močan in ostro zakrivljen kljun. jed samostalnik 1. Jed je hrana, ki je pripravljena, da jo pojémo. Lahko je kuhana, pečena, ocvrta ali surova. ● Monikina najljubša jed so palačinke s čokolado. ● Začimbe uporabljamo za izboljšanje okusa jedi. 68 2. Jed je uživanje hrane. ● Pred pripravljanjem hrane in pred jedjo si vedno umij roke. ● Bonton določa, kako uporabljamo jedilni pribor pri jedi. STALNE ZVEZE glavna jed Glavna jed je najobilnejši del obroka, ki ga navadno pojemo po predjedi in pred sladico. ● V samopostrežni restavraciji lahko izberemo juho, glavno jed in sladico. ● Bogovi so klepetali, ko so zadonele trobente in napovedale glavno jed. jed po naročilu Jed po naročilu je jed, ki je v meniju, ni pa del vnaprej pripravljene dnevne ponudbe, in jo pripravijo posebej. ● Katera od jedi po naročilu je najcenejša? ● Preprost menu vas lahko stane le deset evrov, medtem ko imajo jedi po naročilu višje cene. FRAZEMI Še pes ima rad pri jedi mir. Še pes ima rad pri jedi mir pomeni, da drug drugega med jedjo ne smemo motiti ali nadlegovati. ● Fotograf je povedal, da ljudi ne fotografira, medtem ko jedo. Še pes ima rad pri jedi mir, kajne? jedilen pridevnik 1. Jedilni je ta, ki je v zvezi z uživanjem hrane. ● jedilna miza, žlica ● Pri jedi ne uporabljajo povsod jedilnega pribora. 2. Jedilni je ta, ki ga uporabljamo pri kuhanju ali pripravi hrane. ● jedilna čokolada, sol ● V trgovini poišči mehčalec za perilo, tekočino za pomivanje posode, pijačo z mehurčki in jedilno olje. STALNE ZVEZE jedilni list Jedilni list je seznam jedi, ki jih lahko naročimo v restavraciji. ● Jedilni list ali meni nam običajno prinese natakar. jedro samostalnik 1. Jedro je to, kar je v notranjosti ali središču česa. ● Električne žice imajo prevodno jedro iz kovine, ki je obdano s plaščem iz plastike ali gume. 2. Jedro je najpomembnejši, pogosto tudi največji del česa. ● Kateri dogodek si predstavil v jedru besedila? 3. Jedro je to, iz česar kaj nastane. ● Okrog starih mestnih jeder so rasla nova naselja. jeklen pridevnik 1. Jeklen je tak, ki je iz jekla. ● jeklena veriga ● Katera kroglica prej pade na tla, jeklena ali plastična, če sta obe enake velikosti? ● Sodobna dvigala imajo motor, ki obrača škripec, preko katerega je nameščena jeklena vrv. 2. ČUSTVENO OBARVANO Jeklen je zelo močan. ● jeklene mišice ● Komaj se je osvobodil njegovega jeklenega prijema. FRAZEMI imeti jeklene živce ali imeti železne živce ali imeti močne živce Če ima kdo jeklene živce, pomeni, da ima veliko mero potrpljenja. ● Jeklene živce ima, še vedno prenaša ta hrup. jeklena ptica ali srebrna ptica Jeklena ptica je letalo. ● Jeklena ptica nas je ponesla v nebo. jekleni konjiček Jekleni konjiček je avtomobil, motorno kolo ali štirikolesnik. ● Potovali smo z našim jeklenim konjičkom. jeklo samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Jeklo je zelo trda in močna siva zlitina, ki nastane tako, da skupaj talijo železo in zelo majhno količino drugih kovin ter ogljika. ● Jeklo je iz različnih snovi, med katerimi je največ železa. ● Materiali, kot so plastika, železo, steklo in jeklo, nam omogočajo gradnjo visokih stavb. ● Miza je lesena, škarje so iz jekla. jesen samostalnik Jesen je del leta med poletjem in zimo, ko se dan krajša, listje obarva in postaja hladneje. ● lanska jesen ● mrzla jesen 69 ● V jeseni se kraško polje napolni z vodo, poleti pa voda počasi odteka skozi požiralnike. ● Prišla je jesen, čas za kostanje. ● Srnjaku rogovje vsako jesen odpade in mu do pomladi spet zraste. ● Jesen se preveša v zimo. jesenski pridevnik Jesenski je ta, ki je v zvezi z jesenjo. ● lep jesenski dan ● jesenski izlet ● jesensko vreme ● Ali trajajo več dni poletne ali jesenske počitnice? ● Razmisli, zakaj so v jesenskem času temperature ob morju višje kot v notranjosti, v spomladanskem času pa je ravno obratno. ● Začelo se je mrzlo jesensko deževje. STALNE ZVEZE jesenska vresa PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Jesenska vresa je grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cvetovi, ki rastejo v grozdih. ● Jesenska vresa je grm, ki zraste do meter visoko. Ima pokončne in lahko lomljive poganjke. jeza samostalnik Jeza je čustvo razburjenosti zaradi občutka velike krivice, nepravilnosti, ki traja kratek čas in navadno povzroča napadalne težnje. ● jeza zagrabi koga ● pozeleneti od jeze ● krotiti jezo ● Od jeze se je kar tresel. ● Od jeze ji je šlo na jok. ● V jezi je brcnila v stol. FRAZEMI biti hitre jeze ali biti nagle jeze Če je kdo hitre jeze, pomeni, da se hitro razburi. ● Bil je hitre jeze in pravi surovež. jezen pridevnik Jezen je tak, ki občuti jezo ali ki jezo kaže, izraža. ● jezen izraz na obrazu ● jezni prebivalci ● Sosed je bil jezen na otroke, ker so mu z žogo razbili šipo. ● Člani skupine postanejo jezni, če ne upoštevamo njihovega mnenja. jezero samostalnik Jezero je večja vodna površina na celini, navadno s sladko vodo. ● presihajoče jezero ● umetno jezero ● Labod živi ob rekah in jezerih. ● Šli smo na sprehod okoli jezera. jezerski pridevnik Jezerski je ta, ki je v zvezi z jezerom. ● Jezerska gladina je bila povsem mirna. ● V enem izmed škotskih jezer naj bi živela jezerska pošast, podobna dinozavru. jezik samostalnik 1. Jezik je gibljiv organ v ustni votlini, pri človeku za okušanje in govor. ● S čutili zaznavamo svet, pri tem uporabljamo oči, nos, jezik, kožo in ušesa. ● Žaba z jezikom tudi lovi plen. 2. Jezik je temu organu podoben del čevlja. ● Obul si je čevelj in poravnal jezik. 3. PRI SLOVENŠČINI Jezik je sistem besed in pravil njihove rabe, s katerim se sporazumevamo. ● angleški, arabski, japonski, ruski jezik ● Svojega otroka je prijavil na začetni tečaj nemškega jezika. ● V Sloveniji živim od letos, zato jezika še ne poznam dobro. STALNE ZVEZE knjižni jezik PRI SLOVENŠČINI Knjižni jezik je oblika jezika, ki jo razumejo vsi govorci, ki se je učimo v šoli in ki jo govorimo, beremo ali pišemo v javnih položajih. ● Slovenski knjižni jezik je za vse Slovence enak, neknjižnih jezikov pa je veliko. ● Pravila za rabo knjižnega jezika so predpisana v slovnici, slovarju in pravopisu. ● Knjižni jezik uporabljamo, ko nastopamo pri pouku, na proslavi, po radiu, televiziji, ko pišemo šolske spise. materni jezik PRI SLOVENŠČINI Materni jezik je jezik, ki se ga naučimo najprej, v najzgodnejšem otroštvu od svojih najbližjih. ● Slovenščina je njegov materni jezik. ● Če se s starši pogovarjaš hrvaško, živite pa v Ljubljani, je tvoj materni jezik hrvaščina. 70 uradni jezik PRI SLOVENŠČINI Uradni jezik je jezik, ki je v določeni državi z zakonom določen, na primer za rabo v šoli, v uradnih napisih, reklamah, knjigah in časopisih. ● Uradni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina, ponekod pa je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina (del slovenske Istre) oz. madžarščina (del Prekmurja). FRAZEMI besede komu kar vrejo z jezika ali besede komu kar vrejo iz ust Če besede komu kar vrejo iz jezika, pomeni, da veliko in z lahkoto govori. ● Je zabavno dekle, polna energije, besede ji kar vrejo iz ust. brez dlake na jeziku Brez dlake na jeziku pomeni neposredno, odkrito, ne glede na posledice. ● Zaplete rešujte sproti in brez dlake na jeziku, vendar vljudno. imeti dolg jezik Če ima kdo dolg jezik, pomeni, da veliko govori ali da ugovarja. ● Ker je imel dolg jezik, mu je sošolka predlagala, naj gre na avdicijo za radijskega napovedovalca. jezik srbi koga Če koga srbi jezik, pomeni, da ima kdo veliko željo, da bi kaj rekel, povedal. ● Močno me je srbel jezik, da bi jim zabrusil kaj ostrega, a sem se zadržal. Jezik za zobe! Jezik za zobe rečemo, ko želimo, da kdo ne ugovarja ali da umolkne. ● Ne pustim se žaliti. Jezik za zobe! jezik zamrzne v ustih komu Če komu zamrzne jezik v ustih, pomeni, da ne more ničesar reči ali povedati. ● Ti je jezik zamrznil v ustih? ugrizniti se v jezik Če se kdo ugrizne v jezik, pomeni, da ne pove, kar je želel povedati. ● Ugriznite se v jezik, če ste hoteli povedati kaj neprimernega. Več jezikov znaš, več veljaš. Več jezikov znaš, več veljaš pomeni, da znanje več jezikov poveča pomembnost koga. ● Čeprav danes velika večina ljudi govori angleško, še vedno velja rek Več jezikov znaš, več veljaš. vrteti jezik Če kdo vrti jezik, pomeni, da veliko in spretno govori. ● Res zna vrteti jezik. ● Neutrudno je vrtel jezik. jezikoven pridevnik Jezikovni je ta, ki je v zvezi z jezikom, sistemom besed in pravil njihove rabe, s katerim se sporazumevamo. ● jezikovni problem ● jezikovna pravilnost ● jezikovna šola ● Kako je sestavljen učbenik za jezikovni pouk? ● Pravopisna pravila so napisana v jezikovnem priročniku Slovenski pravopis. jeziti glagol 1. Jeziti pomeni delati ali povzročati, da kdo postane jezen. ● Najbolj me jezi, da zdaj ne bom mogel iti v šolo. ● »Nikar me ne jezi!« ji je zagrozil. ● Mama, že spet me jezi. ● Bila je razburjena. Jezilo jo je, da ji ves čas ponavlja to, kar že ve. 2. Jeziti se pomeni biti jezen. ● Šoferji so se jezili nanj. ● »Le kaj mi je bilo?« se je jezila nase. ● Nista vedela, ali naj se smejeta ali jezita. STALNE ZVEZE človek, ne jezi se Človek, ne jezi se je družabna igra za največ štiri igralce, pri kateri mečemo igralno kocko in po poljih premikamo igralne figurice proti ciljnim poljem, vsakokrat za število pik na zgornji strani kocke. ● Pozimi radi kartamo in igramo človek, ne jezi se. jež samostalnik Jež je manjši gozdni sesalec s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa. ● Jež živi v gozdu, na travniku, vrtu in v bližini človekovih bivališč. ● Jež si pod koreninami poišče bivališče in zimo prespi. 71 ježek samostalnik 1. Ježek je majhen ali ljubek jež. ● Na dvorišču smo videli ježka. 2. Ježek je slaščica v obliki kroglice, ki je posuta s čokoladnimi mrvicami ali kokosom. ● Na rojstnodnevni zabavi so se otroci namesto s torto posladkali z ježki. 3. Ježek je trak, ki se sprime in s katerim zapenjamo oblačila in obutev. ● čevlji na ježka ● Čevlji nimajo vezalk, ampak se zapenjajo z ježkom. STALNE ZVEZE morski ježek PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morski ježek je majhna okrogla žival z bodicami, ki živi na morskem dnu. ● V morju je stopil na morskega ježka in bodica se mu je zadrla v kožo. na ježka Na ježka pomeni takó, da po videzu spominja na ježeve bodice. ● Moj brat je tisti fant na levi s frizuro na ježka. ● Vsi sošolci so postriženi na ježka. junak samostalnik 1. Junak je oseba, ki je zelo pogumna in se ne boji lotiti se tudi najbolj tveganih, nevarnih dejanj. ● Soseda smo imeli za junaka, ker je iz reke rešil človeka, ki se je utapljal. ● Atlet je pravi športni junak, saj je osvojil dve olimpijski medalji. 2. Junak je glavna oseba v umetnostnem besedilu. ● Glavni junak v pripovedi je desetletni Jon. jutro samostalnik Jutro je del dneva ob sončnem vzhodu. ● rano, zgodnje jutro ● nekega jutra ● od jutra do večera ● Očka me vsako jutro pelje v šolo. ● Vsako jutro si očistim zobe. kača samostalnik 1. Kača je plazilec, ki je brez nog in ima dolgo, valjasto telo. ● strupena kača ● ugriz kače ● sikanje kače ● Kača se plazi in se od tal odriva z mišicami telesa. ● Ko se kače levijo, nekaj časa ne vidijo, ker jim koža, ki jo menjajo, pokriva tudi oči. 2. ČUSTVENO OBARVANO Kača je zelo dolga vrsta. ● Pred blagajno se je vila kača ljudi. kamen samostalnik Kamen je trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja, ali kos te snovi. ● obložiti s kamni ● nagrobni kamen ● skulptura iz kamna ● Nekatere hiše so bile zgrajene iz lesa, druge iz kamna ali gline. ● V starem delu mesta so ozke ulice, tlakovane s kamni. STALNE ZVEZE dragi kamen Dragi kamen je v naravi redek kamen izrazitih barv, sijaja in visoke trdote. ● Nosi prstan z dragim kamnom. knežji kamen PRI DRUŽBI Knežji kamen je kamen na Gosposvetskem polju (danes Avstrijska Koroška), na katerem je do leta 1414 potekalo ustoličevanje koroškega deželnega kneza ali vojvode. ● Na evrskem kovancu za dva centa je motiv knežjega kamna. ● Bodoči vojvoda se je usedel na knežji kamen, ki je ostanek rimskega stebra na Gosposvetskem polju. vodni kamen Vodni kamen je bela obloga na predmetih, ki nastane z odlaganjem v vodi raztopljenih mineralnih snovi. ● S čistilom za odstranjevanje vodnega kamna smo očistili kopalnico. FRAZEMI imeti kamen namesto srca Če ima kdo kamen namesto srca, pomeni, da je neusmiljen ali nesočuten. ● Razbojnik je imel kamen namesto srca. kamen se odvali komu od srca Če se komu odvali kamen od srca, pomeni, da ga kaj neha skrbeti ali da občuti olajšanje. ● Ko je strašni hrup potihnil, se mu je odvalil kamen od srca. 72 Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača pomeni, da z vztrajnim delom iz majhnega nastanejo velike stvari. ● Varčevanje se mi je vedno zdelo nepotrebno, vendar ne pozabimo, kaj uči star slovenski pregovor: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. kamnina samostalnik PRI DRUŽBI Kamnina je trdna naravna snov, ki je sestavljena iz mineralov. Kamnine sestavljajo trdno zemeljsko skorjo. ● Kamnine sestavljajo Zemljino površje, ljudje jih uporabljamo za gradnjo domov in cest. ● Kraške jame so naravne podzemne votline. Nastajajo le v kamninah, ki jih voda raztaplja. ● Tla so plast, v kateri so pomešani prst ter manjši in večji delci kamnin. kanon samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Kanon je skladba, v kateri najmanj en glas posnema melodijo drugega. ● igrati, peti kanon ● Po notni sliki zapoj s sošolci Mojster Jaka, najprej enoglasno, nato v kanonu dvoglasno. ● Zaigrajte ritmični kanon s ploskanjem. kaplja samostalnik 1. Kaplja je manjša količina tekočine v kroglasti obliki. ● dežne kaplje ● Všeč mu je bilo, ko so po njem padale kaplje dežja. ● Na čelu so se mu pojavile znojne kaplje. ● Rosne kaplje so se zalesketale kot mavrica. 2. Kaplja je zelo majhna količina tekočine, pijače. ● Kamela zdrži v puščavi tudi osem dni, ne da bi popila eno samo kapljo vode. ● Mleka nisem popila niti kaplje, ker ga ne maram. FRAZEMI do zadnje kaplje Do zadnje kaplje pomeni takó, da ne ostane nič. ● Otroci so bili lačni, pojedli so vse, do zadnje drobtine, in popili vse do zadnje kaplje. ● Popil in polizal je skodelico do zadnje kaplje. kapljevina samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Kapljevina je snov, ki ima gladino in tvori kapljice. Kapljevina nima stalne oblike, ampak zavzame obliko posode. ● Trdna snov z večjo gostoto, kot jo ima kapljevina, potone na dno. ● Različne kapljevine se različno hitro pretakajo. ● Zmrzovanje vode je pojav, ko voda iz kapljevine preide v trdno stanje (led). karta samostalnik 1. Karta je manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki ga uporabljamo pri nekaterih družabnih igrah. ● igralne karte ● Zmešal je karte in jih razdelil. 2. Karta ali zemljevid je papir ali platno s pomanjšanim prikazom zemeljskega površja, kot ga vidimo od zgoraj navzdol. ● Pri orientaciji v gorah si pomagamo s planinskimi kartami. ● Grafično merilo je zelo praktično za uporabo, saj ne zahteva merjenja na zemljevidu in računanja, pač pa razdaljo v naravi dobimo z neposrednim prenašanjem razdalje s karte na grafično merilo. 3. Karta je tak papir ali platno s podatki o določenih pojavih in stanjih. ● Vremenska karta prikazuje ciklone in anticiklone. 4. Karta je pravokoten kos papirja ali kartona, s katerim vstopimo v gledališče ali kino ali s katerim se lahko vozimo z javnim prevoznim sredstvom. ● vozna karta ● Pri blagajni je nekaj ljudi kupilo letalske karte. ● Za psa ji na avtobusu ni bilo treba kupiti karte. ● Kupila sva karte za kino. kartograf samostalnik Kartograf je oseba, ki riše zemljevide in karte. ● Bil je kartograf; narisal je prvi zemljevid Italije. kartografinja samostalnik Kartografinja je ženska, ki riše zemljevide in karte. ● Kartografinja je izdelala zemljevid ob uporabi posnetkov iz zraka. katalog samostalnik 1. Katalog je večja zbirka podatkov, navadno v knjižni obliki, ki nam pomaga pri iskanju vsebine, odločanju za nakup. ● katalog knjig ● Na daljavo lahko kupujemo po katalogih ali prek svetovnega spleta. ● Prelistajte revije, reklame in kataloge. 2. ČUSTVENO OBARVANO Katalog je to, kar je po obsegu ali pestrosti svoje vsebine taki zbirki podobno. 73 ● Narava je neskončen katalog oblik, ki so v ravnovesju. kazalo samostalnik Kazalo je seznam poglavij, v katerem so napisane tudi številke strani. ● V kazalu na začetku učbenika lahko prebereš naslove poglavij in naslove učnih enot. STALNE ZVEZE knjižno kazalo Knjižno kazalo je navadno podolgovat pripomoček, ki ga vstavimo med strani knjige na mestu, kjer smo končali branje. ● V delavnicah učenci izdelajo knjižno kazalo v obliki medvedka. keramičen pridevnik Keramični je tak, ki je iz keramike, žgane gline. ● keramična posoda ● keramične ploščice ● Iz čevljarstva se je razvila industrija obutve, iz opekarstva tovarna keramičnih izdelkov. ● V Emoni so vodo po keramičnih ceveh speljali do mesta. keramika samostalnik 1. Keramika je žgana glina. ● Žlice so lahko iz lesa, kovine, plastike ali keramike. 2. Keramika so izdelki iz žgane gline. ● peč za keramiko ● Kadar izdelek iz gline spečemo pri zelo visoki temperaturi, nastane keramika. ● Ogledali smo si fotografije mikenske keramike iz 13. in 12. stoletja pr. n. št. kikirikanje samostalnik Kikirikanje je oglašanje z glasovi, značilnimi za petelina. ● Z vseh strani se je razlegalo kikirikanje. ● Zbudilo nas je glasno kikirikanje petelina. kikirikati glagol Kikirikati pomeni oglašati se z glasovi, značilnimi za petelina. ● Petelin kikirika. kilogram samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Kilogram je osnovna enota za merjenje mase. Simbol za to enoto je kg. ● Kilogram limon stane 85 centov. ● Soseda je na tržnici kupila lubenico, ki je tehtala 3 kilograme. kimati glagol 1. Kimati pomeni premikati glavo navzdol in navzgor. ● Dedek je že kimal od zaspanosti. ● Med hojo je kimala z glavo. 2. Kimati pomeni premikati glavo navzdol in navzgor in s tem izražati, da se strinjamo. ● Zdelo se mi je najbolje, da ji kimam in ji dam prav, čeprav nisem vedel, za kaj gre. kip samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Kip je izdelek iz tršega materiala, ki predstavlja živo bitje, zlasti človeka, predmet ali kako drugo podobo. ● izklesati kip ● doprsni kip ● Kipar lahko izdela kipe iz različnih materialov. ● Ko se material strdi, kip odstranimo iz modela. kipar samostalnik Kipar je oseba, ki ustvarja umetniške kipe. ● Kiparji izdelujejo kipe iz najrazličnejših materialov. Najpogosteje uporabljajo les, kovino in kamen. kiparka samostalnik Kiparka je ženska, ki ustvarja umetniške kipe. ● Kiparka bo otrokom pokazala, kako oblikovati glino. kiparstvo samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Kiparstvo je likovna umetnost, pri kateri iz različnih materialov ustvarjamo umetniške kipe. ● Pri kiparstvu izdelujemo oblike, ki imajo po navadi širino, dolžino in globino. ● Zelo pogost motiv v kiparstvu so različne podobe iz vidnega sveta, predvsem človeška podoba. ● Umetnostni zgodovinar je strokovnjak, ki se ukvarja z razvojem slikarstva, kiparstva in arhitekture. kisik samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Kisik je plin brez barve in vonja, ki je v zraku in vodi ter je potreben za življenje in gorenje. ● Zelene rastline oddajajo kisik, ki ga za dihanje potrebujejo vsa živa bitja. ● Kisik po krvnih žilah potuje po telesu. 74 ● Ker se je med gorenjem kisik v zraku porabljal, je sveča v kozarcu ugasnila. kitara samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Kitara je brenkalo s šestimi strunami, napetimi na vrat, in trupom v obliki osmice. ● spremljati s kitaro ● učitelj, učiteljica kitare ● Ko zatresemo struno na kitari, nastane zvok. ● Z eno roko je brenkal po strunah, s prsti druge pa je pritiskal strune na vratu kitare. STALNE ZVEZE električna kitara PRI GLASBENI UMETNOSTI Električna kitara je kitara, pri kateri se toni ojačujejo s pomočjo elektronskih naprav. ● Moj brat igra električno kitaro v rock ansamblu. klasična kitara PRI GLASBENI UMETNOSTI Klasična kitara je lesena kitara s šestimi najlonskimi strunami. ● V glasbeni šoli se učim igrati na klasično kitaro. kitarist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Kitarist je oseba, ki igra na kitaro. ● Kitarist brenka na strune s prsti desne roke. kitaristka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Kitaristka je ženska, ki igra na kitaro. ● Skupino sestavljajo pevec, violinist in kitaristka. kitica samostalnik PRI SLOVENŠČINI Kitica je del pesmi, ki je sestavljen iz dveh ali več verzov. ● Besedilo slovenske himne je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica. klanec samostalnik Klanec je strm del poti ali ceste. ● Najraje smo se vozili po klancu z lesenim vozičkom. ● Ali se gibanje tovornjaka po klancu spremeni, če spremeniš naklon klanca? ● Pripravi dva enako strma klanca. klarinet samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Klarinet je leseno pihalo v obliki valjaste cevi s kovinskimi zaklopkami, ki ima enojni jeziček. ● Pri klarinetu in saksofonu je na ustnik pritrjen enojni trsni jeziček, pri oboi, angleškem rogu in fagotu je ustnik z dvojnim trsnim jezičkom. klarinetist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Klarinetist je oseba, ki igra na klarinet. ● Klarinetist piha v ustnik z enojnim trsnim jezičkom. klasičen pridevnik 1. Klasični je ta, ki je zgled za najvišjo umetniško raven, ki ima trajno, brezčasno vrednost. ● klasična glasba ● klasična umetnost ● Lahko izbiraš med osmimi klasičnimi pravljicami. 2. Klasični je ta, ki je ustaljen, preizkušen ali priznan. ● Doma predlagaj, da klasične žarnice zamenjate z varčnimi. ● Edino brenkalo, ki se pojavlja v klasični zasedbi simfoničnega orkestra, je harfa. STALNE ZVEZE klasična kitara Klasična kitara je lesena kitara s šestimi najlonskimi strunami. ● V glasbeni šoli se učim igrati na klasično kitaro. klavir samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Klavir je veliko glasbilo s strunami in kladivci, ki proizvajajo tone, ko udarjamo na tipke. ● Na klavirju ali ksilofonu si izberi višji in nižji ton ter zaigraj uspavanko. ● Igram klavir. ● Zvoki klavirja so me očarali že pri treh letih. klicaj samostalnik PRI SLOVENŠČINI Klicaj je ločilo, ki označuje zapoved, željo ali prošnjo. ● Na koncu vzklične povedi napišemo klicaj. ● Pika, vprašaj in klicaj so končna ločila. ● Za nagovorom v pismu lahko postavimo klicaj ali vejico. ključ samostalnik 75 1. Ključ je kovinska priprava za zaklepanje in odklepanje ključavnice. ● odkleniti, zakleniti s ključem ● obesek za ključe ● Skrinja je imela ključavnico z velikim ključem. 2. Ključ je priprava za odvijanje in privijanje matic. ● Za privijanje in odvijanje vijakov in matic uporabljamo različne izvijače, vijačnike in ključe. 3. Ključ je način, po katerem se kaj rešuje ali razvršča. ● Za razvrščanje in določevanje organizmov uporabljamo različne pripomočke, za splošno rabo so najbolj razširjeni določevalni ključi. 4. ČUSTVENO OBARVANO Ključ je to, kar pripomore k čemu. ● ključ do uspeha ● Skrbeti moramo za bistrost glave in zdravo življenje. Učenje, telovadba, higiena in zdravo prehranjevanje so ključ do tega cilja. 5. PRI GLASBENI UMETNOSTI Ključ je znak, ki stoji na začetku notnega črtovja in narekuje višino tonov v tem črtovju. ● Začetek glasbenega zapisa označimo s ključem. STALNE ZVEZE basovski ključ PRI GLASBENI UMETNOSTI Basovski ključ je ključ, ki se nahaja na četrti črti v notnem črtovju in določa ton F. ● Zaradi nižine (globine) tona je basovska melodija zapisana v basovskem ključu, ki ga imenujemo tudi f-ključ. violinski ključ PRI GLASBENI UMETNOSTI Violinski ključ je ključ, ki se nahaja na drugi črti v notnem črtovju in določa ton G. ● Poskusil je zapisati pesmico z violinskim ključem in notami. FRAZEMI dati koga pod ključ Če kdo da koga pod ključ, pomeni, da ga zapre v zapor. ● Tatove so dali pod ključ. Valentin prinese ključ do korenin. Valentin prinese ključ do korenin pomeni, da so sredi februarja vidni prvi znaki prihajajoče pomladi. ● Pregovor pravi, da Valentin prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na poljih. ključen pridevnik Ključen je tak, ki je bistven ali zelo pomemben, odločilen za nadaljnji potek ali rešitev česa. ● ključen problem ● ključna naloga ● ključno vprašanje ● V ključnih trenutkih tekme smo verjeli v zmago. kljun samostalnik 1. Kljun je trd podaljšek glave iz dveh delov, ki pri ptičih predstavlja usta. ● Štorklja ima dolg, močan kljun. 2. Kljun je prednji del ladje ali čolna. ● Čoln je s kljunom zadel ob pomol. FRAZEMI držati kljun Če kdo drži kljun, pomeni, da česa ne pove ali da molči. ● Drži kljun in nikomur ne povej te skrivnosti. ● Ko sem to slišal, nisem mogel držati kljuna. zapreti kljun Če kdo zapre kljun, pomeni, da utihne. ● Pomignil je prijatelju, da naj zapre kljun. klobuk samostalnik 1. Klobuk je pokrivalo, ki ima izbočen srednji del in rob, obrnjen navzven. ● kavbojski klobuk ● Rad nosi klobuke. ● Na glavo si je poveznil klobuk. 2. Klobuk je zgornji, širši del gobe. ● Gobe imajo značilen klobuk, ki tiči na betu. STALNE ZVEZE morski klobuk Morski klobuk je vrsta meduze, ki ima v ožigalkah le blag strup. ● V morju je bilo veliko morskih klobukov. klop samostalnik 1. Klop je podolgovata priprava z nogami in ploščo, na kateri lahko sedi več oseb. ● Po daljšem sprehodu smo sedli na klop v parku. 2. Klop je priprava iz sedeža in mize v razredu. ● šolska klop ● V šoli sedim v zadnji klopi. klopca samostalnik Klopca je majhna klop. 76 ● Sedela sta na klopci in lizala sladoled. ● Na klopci pred hišo je ležala mačka. kmet samostalnik 1. Kmet je oseba, ki ima zemljo, jo obdeluje in se s tem preživlja. ● Kmetje kosijo travo in spravljajo seno. ● Včasih so kmetje orali njive s konji, danes pa to počnejo s traktorji. 2. SLABŠALNO Kmet je oseba, ki je nerodna, neumna ali se ji to pripisuje. ● Ne bodi tak kmet! 3. Kmeti so območje zunaj večjega mesta, podeželje. ● Živi na kmetih. 4. Kmet je šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej, jemlje pa za eno polje poševno naprej. ● Šahist je prestavil kmeta za eno polje naprej. kmetica samostalnik Kmetica je ženska, ki ima zemljo, jo obdeluje in se s tem preživlja. ● Kmetico je skrbelo, ali bo po smrti moža lahko vse delo na kmetiji opravila sama. kmetija samostalnik Kmetija je zemljišče, na katerem so hiša in gospodarska poslopja, kot na primer hlev, kozolec ali kurnik. ● ekološka kmetija ● turistična kmetija ● Jana in Vid preživljata počitnice na kmetiji pri babici in dedku. ● Živimo na manjši kmetiji, na kateri imamo krave, kokoši, enega psa in tri mačke. knjiga samostalnik Knjiga je večje število listov, spetih med platnicami, z besedilom o določeni témi, ki so mu lahko dodane slike. ● elektronska knjiga ● Skoraj vsaka šola ima svojo knjižnico, po učilnicah pa stojijo police za knjige. ● Listala sva po knjigah o živalih in se pogovarjala, kako se oglašajo. ● Knjižničarke najbolje vedo, katere knjige otroci radi berejo. STALNE ZVEZE kuharska knjiga Kuharska knjiga je knjiga z recepti za pripravo jedi. ● Čokoladne kroglice naredite po receptu iz kuharske knjige. knjižen pridevnik 1. Knjižni je ta, ki je v zvezi s knjigo. ● knjižni hrbet, ovitek ● Sanja je pospravljala knjige na knjižne police. 2. Knjižni je ta, ki je v zvezi s knjižnim jezikom, obliko jezika, ki jo razumejo vsi govorci, ki se je učimo v šoli in ki jo govorimo, beremo ali pišemo v javnih položajih. ● K neknjižnim besedam pripiši knjižne sopomenke. ● Katere besede so knjižne? STALNE ZVEZE knjižna slovenščina PRI SLOVENŠČINI Knjižna slovenščina je oblika slovenščine, ki jo razumejo vsi govorci, ki se je učimo v šoli in ki jo govorimo, beremo ali pišemo v javnih položajih. ● Ali moramo neuradna besedila, kot so prošnja, zahvala in opravičilo, pisati v knjižni slovenščini? ● Poslušaj zgodbo iz Gomilice v Prekmurju in povej njeno vsebino v knjižni slovenščini. ● Čemu se je treba učiti knjižno slovenščino? knjižni jezik PRI SLOVENŠČINI Knjižni jezik je oblika jezika, ki jo razumejo vsi govorci, ki se je učimo v šoli in ki jo govorimo, beremo ali pišemo v javnih položajih. ● Slovenski knjižni jezik je za vse Slovence enak, neknjižnih jezikov pa je veliko. ● Pravila za rabo knjižnega jezika so predpisana v slovnici, slovarju in pravopisu. ● Knjižni jezik uporabljamo, ko nastopamo pri pouku, na proslavi, po radiu, televiziji, ko pišemo šolske spise. FRAZEMI knjižni molj Knjižni molj je oseba, ki zelo veliko bere ali se uči. ● Med počitnicami je ves čas brala, pravi knjižni molj je. knjižnica samostalnik 1. Knjižnica je ustanova, ki zbira, hrani in izposoja knjige, stripe in zgoščenke. ● javna knjižnica ● šolska knjižnica ● član knjižnice 77 ● Pred zimskimi počitnicami si je v šolski knjižnici sposodila knjige pisateljice, ki je med njenimi sošolci zelo priljubljena. ● V knjižnici ali na spletu poišči čim več podatkov o praznikih v Sloveniji in po svetu. ● Domen je šel v knjižnico, da bi izbral knjige za bralno značko. ● V knjižnici delajo knjižničarke in knjižničarji. Pomagajo nam pri izbiri. 2. Knjižnica je celota knjig, ki jih ima, navadno v posebni sobi ali njenem delu, kaka oseba ali družina. ● Babica ima v svoji knjižnici zanimive knjige. ● Doma imate domačo knjižnico. ● Pogosto je posedal v dedovi knjižnici in bral knjige. kocka samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Kocka je geometrijsko telo, ki ga omejuje šest kvadratov. ● narisati kocko ● Mrežo kocke dobimo tako, da njene mejne ploskve razgrnemo na ravnino. 2. Kocka je predmet, ki ima obliko kocke. ● vreči, zakotaliti kocko ● igrati se s kockami ● kocka sladkorja ● Vsak par naj vzame igralno kocko. koča samostalnik 1. Koča je manjša preprosta hiša. ● zgraditi kočo ● Na hribu ob gozdu je v leseni koči živel striček. ● Živel je sam v koči. 2. Koča je hiša v gorah, ki je namenjena za pohodnike ali smučarje. ● planinska koča ● Zjutraj pred peto uro smo se predramili, pojedli in odšli proti Aljaževemu stolpu. Na poti smo si v koči privoščili topel čaj. ● Ko smo se v koči okrepčali, smo šli spat na skupna ležišča. ● V gorski koči je prijetno toplo. kokoš samostalnik Kokoš je domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom, ki ne leti. ● hraniti kokoši ● Kurnik je zaprt prostor za kokoši. ● Odrasla kokoš je visoka okrog 40 cm in tehta približno 3 kg. ● Kokoši, ki pojedo veliko trave in zelenjave, nesejo jajca z bogato oranžno obarvanim rumenjakom. kolaž samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Kolaž je slikarska tehnika, pri kateri podobo oblikujemo z lepljenjem koščkov papirja ali krpic, ali slika, narejena v tej tehniki. ● Kolaž smo naredili tako, da smo na podlago lepili kose barvnih papirjev. kolednica samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Kolednica je ljudska pesem, ki jo prepevajo kot voščilo od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem. ● V navadi je bilo, da dva boljša učenca hodita od hiše do hiše, pojeta kolednico in prosita darov. ● Kolednice prepevajo fantje ali dekleta, ki voščijo ljudem dobro letino (kresnice), ob novem letu (novoletni koledniki) in na jurjevo srečo in zdravje (jurjevski koledniki). koleno samostalnik Koleno je sklep med spodnjim in zgornjim delom noge. ● koleno boli koga ● Stopil sem v travo, ki mi je segala do kolen. ● Na kolenu ima strgane hlače. ● Do kolen globoko se je ugrezala v sneg. ● Do kolen so zagazili v sneg. FRAZEMI kolena se tresejo komu ali kolena se zatresejo komu ali kolena se šibijo komu ali kolena se zašibijo komu Če se kolena tresejo komu, pomeni, da ga je zelo strah. ● Potrkam in vstopim v pisarno, čeprav se mi od strahu tresejo kolena. ● Za hip so se ji zašibila kolena. ● Tako se je ustrašil! Kolena so se mu zašibila in sesedel se je. imeti mehka kolena Če ima kdo mehka kolena, pomeni, da ima občutek, da malo manjka, pa mu bodo popustila in bo padel. ● Kar padla je na posteljo. Čisto mehka kolena je imela. ● Pripravimo se za ples. Kolena imam mehka, znotraj pa sem vsa lahkotna. 78 količnik samostalnik PRI MATEMATIKI Količnik je število, ki pri deljenju pove, kolikokrat je delitelj v deljencu. Količnik je rezultat deljenja. ● V računu 8 : 4 = 2 je količnik 2. ● Količnik pomnožimo z deliteljem, tako dobimo deljenec. ● Kolikšen je količnik, če je delitelj 7, deljenec pa 42? kolk samostalnik Kolk je sklep, v katerem se zgornji del noge stika s trupom. ● operirati kolk ● Dojenčkom s posebnim aparatom pregledajo kolke. kolo (ples) samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Kolo je ljudski ples, pri katerem plesalci plešejo drug zraven drugega v krogu. ● Ob kolu se pojejo različne, predvsem pripovedne pesmi. ● Pri nas znamo plesati polko, valček, ljudsko kolo in še kaj. kolo (vozilo) samostalnik 1. Kolo je priprava v obliki nizkega valja, ki omogoča premikanje vozila. ● Različna kolesa imajo različne zračnice, plašče na kolesih in prestave. ● Če jež na svoji poti prečka cesto, je žal lahko žrtev avtomobilskih koles. ● Kolesa vozil, ki imajo zunanji pogon, se vrtijo na oseh. 2. Kolo je tej pripravi podoben del naprave ali stroja, ki omogoča prenos gibanja. ● Sestavi zobata kolesa tako, da se bodo vrtela vsa kolesa naenkrat. ● Škripec, s katerim so si lajšali dvigovanje bremen, so sestavili iz kolesa in vrvi, ki so jo napeljali preko kolesa. ● Tekoča voda lahko poganja vodna kolesa v mlinih in žagah. 3. Kolo je vozilo z dvema kolesoma, ki ga poganjamo s pedali. ● popraviti kolo ● voziti se s kolesom ● izlet s kolesi ● Sedli so vsak na svoje kolo in se odpeljali v mesto. ● Različna kolesa imajo različne zračnice, plašče na kolesih in prestave. ● S kolesom se lahko samostojno vključimo v promet, ko imamo opravljen kolesarski izpit. STALNE ZVEZE mlinsko kolo Mlinsko kolo je priprava v obliki kolesa z lopati podobnimi ploščami, ki izkorišča vodno energijo za pogon mlina. ● Padajoča voda vrti mlinsko kolo. motorno kolo Motorno kolo je osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor. ● V vožnji na motornem kolesu sva zelo uživala. kolobar samostalnik 1. Kolobar je to, kar je podobno geometrijskemu liku, ki ga omejujeta različno veliki krožnici z istim središčem. ● Imel je kolobarje pod očmi, ker je premalo spal. ● Iz tovarniških dimnikov so se vili kolobarji dima. ● Deževniki in pijavke imajo telo razdeljeno na kolobarje. 2. Kolobar je košček snovi ali živila v obliki takega geometrijskega lika. ● kolobar klobase, limone ● Pojedel je tri kolobarje salame. kolobarnik samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Kolobarniki so skupina živali brez nog, ki imajo telo sestavljeno iz členov. ● K nevretenčarjem med drugim uvrščamo žuželke, pajkovce, rake, školjke, polže in kolobarnike. ● Pijavke uvrščamo med kolobarnike. kolovrat samostalnik Kolovrat je lesena priprava za ročno predenje, pri katerem se vreteno vrti na nožni pogon. ● Prejo so predli s pomočjo kolovrata. ● Predice so nataknile predivo na preslico (leseno palico) ali na kolovrat in ga enakomerno vrtele med prsti, da je nastala nit. komoren pridevnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Komorni je ta, ki se izvaja z manjšim številom izvajalcev ali za manjše število poslušalcev. ● komorni koncert ● komorni orkester ● Slovenska filharmonija je koncertna ustanova, ki ima svoj simfonični orkester, pevski zbor, dirigente, v dvorani pa nastopajo tudi solisti in komorne skupine. 79 ● Glasba za manjše inštrumentalne skupine se imenuje komorna glasba. ● Komorni skupini sta na primer duo, ki ga sestavljata dva inštrumentalista, in trio, v katerem igrajo trije inštrumentalisti. kompozicija samostalnik 1. Kompozicija je zgradba česa, zlasti umetniškega dela. ● Poskusi narisati risbo z različnimi vrstami črt, s kompozicijo v simetričnem ravnovesju. ● Arhitekt lahko pri kompoziciji uporablja enakomeren ritem, torej ponavlja elemente po obliki, velikosti in barvi. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI Kompozicija je glasbeno delo ali skladba. ● Skladatelji večkrat ustvarijo inštrumentalno kompozicijo, ki je osnovana na ljudski pesmi. ● Ob poslušanju glasbo dopolnite z ritmično spremljavo, vendar pri tem upoštevajte tudi dinamiko in kratke premore, ki jih je skladatelj uporabil v svoji kompoziciji. koncert samostalnik 1. PRI GLASBENI UMETNOSTI Koncert je nastop, na katerem glasbenik ali skupina glasbenikov pred poslušalci igra ali poje glasbena dela. ● dobrodelni koncert ● Kadar želimo poslušati glasbo v živo, obiščemo koncert. ● Koncerti so lahko na prostem ali v glasbenih dvoranah. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI Koncert je skladba za eno ali več solističnih glasbil in orkester. ● klavirski, violinski koncert ● Mozart je ustvaril več kot 600 skladb za različna glasbila, med njimi so številne simfonije, koncerti in opere. koncerten pridevnik Koncertni je ta, ki je v zvezi s koncertom. ● koncertni program ● koncertna dvorana ● Na koncertu veljajo določena pravila obnašanja – koncertni bonton. konj samostalnik 1. Konj je večja domača žival z grivo in dolgim repom, ki jo lahko jezdimo. ● konj hrza ● osedlati konja ● Konji so se splašili in skakali v jarek ob cesti. ● Potovali so peš, s konji in kolesi. 2. Konj je igrača, ki predstavlja konja. ● Gugal se je na lesenem konju. STALNE ZVEZE nilski konj Nilski konj ali povodni konj je velik afriški sesalec z valjastim trupom, manjšimi ušesi in zelo velikim gobcem, ki živi v vodi. ● Nilski konji so se valjali v blatu. povodni konj Povodni konj ali nilski konj je velik afriški sesalec z valjastim trupom, manjšimi ušesi in zelo velikim gobcem, ki živi v vodi. ● Savano naseljuje veliko živali, na primer sloni, zebre, žirafe in povodni konji. ● Afriški slon in povodni konj živita v podobnem okolju. FRAZEMI Beseda ni konj. Beseda ni konj pomeni, da reči, vprašati ali prositi kaj še ni nič hudega. ● Prosil sem še za tretjo kepico sladoleda. Beseda ni konj. biti na konju Če je kdo na konju, pomeni, da mu je uspelo doseči cilj. ● Če mi uspe privarčevati za novo kolo, sem na konju! konjski pridevnik Konjski je ta, ki je v zvezi s konji. ● konjski rep ● konjsko kopito ● Po slabih cestah so v soncu, dežju in snežnih metežih potovali v kočiji s konjsko vprego. ● Zapeljali so na konjsko podkev, iz katere je štrlel žebelj. ● Konjsko žimo uporabljamo za izdelovanje ščetk, žimnic in sit. STALNE ZVEZE konjski rep Konjski rep so v šop speti lasje višje na glavi. ● Nosila je konjski rep. kontinent samostalnik PRI DRUŽBI Kontinent ali celina je velik del kopnega na Zemlji. Kontinenti so Evropa, Azija, Afrika, 80 Severna Amerika, Južna Amerika, Avstralija in Antarktika. ● Kopno je razdeljeno na sedem velikih delov, ki jih imenujemo celine ali kontinenti. kontrabas samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Kontrabas ali bas je veliko godalo s štirimi ali petimi strunami, ki daje najnižje tone. ● Toni kontrabasa so zelo nizki in imajo zelo temno zvočno barvo. kontrabasist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Kontrabasist je oseba, ki igra na kontrabas. ● Kontrabasist igra na kontrabas. kontrabasistka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Kontrabasistka je ženska, ki igra na kontrabas. ● Nastopile bodo kontrabasistka, pianistka in flavtistka. kopenski pridevnik Kopenski je ta, ki živi, raste ali poteka na kopnem. ● kopenski promet ● kopenske rastline ● kopenske živali ● Poznamo morske in kopenske želve. kopno samostalnik Kopno je zemeljska površina, ki je ne prekriva morje. ● promet po kopnem ● Ladja se je bližala kopnemu. ● S kopnega je pihal veter. koračnica samostalnik Koračnica je skladba v ritmu korakanja. ● Koračnico izvajamo enakomerno in odločno. ● Posebna vrsta koračnic so žalne koračnice, ki jih igramo na pogrebih. korak samostalnik 1. Korak je gib noge pri hoji, teku ali plesu. ● Najprej naredite tri korake po krogu v levo, nato tri korake po krogu v desno. ● Na pločniku za sabo je zaslišala korake. ● Z dolgimi koraki jo je ucvrla proč. ● Vstal je in naredil nekaj korakov po sobi. ● Rada plešem. Naučila sem se že plesne korake in en ples. 2. Korak je razdalja, ki jo naredimo ob vsakem od takih gibov. ● Vsakih pet korakov je počivala. ● Prevzel je vodstvo in zdaj je že za nekaj korakov vodil pred ostalimi. ● Greva do doma. Malo korakov pozneje vidimo mačko. 3. Korak je vsak od sestavnih delov postopka ali procesa. ● Prepiši preglednici v zvezek in ju izpolni. Rešuj v treh korakih. ● Samostojno načrtuj korake raziskave in jih zapiši v zvezek. ● V razredu poročaj o korakih pisanja svojega doživljajskega spisa. Povej, zakaj so ti koraki potrebni. FRAZEMI na vsakem koraku Na vsakem koraku pomeni povsod. ● Delal mu je družbo, ga spremljal na vsakem koraku. ● Na vsakem koraku smo se ozirali za komerkoli, ki bi nas lahko prepoznal. ● Praviloma na svetu na vsakem koraku ne preži nevarnost. ● Vsak potrebuje družino, ki ga podpira na vsakem koraku. korak za korakom Korak za korakom pomeni počasi, postopoma in navadno previdno, pozorno. ● Ugasnila je svetilko in se previdno, korak za korakom, napotila čez temno sobo. ● Previdno, korak za korakom, se je plazil proti debelim smrekam. ● Korak za korakom so prečesali okolico. korak zastane komu Če komu zastane korak, pomeni, da se nenadoma ustavi, navadno zaradi presenečenja. ● Za hip mu je zastal korak. Potem se je oklenil njenega zapestja. korenina samostalnik 1. Korenina je podzemni del rastline, s katerim se pritrjuje v tla in iz zemlje črpa vodo in minerale, da lahko raste. ● V tleh živijo številne živali. Deževnik se hrani z listi, voluhar s koreninami, krt pa z deževniki. ● Na vsakem kamnu in korenini kolo poskoči. ● Cvetnice so zelo velika skupina rastlin. Zgrajene so iz korenine, stebla in listov. 81 ● Kopriva raste na vrtovih, njivah, v gozdu. Nabiramo korenine in liste za čaj. 2. Korenina je navadno razvejan spodnji del zoba, ki zob drži v zobni jamici. ● Na rentgenski sliki vidimo zobe, ki so že zrasli v ustno votlino, in tudi tiste, ki so še v kosti. Vidimo zgornji del zoba (krono) in tudi zobno korenino. 3. ČUSTVENO OBARVANO Korenine so družinska zgodovina, zlasti predniki in njihovo življenje. ● Prek priimka lahko odkrivamo svoje prednike oziroma družinske korenine. 4. ČUSTVENO OBARVANO Korenine so izvor ali poreklo česa. ● Slovenija je prava zakladnica šeg in navad. Nekatere imajo tisočletno tradicijo in globoke korenine v življenju naših prednikov. ● Kurentovanje ima svoje korenine v času, ko so naši predniki verovali v bogove in boginje narave. 5. ČUSTVENO OBARVANO Korenina je trdna, močna in zdrava oseba. ● Moj praded je prava korenina. FRAZEMI pognati korenine Če kdo požene korenine, pomeni, da ostane na istem mestu dolgo časa. ● Sploh se ni premaknil. Kot bi pognal korenine. Valentin prinese ključ do korenin. Valentin prinese ključ do korenin pomeni, da so sredi februarja vidni prvi znaki prihajajoče pomladi. ● Pregovor pravi, da Valentin prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na poljih. korist samostalnik Korist je to, kar je za koga dobro ali kar komu predstavlja določeno prednost. ● Sožitje je odnos med dvema živima bitjema, pri katerem imata obe korist. ● Plenilec ima korist, plen pa škodo. ● Gostitelj utrpi škodo, zajedavec ima korist. ● Katere koristi imajo od kokoši? ● Napredek človeku olajša delo in življenje, mu prinaša korist in udobje. koristen pridevnik 1. Koristen je tak, ki daje dobre ali ugodne posledice. ● koristen nasvet ● koristno delo ● Jabolka so koristna za zobe in dlesni. ● Čeprav k obiskovanju interesnih dejavnosti v šoli in zunaj nje nismo prisiljeni, so za nas koristne, ker se naučimo česa novega. ● Pri toplotni obdelavi se veliko za zdravje koristnih snovi uniči, zato je treba uživati tudi svežo zelenjavo. ● Kolo je eno od koristnejših človekovih izumov. ● Koristni odpadki (papir, embalaža, les, plastika, steklo) se ponovno uporabijo kot surovine in iz njih nastanejo novi izdelki. 2. Koristen je tak, ki za koga predstavlja določeno vrednoto. ● koristna žival ● Veliko želja je namišljenih in ne prav koristnih. ● Če se boste odločili za prostovoljstvo, boste pridobili izkušnje in delovne navade, počutili se boste koristne in s tem utrjevali svojo pozitivno samopodobo. kos samostalnik 1. Kos je del česa, kar razdelimo, razrežemo ali raztrgamo. ● razrezati kaj na kose ● Pusti stati kos kruha ali kako drugo živilo en teden v zaprti stekleni ali prosojni plastični posodi in z lupo opazuj glive, ki zrastejo na njem. ● Z vilicami jemo solato, krompir, meso v kosih in prikuhe. ● Razrežite slamice, da boste imeli več enako dolgih kosov. 2. Kos je posamezni del kake snovi ali večje celote. ● Glino oblikujemo iz enega kosa in z dodajanjem in odvzemanjem materiala. ● Zemljevid je kos papirja, na katerem je pokrajina prikazana pomanjšano. ● Tudi mi lahko pomagamo, tako da podarimo kos oblačila, ki nam je premajhen, prazen zvezek, pisalo ali igračo. ● Če bi lahko v sončevo pego vrgli kos železa, bi železo v trenutku izhlapelo. kosilo samostalnik Kosilo je obrok, ki ga jemo sredi dneva. ● pojesti kosilo ● jesti, zmazati kaj za kosilo ● Mama in oče sta pripravila praznično kosilo. ● Po kosilu so otroci počivali. ● Do kosila preberem še tri poglavja. Po kosilu se lotim naslednjega. kost samostalnik Kost je trden del telesa, ki daje oporo mišicam in kitam. 82 ● Največja kost v človeškem telesu je stegnenica. ● Z rastjo postajajo tvoje kosti daljše in debelejše. ● Najmanjše kosti v telesu človeka so slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence. ● Z ustrezno prehrano skrbimo za kosti, mišice, kožo in druge organe. ● V zahodni Sloveniji so odkrili verjetno najstarejše glasbilo na svetu – piščal, ki je narejena iz kosti jamskega medveda. FRAZEMI biti koga sama kost in koža Če je koga sama kost in koža, pomeni, da je zelo suh, brez maščevja. ● Normalna telesna teža domačega morskega prašička je med 700 in 1200 grami. Ko ga potipaš, moraš začutiti njegove kosti, ne sme pa ga biti sama kost in koža. do kosti Do kosti pomeni zelo, povsem. ● Krik groze jo je pretresel do kosti. ● Volk tako zatuli, da je šlo prav do kosti. ● Dež jo je močil in veter jo je prepihal do kosti. pognati komu strah v kosti Če kdo komu požene strah v kosti, pomeni, da ga zelo prestraši. ● Pes je začel tako grdo renčati, da bi še najpogumnejšim pognal strah v kosti. prešteti komu kosti ali prešteti komu rebra Če kdo komu prešteje kosti, pomeni, da ga pretepe. ● Če bi nas zalotili, bi nam prešteli kosti. s kostmi in kožo ali s kožo in kostmi S kostmi in kožo pomeni v celoti. ● Teta ji je govorila, da volkodlak vsakogar pohrusta s kostmi in kožo vred. kostanj samostalnik Kostanj je drevo s suličastimi listi in drobnimi rumenkasto belimi cvetovi ali njegovi užitni plodovi v ježici. ● pečen kostanj ● krošnja kostanja ● V gozdovih nabiramo gobe in kostanj. ● Na mizi je kup kostanja in kupček želoda. ● Za večerjo smo spekli kostanj. kostanjev pridevnik 1. Kostanjev je ta, ki je v zvezi s kostanjem. ● Kostanjevo deblo se je zamajalo. ● Kostanjeve ježice so padle na zemljo. 2. Kostanjev je tak, ki je iz plodov kostanja. ● Babica je spekla kostanjevo torto. kostum samostalnik 1. Kostum je oblačilo, v katerem igralci igrajo v gledališču ali filmu. ● Baletke in baletniki so oblečeni v baletne kostume. ● Sestavine glasbene pravljice so: glasba, zgodba, scena in kostumi. 2. Kostum je oblačilo, ki se obleče za maškarado. ● Oblekel se je v kostum klovna. 3. Kostum je oblačilo, ki je značilno za določeno deželo ali za določeno obdobje. ● Ljudske plese plešejo plesalci in plesalke, oblečeni v ljudske noše – kostume, ki se razlikujejo po pokrajinah. kot samostalnik 1. Kot je prostor med dvema stenama, ki se stikata. ● Sedel je v kotu sobe. 2. Kot je del med dvema stranicama česa, ki se stikata. ● V zgornjem kotu slike vidimo oblak. 3. Kot je prostor. ● Mačka je spala v najbolj oddaljenem kotu sobe. 4. PRI MATEMATIKI Kot je del ravnine, ki je omejen s poltrakoma s skupnim izhodiščem. ● koti štirikotnika ● S koti opisujemo medsebojno lego premic, poltrakov, daljic. ● Pri sekanju različnih ravnih črt nastajajo koti. ● Na pobočja gora, ki so na osojni strani, sončni žarki padajo pod manjšim kotom. STALNE ZVEZE pravi kot PRI MATEMATIKI Pravi kot je kot, ki meri 90 stopinj. ● Pravi kot je kot med pravokotnima daljicama, poltrakoma ali premicama. ● Če nismo prepričani, ali je kot res manjši od pravega kota, lahko preverimo z geotrikotnikom. kotlina samostalnik Kotlina je obširno nižje območje med hribi ali gorami. 83 ● Poznamo različne reliefne oblike: ravnina, kotlina, dolina, gričevje, hribovje, gorovje. ● Predalpske pokrajine so nižje od Alpskih, v njih se menjujejo hribovja ter vmesne doline in kotline. ● Na zemljevidu Slovenije poišči in poimenuj večja mesta v Ljubljanski kotlini. kovanec samostalnik Kovanec je denar v obliki okrogle kovinske ploščice. ● evrski kovanec ● V denarnici sta dva kovanca in dva bankovca. ● Nekoč so bili kovanci iz zlata in srebra. kovina samostalnik Kovina je neprozorna snov, ki prevaja toploto in električni tok in se navadno lahko kuje, kot na primer železo. ● Moje kolo je lahko, ker je okvir izdelan iz lahkih kovin. ● Danes so kovanci narejeni iz zlitin manj dragocenih kovin. ● Svinec je težka kovina. STALNE ZVEZE doba kovin PRI DRUŽBI Doba kovin je obdobje prazgodovine, ki je sledilo po kameni dobi in za katero je značilna uporaba bakra, brona in železa. ● Ljudje so v naravi odkrili rude in iz njih naučili pridobivati kovine (zlato, baker, srebro, železo) ter izdelovati predmete. To obdobje prazgodovine imenujemo doba kovin. koza samostalnik 1. Koza je manjša domača žival z zavitimi rogovi, ki se oglaša z meketanjem. ● koza, kozel in kozliček ● Za plotom se je pasla koza. ● Mleko dobimo z molžo krav, ovac in koz. 2. SLABŠALNO Koza je ženska, ki je neumna, domišljava ali se ji to pripisuje. ● »Koza!« ji je zabrusil. ● »Res si koza!« je govorila. 3. PRI ŠPORTU Koza je telovadno orodje za preskoke. ● Deklice so se pognale proti kozi in jo preskočile. ● Pripravljala se je, da bo poskusila skočiti čez kozo. STALNE ZVEZE angorska koza Angorska koza je pasma koze, ki daje zelo kakovostno volno. ● Angora volna je dlaka angorskih koz in jo uporabljamo za izdelovanje oblačil. FRAZEMI da bo volk sit in koza cela Da bo volk sit in koza cela pomeni takó, da bo prav za vse, da ne bo nihče prikrajšan. ● Odločili so se, da bodo žrebanje ponovili, da bo volk sit in koza cela. koža samostalnik Koža je organ, ki pokriva celo telo človeka ali živali in je čutilo za tip in temperaturo. ● Ljudje smo si med seboj podobni, a tudi različni. Imamo podobno ali različno barvo las, oči, kože, dolžino stopala, velikost dlani. ● Redna higiena kože in lasišča je pomembna, saj s tem s telesa odstranjujemo umazanijo in odmrle celice. ● Kuščarji imajo debelo usnjato kožo, ki jih ščiti pred izsušitvijo. ● Ribe imajo plavuti in rep, ki jim pomaga pri plavanju. Sluzasta koža je pokrita z luskami. FRAZEMI biti koga sama kost in koža Če je koga sama kost in koža, pomeni, da je zelo suh, brez maščevja. ● Normalna telesna teža domačega morskega prašička je med 700 in 1200 grami. Ko ga potipaš, moraš začutiti njegove kosti, ne sme pa ga biti sama kost in koža. biti pisan na kožo komu Če je komu kaj pisano na kožo, pomeni, da mu zelo ustreza, mu je zelo všeč. ● Druga triada mi je bila veliko bolj všeč, pojavili so se namreč družboslovni predmeti, ki so mi še dandanes veliko bolj pisani na kožo kakor matematika ali naravoslovje. ● Drugačen način dela mi ni pisan na kožo. do kože Do kože pomeni zelo, povsem. ● Močno je deževalo in kmalu je bil premočen do kože. dobro se počutiti v svoji koži Če se kdo dobro počuti v svoji koži, pomeni, da se dobro počuti v svojem telesu ali tak, kot je. ● Dobro se je počutil v svoji koži. 84 držati se koga, česa kot klop kože Če se kdo ali kaj koga ali česa drži kot klop kože, pomeni, da se ga zelo močno drži. ● Držala se ga je kot klop kože. imeti debelo kožo Če ima kdo debelo kožo, pomeni, da neprizadeto prenaša žalitve in preizkušnje. ● Ta ima pa debelo kožo! ● »Ne boj se jih, saj imaš debelo kožo.« na lastni koži ali na svoji koži Na lastni koži pomeni pri sebi, kot lastno izkušnjo. ● Rad bi na lastni koži izkusil, kako trdo moraš garati za svoj denar! ● Na lastni koži je spoznal, kako je, če si ne upaš stopiti v lastno hišo. ● Posledice je občutil na svoji koži. ● Vsi smo občutili na lastni koži, kako težko je delati za šolo sam, od doma, ne da bi slišal razlago učitelja. ne moči z svoje kože Če kdo ne more iz svoje kože, pomeni, da ne more ravnati drugače, kot je navajen. ● Medvedka ni mogla iz svoje kože. Materinski čut jo je gnal naprej. s kostmi in kožo ali s kožo in kostmi S kostmi in kožo pomeni v celoti. ● Teta ji je govorila, da volkodlak vsakogar pohrusta s kostmi in kožo vred. skočiti iz kože Če kdo skoči iz kože, pomeni, da postane zelo jezen. ● Sosed je vklopil kosilnico v nedeljo ob sedmih zjutraj. Človek bi kar iz kože skočil. zlesti komu pod kožo Če kdo zleze komu pod kožo, pomeni, da mu zelo prikupi, priljubi. ● Zlezla si jim pod kožo in osvojila njihova srca! zlesti iz svoje kože Če kdo zleze iz svoje kože, pomeni, da se odpove svojim navadam. ● Zlezi za spremembo iz svoje kože. znajti se v čigavi koži Če se kdo znajde v koži koga, pomeni, da se znajde v istem ali podobnem položaju, v katerem je kdo drug. ● Kako bi ravnal ti, če bi se znašel v njuni koži? Kaj bi občutil v takih trenutkih? kraj samostalnik 1. Kraj je naseljen prostor, navadno (manjše) mesto. ● domači kraj ● naši kraji ● kraj in datum ● Bled z Blejskim jezerom in otočkom je eden najbolj znanih turističnih krajev v Sloveniji. ● V večjih krajih je več različnih dejavnosti, ki jih ljudje potrebujejo vsak dan. ● O nastanku kraja velikokrat krožijo med ljudmi različne zgodbe. 2. Kraj je mesto, prostor, kjer kaj je, obstaja, se dogaja ali zgodi. ● kraj nesreče ● Pojasni, kako bi s pomočjo grafičnega merila izračunal razdaljo med dvema krajema. ● Nekatere ptice odletijo v toplejše kraje. Ostanejo le tiste, ki se hranijo s semeni in hrano, ki jo lahko najdejo pozimi. ● V teh krajih rastejo rastline, ki drugje ne uspevajo tako dobro, ali pa sploh ne, na primer oljke, kakiji, kiviji. ● V posameznem zgodovinskem obdobju so bili čevlji značilnih modelov, ki so bili za določen čas in kraj moderni. FRAZEMI brez konca in kraja Če se kaj dogaja brez konca in kraja, se dogaja intenzivno, dolgo časa. ● Mučim se brez konca in kraja, dokler končno ne utonem v nemiren sen. ● Najljubši so ji bili snopiči z napisom »Domače in tuje živali v podobah«. Prebirala jih je brez konca in kraja. (niti) na kraj pameti ne priti komu ali (niti) na kraj pameti ne pasti komu Če kaj ne pride komu (niti) na kraj pameti, pomeni, da tega nikakor ne bi storil ali da na to sploh ne bi pomislil. ● Nikoli mu ni padlo na kraj pameti, da obstanejo stvari na tleh zato, ker jih privlači zemeljska težnost. 85 ● Na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil. ● Na kraj pameti mi ni padlo da bi šel res tja! ne biti ne konca ne kraja čemu Če čemu ni ne konca ne kraja, je tega zelo veliko, se dolgo ne konča. ● Občudovanja labodov ni bilo ne konca ne kraja. ● Po ovinkih, ki jim ni bilo ne konca ne kraja, smo naposled prišli na cilj. ● Z vsakim izmenja vsaj nekaj besed. Kadar gre za mamice z dojenčki, pa besedam sploh ni ne konca ne kraja. kralj samostalnik 1. Kralj je najvišji vladar, ki ni izbran na volitvah z udeležbo vseh slojev ljudi in svoj položaj navadno prevzame po bližnjem sorodniku. ● kralj in kraljica ● Na zlatem prestolu je sedel kralj. ● Kralj je imel tri sinove. 2. ČUSTVENO OBARVANO Kralj je oseba ali žival, ki je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejša v svojem okolju. ● Sem kralj potegavščin. ● Lev je kralj živali. 3. Kralj je šahovska figura, ki se giblje in jemlje za eno polje v vseh smereh in če se nasprotnikovim figuram ne more umakniti pred jemanjem, je igre konec. ● S trdnjavo je napadel belega kralja. kraljestvo samostalnik 1. Kraljestvo je država ali večje ozemlje, ki mu vlada kralj. ● Kralj je povabil vse plemiče svojega kraljestva. 2. ČUSTVENO OBARVANO Kraljestvo je območje, kjer je kdo neomejen gospodar. ● kraljestvo Povodnega moža ● Snežna kraljica me je povabila v svoje snežno kraljestvo. ● Naslikali smo ribje kraljestvo. 3. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Kraljestvo je najvišja, najsplošnejša skupina živih bitij. ● V tem šolskem letu boš spoznal kraljestvo živali, rastlin, gliv in bakterij. ● Kraljestvo živali razdelimo v dve veliki skupini: nevretenčarji in vretenčarji. ● Ob omembi gliv ljudje navadno pomislimo na gobe. Vendar so ta pisana, lepa in v nekaterih primerih okusna bitja le majhen del kraljestva gliv. kraljica samostalnik 1. Kraljica je najvišja vladarica, ki ni izbrana na volitvah z udeležbo vseh slojev ljudi in svoj položaj navadno prevzame po bližnjem sorodniku, ali kraljeva žena. ● Kralj in kraljica sta priredila zabavo. ● Peljali so se na sprejem h kraljici. 2. ČUSTVENO OBARVANO Kraljica je ženska, ki je kje najvidnejša ali najpomembnejša. ● Izbrali so kraljico plesa. 3. Kraljica je šahovska figura, ki se giblje in jemlje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh. ● Spet sem izgubil kraljico. kratek pridevnik 1. Kratek je tak, ki med enim in drugim koncem meri malo, ki ima majhno dolžino. ● kratki lasje ● kratki rokavi ● kratke hlače ● Srna ima zelo kratek rep, ki meri 2 do 3 cm. 2. Kratek je tak, ki ima majhen obseg. ● kratka obnova ● kratko besedilo ● Kratke odgovore vpiši v prerisano preglednico. 3. Kratek je tak, ki traja malo časa. ● kratek sprehod ● kratke počitnice ● Pozimi so dnevi kratki, noči pa dolge. STALNE ZVEZE kratke hlače Kratke hlače so hlače, pri katerih hlačnice segajo najdlje do kolen. ● Poleti nosim kratke hlače. pred kratkim Pred kratkim pomeni malo časa nazaj. ● Pred kratkim sta mu izpadla mlečna sekalca in sedaj mu že rasteta stalna sekalca. FRAZEMI biti kratke pameti Če je kdo kratke pameti, pomeni, da ni najbolj pameten ali da je pozabljiv. ● Eden od njenih prijateljev je bil kratke pameti in je verjel vse, kar je slišal. ● Spet je vse pozabila. Je pač bolj kratke pameti. Laž ima kratke noge. Laž ima kratke noge pomeni, da se laganje hitro razkrije. 86 ● Saj veš, laž ima kratke noge – kmalu te bodo razkrinkali. krhelj samostalnik 1. Krhelj je posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka. ● Ob poslušanju zgodb smo otroci glodali krhlje in suhe hruške. 2. Krhelj je podolgovat kos hrane, navadno sadeža. ● krhlji paradižnika ● Pojedel je krhelj pomaranče. kri samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Kri je rdeča tekočina v telesu človeka in nekaterih živali, ki po telesu prenaša kisik in hranilne snovi. ● Srce poganja kri po žilah. ● Prebavljena hrana svojo pot nadaljuje v tanko črevo, kjer hranilne snovi preidejo v kri. Od tam gredo v jetra in po krvi potujejo do vseh telesnih celic. ● Odvodnice so žile, ki prenašajo kri od srca v različne dele telesa. Dovodnice so žile, ki prenašajo kri do srca. FRAZEMI biti komu kaj v krvi ali imeti kaj v krvi Če je komu kaj v krvi, pomeni, da mu je to prirojeno. ● Mojemu prijatelju je hitrost v krvi, vedno je prvi. biti hude krvi ali biti vroče krvi Če je kdo hude krvi, pomeni, da se hitro razjezi. ● Otroci smo se ga bali, ker je bil hude krvi. kri je zledenela komu (v žilah) ali kri je zaledenela komu (v žilah) Če je komu zledenela kri (v žilah), pomeni, da se je zelo prestrašil. ● Kri ji je zledenela v žilah. Obstala je kot vkopana. kri je komu udarila v glavo ali kri je komu stopila v glavo Če je komu udarila kri v glavo, pomeni, da je zardel. ● Razjezila se je in kri ji je stopila v glavo. kri je zavrela komu ali kri zavre komu Če je komu kri zavrela, pomeni, da se je zelo razjezil. ● Zavrela jim je kri in kmalu je nastal pretep. Kri ni voda. Kri ni voda pomeni, da je treba upoštevati tudi lastnosti, ki jih je oseba podedovala po prednikih, ali vezi, ki jih ima s svojimi družinskimi člani. ● Zanimivo je, da je letos v reprezentanci kar lepo število potomcev nekdanjih vrhunskih slovenskih smučarjev, kar dokazuje, da kri ni voda. ● Morda bova s sestro po vseh teh letih končno spet imeli dober odnos. Kri ni voda, kajne? ohraniti mirno kri Če kdo ohrani mirno kri, pomeni, da kljub stresnim okoliščinam ostane miren, priseben in razumen. ● V nevarnosti je znala ohraniti mirno kri. pognati komu kri po žilah Če kdo ali kaj komu požene kri po žilah, pomeni, da ga zelo poživi ali razburi. ● Nova igrača nam je pognala kri po žilah. prelivanje krvi Prelivanje krvi je bojevanje ali ubijanje. ● Dovolj so imeli prelivanja krvi, zato so jih prepričali, naj odložijo orožje. krilo samostalnik 1. Krilo je vsak od delov telesa, s katerimi letijo živali, kot na primer žuželke in ptiči. ● netopirjeva krila ● široka krila ● krila žuželk ● par kril ● Zgornja stran kril sivega galeba je svetlo siva, na konicah kril so peresa temnejša. ● Trup pikapolonice pokrivata zgornji krili, imenovani pokrovki. ● Telo štorklje je dolgo do enega metra, razpon kril pa meri več kot dva metra. 2. Krilo je del letala, ki ga pri letenju drži v zraku. ● Helikopter nima kril, ampak zračni vijak. 3. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Krilo je izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča jadranje. ● Semena s krili ponese veter. STALNE ZVEZE pljučno krilo PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Pljučno krilo je vsak od dveh polovic pljuč. 87 ● Zrak potuje po sapnicah v levo in desno pljučno krilo. kriv pridevnik 1. Kriv je tak, ki ni raven. ● krive noge ● kriva palica ● Točki A in B poveži s krivo črto. 2. Kriv je tak, ki je povzročil kaj slabega ali neprijetnega. ● Za onesnaževanje okolja smo krivi vsi. ● Otroci niso nič krivi, če se starša prepirata in se ne razumeta dobro. krivda samostalnik 1. Krivda je dejstvo, da je kdo storil kaj slabega, neprimernega in mora za to odgovarjati. ● valiti, zvaliti krivdo na koga ● Po moji krivdi sva danes zamudila pouk. ● Obtoženi je nedolžen, dokler mu ne dokažejo krivde. ● Staršem se je takoj opravičil in priznal krivdo. 2. Krivda je občutek slabe vesti ali odgovornosti za slabo, neprimerno ravnanje ali dejanje. ● Preganja ga občutek krivde, da je prijatelja zanemaril ravno takrat, ko mu je bil najbolj potreben. krivica samostalnik 1. Krivica je to, kar je v nasprotju z večinsko splošno sprejetimi vrednotami. ● pravica in krivica ● Po krivici me je obtožil, da sem pomendral rože na njenem vrtu. ● Prepričan je bil, da se mu je zgodila krivica. 2. Krivica je dejanje, ki koga prizadene in je v nasprotju z večinsko splošno sprejetimi vrednotami. ● Nenasilen je človek, ki doživlja krivice ali nasilje, vendar se je odločil, da se proti njim ne bo boril z nasiljem. krog samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Krog je geometrijski lik, ki ga omejuje krožnica. ● premer kroga ● središče kroga ● Polmer kroga meri 2 cm. ● Na list je narisala tri kroge. 2. Krog je to, kar je temu liku po obliki podobno. ● teči v krogu ● ples v krogu ● Bela štorklja pogosto jadra v krogih visoko na nebu. ● Stopimo v krog in poglejmo, kako so videti in kako zvenijo imena sošolcev. 3. Krog je skupina oseb, ki so med seboj povezane. ● Osebne in družinske praznike praznujemo v krogu družine in prijateljev. 4. Krog je potek česa. ● Glasba je tesno povezana z običaji in navadami, ki se vrstijo v koledarskem in življenjskem krogu. STALNE ZVEZE električni krog PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Električni krog je sklenjena pot, po kateri teče električni tok. ● Kakšna je razlika, če v električni krog z eno baterijo zvežemo eno žarnico ali pa v krog zaporedno vežemo dve žarnici? olimpijski krogi PRI ŠPORTU Olimpijski krogi so znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov prikazuje pet celin. ● Olimpijske kroge sestavlja pet barvnih krogov, povezanost krogov pa pomeni sožitje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov petih celin. FRAZEMI v velikem krogu se izogniti koga, česa Če se kdo koga ali česa izogne v velikem krogu, pomeni, da se mu zelo, na daleč izogne. ● Neprijaznemu sosedu smo se izognili v velikem krogu. ● V velikem krogu se izognimo sladkorju. vrteti se v začaranem krogu Če se kdo vrti v začaranem krogu, pomeni, da ne najde rešitve ali izhoda. ● Vrtite se v začaranem krogu, namesto da bi pogumno poiskali rešitev za svoje težave. krogla samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Krogla je okroglo geometrijsko telo, omejeno z eno ukrivljeno ploskvijo, pri katerem so vse točke na površini enako oddaljene od središča. ● Krogla ima eno mejno ploskev. 2. Krogla je predmet, ki ima obliko krogle. ● zemeljska krogla ● krogla za balinanje, kegljanje, biljard ● Žongler je vrgel tri krogle visoko v zrak. 88 krompir samostalnik 1. Krompir je kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cvetovi in užitnimi gomolji. ● njiva s krompirjem ● Posadili so zelje, krompir in fižol. ● Krompir je bil posajen, prišel je čas za okopavanje. 2. Krompir je gomolj take rastline kot hrana ali jed. ● olupiti krompir ● kuhan, pečen, pražen, pretlačen krompir ● Za kosilo potrebujemo pol kilograma krompirja. FRAZEMI imeti krompir Če ima kdo krompir, pomeni, da ima srečo in doživi nepričakovano dober konec česa. ● Vse se je dobro končalo, imeli smo krompir. krožen pridevnik Krožni je ta, ki je v zvezi s krogom ali kroženjem. ● Konico rakete izdelaj iz papirnatega kroga, iz katerega izreži krožni izsek. ● Tekmovanje bo končano s krožno hitrostno dirko po mestu. STALNE ZVEZE krožna mišica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Krožna mišica je mišica, ki zapira in odpira odprtino. ● Sečni mehur ima krožno mišico zapiralko; z njo nadziramo izločanje urina. krožna žaga PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Krožna žaga je žaga z nazobčano okroglo ploščo za rezanje. ● Na dvorišču je s krožno žago žagal drva. krožiti glagol 1. Krožiti pomeni gibati se takó, da pot gibanja opisuje krog ali elipso. ● Zemlja kroži okrog Sonca. Luna kroži okrog Zemlje. ● Nad vrhovi smrek je krožila kanja, prepoznal jo je po svetlem trebuhu. 2. Krožiti z delom telesa pomeni delati z njim gibe, ki spominjajo na krog. ● Sonožno poskakuješ z zadnjimi deli smuči, narediš več počepov in predklonov, krožiš s trupom. ● Pri telovadbi smo krožili z boki. 3. Krožiti pomeni začenjati pot z določenega mesta, vrednosti in se nanj spet vračati. ● Kri po telesu kroži. Njeno pot skozi ožilje in srce imenujemo krvni obtok. ● Centralno ogrevanje je sklenjen sistem. Po ceveh kroži vedno ista tekočina. ● Voda v naravi kroži. Iz površinskih vod ves čas izhlapeva in se nabira v ozračju. V oblakih zbrana voda pada na tla v obliki padavin. ● Ritem letnih časov, ki večno kroži od pomladi do zime in nazaj, bistveno vpliva na vso naravo. 4. ČUSTVENO OBARVANO Krožiti pomeni premikati se po prostoru med različnimi ljudmi ali točkami. ● Zlatnik je krožil med prijatelji. ● Igra je bila napeta. Črni Peter je krožil od Miha do Nejca, od Nejca do Šaša in nazaj. 5. ČUSTVENO OBARVANO Krožiti pomeni neurejeno, brez cilja se premikati po prostoru. ● Zmedeno je krožil med drevesi. ● Oči so mu begale in krožile okoli. ● Zapustil je kopalnico in krožil po stanovanju. 6. ČUSTVENO OBARVANO Krožiti pomeni pripovedovati se ali širiti se. ● prepričanje kroži med ljudmi ● O nastanku kraja velikokrat krožijo med ljudmi različne zgodbe. ● O njem krožijo razne govorice. krožnica samostalnik PRI MATEMATIKI Krožnica je neprekinjena kriva črta, ki ima vse točke enako oddaljene od središča. ● Učenci so pri matematiki s šestilom risali krožnico. kruh samostalnik Kruh je pečeno živilo iz moke, vode in kvasa. ● jesti kruh ● beli, polbeli, črni kruh ● star, suh, svež kruh ● Babica oblikuje tri majhne hlebčke kruha. FRAZEMI biti dober kot kruh Če je kdo dober kot kruh, pomeni, da ima zelo pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi. ● Prva sestra je bila dobra kot kruh, druga pa ni nič kaj prida. iti s trebuhom za kruhom Če gre kdo s trebuhom za kruhom, pomeni, da išče službo ali zaslužek zunaj domačega kraja ali domovine. ● Imela je 12 bratov in sestra, s 16 leti je šla s trebuhom za kruhom in takrat je spoznala moža. 89 Iz te moke ne bo kruha. Iz te moke ne bo kruha pomeni, da vloženo delo ne bo imelo rezultatov ali da se prizadevanje ne bo uresničilo. ● Otroci so hoteli spati zunaj, a so jim rekli, da iz te moke ne bo kruha. služiti kruh ali služiti vsakdanji kruh Če kdo služi kruh, pomeni, da z delom pridobiva denar za osnovne dobrine. ● Kdaj boš začel sam služiti kruh? Zarečenega kruha se največ pojé. Zarečenega kruha se največ pojé pomeni, da moramo prenagljene izjave, predvidevanja dostikrat preklicati, spremeniti. ● Čeprav se zarečenega kruha največ poje, ne verjamem, da se bom celo življenje ukvarjal s slikarstvom. živeti ob kruhu in vodi Če kdo živi ob kruhu in vodi, pomeni, da živi v pomanjkanju. ● Babica mi je pripovedovala, da so nekdaj živeli ob kruhu in vodi. krven pridevnik Krvni je ta, ki je v zvezi s krvjo. ● krvne celice ● krvne žile STALNE ZVEZE krvni obtok PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Krvni obtok je kroženje, premikanje krvi v telesu. ● Pot krvi skozi ožilje in srce imenujemo krvni obtok. krvni pritisk Krvni pritisk je pritisk, s katerim kri pritiska na stene žil. ● Babica ima visok krvni pritisk. krvni tlak PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Krvni tlak je tlak, s katerim kri pritiska na stene žil. ● Pri zdravniku so ji izmerili zelo nizek krvni tlak. krvna ploščica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Krvne ploščice so krvne celice, ki imajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi. ● Krvne ploščice pripomorejo k temu, da se rana zaceli. ● Krvne ploščice so najmanjše krvne celice. krvno sorodstvo Krvno sorodstvo so naši bližnji predniki ali potomci. Krvno sorodstvo na primer predstavljajo mama, oče, brat, sestra, stric, babica, dedek. ● Posameznike v družini povezujejo sorodstvene vezi: krvno sorodstvo, poroka ali posvojitev. kuhinja samostalnik 1. Kuhinja je prostor za pripravo in toplotno obdelavo hrane. ● kuhinja in jedilnica ● Delam v hotelski kuhinji. ● Najprej se moraš dobro razgledati po kuhinji v učilnici za gospodinjstvo. ● Poleg pravilnega shranjevanja in dodajanja različnih snovi živilom je za preprečevanje razmnoževanja mikroorganizmov pomembna tudi higiena v kuhinji. 2. Kuhinja je tak prostor kot poseben del stanovanja. ● Šel sem v kuhinjo in odprl hladilnik. ● V kopalnici in kuhinji bodo polagali ploščice. ● Sedel je za mizo v kuhinji in jedel pico. 3. Kuhinja je hrana, pripravljena na način, kot je značilen za določen kraj, območje ali državo. ● V slovenski kuhinji je veliko mesnih in mlečnih jedi (mlečna prosena kaša). Značilne so tudi jedi iz ajde (štruklji). ● Iz soje izdelujejo sojino moko, sojino omako (nepogrešljiva v azijski kuhinji), sojino mleko in sojin sir, imenovan tofu. STALNE ZVEZE črna kuhinja Črna kuhinja je kuhinja z odprtim ognjiščem in brez pravega dimnika v starih hišah, zlasti na deželi ● V preteklosti so bile črne kuhinje prostor brez dimnika ter odprtim kuriščem. Dim se je dvigal in saje so se lepile na strop in stene. kultura samostalnik 1. Kultura je skupek dosežkov in vrednot človeške družbe, ki so rezultat človekovega ustvarjanja. ● Ljudje po svetu živimo zelo različno, saj so tudi naše kulture različne. ● Pripadniki romske skupnosti se združujejo v številna društva, kjer ohranjajo romsko kulturo in jezik. 90 ● Izseljenci so se prilagodili življenju v tujini, še vedno pa ohranjajo slovensko kulturo. Pojejo slovenske pesmi, govorijo slovensko, izdajajo slovenske časopise. 2. Kultura je dejavnost na področju človekovega umetniškega ustvarjanja. ● Med negospodarske dejavnosti štejemo izobraževanje, znanost in kulturo. 3. Kultura je lastnost osebe, da pri svojem vedenju ali ravnanju upošteva pravila, ki veljajo v družbi. ● To, da znamo izbrati, koga vikati in koga ne, je del naše kulture, olike. ● Del kulture je tudi uporaba različnega pribora. kulturen pridevnik 1. Kulturni je ta, ki je v zvezi s kulturo, skupkom dosežkov in vrednot človeške družbe, ki so rezultat človekovega ustvarjanja. ● Dediščina je ohranjena tudi v različnih kulturnih spomenikih (gradovi, cerkve, kipi). 2. Kulturni je ta, ki je v zvezi s kulturo, dejavnostjo na področju človekovega umetniškega ustvarjanja. ● kulturni dom ● Spoznavali boste kulturne ustanove v vašem kraju: gledališče, lutkovno gledališče, opero, glasbeno šolo, knjižnico, morda radio in televizijo. ● Lendava na skrajnem severovzhodu Slovenije na obronkih Slovenskih goric je gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče dvojezičnega območja. 3. Kulturen je tak, ki upošteva pravila, ki veljajo v družbi. ● Kulturen človek je vljuden vselej in povsod. STALNE ZVEZE kulturna dediščina PRI DRUŽBI Kulturna dediščina je skupek dosežkov in vrednot, ki jih je ustvaril človek. ● Vse tisto, kar so ustvarili ljudje, imenujemo kulturna dediščina. Kulturna dediščina nam pripoveduje o ljudeh in življenju nekoč. kulturna rastlina PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Kulturna rastlina je rastlina, ki jo je vzgojil človek. ● V zbitih, gostih tleh, ki zadržujejo vodo, kulturne rastline slabo uspevajo. ● Ko so Evropejci prišli v Ameriko, so od tam prinesli nove kulturne rastline, kot so krompir, paradižnik, koruza, fižol. kulturni praznik PRI DRUŽBI Kulturni praznik je državni praznik, ki ga praznujemo v spomin na pesnika Franceta Prešerna. ● 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik. kvadrat samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Kvadrat je pravokotnik, ki ima vse štiri stranice enako dolge. ● kvadrat in pravokotnik ● Nariši kvadrate, ki imajo stranice dolge 3 cm, 47 mm in 6 cm 3 mm. ● Koti v kvadratu so pravokotni. 2. Kvadrat je to, kar je temu liku po obliki podobno. ● vpisati črko v kvadrat ● V enojne kvadrate skočimo z eno nogo, v dvojne z obema nogama. kvartet samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Kvartet je glasbena skupina, ki je sestavljena iz štirih glasbenikov. ● vokalni kvartet ● kvartet trobil ● Godalni kvartet sestavljajo prva violina, druga violina, viola in violončelo. kvišku prislov Kvišku pomeni navzgor, v smeri proti nebu ali stropu. ● Balon se je dvignil kvišku. ● Tačke je proseče molel kvišku. ● S snegom pokrito skalovje se je vzpenjalo kvišku. labod samostalnik Labod je velika vodna ptica z zelo dolgim in gibčnim vratom. ● Labod živi ob sladkovodnih rekah in jezerih. lahek pridevnik 1. Lahek je tak, ki ne tehta veliko ali tehta manj od drugega. ● Njegova torba je bila lahka. ● Koliko kilogramov lažja je muca od leva? ● Ko se zrak nad travnikom segreje, se začne lažji topel zrak dvigati, tega pa nadomesti težji, hladnejši. 2. Lahek je tak, ki je zaradi manj gostega materiala za nošnjo prijeten in v njem ni vroče. ● lahko obuvalo ● Svilena bluza je mehka in lahka. 91 ● Poletna oblačila so tanka, lahka, hladna, prožna in svetlejših barv. ● Športna oblačila so pogosto izdelana iz lahkih prožnih materialov. 3. Lahek je tak, ki ga ni težko narediti, doseči ali razumeti. ● Začeli bomo z lažjimi računi. ● V testu so lahke naloge. V desetih minutah bi jih lahko rešila. ● Je bila priprava šolske prireditve lažja, ker ste si razdelili delo? ● Sprostitev z igro mi omogoča lažje opravljanje vsakodnevnih obveznosti v šoli in doma. 4. Lahek je tak, ki je enostaven ali priročen za uporabo. ● Fotografije in ilustracije dopolnjujejo besedilo in omogočajo lažje razumevanje. ● Sivo barvo lahko na lažji način naredimo tudi z mešanjem črne in bele barve. ● Zaradi lažje obrambe pred napadalci in nadzora nad okolico so gradove pogosto postavljali na vzpetine. STALNE ZVEZE lahka doba PRI GLASBENI UMETNOSTI Lahka doba je nepoudarjena doba v taktu. ● Ob poslušanju z udarci po nogah ponazarjajo težke dobe, lahke pa s tleskanjem. Lahko noč! Lahko noč rečemo komu, ki gre spat, ko mu želimo, naj dobro, mirno spi. ● Lahko noč, mu je rekla. za lahko noč Za lahko noč je tak, ki se dela ali bere pred spanjem za dober, umirjen spanec. ● pravljica za lahko noč ● Mama jo je prišla poljubit za lahko noč. ● Otroci so ji povedali zgodbico za lahko noč, da je lažje zaspala. FRAZEMI z lahkim srcem Z lahkim srcem pomeni mirno, brez slabih občutkov. ● Domov grem z lahkim srcem in vesela, da se bom še vrnila. Nič lažjega. Nič lažjega rečemo, ko mislimo, ocenimo, da lahko kaj naredimo hitro, brez večjih težav. ● Nič lažjega! Poglej! Prižgem televizijo, poiščem pravi program. ● »Kako pridem do tega kraja?« »Nič lažjega,« je odgovoril in pokazal v pravo smer. lajna samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Lajna je glasbilo v obliki zabojčka, pri katerem z vrtenjem ročice poganjamo mehanizem za proizvajanje melodije. ● igrati na lajno ● Za dobro razpoloženje je z lepimi melodijami iz lajne poskrbel lajnar. las samostalnik Las je nitast izrastek, ki v velikem številu pokriva človeško glavo. ● črni, rjavi, sivi, svetli lasje ● dolgi lasje ● pobožati koga po laseh ● Lasje in nohti rastejo vse življenje. ● Deklice so si lase spele v čop. ● Lase si večkrat na dan počešemo. FRAZEMI ne delati si sivih las zaradi koga, česa Če si kdo ne dela sivih las zaradi koga ali česa, pomeni, da ga to ne skrbi ali se zaradi tega ne vznemirja. ● Zaradi tega si ne delaj sivih las. povzročati sive lase komu Če kdo povzroča sive lase komu, pomeni, da mu povzroča skrbi. ● Ves dan se je potepal naokoli in mami povzročal sive lase. za las Za las pomeni komaj, za malo. ● Žoga je samo za las zgrešila njegovo glavo. za lase privlečen Za lase privlečen je tak, ki je izmišljen, povsem neutemeljen, neresničen. ● To je pa najbolj za lase privlečena zgodba, kar sem jih kdaj slišal! ● Ta razlaga se je zdela mami čisto za lase privlečena. 92 lasten pridevnik Lasten je tak, ki komu pripada ali je za koga značilen. ● Izmisli si dve različni besedili za lastni izštevanki. ● Luna nima lastne svetlobe. ● Slovenci smo videli svojo bodočnost v samostojnosti – da postanemo narod z lastno državo. STALNE ZVEZE lastno ime PRI SLOVENŠČINI Lastno ime je ime posameznega bitja, kraja ali posamezne stvari. ● Moje ime spada med lastna imena bitij. ● Zemljepisno lastno ime je ime posameznega zemljepisnega pojava, npr. kraja, pokrajine, gore, reke, jezera ali morja. ● Stvarno lastno ime je ime knjige, časopisa, revije, rubrike v časopisu ali reviji, podjetja ali ustanove. FRAZEMI Lastna hvala, cena mala. Lastna hvala, cena mala pomeni, da hvaljenje samega sebe ni dosti vredno. ● Ne bom se hvalil, naj me ocenijo drugi. Star pregovor namreč pravi: "Lastna hvala, cena mala". na lastni koži ali na svoji koži Na lastni koži pomeni pri sebi, kot lastno izkušnjo. ● Rad bi na lastni koži izkusil, kako trdo moraš garati za svoj denar! ● Na lastni koži je spoznal, kako je, če si ne upaš stopiti v lastno hišo. ● Posledice je občutil na svoji koži. ● Vsi smo občutili na lastni koži, kako težko je delati za šolo sam, od doma, ne da bi slišal razlago učitelja. poznati koga kot lastni žep Če kdo koga pozna kot lastni žep, pomeni, da ga pozna zelo dobro, zlasti njegove negativne lastnosti. ● Poznala ju je kot lastni žep in vedela, da imata nekaj za bregom. ujeti se v lastno zanko Če se kdo ujame v lastno zanko, pomeni, da je nesreča, ki jo je pripravljal drugim, zadela njega samega. ● Pazite, da se ne boste ujeli v lastno zanko! lastnost samostalnik Lastnost je to, po čemer kaj prepoznamo, ali to, s čimer kaj opišemo. ● Razporedite oblačila in obutev glede na lastnost: ima zadrgo / nima zadrge. ● Ob segrevanju se spreminjajo lastnosti snovi. ● V katerih lastnostih si podoben svojim staršem? lebdeti glagol Lebdeti pomeni biti v počasnem gibanju v zraku ali vodi. ● Nad njim je na nebu lebdel orel. ● Na odprtem morju lebdijo planktonski organizmi, plavajo ribe in delfini. ● Magnetni vlaki zaradi močnih magnetov lebdijo nad tračnicami in lahko dosežejo zelo velike hitrosti. leči glagol 1. Leči pomeni namestiti se v vodoraven položaj, navadno za počitek, spanje. ● Legel je v senco in zaspal. ● Legla je počivat. ● Vsak večer ležem k počitku. 2. Leči pomeni priti na kako površino in na njej obstati. ● Prah je legel na pohištvo. ● Megla je legla na polje. ● Na mesto je legel mraz. led samostalnik 1. Led je voda v trdnem stanju pri temperaturi pod 0 °C. ● Če led segrevamo, se začne taliti. ● Ledene gore plavajo na vodi, ker ima led manjšo gostoto od vode. ● V ledenih jamah so sekali led in ga uporabljali za hlajenje hrane. 2. Led je ledena ploskev. ● led na gladini ● S sekiro je vsekala luknjo v led, zajela vode v vedro in se vrnila proti domu. ● Inuiti živijo blizu severnega pola, ki je večji del leta pokrit z ledom in s snegom. ● Čeprav je nad snežno odejo celo – 30 °C, so rastline in živali v prsti pod snegom ali v vodi pod ledom in snegom zavarovane pred premočno ohladitvijo. FRAZEMI prebiti led 93 Če kdo prebije led, pomeni, da začne kaj težkega, neprijetnega. ● Niso vedeli, kako se naj vedejo do nje, on pa je prebil led in jo spravil v smeh. spraviti koga na led Če kdo koga spravi na led, pomeni, da ga prevara. ● Vesel je bil, ker ni upal, da jih bo tako zlahka spravil na led. lega samostalnik 1. Lega je način, kako je kaj postavljeno ali nameščeno. ● Nariši dve premici v vodoravni legi, dva poltraka v navpični legi in tri daljice v poševni legi. 2. Lega je mesto, kjer je kaj postavljeno glede na druge stvari v prostoru. ● Mesto se je zaradi ugodne prometne lege hitro razvijalo. 3. Lega je kraj ali prostor z določenimi značilnostmi. ● osojna lega ● prisojna lega ● Vinogradi in sadovnjaki so po navadi na sončnih legah. 4. Lega je razpon tonov, ki jih lahko tvori človeški glas ali glasbilo. ● V dobi odraščanja se govorna lega pri dekletih in fantih zniža. legenda samostalnik 1. PRI SLOVENŠČINI Legenda je zgodba o nadnaravnih pojavih, dogodkih ali ljudeh. ● Dediščina so poleg različnih predmetov tudi miti in legende. ● Peter Klepec, oseba iz legende, je pomagal šibkejšim in pomoči potrebnim. ● Na Koroškem poznajo legendo o dobrem in pravičnem kralju Matjažu. 2. Legenda je navodilo za razumevanje dogovorjenih znakov. ● Pomen znakov izvemo iz legende, ki jo ima vsak zemljevid. lep pridevnik 1. Lep je tak, ki je po videzu ali zvenu prijeten. ● lep park ● lepa obleka ● lepa ženska ● lepo dekle ● lepo ime ● Izbiram same lepe stvari. ● Vse najlepše pesmi vam bom zapela. ● Naša hiša stoji na hribu, zato ima okno lep razgled po dolini. 2. Lep je tak, ki ima veliko prijetnih ali zaželenih lastnosti. ● lep dan ● lepe sanje ● lepo vreme ● Počitnice v Prekmurju so bile lepe in zanimive, saj sem spoznal zelo lep del svoje domovine. ● Za nekatere je svit najlepši del dneva. ● Pozimi se dogajajo same lepe stvari, res bi bilo škoda, da bi jih zamudil! 3. Lep je tak, ki je splošno sprejet kot dober, primeren ali zaželen. ● lepo vedenje ● Prepričan sem, da se da vse urediti z lepo besedo. 4. Lep je tak, ki je v precejšnji, veliki količini. ● Aha, tukaj sta! Že lep čas vaju iščem. ● Pod skakalnico se je nabralo lepo število gledalcev. ● Ponujal mu je lepe denarce. STALNE ZVEZE Lep pozdrav! Lep pozdrav napišemo na koncu sporočila, ko se od koga poslovimo. ● Hvala za sodelovanje in lep pozdrav! ● Se vidimo v šoli! Lep pozdrav. Najlepša hvala! Najlepša hvala rečemo ali zlasti napišemo komu, ko se mu želimo zahvaliti. ● O, najlepša hvala za tole čudovito darilo! ● Najlepša hvala za vse, kar sta storili zame. FRAZEMI Lepa beseda lepo mesto najde. Lepa beseda lepo mesto najde pomeni, da s prijaznostjo veliko dosežemo. ● Bodimo prijazni. Lepa beseda lepo mesto najde. Lepa reč! Lepa reč rečemo, kadar smo nad čim presenečeni, zlasti negativno. ● Nekaj časa se je jezil nanj: »Lepa reč, da me kar takole pozabi«. ● »Lepa reč!« je bil jezen kmet. 94 lepiti glagol 1. Lepiti pomeni pritrjevati kako stvar na drugo z uporabo lepila. ● lepiti nalepke, znamke ● Papir lahko režemo, prepogibamo in lepimo. ● Les je primerna snov za izdelavo letala, ker ga lahko barvamo in lepimo. 2. Lepiti se pomeni zaradi lepljivosti pritrjevati se na podlago. ● Dim se je dvigal in saje so se lepile na strop in stene. les samostalnik Les je snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves, ali kosi iz te snovi. ● izdelovati iz lesa ● hrastov, lipov, orehov les ● kos lesa ● ograja iz lesa ● Les na vodi plava. ● Nekatere hiše so bile zgrajene iz lesa, druge iz kamna ali gline. ● Ljudje sekajo gozdove z namenom, da pridobivajo les. lesen (o lesu) pridevnik Lesen je tak, ki je iz lesa. ● lesen okvir ● lesena igrača ● lesene stopnice ● Klarinet je leseno glasbilo s kovinskimi zaklopkami. lesen (iz lesa) pridevnik Lesni je ta, ki je v zvezi z lesom. ● lesni črv ● kuriti z lesnimi odpadki ● lesni pepel ● Najpomembnejša gospodarska dejavnost alpskih pokrajin je turizem, pomembna sta tudi gozdarstvo in lesna industrija. lestev samostalnik Lestev je priprava s prečnimi deščicami za vzpenjanje ali sestopanje. ● Prisloni lestev na deblo visoke češnje. ● Pridržal mu je lestev, da je splezal na streho. lestvica samostalnik 1. Lestvica je majhna lestev. ● Jamarji so se po lestvici spuščali v globel. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Lestvica je dogovorjena razvrstitev enot kake skupine. ● Po Celzijevi temperaturni lestvici ustreza temperatura 0 °C tališču vode, pri katerem led preide v tekočo obliko, in temperatura 100 °C vrelišču vode, pri katerem voda preide iz tekoče v plinasto obliko. 3. PRI GLASBENI UMETNOSTI Lestvica je zaporedje osmih tonov, ki so razvrščeni po višini. Vsaka lestvica ima točno določeno zaporedje celih tonov in poltonov. ● Lestvica dobi ime po prvem tonu, npr. lestvica, ki se začne na tonu C, je C-durova lestvica. 4. Lestvica je razvrstitev česa po zaporedju. ● Sestavite lestvico svojih najljubših popevk. ● V legendi so znaki za ceste, železnice, vodna telesa, naselja ter nadmorske višine. Te so prikazane z barvno lestvico. lešnik samostalnik Lešnik je užiten plod leske. ● klešče za trenje lešnikov ● čokolada z lešniki ● lešniki in orehi ● Nabrali smo lešnike. ● Veverica si jeseni pripravi zalogo hrane za zimo. V skrivališča znosi orehe, lešnike in druge plodove. letalo samostalnik 1. Letalo je zračno plovilo s krili in daljšim trupom, ki se premika zelo hitro. ● športno letalo ● Letala omogočajo potovanje mnogim ljudem dnevno na vse strani neba. ● Iz Slovenije do Mongolije leti letalo osem ur, vlak pa vozi kar šest dni. ● Letalo poganjajo plini, ki izhajajo iz reaktivnih motorjev. ● Jadralno letalo nima lastnega pogona, ampak izkorišča zračne tokove. 2. Letalo je igrača ali model, ki predstavlja tako plovilo. ● S kockami, letali in avtomobilčki se rada igrata in lepo skrbita zanje. ● Napravi iz risbic papirnata letala in jih spuščaj po sobi. leteti glagol 1. Leteti pomeni premikati se po zraku s perutmi ali krili, navadno v določeni smeri. ● Nad drevesi letijo ptice. ● Pingvini so ptice, ki ne letijo in živijo le na južni polobli. ● Ptica leti s perutmi in se odriva od zraka. 95 2. Leteti pomeni premikati se po zraku ali v vesolju s tehničnim pogonom, navadno v določeni smeri. ● Raketa leti navpično navzgor. ● Letalo leti po točno določenem zračnem koridorju. ● Nadzvočno letalo lahko leti hitreje od zvoka. 3. Leteti pomeni premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva ali udarca, navadno v določeni smeri. ● Če igralec tenisa žogico, ki leti proti njemu, močno udari z loparjem, ji spremeni smer in hitrost gibanja. ● Puščice so letele proti tarči. ● Kepe letijo sem in tja. 4. ČUSTVENO OBARVANO Leteti pomeni zelo hitro se premikati. ● Sneg leti z neba. ● Deklica je letela prek travnikov in se še ozrla ni. 5. ČUSTVENO OBARVANO Leteti pomeni zelo hitro minevati. ● Leta kar letijo. STALNE ZVEZE leti, leti Leti, leti je družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali ali stvari dvignejo prste. ● Med odmorom smo se igrali leti, leti. leto samostalnik 1. Leto je obdobje dvanajstih mesecev, navadno od januarja do decembra, kot zaključena celota. ● Ta šaljiva stara dunajska pesem je nastala leta 1679. ● Tri leta imajo 36 mesecev, štiri leta imajo 48 mesecev, šest let ima 72 mesecev. 2. Leto je tako obdobje kot enota za merjenje starosti ali potekanja časa. ● Mina bo jutri stara osem let. ● Pred mnogimi leti je 8. februarja umrl France Prešeren. ● Zlezla sem v posteljo in začela brati knjigo, ki je že najmanj pol leta samevala na polici. ● Naše glavno mesto je res čudovito in v zadnjih letih privablja številne turiste. STALNE ZVEZE novo leto Novo leto je praznik ob začetku leta, navadno 1. januarja, ko drug drugemu v prihajajočem letu zaželimo vse najboljše. ● Nekatere praznujejo v več državah hkrati, druge le v posamezni državi. Tako vsi Evropejci praznujemo novo leto 1. januarja. ● Z očijem sva bila za novo leto v centru za brezdomce, nesla sva jim hrano in obleke. ● »Srečno novo leto!« je rekel in vsakemu posebej stisnil roko. šolsko leto Šolsko leto je obdobje s poukom in šolskimi obveznostmi, navadno od septembra do konca junija. ● Kolikokrat boš moral v tem šolskem letu še v šolo? ● Na šoli sem bila že v šolskem letu 2017/ 2018, vendar nisem bila uspešna, zato 1. letnik ponavljam. lev samostalnik Lev je zver, katere samec ima košato grivo in ki živi v Afriki. ● lev in tiger ● Savano naseljuje veliko živali: sloni, zebre, žirafe, povodni konji, levi in noji. ● Levi se večino časa posvečajo bojem, medtem ko levinje skrbijo za hrano. STALNE ZVEZE morski lev PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morski lev je večji morski sesalec s podolgovatim telesom, podoben tjulnju. ● Morski levi se v velikih skupinah zbirajo na obalah otokov. levi pridevnik Levi je ta, ki je na isti strani telesa kot srce. ● leva hlačnica ● leva noga, roka ● Kadar ni pločnika, hodimo posamezniki po levi, skupina pa po desni strani ceste. ● Pri enačbi morata biti vrednosti na levi in desni strani enačaja enaki. ● Za nami je jug (180°), na naši desni strani vzhod (90°) in na levi strani zahod (270°). Kompas držimo vodoravno. levinja samostalnik Levinja je samica leva, zveri, katere samec ima košato grivo in ki živi v Afriki. ● Levi se večino časa posvečajo bojem, medtem ko levinje skrbijo za hrano. ● Za levje mladiče skrbijo vse levinje. levo prislov Levo pomeni takó, da je na isti strani telesa kot srce. 96 ● Peljeta se čez most in v prvem križišču zavijeta levo. ● Levo in desno od vrat sta po dve rjavi okni. ● Za nami bo jug, desno od nas vzhod in levo od nas zahod. ● Po labirintu se lahko premikaš levo, desno, gor, dol in poševno. ● Preden stopijo na vozišče, se morajo prepričati, če to lahko storijo varno (pogledajo levo, nato desno in nato še enkrat levo). ličinka samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Ličinka je žival, ki je na stopnji razvoja med jajčecem in bubo ali med jajčecem in odraslo živaljo. Ličinka metulja je na primer gosenica, ličinka žabe pa paglavec. ● Pri metulju se iz jajčeca razvije ličinka, ki se zabubi, iz bube pa se razvije odrasel metulj. ● Voluhar se hrani z ličinkami, deževniki in koreninicami. lik samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Lik je del ravnine, ki ga omejuje sklenjena črta, kot na primer kvadrat ali trikotnik. ● geometrijski lik ● Z ravnilom izmeri dolžine stranic tistih likov, pri katerih je to mogoče. ● Nekaterim likom lahko izmerimo dolžino in širino. Imajo stranice in oglišča. 2. Lik je oseba v književnem delu ali filmu. ● Posamezni liki iz glasbene pravljice so predstavljeni z različnimi inštrumenti. likalnik samostalnik Likalnik je priprava za glajenje tkanine, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki jo segrejemo. ● Pri likanju moramo biti previdni pri nastavitvi temperature likalnika. likanje samostalnik Likanje je glajenje tkanine z vročim likalnikom. ● pranje in likanje ● Bombažni in laneni izdelki niso občutljivi na likanje, volna, svila in nekateri sintetični izdelki pa zahtevajo, da z njimi previdno ravnamo. ● Pri likanju vam morajo pomagati odrasli, sicer se lahko opečete. likati glagol Likati pomeni gladiti tkanino z vlečenjem vročega likalnika po njej. ● Priporočljivo je, da likamo na likalni deski, ker lahko likanje prilagajamo telesni višini tistega, ki lika. likoven pridevnik Likovni je ta, ki je v zvezi z umetnostjo oblikovanja in upodabljanja. ● Ritem na likovnem izdelku nastaja na različne načine: ponavljamo lahko čisto enake oblike ali različne oblike, ki so enake velikosti ali podobne barve. ● Kateri likovni motivi so pri kiparstvu pogosti? ● Na sredini napišemo naslov likovnega dela, na levi strani pa napišemo, za katero tehniko oz. način izdelave grafike gre. STALNE ZVEZE likovna umetnost Likovna umetnost je šolski predmet, pri katerem se učenci učimo risanja, slikanja in oblikovanja. ● Sošolec bo zelo vesel, če mu boš pomagal pospraviti mizo pri likovni umetnosti, potem ko si ti svojo že uredil. lisica samostalnik 1. Lisica je psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom. ● Lisica se hrani z zajci, vevericami, pticami in domačo perutnino. ● Lisica je odnesla kokoš. 2. Lisice so priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretiranih oseb ali zapornikov. ● Policisti so mu nataknili lisice. STALNE ZVEZE polarna lisica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Polarna lisica je lisica, ki ima poleti sivkast, pozimi pa bel kožuh in živi na območjih okoli severnega tečaja. ● Polarno lisico pred izgubo toplote ščiti njen debel kožuh. puščavska lisica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Puščavska lisica je majhna lisica svetlo rjave barve z velikimi uhlji, ki živi v severni Afriki. ● Puščavska lisica, ki živi v vročih predelih, ima kratko dlako in velike štrleče uhlje, da hitreje izgublja toploto in se ne pregreva. list samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI List je navadno zelen in ploščat del rastline, ki raste iz veje ali stebla. 97 ● Jeseni z nekaterih dreves odpadejo vsi listi. 2. List je navadno pravokoten kos papirja za pisanje, risanje ali tiskanje, ki je lahko spet z drugimi listi v knjigo ali zvezek. ● Popravljeno besedilo prepiši na list papirja ali v zvezek. STALNE ZVEZE jedilni list Jedilni list je seznam jedi, ki jih lahko naročimo v restavraciji. ● Jedilni list ali meni nam običajno prinese natakar. morski list PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morski list je ploščata morska riba, ki živi na morskem dnu. ● Morski list napol zarit v pesek moli ven le del glave z očmi. potni list Potni list je knjižica s fotografijo, imenom, priimkom, rojstnim datumom in bivališčem, ki jo potrebujemo za prehod iz ene države v drugo. ● Pred prihodom na državno mejo naj potniki pripravijo potne liste. risalni list PRI LIKOVNI UMETNOSTI Risalni list je večji in debelejši list papirja, ki je namenjen za risanje, slikanje. ● Učenci pri likovni umetnosti rišejo na risalne liste. FRAZEMI biti nepopisan list (papirja) Če je kdo nepopisan list (papirja), pomeni, da je še brez izkušenj. ● Je izkušen dirkač, a v formuli ena še povsem nepopisan list. liti glagol 1. Liti pomeni zelo močno, v gostih, težkih kapljah padati iz oblakov. ● Kaj deževalo, lilo je! ● Ko smo šli v živalski vrt, je lilo. 2. ČUSTVENO OBARVANO Liti pomeni teči po površini tako, da se zelo vidi, navadno v curku. ● Pot jima je lil s čela. ● Solze so ji lile po licih. 3. ČUSTVENO OBARVANO Liti pomeni prihajati kam skozi odprtino. ● Svetloba je lila iz barvitih cevi v kotih. ● Zjutraj jo je zbudilo sonce, ki je lilo skozi okno. ● Skozi odprto okence je lilo sonce. FRAZEMI liti kot iz škafa Če lije kot iz škafa, pomeni, da zelo močno dežuje. ● Dež je lil kot iz škafa. ● Začelo je liti kot iz škafa in nevihti ni in ni bilo konca. ● Več dni zapored je lilo kot iz škafa. Reka, ki je tekla skozi mesto, se je razlila po cestah in poplavila kleti in pritličja hiš. ljub pridevnik 1. Ljub je tak, ki ga ima kdo zelo rad. ● Na začetku pisma sem napisal "ljuba mama". 2. Ljub je tak, ki je komu zelo všeč. ● najljubša jed, pijača ● Moja najljubša igrača je avtomobilček. ● Vsaka nova knjiga, ki jo preberem, postane moja najljubša. ● Marmelada ali med? Izberi, kar ti je ljubše. FRAZEMI ljubi bog Ljubi bog rečemo, ko izražamo začudenje ali navdušenje. ● Ljubi bog, ali je to mogoče? ljubezen samostalnik 1. Ljubezen je močno čustvo naklonjenosti do druge osebe. ● izkazovati ljubezen komu ● starševska ljubezen ● ljubezen in prijateljstvo ● Družino povezujejo ljubezen, medsebojna skrb drug za drugega in občutek varnosti. ● Vsak otrok potrebuje ljubezen in varnost. 2. Ljubezen je to, da imamo kaj zelo radi, ali veliko veselje do česa. ● ljubezen do narave ● ljubezen do risanja ● Vsi so občudovali njeno ljubezen do glasbe. ljubiti glagol 1. Ljubiti pomeni čutiti močno naklonjenost do druge osebe in biti nanjo navezan. ● ljubiti hčer, mater ● ljubiti in spoštovati ● Lepotica v pravljici sreča mladeniča, ki jo ljubi. 98 2. Ljubiti pomeni imeti kaj zelo rad ali imeti veliko veselje do česa. ● Ljubi svoj rojstni kraj. ● Taborniki ljubijo naravo. 3. Če se komu kaj ljubiti narediti, pomeni, da je to pripravljen narediti. ● Se ti ljubi iti plesat? ● Televizijo gledamo včasih zato, ker se nam ne ljubi učiti, včasih pa za to, da bi se razvedrili in sprostili. ljubljenček samostalnik Ljubljenček je oseba, ki jo ima druga oseba zelo rada in ji je zelo naklonjena. ● Bratranec je mamin ljubljenček. STALNE ZVEZE hišni ljubljenček Hišni ljubljenček je manjša domača žival, ki jo imamo navadno v hiši. ● Iz zabojnika za pasje iztrebke bo vzel vrečko in počistil za svojim hišnim ljubljenčkom. ljudski pridevnik 1. Ljudski je ta, ki izvorno nastane, se prenaša in ohranja med ljudmi, ljudstvom in je navadno razmeroma preprost. ● ljudski običaj ● ljudski plesi ● ljudska glasba ● ljudska izštevanka, pravljica ● Ob poslušanju ljudske pesmi pojejo in plešejo. ● Iz ljudskega izročila poznamo veliko nasvetov za uporabo zdravilnih zelišč. ● France Marolt, slovenski skladatelj, zborovodja in etnomuzikolog se je ukvarjal z zbiranjem ljudskega glasbenega izročila. 2. Ljudski je ta, ki je z zvezi z izvajanjem izvorno ljudske glasbe. ● ljudski godci ● ljudska glasbila ● Balalajka je rusko ljudsko brenkalo s trikotnim lesenim trupom. ● Kdo je posamezne pesmi ustvaril, ne vemo. Ljudske pesmi pojejo ljudski pevci. ljudstvo samostalnik 1. PRI DRUŽBI Ljudstvo je večja skupina ljudi, ki jih povezuje skupen izvor, preteklost, jezik in običaji. ● zgodovina ljudstev ● Konec starega veka je rimska država propadla. Različna ljudstva so se množično preseljevala po Evropi in ustanavljala nove države. ● Kelti so bili ljudstvo, ki je pred več kot dva tisoč leti živelo v Evropi, tudi na ozemlju Slovenije. ● Pesmi, ki nastajajo med ljudstvom in njihovi skladatelji niso znani, imenujemo ljudske pesmi. 2. Ljudstvo je skupnost prebivalcev določenega ozemlja ali države. ● Uradni naziv Slovenije je Republika Slovenija. Republika pomeni, da ima oblast ljudstvo, vsi prebivalci Slovenije. ● Tisti, ki jih je ljudstvo izvolilo, so predstavniki ljudstva in vodijo državo v imenu vseh njenih državljanov in v njihovo dobro. ločevanje samostalnik Ločevanje je povzročanje, da kaj ni več skupaj s čim drugim. ● S katerim postopkom ločevanja bi najlažje ločil sponke za papir od peska? ločevati glagol 1. Ločevati pomeni delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim. ● Z odlivanjem ločujemo trdno in tekočo snov. ● Z magnetom lahko ločujemo železne odpadke od drugih odpadkov. 2. Ločevati pomeni vedeti ali upoštevati dejstvo, da se kaj med sabo razlikuje. ● Lahko se naučiš ločevati ptičje pesmi in spoznaš, kateri ptici pripadajo. 3. Ločevati pomeni biti vmes. ● Naloga žive meje je, da ločuje park od ostalih zemljišč ter da ga zaščiti pred hrupom in prahom. ● Note zapisujemo v takte, ki jih ločujemo s taktnicami. ● Obzorje je navidezna črta, ki ločuje površje Zemlje od neba. STALNE ZVEZE ločevati odpadke Ločevati odpadke pomeni ločeno zbirati in odlagati odpadke, na primer papir, steklo in plastično ali kovinsko embalažo. ● Odpadke ločujmo in jih odlagajmo v prave zabojnike doma in na ekoloških otokih. ločiti glagol 1. Ločiti pomeni narediti, da kaj ni več skupaj s čim drugim. ● Nekatere snovi iz zmesi lahko ločimo, drugih ne. ● Ko precedimo čaj, ločimo trdne dele rastlin od tekočine. ● Kadar naštejemo več stvari, jih ločimo z vejico. ● Vzemite jajca in ločite beljake od rumenjakov. 99 2. Ločiti pomeni narediti, povzročati, da se kaj med sabo razlikuje. ● Mnogi se strinjajo, da je prav govor tisto, kar človeka bistveno loči od živali. 3. Ločiti se od česa pomeni razlikovati se od koga ali česa. ● Po črni lisi se volk loči od psa. ● Operni pevci imajo šolane glasove, ki se ločijo tudi po višini. ● V čem se mlade rastline in živali ločijo od starejših? 4. Ločiti pomeni upoštevati dejstvo, da se kaj med sabo razlikuje. ● Po načinu izvajanja ločimo godala, brenkala, trobila, pihala, tolkala in glasbila s tipkami. ● Enojajčni dvojčki so si lahko tako podobni, da jih še starši težko ločijo. ● Glede na prisotnost različnih pojavov ločimo naravno pokrajino in kulturno pokrajino. 5. Ločiti se pomeni prekiniti zakonsko ali partnersko zvezo. ● V mnogih družinah se zakonca ali partnerja po letih skupnega življenja odločita, da ne bosta več živela skupaj, se ločita. ● Povedala je, da sta se njena starša odločila, da se bosta ločila. ločje samostalnik Ločje so travi podobne obvodne rastline z dolgimi olesenelimi stebli, trsje. ● S čolničkom so se prepeljali skozi ločje na drugi breg. ● Med obrežnim ločjem je bilo polno ptic. lok samostalnik 1. Lok je priprava za izstreljevanje puščic, sestavljena iz daljšega prožnega dela, ki se ukrivi s potegom za vrvico, pripeto na obeh koncih. ● napeti lok ● streljati z lokom ● Lok danes uporabljamo zlasti kot športni rekvizit, včasih so ga uporabljali za lov na živali ali kot orožje. ● Lena je z lokom streljala v tarčo. ● Del loka, s katerim izstrelimo puščico, se imenuje tetiva. 2. Lok je to, kar je temu pripomočku po obliki podobno. ● Naš alpski svet predstavlja skrajni vzhodni del širokega in dolgega loka evropskih Alp. 3. PRI GLASBENI UMETNOSTI Lok je dolga tanka palica, na katero je pripeta konjska žima. Lok uporabljamo za igranje na godala. ● Na godala igramo tako, da nanje godemo z lokom. 4. Lok je ukrivljena črta, ki je del krožnice ali je podobna delu krožnice. ● Šestilo zabodi v točko B in nariši lok tako, da se bo sekal z že narisanim lokom. ● Spomni se, kaj pomeni, če dve noti istih višin povežemo z lokom ali ligaturo. ● Kote označujemo z lokom. STALNE ZVEZE v loku V loku pomeni takó, da se zdi, da se oblikuje krožnici podobna ukrivljena črta. ● V zraku je slišala veselo ščebetanje lastovk, ki so se v loku spuščale k tlom. FRAZEMI izogibati se komu, čemu v velikem loku Če se kdo komu ali čemu izogiba v velikem loku, pomeni, da se mu zelo, na daleč izogiba. ● Vlomilci se po navadi v velikem loku izogibajo stanovalcem in v večini primerov raje zbežijo. ● Uporabnikom priporočamo, da se slabim izdelkom izogibajo v velikem loku. lokvanj samostalnik Lokvanj je vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi belimi okroglimi cvetovi. ● Lokvanj raste v stoječih ali zelo počasi tekočih vodah. ● Gnezdo je reka nesla do roba travnika med cvetoče lokvanje. lotevati se glagol 1. Lotevati se pomeni začenjati kako dejavnost ali opravilo, navadno po predhodnem premisleku ali pripravi. ● Kako se lotevaš miselnih nalog? ● Lotevali so se vsakega posla, samo da se dokopljejo do denarja. ● Avtorica se v svojih slikanicah loteva pomembnih tem. 2. Lotevati se koga pomeni začenjati se pri njem pojavljati in mu povzročati neprijetnosti in neugodje. ● Menimo, da se vseh že loteva prehlad, zato smo šli zgodaj spat. ● Lotevala se ga je vročica. ● Fantov se je začel lotevati nemir. 100 lotiti se glagol 1. Lotiti se pomeni začeti kako dejavnost ali opravilo, navadno po predhodnem premisleku ali pripravi. ● lotiti se dela, naloge ● lotiti se športa ● Najprej je treba zbrati podatke in jih urediti v miselni vzorec ali preglednico. Šele potem se lahko lotimo tvorjenja besedila. ● Ko sem prišla iz šole domov, nisem vedela, česa naj se lotim, da bo popoldne minilo čim bolj zanimivo. 2. Lotiti se obroka ali jedi pomeni začeti ga jesti. ● Dobre volje so se lotili večerje. ● Vsi so se vneto lotili palačink. 3. Lotiti se pomeni napasti, zlasti žival drugo žival za hrano. ● Zdravih in močnih živali se piraje običajno ne lotijo. ● Mravlje so se lotile kače. ● Lotil se je večjega fanta in ga premlatil. 4. Lotiti se koga pomeni pri njem se pojaviti in mu povzročiti neprijetnosti in neugodje. ● Lotil se ga je čuden občutek. ● Lotila se ga je velika žalost. loviti glagol 1. Loviti pomeni skušati zgrabiti, dobiti žival zase kot hrano, plen. ● loviti ribe ● loviti živali ● Nekatere ptice se prehranjujejo s semeni rastlin, druge z žuželkami, tretje lovijo večje živali, nekatere vrste pa so vsejede. ● Činčile so lovili zaradi kožuhov, tako da jih v naravi skoraj ni bilo več. 2. Loviti pomeni skušati dohiteti koga, navadno z namenom zgrabiti ga, narediti mu kaj zanj neprijetnega. ● Lovili so ujetnike, ki so bežali iz zaporov. 3. Loviti pomeni skušati prestreči, dobiti zase kaj, kar se navadno hitro premika. ● Njihovi cvetovi so majhni in manj opaznih barv. Imajo izrastke, ki lovijo pelod v zraku. ● Vzemi zrcalo, ga usmeri v sončno svetlobo in lovi sončne žarke. ● En otrok naj drži plastenko za ročaj in lovi žogo, ki jo meče drug otrok. 4. Loviti pomeni skušati kaj doseči in to ohraniti. ● Ko skače, z debelim repom lovi ravnotežje. 5. Loviti koga ali loviti se pomeni skušati zgrabiti drug drugega pri igri takó, da si sledimo v teku. ● Otroci smo se radi lovili, skrivali in si izmišljali najrazličnejše igre. ● V sončnem jutru so se na travniku lovili metulji. FRAZEMI loviti sapo Loviti sapo pomeni težko dihati. ● Lovil je sapo in niti besedice ni spravil iz sebe. luknja samostalnik 1. Luknja je to, kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga ali predre. ● izvrtati luknjo ● Vrvico napelji skozi luknjo v sredini zvončka. 2. Luknja je bivališče živali, zlasti pod zemljo. ● mišja luknja ● Jež si je izkopal luknjo in jo postlal z listjem in travo. STALNE ZVEZE črna luknja PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Črna luknja je območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo. ● Vesolje je obširen prostor, v katerem najdemo: galaksije in zvezde, osončja in planete, komete, asteroide in druga telesa, črne luknje in še marsikaj. luna samostalnik 1. Luna je nebesno telo, ki kot satelit kroži okoli nekaterih planetov, tudi Zemlje. ● Luna kroži okrog Zemlje. Za pot okrog Zemlje potrebuje štiri tedne. ● Osvetljeni del Lune je tisti, ki je obrnjen k Soncu. ● Na astronavte na Luni deluje manjša sila teže, ker ima Luna manjšo maso od Zemlje. ● Včasih vidimo celo Luno, včasih le njen del. Včasih pa Lune sploh ne vidimo. 2. Luna je osvetljeni del tega nebesnega telesa, kot ga ponoči vidimo na nebu. ● Zunaj je sijala luna. ● Na nebu je sijal debel krajec lune. ● Zvezde z luno na nebu, na tleh pa vse polno razsvetljenih oken. STALNE ZVEZE polna luna Polna luna je Luna, ko je vidna vsa njena površina. ● Polna luna je razsvetljevala travnik in gozd. 101 prazna luna Prazna luna je Luna, ko je zatemnjena vsa njena površina. ● prazna luna in polna luna ● Lunine mene si sledijo takole: prazna luna ali mlaj, prvi krajec, polna luna ali ščip in zadnji krajec. lunin pridevnik Lunin je ta, ki je v zvezi z Luno, zlasti njenim osvetljenim delom, kot ga ponoči vidimo na nebu. ● lunina svetloba ● Občasno je Luna v Zemljini senci in je ne vidimo. Temu pravimo lunin mrk. ● Najlepše je, ko se prikaže srebrno zlat prvi lunin krajec in obsije vodo v potoku. STALNE ZVEZE lunina mena Lunina mena je vsaka od štirih faz osvetljenosti dela Lune, kot jo ponoči lahko vidimo na nebu. ● Včasih vidimo celo Luno, včasih le njen del. Včasih pa Lune sploh ne vidimo. Tem spremembam pravimo lunine mene. ● Ločimo štiri lunine mene: prvi krajec, polno luno, zadnji krajec in mlaj. mačeha samostalnik 1. Če ima oče novo ženo ali partnerico, je ta žena ali partnerica njegovim otrokom iz prejšnje zveze mačeha. ● Otrok ima mačeho. 2. Mačeha je divja ali vrtna rastlina z enobarvnimi ali pisanimi cvetovi. ● Na vrtu imamo gredico z mačehami. maček samostalnik 1. Maček je samec domače živali z ostrimi kremplji, daljšim repom in brki, ki se oglaša z mijavkanjem. ● Muca se kar ni nehala smukati okoli njega. Tako velikega mačka ni srečala še nikoli. 2. Maček je taka žival ne glede na spol. ● Nekega dne je prišel v sobo domači maček, kletka pa je bila odprta. ● Ni maral mačkov. ● Tiho kot maček se je splazil ven. FRAZEMI smejati se kot pečen maček ali režati se kot pečen maček Če se kdo smeji kot pečen maček, pomeni, da se zelo, močno smeji. ● Zvijal sem se in se zraven smejal kot pečen maček. ● Sedela je v dnevni sobi in se režala kot pečen maček. mačji pridevnik 1. Mačji je ta, ki je v zvezi z mačkami. ● mačje oči ● Je mamin mačji družabnik. ● S sosednjega vrta se je zaslišalo predirljivo mačje petje. 2. Mačji je ta, ki je namenjen za mačke, ga uporabljamo pri negi mačk. ● mačja hrana ● Kupili smo ji hrano, posteljo in seveda mačje stranišče. ● Mačke so bivale v velikem prostoru, ki je bil svetel in udoben. Povsod so bila plezala in mačje igrače. FRAZEMI mačje solze Mačje solze so majhna, nepomembna stvar. ● Šahovska partija traja pet ur. Toliko časa sedeti za šahovnico niso mačje solze. ne biti mačji kašelj Če kaj ni mačji kašelj, pomeni, da tega ni lahko, enostavno narediti, opraviti ali zanemariti. ● Imel je veliko čredo ovac in je bil vsem kos, kar sploh ni mačji kašelj. ● Da tako pometeš z vsemi nasprotniki in zmagaš v slalomu in veleslalomu, ni mačji kašelj. mačka samostalnik 1. Mačka je domača živali z ostrimi kremplji, daljšim repom in brki, ki se oglaša z mijavkanjem. ● Imajo enega psa in dve mački. ● Psi in mačke so v številnih domovih hišni ljubljenčki. ● Mačke zelo dobro vidijo v mraku. Če njihove oči v temi osvetlimo, se svetijo, ker se od njih odbija svetloba. 2. Mačka je samica take živali. ● 26. aprila je moja mačka skotila dva mladiča. 3. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Mačka je zver z ostrimi kremplji, daljšim repom in brki, ki lovi iz zasede ter lahko rjove in prede. ● V Rusiji živi največja divja mačka. To je sibirski tiger, ki je zelo ogrožen. STALNE ZVEZE mačka in miš 102 Mačka in miš je igra, pri kateri skušamo ujeti igralca, ki ga s sklenjeno verigo okrog njega varujejo ostali igralci. ● Res je imenitno, ko se igrajo slepe miši, mačko in miš. ● Igramo se mačko in miš. FRAZEMI igrati se s kom kot mačka z mišjo Če se kdo igra s kom kot mačka z mišjo, pomeni, da z njim ravna tako, da se počuti nemočen ali neupoštevan. ● Nekdo se pretvarja in jo opazuje ter se z njo igra kot mačka z mišjo. Nekdo ji nagaja že ves teden. madež samostalnik Madež je umazano mesto na čem. ● oljni madež ● Madeže lahko odstraniš tudi s kisom, z limoninim sokom in s sodo bikarbono. ● Pralna sredstva odstranjujejo madeže z oblačil. ● Pod naftnimi madeži živali in rastline ne morejo živeti, ker nimajo dovolj kisika. magnet samostalnik Magnet je predmet, ki ima dva pola ter privlači železo in nekatere druge kovine. ● Na košček papirja je napisal sporočilo in ga z magnetom pritrdil na hladilnik. ● Magneti se med seboj odbijajo in privlačijo, odvisno od tega, kako so obrnjeni. FRAZEMI biti (pravi) magnet za koga Če je kdo ali kaj (pravi) magnet za koga, pomeni, da je zanj zelo zanimiv ali zelo privlačen. ● Zanimive tekme so pravi magnet za gledalce. privlačiti koga kot magnet Če kdo ali kaj privlači koga kot magnet, pomeni, da ga zelo zanima ali privlači. ● Ni mi težko prebrati vseh knjig za domače branje, ker me knjige privlačijo kot magnet. magneten pridevnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Magnetni je ta, ki je v zvezi z magnetom. ● Na magnetni tabli postavi kroge tako, da ponazarjajo Lunin in Sončev mrk. ● Magnetni zapis je na bančnih karticah, s pomočjo magnetov delujejo tudi računalniški trdi disk, televizija, zvočniki in mikrofon. ● Tisti del magneta, ki najbolj privlači magnetne kovine, imenujemo magnetni pol. mah samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Mah je rastlina brez cvetov in brez pravih korenin, ki raste na vlažnih in senčnih krajih. ● Mahovi so zelene rastline, ki imajo razvita preprosta stebelca in lističe. ● Na podrtem drevesu lahko odluščiš lubje, odlomiš vejo in si ogledaš mahove in lišaje, s katerimi je obraslo. 2. Mah je pas mahu. ● Navadni močerad si bivališče poišče pod listjem ali v vlažnem mahu. maketa samostalnik Maketa je predmet, ki prikazuje stavbo, prostor ali napravo v pomanjšanem merilu. ● maketa gradu ● maketa ladje ● V čem se razlikujeta maketa in globus? ● S pomočjo hiš in prometnih znakov postavi maketo okolice šole. ● Arhitekt lahko naredi maketo, da pokaže, kako si je zamislil stavbo in njeno okolico. malha samostalnik Malha je preprosta popotna torba za čez ramo. ● Pastirček je imel s sabo malho in v malhi kos črnega kruha za malico. mama samostalnik Če ima ženska otroka, je ta ženska otrokova mama ali mati. ● Z mamo je šel v trgovino. STALNE ZVEZE stara mama Stara mama ali babica je mamina ali očetova mama. ● Mamo, očeta in staro mamo je skrbelo, kod hodi njihov otrok toliko časa. mamin pridevnik Mamin je tak, ki pripada mami, je od mame. ● mamin glas ● mamin rojstni dan ● V maminem trebuhu si dobil hrano in kisik po krvi. ● Mladiček kenguruja raste v mamini vreči. 103 manjšina samostalnik PRI DRUŽBI Manjšina je skupnost pripadnikov naroda, ki živi v drugačnem večinskem okolju ali v drugi državi. ● Slovenska narodna manjšina živi na ozemlju Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. ● Po mednarodnih sporazumih mora vsaka matična država manjšini zagotoviti pravice za družbeni in kulturni razvoj. ● Vsaka manjšina ima svojega predstavnika v parlamentu. ● V Sloveniji ne živimo samo Slovenci. V naši državi sta priznani dve narodni manjšini. masa samostalnik 1. Masa je navadno mehka snov za izdelke. ● Nekatere umetne mase zdrobimo in jih ponovno uporabimo kot surovino za nove izdelke. ● Nekatere materiale, kot so mavec, vosek, plastične mase in steklo, lahko oblikujemo, ko so v tekočem stanju. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Masa je temeljna lastnost snovi, ki se kaže s silo pritiskanja telesa na podlago ali odpora pri spremembi hitrosti telesa. Osnovna enota za merjenje mase je kilogram. ● izmeriti maso telesa s tehtnico ● Masa snovi se pri preoblikovanju, prelivanju ali presipanju ohranja, če le nič ne odvzamemo in nič ne dodamo. ● Na astronavte na Luni deluje manjša sila teže, ker ima Luna manjšo maso od Zemlje. ● Moški imajo v povprečju večji delež mišic glede na telesno maso kot ženske. ● Masa telesa ni odvisna od tega, kje v vesolju je telo. mast samostalnik Mast je snov iz živalskega maščobnega tkiva, navadno svinjskega. ● svinjska mast ● Živila, bogata z maščobami, so olje, margarina, mast in oreški. ● V ponev damo žlico masti ali olja, nato vanjo položimo pečenice in jo pokrijemo. maščoba samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Maščoba je trdna ali tekoča snov, ki je živalskega ali rastlinskega izvora in se v vodi ne raztaplja. ● Topla voda in milo raztopita maščobo ter odstranita s kože umazanijo. ● Ne jej ocvrtih jedi, hrani dodaj čim manj maščob, soli in sladkorja. ● Pingvina pred izgubo toplote varuje gosto perje in debela plast podkožne maščobe. matematičen pridevnik Matematični je ta, ki je v zvezi z matematiko. ● matematični test ● matematični učbenik, zvezek ● matematična uganka ● matematično pravilo ● Sošolki sta tekmovali v reševanju matematičnih nalog. ● Z matematičnimi simboli zapiši medsebojno lego narisanih premic. ● Žiga enkrat tedensko obiskuje matematični krožek. matematika samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Matematika je znanost, ki raziskuje računanje, geometrijo ter odnose med števili in količinami. ● učitelj matematike ● pouk matematike ● učbenik za matematiko ● Pravimo, da so soda števila parna, liha pa neparna. To je najlažje poglavje pri matematiki. 2. Matematika je šolski predmet, pri katerem se učenci učimo osnove te znanosti. ● Prvi test pri matematiki pišemo naslednji četrtek. material samostalnik Material je snov, iz katere kaj naredimo. ● kiparski materiali ● Materiali, kot so plastika, železo, steklo, jeklo, in nove tehnike nam omogočajo gradnjo visokih stavb. STALNE ZVEZE naravni material Naravni material je material, ki ga dobimo v naravi, ni narejen umetno. ● Najstarejša glasbila so bila izdelana iz naravnih materialov (les, kamen, kosti). materialen pridevnik 1. Materialni je ta, ki je v zvezi z navzočimi, vidnimi in otipljivimi stvarmi. ● materialna škoda ● Arheolog proučuje materialne ostanke iz daljne človeške preteklosti, ko še ni bilo zapisov (posode, orodje, orožje, nakit in okostje). ● Zgodovinski viri so materialni viri, na primer predmeti, ki jih je človek ustvaril in uporabljal v 104 vsakdanjem življenju, pisni viri, ustni viri in avdiovizualni viri. 2. Materialni je ta, ki je v zvezi z denarjem in sredstvi, ki predstavljajo osnovo za življenje ali življenjsko raven. ● materialna stiska ● Ljudje, ki živijo v materialnem pomanjkanju, živijo v revščini. ● Med materialne dobrine štejemo hišo, prevozna sredstva, mobilni telefon in televizijo. mati samostalnik Če ima ženska otroka, je ta ženska otrokova mati ali mama. ● očetova mati ● skrbna mati ● Dojenčka mati doji ali ga hrani po steklenički. ● Otrok je z materjo povezan s popkovnico. ● Skozi okno je videl mater. matrica samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Matrica je pri grafiki tiskalna plošča z oblikovanim motivom, ki jo odtiskujemo. ● Za izdelavo matrice uporabijo različne materiale, od navadnega kartona, lesa, linoleja do raznih kovinskih plošč. ● Matrico lahko izdelamo tudi tako, da po podlagi rišemo z lepilom za les. Ko se lepilo dobro posuši, matrico namažemo s tiskarsko barvo in odtisnemo. med samostalnik Med je sladka lepljiva snov, ki jo delajo čebele iz medičine ali mane. ● kozarec, lonček, lonec medu ● maslo in med ● Priporočljivo je, da si čaj sladkamo z medom. ● Čebelarji gojijo čebele z namenom pridobivanja medu. ● Matica živi tako dolgo, ker se samo ona hrani z matičnim mlečkom, vse druge čebele pa se hranijo s cvetnim prahom in medom. FRAZEMI med in mleko se cedita komu kje Če se komu kje cedita med in mleko, pomeni, da je kje prisotno izobilje ali da kdo živi v izobilju. ● Slovenske izseljence je vabila Amerika, ki je z razvito industrijo (več možnosti za zaposlitev) veljala za deželo, kjer se cedita med in mleko. mednaroden pridevnik PRI DRUŽBI Mednarodni je ta, ki je v zvezi z več državami ali narodi. ● mednarodna šola ● Smeri so na kompasu označene z mednarodnimi oznakami. ● 1. maj je mednarodni praznik dela, ki ga praznujejo v večini držav po svetu. medved samostalnik Medved je velika, močna zver s kratkim repom in gostim kožuhom, ki živi tudi v slovenskih gozdovih. ● Medved zimo predremlje, polh, jež in jazbec pa zimo prespijo. ● Medved dremlje v brlogu. STALNE ZVEZE beli medved Beli medved ali polarni medved ali severni medved je zelo velik medved z gostim belim kožuhom, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega ledenega morja. ● Na Arktiki živi beli medved, ena največjih in najlepših živali na svetu. jamski medved Jamski medved je izumrli medved iz mlajše ledene dobe. ● V zahodni Sloveniji (Divje babe) so odkrili verjetno najstarejše glasbilo na svetu – piščal, ki je narejena iz kosti jamskega medveda. polarni medved Polarni medved ali beli medved ali severni medved je zelo velik medved z gostim belim kožuhom, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega ledenega morja. ● Na Arktiki živijo polarni medvedi, na Antarktiki pa pingvini. ● Če se bo zaradi podnebnih sprememb led Arktike stalil, polarni medvedi ne bodo več imeli svojega življenjskega prostora. rjavi medved Rjavi medved je medved, ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh. ● Rjavi medved je največja zver v naših gozdovih. ● Rjavi medved nima naravnih sovražnikov. severni medved Severni medved ali beli medved ali polarni medved je zelo velik medved z gostim belim kožuhom, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega ledenega morja. ● Severni medved ima kožuh in podkožno maščevje, ki ga ščiti pred mrazom. 105 medvedek samostalnik 1. Medvedek je majhen ali ljubek medved. ● Na Kitajskem živijo posebni medvedki, imenovani pande. 2. Medvedek je igrača, ki predstavlja medveda. ● stiskati medvedka k sebi ● Igral si se s plišastim medvedkom. medvedji pridevnik Medvedji je ta, ki je v zvezi z medvedi. ● medvedji brlog ● medvedje šape ● Medvedji mladič se je igral na travniku. FRAZEMI medvedja usluga Medvedja usluga je to, kar komu bolj škoduje, kot koristi. ● S pobijanjem pajkov po stanovanju si delamo medvedjo uslugo. Kjer so pajki, je manj muh. megla samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Megla je skupek drobnih vodnih kapljic, ki nastanejo iz vodnih hlapov nizko nad tlemi. ● megla se razkadi ● gosta megla ● Če se zgostijo v kapljice nizko nad tlemi, nastane megla; ta je nevarna za promet, saj povzroča slabo vidljivost. ● Po nižinah v notranjosti Slovenije bo dolgotrajna megla. FRAZEMI vleči se kot megla Če se kdo vleče kot megla, pomeni, da se premika zelo počasi in leno. ● Na poti domov se je vlekel kot megla. meglen pridevnik Meglen je tak, ki ga spremlja megla. ● meglen dan ● Kresničko moramo nositi, če je deževno ali megleno vreme, v mraku in ponoči. mehek pridevnik 1. Mehek je tak, ki se pod pritiskom udere, ki se lahko oblikuje, obdeluje ali grize. ● mehka snov ● mehek in trd ● Z jezikom ugotoviš, ali je hrana mrzla, vroča, mehka ali trda. ● Primešajte moko in gnetite, dokler ne dobite mehkega, gladkega testa. ● V mehkem blatu in mivki pušča odtise svojih tac. ● Goba za brisanje table je iz mehke pene. 2. Mehek je tak, ki je zaradi takih lastnosti in nežnosti do druge površine na dotik prijeten in za uporabo, nošenje udoben. ● mehka blazina ● Svilena bluza je mehka in lahka. ● Brisače in spodnje perilo morajo biti mehki in vpijati vlago. ● Leska ima mehke liste. 3. Mehek je tak, ki se zaradi takih lastnosti in nežnosti do druge površine uporablja pri kakem opravilu. ● čistiti kaj z mehko krpo, ščetko ● Za slikanje z barvnimi tuši uporabimo okrogle in mehke čopiče. ● Črte mehkega svinčnika so močnejše in temnejše. ● Dolžina zvoka se določa s pedalom, nanj se igra z mehkimi palicami. 4. Mehek je tak, ki ni zelo izrazit, oster, zlasti pri risanju, slikanju ali upodabljanju česa sploh. ● Mehke, nežne črte nastanejo, če rišemo na mokro podlago. ● Črnina tuša se je lepo zmehčala in nastale so različne mehke sivine. ● Slikar je prav mojstrsko upodobil mehko svetlobo, ki je obsijala oba dečka in tla pred njima. 5. Mehek je tak, ki ne povzroča hrupa, je pri gibanju za pogled prijeten in eleganten. ● Angleški valček se pleše v parih z mehkimi in elegantnimi gibi. ● Slišala sem mehke stopinje. ● Zasleduje ga z mehkim korakom, neslišno. 6. ČUSTVENO OBARVANO Mehek je tak, ki ima prijeten, neoster zven ali ki je nežen in prijeten. ● mehka pomladna noč ● Rog ima mehak zvok. ● Poslušala je mehko oglašanje čuka. ● Zrak je bil mehek. 7. ČUSTVENO OBARVANO Mehek je tak, ki je pri čustvovanju občutljiv, hitro ganjen, ali ki kaže, izraža tako občutljivost. ● mehak in ranljiv ● Njen obraz je bil mehek in prijazen. STALNE ZVEZE mehka voda 106 PRI GOSPODINJSTVU Mehka voda je voda, v kateri je raztopljenih manj mineralnih snovi, ki bi se kot bela obloga odlagale na površinah, kjer voda izhlapeva. ● Da ne uničimo naravne kislosti kože, je za umivanje zelo primerna mehka voda in nevtralno milo. mehke platnice Mehke platnice pri knjigi so platnice iz tanjšega kartona ali debelejšega papirja. ● Knjiga s trdimi platnicami je stala 25,50 €, knjiga z mehkimi platnicami pa 12,90 €. FRAZEMI imeti mehka kolena Če ima kdo mehka kolena, pomeni, da ima občutek, da malo manjka, pa mu bodo popustila in bo padel. ● Kar padla je na posteljo. Čisto mehka kolena je imela. ● Pripravimo se za ples. Kolena imam mehka, znotraj pa sem vsa lahkotna. mehkega srca Mehkega srca je tak, ki je dober, usmiljen in je hitro ganjen. ● Čeprav je bil mehkega srca, se je ujezil. ● Bil je mehkega srca. Dobro je videl, kako jim je ta večer hudo. melodija samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Melodija je oblikovno in vsebinsko urejen niz tonov v različnih višinah, ki ima v skladbi ali v stavku določeno vlogo. ● avtor melodije ● Melodijo lahko pojemo ali igramo na glasbilo. ● Skladatelj zapiše melodijo pesmi z notami v notno črtovje. ● V melodiji se lahko toni ponavljajo ali gibajo postopoma navzgor ali navzdol, lahko pa se gibajo tudi z večjimi ali manjšimi skoki. meniti glagol 1. Meniti pomeni imeti o čem svoje stališče ali prepričanje. ● Kaj meniš, zakaj je bolje vdihavati zrak skozi nos, in ne skozi usta? ● Kaj meniš o trditvi V življenju ne gre brez računalnika? ● »Mislim, da bo kmalu prišel,« je menila Mojca. 2. Meniti se pomeni govoriti. ● Menili smo se dolgo. ● Menila sva se o pomembnih rečeh. FRAZEMI ne meniti se za koga, kaj Če se kdo ne meni za koga ali kaj, pomeni, da se za to ne zanima ali da ga to ne briga. ● Nihče se ne meni za njegove predloge. ● Ne meni se za hišo, ki razpada. ● Ne menijo se za njegovo trpljenje. mera samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Mera je vsaka od enot za merjenje. ● Mikrometer je dolžinska mera, ki je 1000-krat manjša od milimetra. ● Vozli so stara pomorska in letalska mera za hitrost, ki ustreza navtični milji na uro. ● Unča je bila do leta 2008 mera za zlato in srebro. 2. Mera je dolžina, širina, višina ali debelina. ● Lahko naredi klobuk po meri naročnika. ● Če želimo neki predmet pospraviti v škatlo, najprej ocenimo, kolikšne morajo biti mere škatle. 3. Mera je obseg ali stopnja česa. ● do neke mere ● Danes je naravna pokrajina le še na najbolj nedostopnih območjih, vsepovsod drugod jo je človek preoblikoval in v veliki meri tudi uničil. ● Okolje onesnažujemo tudi z ogrevanjem stanovanj in vode, zato je pomembno, da v čim večji meri uporabljamo sončno energijo. ● Napišite, v kolikšni meri upoštevate priporočila za zdrav način življenja. ● Zaradi turistov je obala v veliki meri pozidana. meriti glagol PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Meriti pomeni z različnimi pripomočki ugotavljati, kolikšno vrednost ima kaj v primerjavi z enoto (mero) za merjeno količino. ● meriti dolžino, obseg, ploščino, prostornino ● Z infrardečim termometrom lahko merimo temperaturo, ne da bi se termometer dotaknil telesa. ● Preden so ljudje izdelali ure, kakršne poznamo danes, so čas merili s peščenimi ali sončnimi urami. merjenje samostalnik Merjenje je ugotavljanje, kolikšno vrednost ima kaj v primerjavi z enoto (mero) za merjeno količino. ● merjenje časa, mase, prostornine, temperature ● enota za merjenje česa ● Meter je naprava za merjenje dolžine. ● V pesmi najprej odtrkaj ritem (četrtinke in osminke) ob merjenju dob, nato jo zapoj s solmizacijskimi zlogi. 107 merski pridevnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Merski je ta, ki je v zvezi z mero, enoto za merjenje. ● Osnovna merska enota za dolžino je meter. ● Za merjenje uporabljamo različne merske pripomočke, ki merijo dolžino v standardiziranih enotah. STALNE ZVEZE mersko število PRI MATEMATIKI Mersko število je število, ki ga zapišemo ob oznaki merske enote in izraža, kolikokrat je količina, ki jo merimo, večja ali manjša od merske enote. ● Izmerjeno dolžino, višino in širino zapišemo z merskim številom in mersko enoto, na primer 3 m. mesec samostalnik 1. Mesec je čas tridesetih ali enaintridesetih dni. ● naslednji, prejšnji, ta mesec ● poletni, zimski meseci ● mesec januar, februar ● mesec dni ● imena mesecev ● Leto ima 12 mesecev. Mesec ima 4 tedne ali 5 tednov. ● Oče dela v mestu in se vrne domov enkrat na mesec. ● Lina se je rodila pred enim mesecem. 2. Mesec je zemlji najbližje nebesno telo, ki kroži okoli nje. ● Luna ali mesec je Zemljin edini naravni satelit. meso samostalnik Meso so zlasti mišice živali kot hrana. ● rdeče meso ● kos mesa ● Meso smo jedli samo ob največjih praznikih. ● Za rast in razvoj potrebujemo snovi, ki so v mesu, mleku in mlečnih izdelkih ter jajcih. ● Kremplji in zobje izdajajo, da je lovec, ki se hrani z mesom drugih živali. mesten pridevnik Mestni je ta, ki je v zvezi z mestom. ● mestni avtobus ● mestni park ● mestno središče ● Naselja delimo na mestna in podeželska. ● Prebivalci posameznega kraja se zaradi skupnih interesov povezujejo v krajevne skupnosti, mestne četrti in občine. STALNE ZVEZE mestna hiša Mestna hiša je stavba, v kateri poteka vodenje, upravljanje mesta. ● V mestni hiši opravlja svoje delo župan mesta. mestna lastovka PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Mestna lastovka je lastovka, ki je po hrbtu črno modra, po trebuhu pa bela. ● V mestih živi mestna lastovka. mesto samostalnik 1. Mesto je večje naselje, ki je pogosto tudi središče lokalne samouprave ter gospodarske in kulturne dejavnosti. ● glavno mesto ● veliko mesto ● Največja svetovna mesta imajo več milijonov prebivalcev ● V mestih po svetu mnogi ljudje živijo v visokih stolpnicah. ● Luči so po mestu pogasili od sedme do devete zvečer. ● V središču mesta je trg, kjer so park, občinska stavba, knjižnica, muzej, galerija, gledališče, kinodvorana in glasbena šola. 2. Mesto je omejen in navadno za kaj določen ali predviden kraj ali prostor. ● pravo, ustrezno mesto ● Odpadke odnesemo s seboj in jih odložimo na zato določena mesta. ● Igrali so se in igrali, zvečer pa pospravili vsako stvar na svoje mesto. ● Podpiše se v volilni imenik. Nato dobi volilni listič ali glasovnico. Z njim odide do posebnega mesta na volišču, kjer je popolnoma sam in kjer v miru izpolni glasovnico. 3. Mesto je s kako vrednostjo določen kraj ali prostor. ● Segreta tla segrevajo zrak nad tlemi, ker toplota prehaja z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo. ● S 100 delimo tako, da v deljencu in delitelju prekrijemo ničli na mestih enic in desetic. ● Razporedi črke E, Ž, J na vse mogoče načine. Najprej izberi črko, ki bo na prvem mestu, nato tisto na drugem in na koncu tisto za tretjem mestu. 108 STALNE ZVEZE delovno mesto Delovno mesto je skupek predvidenih nalog, ki jih ob ustrezni izobrazbi in sposobnostih opravlja zaposlena oseba. ● Z nekaterimi poklici se lahko zaposlimo na različnih delovnih mestih. ● Mesto in predvsem njegova okolica sta tudi danes zaradi številnih delovnih mest privlačna za naselitev. glavno mesto Glavno mesto je mesto v državi, pokrajini ali regiji, ki je izbrano za njeno upravno in politično središče. V glavnem mestu je navadno sedež vlade, parlamenta in drugih pomembnih državnih ustanov. ● Na zemljevidu Slovenije poišči glavno mesto in meje s sosednjimi državami. ● Med počitnicami gremo v Rim, glavno mesto sosednje Italije. FRAZEMI Lepa beseda lepo mesto najde. Lepa beseda lepo mesto najde pomeni, da s prijaznostjo veliko dosežemo. ● Bodimo prijazni. Lepa beseda lepo mesto najde. meter samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Meter je osnovna enota za merjenje dolžine. Simbol za to enoto je m. ● Iz papirja izdelaj 1 meter dolg trak. ● En meter zapišemo krajše 1 m. ● Koliko metrov je dolg hodnik v stanovanju? 2. Meter je priprava za merjenje z označenimi centimetri, decimetri in metri. ● Z metrom izmeri dolžino in širino učilnice. metrum samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Metrum je menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih dob, ki je urejeno s taktom. ● Skladbo izvajajte v tridobnem metrumu tako, da druga skupina počaka prvo za en takt oziroma tri dobe. ● Pozorno poslušaj metrum obeh delov in ugotovi, katera dva plesa lahko zaplešeš na to glasbo. metulj samostalnik Metulj je žuželka z dvema paroma velikih, navadno pisano obarvanih kril in s tipalnicama. ● nočni metulj ● pisan metulj ● Metulj na cvetu z rilčkom sesa nektar. ● Iz bube se razvije metulj. mijavkanje samostalnik Mijavkanje je oglašanje z glasovi, značilnimi za mačko. ● Po ulici se je razleglo lajanje in mijavkanje. mijavkati glagol Mijavkati pomeni oglašati se z glasovi, značilnimi za mačko. ● mačka, maček mijavka ● glasno mijavkati ● Mačka se je ulegla v košarico in začela mijavkati. mikroorganizem samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Mikroorganizem je zelo majhno živo bitje, ki ga lahko vidimo le pod mikroskopom. ● rast mikroorganizmov ● razmnoževanje mikroorganizmov ● Kvarjenje hrane povzročajo mikroorganizmi. milijon samostalnik 1. Milijon je število, ki ga zapišemo kot 1.000.000. ● V Sloveniji živi približno dva milijona prebivalcev. ● Štejmo do milijona po sto tisoč. 2. Milijon je nedoločena zelo velika količina. ● imeti milijon izgovorov ● V revnejših državah vsako leto zaradi lakote umre na milijone ljudi. mineral samostalnik 1. PRI DRUŽBI Mineral je naravna snov, ki je sestavni del kamnine in navadno ni živalskega ali rastlinskega izvora. ● Si že kdaj opazoval mavrico, slišal za polarni ali severni sij, občudoval minerale in fosile, obiskal katero od naravnih podzemnih jam? 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Mineral je taka snov, ki je sestavni del telesa in jo v majhnih količinah vnašamo s hrano. ● Zelenjava ima veliko vitaminov in mineralov. mineralen pridevnik Mineralni je ta, ki je v zvezi z mineralom. ● Rastline za svojo rast in razvoj potrebujejo svetlobo in vodo z mineralnimi snovmi bolj kot druga živa bitja. 109 STALNE ZVEZE mineralna voda Mineralna voda je voda, ki vsebuje več raztopljenih mineralnih snovi. ● Zdravilna moč tople mineralne vode je bila osnova za gradnjo zdravilišč. minuta samostalnik 1. Minuta je enota za merjenje časa. Ena minuta je šestdeset sekund. ● nekaj minut ● Koliko minut traja šolski odmor? ● Minutni kazalec na uri kaže minute. ● Do pošte hodi 17 minut. 2. Minuta je zelo kratek čas. ● Zjutraj vstani kakšno minuto prej in zaužij vsaj kakšno malenkost. ● Pridem čez minuto! ● Na vrsti je minuta za poštevanko. ● Niti za minuto te ne smem pustiti samega! FRAZEMI do minute točno Do minute točno pomeni zelo točno. ● Vlak je prišel do minute točno. mir samostalnik 1. Mir je stanje brez prepira, spora, nasilja ali vojne. ● OZN skrbi za varnost in mir v svetu ter se zavzema za nenasilno reševanje sporov med državami. ● V času miru so gradili ceste in druge javne objekte. ● Otroci imajo pravico, da jih v šoli vzgajajo v duhu razumevanja, miru, strpnosti ter prijateljstva med vsemi narodi in skupinami. 2. Mir je stanje brez hrupa in vznemirjenj. ● dati komu mir ● skaliti mir ● živeti v sreči in miru ● Nekateri pri učenju potrebujejo popoln mir in tišino, drugi se naučijo več, če poslušajo glasbo ali se s kom učijo. ● Zdaj lahko v miru napišem domačo nalogo. ● Slaba vest ji ni dala miru. STALNE ZVEZE pri miru Pri miru pomeni brez premikanja. ● Človek miruje, kadar čepi, sedi ali stoji pri miru. ● Zelo je živahen, ne zdrži pri miru. FRAZEMI imeti mir (pred kom) Če ima kdo mir (pred kom), pomeni, da je v stanju, ko ga kdo ne nadleguje ali vznemirja. ● Med počitnicami je imel hišnik mir. ● Kokoši niso imele miru pred lisico. pustiti koga, kaj pri miru Če kdo pusti koga ali kaj pri miru, pomeni, da ga ne moti, nadleguje in vznemirja ali da ne posega v kaj. ● Izgini in me pusti pri miru! ● Cvetico so pustili pri miru, saj so vedeli, da je ne najdeš kar tako. Še pes ima rad pri jedi mir. Še pes ima rad pri jedi mir pomeni, da drug drugega med jedjo ne smemo motiti ali nadlegovati. ● Fotograf je povedal, da ljudi ne fotografira, medtem ko jedo. Še pes ima rad pri jedi mir, kajne? miriti glagol Miriti pomeni skušati doseči, da kdo postane spet miren, se ne razburja ali ne razgraja več. ● miriti napeto situacijo ● »Otroci, otroci!« jih je mirila knjižničarka. »V knjižnici ne smete razgrajati!« ● »Potrpi, saj bo kmalu bolje,« ga je miril. ● Mirijo in tolažijo psa. misel samostalnik 1. Misel je to, kar nastane pri umskem delovanju ali razmišljanju. ● Zapiši nekaj misli o svojem domačem kraju. ● Katere misli, občutki se ti porajajo ob branju? ● Za hip ga je prešinila nora misel. ● Pri pogovoru ne segamo v besedo in ne prekinjamo, dokler sogovornik ne zaključi misli. 2. Misel je umska dejavnost ali razmišljanje. ● Vsak je bil zatopljen v svoje misli. ● V svojih mislih snuje resnično neverjetne izume. ● Oče se je sicer delal, kot da mu razlaga rastline ob poti, v resnici pa je bil z mislimi čisto drugje. ● Z mislimi je bila že pri večeru s prijatelji. STALNE ZVEZE dobra misel 110 Dobra misel je zdravilna rastlina z drobnimi rožnatimi cvetovi, ki jo navadno uporabljamo kot začimbo. ● Dobri misli pravimo tudi origano. ● Dobra misel je šestdeset centimetrov visoka trajnica. ● Dobro misel v grški in italijanski kuhinji pogosto uporabljajo. v mislih V mislih pomeni samo pri razmišljanju, ne da bi kaj udejanjili, zapisali ali ubesedili. ● Avša nepotrpežljiva, je užaljeno pristavil v mislih, ko je stekel mimo. ● Sličice pravilno razvrsti, nato v mislih tvori besedilo. Dva učenca naj ustno predstavita svoje besedilo. ● V mislih je mrzlično ponavljal besede. imeti v mislih Če imamo koga ali kaj v mislih, pomeni, da o njem (pogosto) razmišljamo. ● Pri vsakem posegu v naravo je treba imeti v mislih njegove posledice. ● Veš, katero skladbo imamo v mislih? ● Vsak dan imam v mislih svojo mamo, ki je zaradi bolezni umrla pred nekaj leti. ● Nenadoma se mi je posvetilo, koga ima prijateljica v mislih. FRAZEMI misli se vrtijo okoli česa Če se komu misli vrtijo okoli česa, pomeni, da o tem razmišlja. ● Misli so se mu vrtele okoli denarja. ● Ko se znajdem v mučnem položaju, se mi misli vrtijo samo okoli vprašanja, kaj mi lahko spodleti. priti na misel komu Če komu kaj pride na misel, pomeni, da se tega spomni. ● V miselni vzorec napišemo vse, kar nam pride na misel. ● Na misel mi je prišel vic, ki mi ga je pred kratkim povedal Anže. ● Kaj takega mi niti na misel ni prišlo! zbrati misli Če kdo zbere misli, pomeni, da se na kaj osredotoči. ● Premolknil je, da bi zbral misli. ● Po manjšem zaostanku je hitro zbrala misli in se zasluženo veselila odličnega dosežka. ● Glasba mi pomaga zbrati misli. miseln pridevnik Miselni je ta, ki je v zvezi z razmišljanjem, mišljenjem ali mislijo. ● miselni proces ● miselna igra ● Reševanje ugank, branje in druge miselne dejavnosti krepijo delovanje možganov. ● V velikih možganih so čutilna (občutki za vid, vonj, tip, sluh), gibalna in miselna središča. STALNE ZVEZE miselni vzorec Miselni vzorec je risba z oblački in črtami, ki prikazuje pomembne podatke o določenem pojavu, pri čemer je naslov teme zapisan v oblačku na sredini. ● Vsebino opisa živali lahko povzamemo s preglednico ali z miselnim vzorcem. miselni tok Miselni tok je zaporedje med seboj povezanih misli. ● »Kako ti gre v šoli?« ga je nepričakovano vprašala. Simon ni sledil njenemu miselnemu toku. miš samostalnik 1. Miš je majhen glodalec s sivo ali rjavo dlako, daljšim repom, okroglimi ušesi in koničastim gobcem z dolgimi brki. ● Maček je planil in v enem skoku ujel miš. ● Bela štorklja se hrani z žuželkami, mišmi, krti, kuščarji, kačami, polži, včasih tudi z žabami. 2. Miš ali miška je namišljen lik v podobi miši, ki nastopa v zgodbah, pesmih in ima človeške lastnosti. ● Gosposka miš je živela v veliki hiši v mestu. ● Miši so se želele vpisati v mišjo glasbeno šolo. 3. Miš je predmet ali igrača, ki predstavlja tega glodalca. ● V stranskem žepu je bil mobilni telefon, blok s samolepilnimi papirčki in peresnica ter majhna plastična miš. STALNE ZVEZE hišna miš Hišna miš je majhna miš z večjimi ušesi in dolgim poraščenim repom, ki živi v človeških bivališčih ali v njihovi bližini. ● Mladiči hišne miši se skotijo goli. 111 poljska miš Poljska miš je majhen glodalec z rjavim kožuhom po hrbtu in sivo dlako po trebuhu, ki živi na poljih in se hrani s travo, pšenico, koruzo. ● Poljska miš se večinoma hrani z zelenimi rastlinami. ● Žito, ki so ga posejali na polju nad domom poljske miši, je zraslo že tako visoko, da je bilo pravi neprehodni gozd. mačka in miš Mačka in miš je igra, pri kateri skušamo ujeti igralca, ki ga s sklenjeno verigo okrog njega varujejo ostali igralci. ● Res je imenitno, ko se igrajo slepe miši, mačko in miš. ● Igramo se mačko in miš. slepe miši Slepe miši je igra, pri kateri skušamo s prevezanimi očmi uloviti ostale igralce. ● Igrali smo se skrivalnice in slepe miši. ● Poznaš igro slepe miši? Katerega čutila ne smeš uporabljati pri tej igri? zobna miš Zobna miš ali zobna miška je domišljijsko bitje, ki v zameno za odpadli mlečni zob prinese darilo, denar. ● Ti verjameš v zobne miši? FRAZEMI igrati se s kom kot mačka z mišjo Če se kdo igra s kom kot mačka z mišjo, pomeni, da z njim ravna tako, da se počuti nemočen ali neupoštevan. ● Nekdo se pretvarja in jo opazuje ter se z njo igra kot mačka z mišjo. Nekdo ji nagaja že ves teden. moker kakor miš Moker kakor miš pomeni povsem moker. ● Daleč je do prvih hiš, sem že moker kakor miš! tiho kot miš Tiho kot miš pomeni zelo tiho ali povsem tiho. ● »Samo da te ne sliši. Bodi tiho kot miš,« je dejala. ● Sedél je na okenski polici tiho kot miš. miška samostalnik 1. Miška je majhna ali ljubka miš. ● Orel vidi mnogo bolje od človeka. Tudi visoko iz zraka vidi miško na tleh. ● Iz svoje luknje je pokukala miška. 2. Miška ali miš je namišljen lik v podobi miši, ki nastopa v zgodbah, pesmih in ima človeške lastnosti. ● Nekega dne so šle v gledališče muca in miške. ● Vedel je, da živi v bližini majhna miška, pa se je ni upal vprašati, če bi se hotela igrati z njim. 3. Miška je predmet, igrača ali sličica, ki predstavlja miš. ● Moj hišni ljubljenček je plišasta miška, ki jo imam zelo rada. ● Učiteljica hodi z žigom in blazinico od klopi do klopi in deli miške v zvezke. ● Na ovojnico nariše sivo miško z dolgimi brki in repkom. 4. Miška je manjša naprava ovalne oblike, navadno z dvema tipkama in kolescem, ki jo uporabljamo pri delu z računalnikom. ● Z miško klikni na povezavo. ● Za računalnik je plačal 332 €, za monitor 105 €, tipkovnica je stala 21 € in miška 11 €. 5. Miške so ocvrto pecivo okroglaste oblike, ki ga navadno jemo v pustnem času. ● V pustnem času bomo v hotelu cvrli miške in izdelovali pustne maske. STALNE ZVEZE zobna miška Zobna miška ali zobna miš je namišljeno bitje, ki v zameno za odpadli mlečni zob prinese darilo, denar. ● Le kaj mu bo prinesla zobna miška? miza samostalnik Miza je kos pohištva z ravno ploščo in navadno štirimi nogami, za katerim jemo, pišemo. ● delovna miza ● igralna miza ● kuhinjska miza ● pisalna miza ● V hiši smo imeli krušno peč, veliko mizo z leseno klopjo in predalnik. ● Skrbno je pospravila po stanovanju in razpostavila knjige in zvezke po pisalni mizi, kot da je ravno sredi vnetega učenja. ● V Zairu imajo vsak dan na mizi kuhane banane, tako kot imamo pri nas krompir. mlad pridevnik 1. Mlad je tak, ki je v prvem obdobju življenja. ● mlad bralec, poslušalec 112 ● mlajši brat ● mlajša sestra ● mlado dekle ● Šolski otroški pevski zbor vabi k vpisu mlade pevce in pevke, stare od 6 do 11 let. ● Brat in sestra sta spala v dnevni sobi, jaz pa pri starših v spalnici, ker sem bila najmlajša. ● Iz iker se razvijejo mlade ribe. ● Kmečka lastovka dvakrat na leto v gnezdo znese po pet belih jajc, iz katerih se izvalijo mlade lastovke. 2. Mlad je tak, ki je v prvem obdobju rasti. ● mladi poganjki ● mlado drevo ● Srne obirajo mlado listje na gozdnem drevju. ● Za paradižnikovo solato potrebujemo paradižnike in malo mlade čebule. 3. Mlad je tak, ki obstaja šele malo časa. ● mlad par ● mlada družina ● Mladi mamici sem pomagala potiskati voziček čez cesto. ● Najmlajše glasbilo med pihali je saksofon. mladič samostalnik Mladič je mlada, še neodrasla žival. ● Na dimnikih, električnih in telefonskih drogovih sem opazil gnezda, v njih pa štorklje z mladiči. ● Pasji mladiči pri samici sesajo mleko. mladost samostalnik Mladost je čas v človeškem življenju od otroštva do zrelih let. ● Starši so v mladosti za merjenje temperature uporabljali le živosrebrne termometre. ● Prosi starejše ljudi, naj ti opišejo ljudski običaj, ki se ga spomnijo iz svoje mladosti. ● Povprašaj stare starše, ali še znajo zapeti pesmi, ki so jih prepevali v mladosti. ● V mladosti sem rad in veliko bral. mleko samostalnik 1. Mleko je hranilna bela tekočina, ki jo sesajo mladiči pri sesalcih. ● Pasji mladiči pri samici sesajo mleko. ● Mladič kenguruja več mesecev živi samo od mleka. ● Nekje ob hiši ima mama muca tri majhne mucke, ki sesajo mleko. 2. Mleko je belo, tekoče živilo, ki ga dajejo krave, koze, ovce. ● kravje mleko ● kozje mleko ● ovčje mleko ● Pred vrati je vsako jutro stala steklenica toplega kozjega mleka. ● Lara je pristavila na štedilnik lonček z mlekom, da bi si pripravila kakav. ● V trgovini sem kupil en liter mleka. 3. Mleko je živilo v obliki belkaste tekočine, ki ga pridobivamo iz nekaterih oreškov, plodov. ● Poznamo tudi rastlinsko mleko, npr. kokosovo mleko (to je beli sok, ki je v sredici kokosovega oreha) ali sojino mleko (to je narejeno iz skuhane, zmlete soje), riževo mleko in mandljevo mleko. 4. Mleko je tekoča bela krema, navadno za nego, zaščito kože. ● Redno uporablja mleko za telo. ● Na hrbet sem ji iztisnil gosto lužico mleka za sončenje in ji ga začel vtirati v kožo. mnenje samostalnik 1. Mnenje je lastno stališče, prepričanje o kom ali o čem. ● drugačno mnenje ● splošno mnenje ● Svojo strpnost pokažemo tako, da sprejemamo mnenje drugih. ● Katere so po tvojem mnenju prednosti življenja na podeželju? ● Vsakdo lahko pove svoje mnenje. 2. Mnenje je pozitivno ali negativno vrednotenje, ocena koga ali česa. ● Mnogi ljudje si o drugih ustvarijo slabo mnenje, še preden jih dobro spoznajo. ● Ocena je besedilo, v katerem avtor pove svoje mnenje o kakem delu in ga utemelji. množenec samostalnik PRI MATEMATIKI Množenec je število, ki se pri množenju poveča tolikokrat, kolikor znaša množitelj. ● Kolikšen je množenec, če je množitelj 7, zmnožek pa 91? ● Koliko je zmnožek, če je množitelj največje dvomestno število, množenec pa najmanjše štirimestno število? množenje samostalnik PRI MATEMATIKI Množenje je računska operacija, s katero prikažemo seštevanje enakih seštevancev. ● Če je pri množenju vsaj en od faktorjev 0, potem je zmnožek vedno enak 0. 113 ● Kadar v številskem izrazu ni oklepaja, imata množenje in deljenje prednost pred seštevanjem in odštevanjem. ● Pri množenju lahko vrstni red faktorjev poljubno spreminjamo. množica samostalnik 1. Množica je velika skupina ljudi. ● Pozdravljene, maškare! Hvala, ker se vas je zbrala tako velika množica. 2. PRI MATEMATIKI Množica je skupina elementov s skupno lastnostjo. ● Zelene lego kocke so elementi množice Z in množice L. ● D je množica vseh sodih števil, ki so manjša od 20. ● Krožnica je množica točk v ravnini, ki so enako oddaljene od izbrane točke – središča. ● Primer zapisa množice sodih števil do 15: S = { 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14}. STALNE ZVEZE osnovna množica PRI MATEMATIKI Osnovna množica je množica, ki jo sestavljajo vsi obravnavani elementi. ● Narisal je osnovno množico Z in znotraj nje označil podmnožico K. ● Osnovna množica so števila od 0 do 10. Dani sta podmnožici A = {0, 1, 4, 5, 7} in B = {0, 4, 7, 9}. prazna množica PRI MATEMATIKI Prazna množica je množica, ki nima nobenega elementa. ● V množici K so geometrijski liki, v množici Z pa geometrijska telesa. Presek obeh množic je prazna množica. FRAZEMI zaradi množice dreves ne videti gozda ali zaradi dreves ne videti gozda Če kdo zaradi množice dreves ne vidi gozda, pomeni, da zaradi prevelike osredotočenosti na posamezno stvar ne vidi celote. ● Težave vas včasih tako obremenijo, da zaradi množice dreves ne vidite gozda. množina samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Množina je določena večja količina. ● Izdelujejo prelepo belo platno v velikih množinah in ga poleg belega čistega sukanca često pošiljajo v druge dežele. ● Sklepaj z množine na enoto in izračunaj, koliko stane ena knjiga, če stanejo tri knjige 18 evrov. 2. PRI SLOVENŠČINI Množina je slovnično število, ki zaznamuje tri ali več stvari. ● Samostalnikom lahko določimo število: ednino, dvojino ali množino. množitelj samostalnik PRI MATEMATIKI Množitelj je število, s katerim se množi. ● Kolikšen je množenec, če je množitelj 7, zmnožek pa 91? množiti glagol PRI MATEMATIKI Množiti pomeni delati računsko operacijo, pri kateri se množenec poveča tolikokrat, kolikor znaša množitelj. ● množiti s tri ● Zna že množiti in deliti. moč samostalnik 1. Moč je sposobnost, da opravljamo fizično ali umsko delo, prenašamo telesne ali duševne napore. ● psihična moč ● telesna moč ● ustvarjalna moč ● življenjska moč ● Pri vajah na krogih in konju z ročaji potrebujejo telovadci še posebej veliko moči. ● Janezu zdravnik svetuje, naj gre na deželo in si nabere novih moči za delo. ● Trudimo se po svojih najboljših močeh. ● Čutil sem, kako mi iz telesa odteka moč. ● Spremembe zahtevajo veliko moči. 2. Moč je zmožnost česa, da opravlja svojo funkcijo, izpolnjuje svojo vlogo, namen. ● moč čarovnije ● zdravilna moč ● Še pred nekaj desetletji so ljudje dobro poznali zdravilno moč zelišč in so si z njimi blažili zdravstvene težave. ● Gozdna tla imajo neverjetno moč čiščenja. ● Glasba ima veliko vlogo pri premagovanju nesoglasij, saj njena moč združuje in zbližuje ljudi različnih dežel in kultur. ● Vse je tako, kot se mi je sanjalo: urok je izgubil moč. 3. Moč je sposobnost ali zmožnost koga ali česa, da usmerja, vpliva, učinkuje na ljudi, družbeno ureditev, razmere ali svet okoli sebe nasploh. ● Plemstvo je imelo v srednjem veku največ moči, posebnih pravic in premoženja. 114 ● Tisti, ki ustrahujejo, so prepričani, da si tako prestrašen, da si o dogodku ne boš upal povedati drugim. Ravno to jim daje moč. ● Čarovnik je stal na drugi strani reke. Čez vodo ni smel, tam se je končala njegova moč. 4. Moč je stopenjska značilnost česa glede na intenzivnost, kot jo zaznavamo ali izmerimo. ● moč bolečine ● moč vetra ● Moč vetra je odvisna od hitrosti, s katero piha. ● Voda z veliko močjo dviga skale in kamenje, odnaša rodovitno prst, trga rečne bregove in ceste. ● Luna je zaradi vedno večje gostote dreves izgubljala moč. STALNE ZVEZE srčna moč Srčna moč je travniška rastlina z rumenimi cvetovi, nazobčanimi listi in zdravilno koreniko. ● Srčna moč raste razširjeno po travnikih in pašnikih, ob gozdnih robovih in na šotnih tleh po vsej Sloveniji. FRAZEMI na moč ali na vso moč Na moč pomeni zelo. ● Pripoved je napisana na moč preprosto. ● Bilo je pozimi in burja je brila na vso moč. ● Nika se je začela na vso moč veseliti počitnic. Noč ima svojo moč. Noč ima svojo moč pomeni, da se ponoči vedemo manj razumno, premišljeno ali da se lahko zgodi kaj nenavadnega, nepričakovanega, kar se čez dan ne bi. ● Noč ima svojo moč in še dobro, da se v temi vsega prav dobro ne vidi. ● Noč ima svojo moč in bilo me je malo strah, da se mi ne bi kaj zgodilo. V slogi je moč. V slogi je moč pomeni, da sodelovanje prinaša uspeh. ● Prišli bova skupaj, da ti pomagava. Saj veš, v slogi je moč. ● Vsi smo bili vključeni v delo in veljalo je geslo: v slogi je moč. V znanju je moč. V znanju je moč pomeni, da imamo z znanjem, izobrazbo večje možnosti za uspeh, kakovostno in izpolnjeno življenje. ● Prizadevala si bom za odprtost in vseživljenjsko učenje. V znanju je moč. ● Danes je znanje še vedno največ vredno. V znanju je moč. združiti moči Če kdo združi moči s kom, pomeni, da začne kaj delati ali delovati skupaj s kom ali v skupno dobro. ● Pri uprizoritvi lahko združite moči z učenci preostalih četrtih razredov. moči glagol Moči pomeni imeti sposobnost, moč ali možnost narediti kaj. ● ne more delati, hoditi ● Tega ne morem razumeti. ● Ptič ni mogel leteti. ● Ne morem več jesti. ● Ni mogel priti do nje. ● Tako umazan ne more domov. model samostalnik 1. Model je to, kar v manjši obliki ali poenostavljeno predstavlja podobo, vsebino ali delovanje česa. ● Globus je pomanjšan model Zemlje. ● S paličicami in plastelinom so izdelali modele geometrijskih teles. ● Napravi načrt in sestavi model delovanja mišic na nadlahti. 2. Model je pripomoček, s katerim med izdelavo dajemo izdelkom obliko. ● Vosek stopimo in vlijemo v glinene, lesene ali druge modele. ● Piškote oblikujemo s kovinskimi modeli. 3. Model je različica, tip izdelka ali naprave. ● nov model telefona ● Na izbiro so imeli tri modele potapljaških mask, in sicer zelene, modre in rdeče. ● Pri nakupovanju pralnega oz. pomivalnega stroja izbiramo varčnejše modele. 4. Model je oseba, ki jo slikar, kipar ali fotograf upodablja. ● Portret smo risali po živem modelu. ● V fotografskem studiu so iskali modele za slikanje. moderen pridevnik Moderen je tak, ki je v skladu z najnovejšimi pravili, tehniko ali splošnim okusom določenega časa. ● moderna obleka, pričeska 115 ● Pred več sto leti, ko sta nastali stavbi zgoraj, so bile v arhitekturi moderne simetrične oblike. ● Rimljani so v svoji državi, kamor je spadalo tudi slovensko ozemlje, gradili za tiste čase zelo moderna naselja – mesta. ● Kraji, ki so ležali blizu železniške proge, so se začeli hitro razvijati in so postali modernejši, dobili so železniška postajališča, trgovine in tovarne. STALNE ZVEZE moderna doba PRI DRUŽBI Moderna doba ali sodobnost je najkrajše obdobje človeške zgodovine, v katerem trenutno živimo. ● Zgodovino razdelimo na pet zgodovinskih obdobij: na prazgodovino, stari vek, srednji vek, novi vek in moderno dobo ali sodobnost. mojster samostalnik Mojster je oseba, ki zna kaj narediti zelo dobro, zlasti zaradi veliko vaje, izkušenj in talenta. ● kuharski mojster ● Prepisovalci knjig so bili veliki mojstri. Ne samo, da so knjige prepisovali z zelo lepo pisavo, knjige so tudi bogato okrasili. ● Petrarca ni bil samo mojster jezika, temveč tudi pesnik čustveno pristne, boleče in radostne ljubezenske poezije. ● V rolkanju je že pravi mojster. STALNE ZVEZE tonski mojster Tonski mojster je oseba, ki pri snemanju zvoka skrbi, da je zvočni zapis čim boljši. ● Tonski mojster predvaja posneto glasbo in skrbi za različne šume (denimo grmenje). FRAZEMI Vaja dela mojstra. Vaja dela mojstra pomeni, da je za dobro obvladanje česa treba veliko vaditi. ● Pri kuhanju prav gotovo velja pregovor »vaja dela mojstra«. moka samostalnik 1. Moka je v prah zmleto zrnje žita, ki ga uporabljamo pri pripravi kruha, peciva ali testenin. ● domača moka ● koruzna, pšenična, ržena moka ● Babica je iz moke, mleka, kvasa in soli zamesila testo. ● V receptu je pisalo, da moramo uporabiti 900 g moke. ● Tip moke, ki je naveden na embalaži, nam pove, koliko mineralnih snovi vsebuje določena vrsta moke. 2. Moka je mleta snov iz posušenih plodov, ki jo uporabljamo pri pripravi jedi. ● čičerikina, kokosova moka ● Kroglice, napojene v čokoladi, povaljamo v kokosovi moki. ● Kupila je čičerikino moko in malo soli. ● V rožičevi moki je veliko kalcija. STALNE ZVEZE bela moka Bela moka je moka, pri kateri pri mletju odstranijo ovojnice zrn. ● Mama vsipa belo moko v veliko modro skledo in vsa kuhinja diši po moki. ● S svojega jedilnika je črtala sladkarije, belo moko in hitro prehrano. črna moka Črna moka je moka, ki deloma vsebuje cela zrna, skupaj z ovojnicami. ● Spekel je štrudelj iz zdravju bolj prijazne črne moke. polnozrnata moka Polnozrnata moka ali polnovredna moka je moka, ki vsebuje cela zrna, skupaj z ovojnicami. ● Pred pripravo pice so opozorili, da polnozrnata moka v testu preprečuje nastanek značilne hrustljave skorje klasične pice. polnovredna moka Polnovredna moka ali polnozrnata moka je moka, ki vsebuje cela zrna, skupaj z ovojnicami. ● Če zmeljemo celo žito, dobimo polnovredno moko, ki je bogatejša s hranilnimi snovmi ter zato bolj zdrava. FRAZEMI Iz te moke ne bo kruha. Iz te moke ne bo kruha pomeni, da vloženo delo ne bo imelo rezultatov ali da se prizadevanje ne bo uresničilo. ● Otroci so hoteli spati zunaj, a so jim rekli, da iz te moke ne bo kruha. molčati glagol 1. Molčati pomeni biti tiho, ne odzivati se z besedami. ● Simon je molčal. Ta pogovor mu ni bil všeč že od vsega začetka. 116 ● Nika je molčala. Bila je užaljena in šlo ji je na jok. ● Neprijazno ga je pogledal in mu rekel: »Raje molči!« ● Nona včasih ne zna molčati, a nonu to prija. 2. Molčati pomeni ohranjati skrivnost ali ne razkrivati česa, kar vemo. ● Ozrl se je na vse strani, potem pa spregovoril: »Ali znate molčati?« ● Obljubila sem molčati in molčala bom! ● »Kdo je to naredil, povejte!« Molčali smo. 3. Molčati pomeni ne opozarjati, ne odzivati se na napake, nepravilnosti in krivice. ● Vsako nasilje je nedopustno in o njem ne smemo molčati. ● Ob metanju na milijone ton hrane v smeti molčimo in si zatiskamo oči pred svetovno lakoto. ● Literatura ne sme molčati, ampak se mora odzivati na družbena dogajanja. 4. Molčati pomeni biti v stanju brez hrupa ali povsem brez zvoka. ● Telefon je molčal. FRAZEMI Kdor molči, desetim odgovori. Kdor molči, desetim odgovori opisuje položaj, ko je bolje ne reči nič. ● Kolegu, ki govori neumnosti, bi želel reči: »Kdor molči, desetim odgovori.« molčati kot grob ali molčati kot riba Molčati kot grob pomeni biti povsem tiho. ● Nekaj časa je sedel ob meni kot kup nesreče in molčal kot grob. molk samostalnik 1. Molk je stanje, ko je kdo tiho, se ne odziva z besedami. ● »Kje so tvoji starši?« je po kratkem molku vprašal policist. ● Nad množico se je zgrnil molk. 2. Molk je stanje brez hrupa ali povsem brez zvoka. ● Pozimi narava počiva v belem molku. ● Med skalami je vladal molk. ● Stara hiša se je potopila v molk. STALNE ZVEZE volilni molk Volilni molk je zakonsko določeno obdobje pred volitvami in med njimi, ko politične stranke ne smejo nagovarjati volivcev. ● Na dan volilnega molka je pisati o domačih političnih temah vsekakor precej tvegano dejanje. ● V Sloveniji se volilni molk začne 24 ur pred dnevom glasovanja in traja do zaprtja volišč. FRAZEMI zaviti se v molk Če se kdo zavije se v molk, pomeni, da ne pove nič, ne poda nobenih informacij. ● Kadar koli smo hoteli izvrtati kaj več, so se ljudje zavili v molk. ● Po objavi poročila se je zavil v molk in dogodkov ni želel komentirati. morati glagol 1. Morati pomeni, da je nujno ali potrebno, da kdo kaj dela ali naredi. ● Vsak dan moramo dovolj počivati. 2. Morati pomeni, da je nujno ali potrebno, da ima kdo ali kaj določeno lastnost. ● Učil ga je, da mora biti pošten. ● Odgovor mora biti pravilen. morebiten pridevnik Morebiten je tak, ki je mogoč, lahko resničen ali se lahko zgodi. ● morebitne težave ● Pilot spremlja strokovno literaturo ter opravlja teste s področja poznavanja letal in postopkov ob morebitnih nesrečah. ● Sadje in zelenjavo pred zaužitjem umijemo, da odstranimo morebitna škropiva. ● Oglaševalci se morajo pri oglaševanju držati določenih pravil in ne smejo zavajati morebitnih kupcev z neresničnimi informacijami. morje samostalnik 1. Morje je slana voda, ki obdaja kopno. ● Ladja je odplula na morje. ● Prva živa bitja – enoceličarji – so nastala v morju pred nekaj milijardami let. 2. Morje je kraj ob morju, kamor se hodi na počitnice. ● Gremo na morje. 3. Morje je nedoločena zelo velika količina. ● Iz telovadnice se je zaslišalo morje glasov. ● Dobil je morje poljubov in objemov. morski pridevnik Morski je ta, ki je v zvezi z morjem, slano vodo, ki obdaja kopno. ● morski breg 117 ● morski zaliv ● morska voda ● morsko dno ● Galeb si naredi gnezdo v skalovju na morski obali. ● Na morskem dnu živijo živali, ki se premikajo tako, da hodijo. STALNE ZVEZE morska bolezen Morska bolezen je slabost ali neprijeten občutek v telesu, ki ga povzroča gibanje. Morsko bolezen običajno občutimo pri vožnji z vodnimi vozili. ● Zaradi velikanskih valov je dobil morsko bolezen. morska krava PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morska krava je velik morski sesalec, ki se prehranjuje z rastlinami. ● Morska krava je ogrožena živalska vrsta. morska trava PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morska trava je travi podobna rastlina, ki raste na morskem dnu ob obalah. ● Morje je naneslo na obalo kupe morske trave. morska vetrnica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morske vetrnice so skupina ožigalkarjev s kroglastim trupom in več lovkami, ki živijo pritrjene na morsko dno. ● Na morju sem opazovala morske vetrnice. morska zvezda PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morska zvezda je žival s petimi ploščatimi kraki, ki živi na morskem dnu. ● Podvodne skale so bile pokrite z morskimi zvezdami. morski ježek PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morski ježek je majhna okrogla žival z bodicami, ki živi na morskem dnu. ● V morju je stopil na morskega ježka in bodica se mu je zadrla v kožo. morski konjiček PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morski konjiček je majhna riba, ki ima podolgovato glavo, ki spominja na konjsko, in zavit rep. ● Morski konjički plavajo pokončno. morski lev PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morski lev je večji morski sesalec s podolgovatim telesom, podoben tjulnju. ● Morski levi se v velikih skupinah zbirajo na obalah otokov. morski list PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morski list je ploščata morska riba, ki živi na morskem dnu. ● Morski list napol zarit v pesek moli ven le del glave z očmi. morski pes PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morski pes je večja plenilska morska riba z ostrimi zobmi in izrazito hrbtno plavutjo. ● Morskega psa je prepoznal po značilni hrbtni plavuti. morski prašiček PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morski prašiček je manjši sesalec s čokatim telesom, ki lahko prebiva v stanovanju ali hiši kot hišni ljubljenček. ● Doma imamo hrčka in morskega prašička. morski sadež Morski sadeži so morske živali (razen rib) kot hrana. Morski sadeži so raki, lignji in školjke. ● Naročili smo rižoto z morskimi sadeži. most samostalnik 1. Most je večja priprava za prečkanje vodne površine, doline ali prometne poti. ● kamnit most ● viseči most ● Ustavijo se na mostu ter opazujejo race in rogoz. ● Gradove so utrdili z debelim obzidjem s strelnimi linami ter zavarovali z vodnim jarkom in dvižnim mostom. ● Viadukti so mostovi čez doline, v katerih lahko teče reka ali pa ne. 2. ČUSTVENO OBARVANO Most je vez ali povezava. ● Čutila so kot most med okoljem ter notranjim doživljanjem in zaznavanjem. ● Počuti se kot begunka, ki ji je vojna podrla vse mostove z domačim svetom. moški pridevnik 1. Moški je ta, ki je v zvezi z osebami moškega spola. ● moški spolni organi 118 ● moški pevski zbor ● moško ime ● moško stranišče ● Žensko telo se razlikuje od moškega telesa. ● Za spočetje človeškega bitja je potrebna združitev moške in ženske spolne celice. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Moški je ta, ki ima samo prašnike. ● moški cvet ● Pri leski je moško socvetje zelo opazno, žensko pa je zaradi majhnosti pogosto neopaženo. STALNE ZVEZE moški spol PRI SLOVENŠČINI Moški spol je v slovnici lastnost besed, ki je določena na podlagi njihovih oblik. Moškega spola je v slovenščini na primer večji del samostalnikov, ki se končajo na soglasnik. ● Pri določanju spola samostalnikov si lahko pomagamo tako, da pred samostalnik postavimo besedo tisti za moški spol (npr. tisti brat), tista za ženski spol (npr. tista mama) in tisto za srednji spol (npr. tisto drevo). moški samostalnik Moški je odrasla oseba moškega spola. ● Moški so nosili klobuke. ● Kako imenujemo moškega, ki smuča? ● Koliko je moških in koliko je žensk? moštvo samostalnik Moštvo je skupina športnikov, ki nastopa na isti strani v športni igri. ● Po tekmi sta se hvalila, koliko golov sta dali njuni moštvi. ● Na nogometni tekmi je bilo na tribuni domačega moštva 2452 navijačev, na tribuni gostov pa 3759 navijačev. motiv samostalnik 1. Motiv je to, kar povzroča kako dejanje ali ravnanje. ● Več motivov žene ljudi v gore. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI, PRI LIKOVNI UMETNOSTI, PRI SLOVENŠČINI Motiv je osnovni element téme umetniškega dela. ● motiv morja ● Na katerem slovenskem evrskem kovancu je motiv knežjega kamna? ● Učitelj zapoje motiv, sestavljen iz zlogov MI, SO in LA. ● Skladatelji v svojih delih skozi zgodovino uporabljajo in prirejajo motive iz ljudskih pesmi. ● Po motivih pravljice je nastala risanka. motor samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Motor je stroj, ki poganja vozila in naprave in za to potrebuje energijo. ● brnenje, ropot motorja ● bencinski, dizelski motor ● Motorji lahko premikajo vlake, avtomobile, zaradi njih dela pralni stroj. ● Skočil je v avto, prižgal motor in brez luči zapeljal s parkirišča. ● Voziček, sani, jadrnica, jadralno letalo in kolo nimajo motorja. ● Da bo zrak manj onesnažen, nekateri priporočajo uporabo prevoznih sredstev, katerih motorjev ne poganjata bencin ali dizelsko gorivo, na primer avto z motorjem, ki ga poganja elektrika. 2. Motor ali motorno kolo je cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga poganja motor. ● Najprej sva si kupila star motor, nato pa avto. motoren pridevnik Motorni je ta, ki je v zvezi z motorjem. ● motorni čoln ● motorna žaga ● motorno letalo, vozilo ● Inuiti živijo blizu severnega pola in potujejo z motornimi sanmi ali s pasjo vprego. ● Vozila na motorni pogon pri vožnji povzročajo hrup in izpuščajo pline. STALNE ZVEZE motorno kolo Motorno kolo ali motor je osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga poganja motor z notranjim zgorevanjem. ● Motorno kolo, osebni avtomobil, avtobus in velika ladja imajo različne motorje. motorno olje Motorno olje je olje za mazanje motorja pri avtomobilu ali motornem kolesu. ● V garaži je bil vonj po motornem olju. mož samostalnik 1. Če je ženska poročena z moškim, je ta moški njen mož. ● Moj očka in moja mamica sta mož in žena. ● Poroka je obred na matičnem uradu, v katerem se mož in žena zavežeta k skupnemu življenju. 2. Mož je odrasla oseba moškega spola. 119 ● Na zgornjem delu posode je upodobljen slavnostni sprevod konjenikov in vpreženih vozov ter dveh mož, ki vodita konja. STALNE ZVEZE črni mož Črni mož je otroška igra, pri kateri eden od igralcev, ki je črni mož, lovi druge. ● Na dvorišču smo se igrali skrivalnice, črnega moža, zemljo krast, pika stoj in gnilo jajce. divji mož Divji mož je po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu. ● Osliček je v gozdu srečal divjega moža. dobri možje Dobri možje so Miklavž, dedek Mraz in Božiček. ● Tako je mrzlo, da lahko oblečeš vse rokavice in kape in šale, ki so ti jih v decembru prinesli dobri možje. povodni mož Povodni mož je po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi. ● Povodnega moža sta v svojih pesmih upodobila tudi pesnik France Prešeren in sodobni pesnik in pisatelj Andrej Rozman - Roza. ● Predalpske pokrajine so bogate z vodo, prav zato so tu pripovedovali ljudske pripovedke o povodnih možeh. ● V globoki vodi je povodni mož, zelen, z barvitimi biseri med košatimi lasmi. sneženi mož Sneženi mož je iz snega narejena figura v obliki človeka. ● Na božični dan so otroci delali sneženega moža. FRAZEMI biti mož beseda Če je kdo mož beseda, pomeni, da vedno naredi, kar obljubi. ● Moj prijatelj je mož beseda; zaupam mu, ker izpolni vsako obljubo. možgani samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Možgani so glavni del osrednjega živčevja, ki leži v lobanji in po živcih dobiva podatke od čutil ter nadzira delovanje vseh organov. ● možgani opice ● človeški možgani ● polovica možganov ● Zvočni tresljaji pridejo do bobniča, od tam do notranjega ušesa, kjer se pretvorijo v živčne dražljaje, ti pa po živcih potujejo do možganov, zato slišimo. ● Sporočila potujejo iz očesa po vidnem živcu v možgane. STALNE ZVEZE pretres možganov Pretres možganov je začasna prizadetost možganov zaradi udarca ali padca. ● Po padcu je imel pretres možganov. FRAZEMI napenjati možgane ali napeti možgane Če kdo napenja možgane ali napne možgane, pomeni, da intenzivno razmišlja ali da začne intenzivno razmišljati. ● Udeleženci tekmovanja so napenjali možgane. ● Mlajšim otrokom lahko pomagate, starejšim pa dovolite, da malce napnejo možgane. možganski pridevnik Možganski je ta, ki je v zvezi z možgani. ● Različna možganska središča obdelajo sporočila. ● Droge povzročajo odmiranje možganskih celic, poškodbe drugih organov in zasvojenost. mraz samostalnik 1. Mraz je stanje ozračja in tal pod njim, kadar so temperature nizke, navadno pod lediščem. ● Bivališča po svetu so različna, povsod pa varujejo ljudi pred soncem in dežjem, mrazom in vročino. ● V davnih časih, ki jim pravimo prazgodovina, je bilo na Zemlji zelo mraz. ● Na mrazu se ptice naščeperijo. ● Pozimi rastline zaradi mraza ne rastejo. 2. Mraz je neprijetno počutje ob nizki temperaturi, ki se lahko kaže s tresenjem, drgetanjem. ● Drgetajoč od mraza se je splazil do šotora, ki ga je delil s prijatelji. ● »Joj, prejoj, kako mi je mraz,« je tožila in šklepetala z zobmi. ● Ko so hodili v vrsti, jih je mraz grizel v ušesa. 3. Mraz je neprijeten občutek, tresenje, drgetanje, ko nas je strah, smo močno vznemirjeni ali bolni. ● Po hrbtu ga je stresel mraz od strahu. ● Od groze me je oblil mraz. ● Mraz mi je šel od lic do nog in spet nazaj. 120 ● Izmenično ga je tresel mraz in kuhala ga je vročina. STALNE ZVEZE dedek Mraz Dedek Mraz je bitje, podobno dobrodušnemu moškemu z dolgo brado in kučmo, ki ob novem letu prinaša darila. ● Dedek Mraz, ki je zavil v njihovo ulico, je imel na saneh vse polno daril. ● Jure je pozabil oddati pismo za dedka Mraza. mreža samostalnik 1. Mreža je izdelek iz prekrižanih spletenih niti, vrvi ali žice, med katerimi so luknjice. ● Ribič je vrgel mrežo v vodo. ● Izdelke preložite iz pekača na mrežo in pustite, da se ohladijo. 2. Mreža je to, kar je temu izdelku po obliki podobno. ● Mrežo z že vrisanimi liki preriši v zvezek. ● Na zemljevidu je mreža tankih črt, ki delijo zemljevid na kvadrate. ● Nekateri pajki pletejo mreže. 3. PRI MATEMATIKI Mreža so v ravnino razgrnjene mejne ploskve telesa. ● mreža geometrijskega telesa, kocke, kvadra ● Iz katerih mrež lahko sestaviš kvader ali kocko? STALNE ZVEZE pojmovna mreža Pojmovna mreža je risba, ki prikazuje pomembne pojme določene teme, ki so med seboj povezani s puščicami, ki kažejo smer branja. ● Katere lastnosti železa so navedene v besedilu? Izpiši jih v obliki pojmovne mreže. mrk samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Mrk je pojav, ko nebesno telo, na primer Luna, za nekaj časa deloma ali popolnoma zakrije drugo nebesno telo, na primer Sonce. ● Pri Sončnem mrku Luna prekrije Sonce in na Zemljo pade Lunina senca. Sončni mrk je viden samo na določenem področju na Zemlji. ● Pri Luninem mrku se Luna premakne v senco Zemlje in je ne vidimo več, ker ni osvetljena. mrmranje samostalnik Mrmranje je tiho in nerazločno govorjenje. ● Ujel je nerazločno mrmranje in napeto prisluhnil. mrmrati glagol 1. Mrmrati pomeni tiho in nerazločno govoriti. ● Mrmrala je nerazumljive besede. ● "Kakšen dan ...« je mrmrala, ko je hodila domov. 2. Mrmrati pomeni peti takó, da namesto besedila pojemo glas m. ● Odpravil se je na pot in zraven mrmral pesmico. mrož samostalnik Mrož je velik morski sesalec z valjastim telesom, dolgima okloma in brki, ki živi v severnih polarnih morjih. ● Mroži se hranijo na morskem dnu, kamor zaide le malo svetlobe. mrtev pridevnik 1. Mrtev je tak, pri katerem osnovni življenjski procesi, kot sta dihanje in rast, ne potekajo več. ● mrtva žival ● Babica si najbolj želi, da bi dobila nazaj dedija. Ampak je mrtev. ● Deževniki jedo prst in le mrtve, gnijoče dele rastlin. ● Usnje je koža mrtvih živali. ● Na slikanju so ugotovili, da sta moja sprednja zoba mrtva, zato so mi ju izpulili. 2. Mrtev je tak, ki je brez živih bitij. ● Nekatere naše vode so že mrtve, v njih ni več življenja. ● Hiše so bile mrtve in obale prazne. ● Le na videz so skalna pobočja mrtva in negibna. STALNE ZVEZE mrtva kopriva Mrtva kopriva je kopriva s škrlatnimi, belimi cvetovi, ki na dotik ne peče. ● Najprej sem pokukala v cvet mrtve koprive, ali ni v njem že mravlja, čmrlj ali čebela. ● Mrtve koprive nimajo žgalnih laskov, temveč dlakaste, pravim koprivam podobne liste. mrtvi vozel Mrtvi vozel ali mornarski vozel je vozel, ki se ne zateguje in se z lahkoto razveže. ● Mrtvi vozel se lahko sam razveže, zato je izdelava dodatnega varovalnega vozla obvezna. mrzel pridevnik 1. Mrzel je tak, ki ima nizko temperaturo. ● Pes je divje pomahal z repom in se z mrzlim smrčkom dotaknil njene roke. 121 ● Zima je pri nas najbolj mrzel letni čas. ● Prišli so mrzli in zasneženi dnevi. ● Če je zrak zelo mrzel, iz vodnih hlapov ne nastanejo kapljice, ampak snežinke. 2. Mrzel je izrazito negativen, neprijeten ali neugoden. ● Mrzla slutnja jih zajema. ● Mrzla groza jih je prešinila, nekdo je zastokal. ● Od nekod iz hiše so se zaslišali koraki, v dnevni sobi pa je bila sama mrzla tišina. 3. Mrzel je tak, ki kaže na nenaklonjenost, odpor ali odsotnost čustev. ● »Le kam se ti tako mudi?!« je vprašala z mrzlim glasom. ● Njegove oči so bile enako mrzle kot zmeraj. STALNE ZVEZE mrzla sestrična Mrzla sestrična je hči materinega ali očetovega bratranca ali sestrične. ● Z njeno hčerjo je Metka v lepih odnosih, saj je med drugim tudi njena mrzla sestrična. mrzli bratranec Mrzli bratranec je sin materinega ali očetovega bratranca ali sestrične. ● Moja mami ima v Nemčiji mrzlega bratranca, teto in strica. muditi glagol 1. Muditi se pomeni imeti na razpolago malo časa, da kam pridemo ali kaj opravimo pravočasno. ● Mudi se mi v šolo. ● Kam se ti mudi? Mudi se mi domov. 2. Muditi se pomeni biti nekaj časa ali dlje časa na določenem mestu. ● Kje se zdaj mudi? Skrbi me. ● V gozdu se je mudil. muzej samostalnik Muzej je ustanova ali prostor za zbiranje, hranjenje in razstavljanje kulturno in zgodovinsko pomembnih predmetov. ● obiskati muzej ● mestni, pokrajinski muzej ● muzej solinarstva ● Kakšna je bila šola nekoč, si ogledamo v šolskem muzeju. ● V muzeju imajo čudovite zbirke slik, mask, starega pohištva in oklepov. ● Zgodovinske vire strokovno zbirajo, ohranjajo in preučujejo muzeji, arhivi, knjižnice in druge ustanove. muzejski pridevnik Muzejski je ta, ki je v zvezi z muzejem. ● V muzejih si ogledamo različne muzejske predmete. ● Muzejsko zbirko si ogledamo v zaprtih prostorih ali na prostem. muzikal samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Muzikal je odrsko glasbeno delo z lahkotno vsebino, z govorjenimi deli, plesom in pevskimi točkami, ki temeljijo na popularni ali džezovski glasbi. ● gledati, ogledati si muzikal ● skladatelj muzikalov ● Vsebina muzikalov je povzeta po znanih knjižnih delih, vendar poenostavljena. ● Domovina muzikala je Amerika. način samostalnik Način je to, kako kaj naredimo, izvedemo, opravimo, ali kako kaj poteka ali obstaja. ● način gibanja, prehranjevanja ● način kmetovanja ● način oblačenja ● način učenja ● način življenja ● Veselje, jezo, žalost ali strah pokažemo na različne načine. ● Vsak material ima posebne značilnosti in omogoča poseben način obdelave površine kipa. ● Morske živali se gibljejo na različne načine. Tiste, ki morajo hitro plavati, imajo podolgovato in zaobljeno telo. STALNE ZVEZE taktovski način PRI GLASBENI UMETNOSTI Taktovski način je zgradba takta glede na to, katera notna vrednost predstavlja dobo in koliko jih je v taktu. ● Ritem narekuje izbrani taktovski način in s tem poudarjene in nepoudarjene dobe. ● Skladba je lahko napisana v dvodobnem, tridobnem, štiridobnem taktovskem načinu, lahko pa so taktovski načini tudi sestavljeni. načrt samostalnik 1. Načrt je to, s čimer vnaprej določimo, kako bo kaj narejeno ali kako bo kaj potekalo. ● Po načrtu izdelaj vetrnico. ● Sproti načrtuj učenje in ne odstopaj od svojega delovnega načrta. 122 2. Načrt je risba, ki prikazuje razporeditev prostorov, stavb ali predmetov na določeni površini. ● Pred gradnjo hiše nam narišejo načrt hiše in načrt razporeditve prostorov v hiši. ● Načrti nastanejo zato, da si stvari lažje predstavljamo. STALNE ZVEZE imeti kaj v načrtu Če ima kdo kaj v načrtu, pomeni, da namerava kaj delati ali narediti. ● Ko imaš v načrtu razburljiv izlet, ti najbrž ni vseeno, če te zjutraj namesto sonca prebudi hud naliv. ● Ristanc, ki ga imajo v načrtu, vsebuje okoli 20.000 polj. načrtati glagol PRI MATEMATIKI Načrtati pomeni narediti ali oblikovati kaj s črtami. ● Načrtaj kvadrat s stranico, dolgo 4 cm. načrten pridevnik Načrten je tak, ki je zamišljen vnaprej in poteka po načrtu. ● načrtno izsekavanje ● Veliko ostankov preteklosti strokovnjaki najdejo z načrtnim raziskovanjem. ● Predsodek se pojavi zaradi nepoznavanja navad ljudi ali skupin, lahko pa tudi zaradi načrtnega spodbujanja sovraštva. načrtovanje samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Načrtovanje je delanje ali oblikovanje s črtami s pomočjo geometrijskega orodja. ● Kako se lotiš načrtovanja premice? 2. Načrtovanje je razmišljanje o čem vnaprej, navadno z izdelavo načrta, kako bo to narejeno, kako bo potekalo. ● Kateri trije koraki so pri načrtovanju makete zelo pomembni? ● Za načrtovanje dejavnosti je primerno, da si v koledar sproti beležiš pomembne obveznosti. načrtovati glagol 1. PRI MATEMATIKI Načrtovati pomeni delati ali oblikovati kaj s črtami s pomočjo geometrijskega orodja. ● Daljice vedno načrtujemo z ravnilom. 2. Načrtovati pomeni razmišljati o čem vnaprej, navadno z izdelavo načrta, kako bo to narejeno, kako bo potekalo. ● načrtovati poskus, raziskavo ● Načrtuj svojo napravo, ki bo vsebovala gonilo. ● Po pouku obiskuje različne dejavnosti, zato je pomembno, da svoj čas dobro načrtuje. ● Načrtuj svoj urnik domačega dela. ● Zaradi dnevnih selitev mora mesto dobro organizirati in načrtovati javni prevoz. nadpomenka samostalnik PRI SLOVENŠČINI Nadpomenka je beseda s širšim pomenom, ki zajema pomene več podobnih besed z ožjim pomenom. ● Besedam človek, žival in rastlina poišči nadpomenko. nafta samostalnik Nafta je mastna tekočina, ki jo uporabljamo zlasti za pridobivanje bencina, asfalta ali plastike. Nafta zelo dolgo postopoma nastaja iz stisnjenih plasti odmrlih živali in rastlin globoko pod zemljo. ● Po cevovodih potujejo voda, nafta in plin. ● Vzrok za onesnaženost zemlje, vode ali zraka so pogosto tudi različne nesreče, na primer razlitje nafte v morju. ● Ljudje smo postali odvisni od energije in elektrike, ki ju pridobivamo z vodo, nafto, premogom ali uranovo rudo. naften pridevnik Naftni je ta, ki je v zvezi z nafto. ● Pod naftnimi madeži živali in rastline ne morejo živeti, ker nimajo dovolj kisika. nag pridevnik Nag ali gol je tak, ki je brez obleke. ● Kopalci so bili nagi. nagrada samostalnik Nagrada je darilo, nadomestilo, ki ga kdo dobi za zmago, uspeh ali dobro opravljeno delo. ● bogata nagrada ● denarna nagrada ● glavna nagrada ● Če greš z mano, ti bom za nagrado nabrala najslajših gozdnih jagod, kar si jih kdaj jedla. ● Med pravilno izpolnjenimi kuponi bomo izžrebali deset nagrajencev, ki bodo nagrade prejeli po pošti. ● Pogosto ga vabijo na koncerte doma in v tujini. Prejema najvišja priznanja in nagrade. ● Kadar se človek za kaj posebej potrudi, je pravilno rešena naloga nagrada sama po sebi. 123 nahod samostalnik Nahod je vnetje nosne sluznice, pri katerem se obilno izloča sluz. ● dobiti, imeti nahod ● Bezgov čaj pomaga pri hudem nahodu. STALNE ZVEZE seneni nahod Seneni nahod je bolezen, ki se pojavi ob stiku s cvetnim prahom, za katero so značilni ponavljajoče se kihanje, močan izcedek iz nosu in pordele oči. ● Znaki senenega nahoda izginejo ob koncu obdobja cvetenja in se spet pojavijo naslednje leto ob približno enakem času. nahrbtnik samostalnik Nahrbtnik je priprava z naramnicami za prenašanje bremen na hrbtu, podobna vreči. ● V nahrbtnik je zložil malico, pijačo in rezervna oblačila. ● Za hojo po hribih obujejo planinske čevlje, se ustrezno oblečejo, na rame si oprtajo nahrbtnike in s seboj vzamejo pohodne palice. nahruliti glagol Nahruliti pomeni koga močno in glasno ozmerjati. ● »Držite jezik za zobmi!« ga je nahrulila. ● »Še nisi šla?« jo je nahrulil. naliv samostalnik Naliv je močan in navadno kratkotrajen dež. ● Ob močnih nalivih obstaja nevarnost poplav. ● Poleti so pogoste nevihte s točo in močnejši nalivi. nalivanje samostalnik Nalivanje je spravljanje česa tekočega z višje točke v kaj. ● Med nalivanjem vode v kozarce je prepeval. nalivati glagol 1. Nalivati pomeni z višje točke spravljati kaj tekočega v kaj. ● nalivati pijačo v kozarce ● Deček in deklica sta nalivala vodo v merilne posode. 2. ČUSTVENO OBARVANO Nalivati se pomeni veliko ali preveč piti. ● Prenehajte se tako nalivati! namembnost samostalnik Namembnost je lastnost ali značilnost česa, da je za točno določen namen. ● Ključne besede v opisu predmeta so lahko poimenovanje predmeta, njegovi sestavni deli, mere, barva, snov in uporaba oz. namembnost. ● Spremenili so se velikost in namembnost naselij, oblike hiš, smeri poti in cest. namen samostalnik 1. Namen je to, kar se kdo odloči narediti, ali to, kar želi kdo doseči. ● dobrodelni namen ● Ljudje se pogovarjamo z različnimi nameni (npr. da bi koga spoznali, da bi koga o čem prepričali, da bi koga za kaj prosili). ● Različne naprave uporabljamo v različne namene. ● Ljudje sekajo gozdove z namenom, da pridobivajo les. 2. Namen je to, zaradi česar kaj obstaja ali ima določeno lastnost. ● namen čelade ● namen uporabe ● Namen recikliranja je zmanjševanje porabe naravnih virov. ● Namen programa je bil odpraviti revščino v svetu. ● Glavni namen barvitosti cvetov, prijetnih vonjav in raznolikih oblik je privabljanje opraševalcev. nameniti glagol 1. Nameniti pomeni določiti, da kdo kaj dobi ali da kaj uporabimo za kaj. ● Denar od vstopnic namenijo za gradnjo bolnišnic, šol, kulturnih ustanov. ● Sošolcem je namenila pozdrave. ● Namenil mu je grd pogled. ● Ljudje svoj prosti čas namenimo dejavnostim, ki jih izberemo po lastnih željah in potrebah. ● Otroci namenijo največ časa šoli, šolskim in obšolskim obveznostim. ● Posebno pozornost smo namenili poštevanki. 2. Nameniti se pomeni oditi, navadno z določenim namenom. ● Namenil se je v gozd. ● Namenila sta se proti stezi. 3. Nameniti se pomeni odločiti se. ● Popotnika se nista namenila obiskat avstralske divjine. 124 namig samostalnik Namig je opozorilo ali napotek, kako se česa lotiti ali kaj razumeti, ki ga namenoma izrazimo prikrito. ● Kako bi lahko še drugače zapisal s potenco 43 · 45? Namig: zapiši vsako potenco v obliki množenja enakih faktorjev. ● “Mogoče bom pa res tako naredila,” je rekla, “hvala za namig.” namigniti glagol 1. Namigniti pomeni namenoma prikrito dati opozorilo ali napotek, kako se česa lotiti ali kaj razumeti. ● Dele sestavljanke je skrila po sobi, otroku pa je namignila, kje bi lahko bili. 2. Namigniti pomeni izraziti napotek ali naročilo z gibom. ● s pogledom namigniti ● Namignil mu je, naj gre za njim. namigovati glagol 1. Namigovati pomeni namenoma prikrito dajati opozorila ali napotke, kako se česa lotiti ali kaj razumeti. ● Ali veste, na kaj namigujemo? ● »Dozdeva se mi, da si si vse skupaj izmislila.« »Na kaj pa namiguješ?« se je razjezila. 2. Namigovati pomeni izražati napotke ali naročila z gibom. ● Otroku je ves čas namigoval, naj odide. napad samostalnik 1. Napad je oborožena vojaška dejavnost ali nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti ali komu škodovati. ● Na območjih, ki so bila zavarovana pred napadi sovražnikov, so zgradili gradove. ● V preteklosti je bila za nastanek naselja pomembna bližina obdelovalnega zemljišča, vode in možnost obrambe pred napadi sovražnika. ● Država mora zaščititi posameznika in njegove zakonsko priznane človekove pravice pred zlorabami in napadi tretjih oseb. 2. Napad je nenadna in močna pojavitev bolezenskih znakov ali čustvenega stanja. ● napad glavobola, kašlja ● histerični napad ● Boleli so ga podplati in pod navalom vročine je preživljal napad slabosti. ● Mamo je zgrabil napad veselja. 3. Napad je del športne igre, ko želi nasprotnik izboljšati rezultat. ● Nogometnega igrišča se nikoli ne naveličam. Treniral bi napad in proste strele. napadati glagol 1. Napadati pomeni opravljati oboroženo vojaško akcijo ali nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti ali komu škodovati. ● napadati mesto ● Znova so začeli napadati grad. ● Rjavi medved se hrani z rastlinami in mesom drugih živali. Lahko napada tudi živino. ● Nasprotnika so napadali iz strelskih jarkov. ● Nariši šahovnico, kot je na sliki, in nariši še 7 dam tako, da se med seboj ne bodo napadale. 2. Napadati pomeni pojavljati se. ● Ves dan ga napada kašelj. 3. Napadati pomeni izvajati akcijo v športni igri, s katero želi moštvo izboljšati rezultat. ● Drugo moštvo je ves čas napadalo. napaka samostalnik 1. Napaka je to, kar ni v skladu z določenim pravilom, pričakovanjem ali z resničnostjo. ● delati napake ● popraviti napako ● govorna napaka ● jezikovna, pravopisna napaka ● Povedi prepiši tako, da bodo brez napak. ● Lina je pisno odštevala, a je naredila nekaj napak. ● Poslušalcem radia se opravičujemo zaradi napak pri prenosu oddaje. 2. Napaka je lastnost ali značilnost, ki ni v skladu s pričakovanim, običajnim delovanjem telesa. ● telesna napaka ● Za otroke je zelo pomembno, da jih zdravnik, ki se imenuje pediater, spremlja v času razvoja. Tako lahko pri posameznikih odpravimo marsikatero napako (slaba drža, slabši vid …) ali bolezen. 3. Napaka je slabo, neželeno, navadno večkrat ponavljajoče se dejanje kake osebe. ● Odpadkov ne smemo odlagati v naravi. Bodi vzgled mlajšim in starejšim generacijam in jih opozarjaj na napake. FRAZEMI učiti se na napakah Če se kdo uči na napakah, pomeni, da z napako, ki jo stori, pridobi tudi koristna spoznanja in izkušnje. ● Če naredite napako, vas nihče ne sme kaznovati. Na napakah se učimo. 125 napasti glagol 1. Napasti pomeni izvesti oboroženo vojaško akcijo ali nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti ali komu škodovati. ● Slovenijo so v okviru Kraljevine Jugoslavije leta 1941 napadli nemški, italijanski in madžarski okupatorji. ● Ko je odhajal domov, se je s strahom oziral okoli sebe in čakal, kdaj ga bo sošolec napadel. ● Skupine pavijanov si ne upa napasti niti leopard. 2. Napasti pomeni nenadno se pojaviti. ● Sošolca je napadla slabost. 3. Napasti pomeni izvesti akcijo v športni igri, s katero želi moštvo izboljšati rezultat. ● Ko so imeli žogo, so napadli. napotek samostalnik Napotek je to, kar svetuje, kako naj kdo v določenih okoliščinah ravna ali dela. ● napotki in nasveti ● Upoštevajte napotke za varovanje okolja. ● Poznati moramo osnovne prometne napotke in prometna pravila. napotiti glagol 1. Napotiti pomeni pokazati komu pot ali smer. ● Vprašali so za pot, napotili so jih proti severu. 2. Napotiti pomeni dati komu navodilo, kam naj gre. ● Včasih te mora zdravnik napotiti k specialistu ali celo v bolnišnico. 3. Napotiti se pomeni oditi ali odpraviti se. ● Nekega pomladnega dne se je napotil proti Idriji. napoved samostalnik Napoved je mnenje, kaj se bo s čim zgodilo, ki temelji na znanju in izkušnjah o tej stvari. ● Svojo napoved preveri s poskusom. Ali se je napoved ujemala z rezultati poskusa? ● O čem bomo govorili v tej učni enoti? Po čem tako sklepaš? Svojo napoved primerjaj z napovedmi sošolcev. STALNE ZVEZE vremenska napoved Vremenska napoved je napoved, kakšno bo vreme, ki temelji na opazovanju trenutnega vremena na čim več točkah in poteku vremena v preteklih desetletjih. ● Meteorologi vreme opazujejo in merijo količino padavin, temperaturo zraka, hitrost in smer vetra, zračni tlak. Na podlagi teh meritev lahko naredijo vremensko napoved. ● Zvečer sem poslušala vremensko napoved, ki je napovedala sončno vreme tudi za naslednje dni. napovedati glagol 1. Napovedati pomeni podati mnenje, kaj se bo s čim zgodilo, ki temelji na znanju in izkušnjah o tej stvari. ● Pred poskusom napovej, kateri predmeti bodo plavali in kateri potonili. ● V zaključku lahko povemo tudi, kaj smo sklenili, in napovemo, kaj se bo v zvezi s tem dogodkom še naprej dogajalo. ● Dežja in lepega vremena ne moremo vedno natančno napovedati. 2. Napovedati pomeni povedati, da kaj prihaja, da bo kmalu tu. ● V uvodu pisec napove, o čem bo pripovedoval, ter napiše, komu, kje in kdaj se je to zgodilo. ● Škoda, da je mami svoj prihod napovedala šele za prihodnjo nedeljo. napovedovati glagol 1. Napovedovati pomeni izražati ali kazati, da kaj prihaja, da bo kmalu tu. ● Katja v uvodu napoveduje, o čem bo pripovedovala. ● Plakat napoveduje koncert. ● Burja je hladen in suh ter sunkovit veter, ki običajno napoveduje lepo vreme. 2. Napovedovati pomeni podajati mnenje, kaj se bo s čim zgodilo, ki temelji na znanju in izkušnjah o tej stvari. ● Nekateri napovedujejo, da naj bi bilo do leta 2030 število prebivalcev petkrat večje. ● Na Obali napovedujejo dobro turistično sezono. narava samostalnik 1. Narava je od človeka prvotno neodvisno okolje in vse v njem, kot na primer zemlja, zrak, voda in živa bitja. ● S tem ko pravilno ravnamo z odpadki, varčujemo z vodo in elektriko, ne plašimo živali, ne lomimo vej in ne trgamo cvetja, skrbimo za naravo. ● Zaloge pitne vode v naravi so omejene, zato moramo z njo ravnati varčno. 2. Narava je del okolja, ki ga človek ni veliko spremenil. ● Rada se sprehajam po naravi. 3. Narava je skupek človekovih ali živalskih lastnosti. ● Dedek je po naravi zgovoren. ● Naš pes je po naravi prijazen. 126 STALNE ZVEZE šola v naravi Šola v naravi je del izobraževanja, ki poteka več dni zunaj šolskih prostorov, na primer v hribih ali na morju. ● poletna, zimska šola v naravi ● Med šolo v naravi bomo imeli več pohodov, en nočni pohod in vozili se bomo s kanuji. naraven pridevnik 1. Naravni je ta, ki obstaja ali se zgodi v naravi in ni nastal s pomočjo človeka. ● naravni spomenik ● naravna velikost ● naravno ravnovesje ● Naravni pojavi so relief, kamnine, prst, voda, podnebje, živalstvo in rastlinstvo. ● Luna je Zemljin naravni satelit. ● Ker človek vse bolj posega v naravno okolje in s tem zmanjšuje življenjski prostor živali, nastajajo v naravnem okolju velike spremembe. ● Z recikliranjem zmanjšamo porabo naravnih virov, količino odpadkov in porabo energije. ● Življenjsko okolje je prostor, v katerem živijo živa bitja. Poznamo naravna in umetna življenjska okolja. 2. Naraven je tak, kot je sam po sebi, brez dodatkov in ne da bi ga človek spremenil. ● naraven okus ● naravno čistilo ● Piti moramo veliko vode, zeliščnega čaja, kompota in naravnih sokov. STALNE ZVEZE naravna dediščina PRI DRUŽBI Naravna dediščina je skupek znamenitosti naravnega okolja ali posebnih pojavov, kot na primer gore, jezera, jame, reke, rastline ali živali. ● Škocjanske jame so vpisane v Unescov seznam svetovne naravne dediščine. naravni material Naravni material je material, ki ga dobimo v naravi, ni narejen umetno. ● Najstarejša glasbila so bila izdelana iz naravnih materialov (les, kamen, kosti). naravni vir PRI DRUŽBI Naravni vir je dobrina, ki jo dobimo iz narave. ● Ljudje so v preteklosti uporabljali naravne vire, ki so jih našli v svoji bližini. ● Gospodarske dejavnosti nam zagotavljajo naravne vire, kot so pšenica, les, ribe in železova ruda. naravno število PRI MATEMATIKI Naravna števila so števila, s katerimi štejemo. ● Vseh naravnih števil je neskončno. narečen pridevnik Narečni je ta, ki je v zvezi z narečjem, obliko določenega jezika, ki jo govorimo na določenem območju in se delno razlikuje od knjižnega jezika. ● Ker živim na Gorenjskem, včasih v pogovoru uporabljam narečne besede. narečje samostalnik PRI SLOVENŠČINI Narečje je oblika določenega jezika, ki jo govorimo na določenem območju in se delno razlikuje od knjižnega jezika. ● Na Gorenjskem govorijo gorenjsko narečje, na Primorskem primorsko. ● V Reziji, dolini v sosednji Italiji, ljudje govorijo rezijansko narečje. narisati glagol Narisati pomeni upodobiti kaj s črtami ali narediti risbo s svinčnikom ali drugim pisalom. ● Narisal je konja. naročati glagol 1. Naročati pomeni govoriti komu ali prositi koga, naj kaj naredi, opravi ali izdela. ● Mama mi naroča, da ne smem biti ves čas v vodi. ● »Naj si otroci umijejo glave,« so jim naročale učiteljice. 2. Naročati pomeni govoriti natakarju, katero hrano ali pijačo naj prinese. ● Vse življenje bi si rad v restavracijah naročal pice in lazanjo. 3. Naročati pomeni izražati odločitev za nakup izdelka, zlasti časopisa, revije, knjige, ali za storitev. ● Na naročilnico napišemo, kaj naročamo (včasih le označimo naštete izdelke, včasih pa napišemo ime izdelka). naročilo samostalnik 1. Naročilo je dejanje, pri katerem komu rečemo ali koga poprosimo, naj kaj naredi, opravi ali izdela. ● Mizar v svoji delavnici večino stvari izdela ročno in po navadi po naročilu. 127 2. Naročilo je dejanje, pri katerem natakarju povemo, katero hrano ali pijačo naj prinese. ● Natakar je prejel naročilo za kozarec navadne vode, pomarančni sok, jagodni sok in vodo z okusom. 3. Naročilo je dejanje, pri katerem izrazimo odločitev za nakup izdelka, navadno časopisa, revije, knjige, ali za storitev. ● Za naročilo knjige nam pišite na elektronski naslov. STALNE ZVEZE jed po naročilu Jed po naročilu je jed, ki je v meniju, ni pa del vnaprej pripravljene dnevne ponudbe, in jo pripravijo posebej. ● Katera od jedi po naročilu je najcenejša? ● Preprost menu vas lahko stane le deset evrov, medtem ko imajo jedi po naročilu višje cene. naročiti glagol 1. Naročiti pomeni reči komu ali poprositi koga, naj kaj naredi, opravi ali izdela. ● Naročil mu je, naj ostane v postelji in jemlje zdravila. ● Učiteljica je naročila učencem, naj med odmorom prezračijo učilnico. ● Klara je imela 13 enakih nogavic. Mama ji je naročila, naj jih zloži po parih. 2. Naročiti pomeni povedati natakarju, katero hrano ali pijačo naj prinese. ● V planšariji smo naročili žgance in kislo mleko. ● Običajno je del jedilnega lista tudi seznam pijač, ki jih lahko naročimo. 3. Naročiti pomeni izraziti odločitev za nakup izdelka, zlasti časopisa, revije, knjige, ali za storitev. ● naročiti izdelek ● Mami, naroči, prosim, to knjigo z vajami. ● Naročil je prte za mize. ● Odpadke lahko sami odpeljemo na odlagališče ali pa naročimo odvoz večjih kosovnih odpadkov. 4. Naročiti se pomeni dogovoriti se za obisk v kaki ustanovi, zlasti pri zdravniku. ● Naročite se za sistematski pregled, kjer naj vas stehtajo in zmerijo. naročje samostalnik Naročje je prostor med eno ali obema upognjenima rokama in prednjim delom telesa. ● vzeti koga v naročje ● babičino, mamino naročje ● polno naročje knjig ● Ob rojstvu je dojenček najprej zajokal, nato pa mu je zdravnik prerezal popkovnico in ga dal mamici v naročje. ● Prtiček iz blaga tik pred hranjenjem razgrnemo prek naročja. narod samostalnik Narod je večja skupnost ljudi, ki jih povezuje skupna zgodovina, jezik in kultura. ● Imena pripadnikov narodov pišemo z veliko začetnico. ● Zamejski Slovenci so tisti del slovenskega naroda, ki živi zunaj države Slovenije. naselje samostalnik Naselje je del zemeljske površine, ki je naseljen. ● kmečko, mestno, podeželsko, vaško naselje ● Mesto je gosto naseljeno in pozidano naselje. ● Kmečka lastovka živi na poljih, ob gozdovih in v naseljih. ● Prva pravila za vožnjo z avtomobilom so določala, da smejo v naselju voziti s hitrostjo 3 kilometre na uro, zunaj naselja pa 6 kilometrov na uro. STALNE ZVEZE spalno naselje Spalno naselje je obmestno naselje s prebivalci, ki hodijo v službo, šolo na drugem koncu mesta. ● Prebivalci mest se danes odločajo za bivanje v spalnih naseljih v obmestju. nasilen pridevnik Nasilen je tak, ki grobo, neprimerno ravna z osebo, živaljo ali stvarjo, s čimer jo lahko prizadene ali poškoduje. ● Mladostniki z nasilnim vedenjem pogostokrat prikrivajo svoj strah in zaskrbljenost. ● Če je bil kdo do tebe nasilen, moraš obvestiti odrasle, ki ti lahko pomagajo. STALNE ZVEZE nasilna smrt Nasilna smrt je smrt zaradi uboja. ● Zadnjega plemiškega potomca je doletela nasilna smrt. nasilje samostalnik Nasilje je grobo, neprimerno ravnanje z osebo, živaljo ali stvarjo, ki jo lahko prizadene ali poškoduje. ● žrtev nasilja ● nasilje v družini ● nasilje med vrstniki, sošolci 128 ● psihično, telesno nasilje ● Če drugi zaradi našega neprimernega vedenja trpijo, je to nasilje. ● Nasilje je vsako norčevanje, žaljenje, zmerjanje, pretepanje, brcanje, pljuvanje, jemanje stvari in podobno. ● Pomembno je, da o nasilju ne molčimo. naslov samostalnik 1. Naslov je kraj bivanja. ● Moj naslov je Novakova ulica 5, Koper. 2. Naslov je ime ali poimenovanje besedila ali dela. ● naslov časopisa, filma, oddaje, revije ● naslov poglavja ● Knjiga ima naslov Poezije. nasloviti glagol 1. Nasloviti pomeni napisati na pismo, pošiljko naslov prejemnika pošte. ● Pismo je naslovil na očeta. 2. Nasloviti pomeni usmeriti kaj h komu. ● Vsa vprašanja so naslovili na učiteljico. 3. Nasloviti pomeni dati naslov besedilu ali delu. ● Bi lahko besedilo naslovili tudi takole: Kaj dela vzgojitelj? naslovnik samostalnik 1. Naslovnik je oseba, ki prejme pošto. ● Naslovnik je pošiljko prejel. 2. PRI SLOVENŠČINI Naslovnik je oseba, ki ji je besedilo namenjeno. ● Pazljivi moramo biti, da je naše besedilo razumljivo in da vsebuje vse podatke, ki so za naslovnika nujni. našteti glagol 1. Našteti pomeni s štetjem ugotoviti določeno število česa. ● Koliko obiskovalcev iz tujine so našteli decembra? ● Miha je štel okna na stolpnicah. Na največji jih je naštel 112. 2. Našteti pomeni povedati ali zapisati zaporedje več istovrstnih ali podobnih stvari. ● Po vrsti naštej imena mesecev v letu in dni v tednu. ● Naštej naravne pojave. ● Naštej tri geometrijske like. FRAZEMI našteti koga, kaj na prste ene roke ali prešteti koga, kaj na prste ene roke Če kdo koga ali kaj našteje na prste ene roke, pomeni, da je tega zelo malo. ● Avto je videti kot nov, popravila bi lahko naštel na prste ene roke. naštevati glagol Naštevati pomeni govoriti ali pisati zaporedje več istovrstnih, podobnih stvari. ● naštevati značilnosti koga ● Opis delovnega dne osebe je besedilo, v katerem naštevamo in opisujemo dejavnosti, ki se dogajajo v enem dnevu. ● Kadar v povedi naštevamo besede, uporabimo vejico. ● Pri opisu poklica naštevamo pripomočke, ki se uporabljajo v danem poklicu. navada samostalnik Navada je isti ali enak način vedênja ali delovanja, ki se ponavlja. ● bralne navade ● delovne navade ● slaba navada ● K boljšemu učnemu uspehu pomagajo dobre učne navade. ● Z novim letom je povezanih veliko navad. Ljudje si voščimo, pošiljamo novoletne voščilnice in se obdarujemo. ● Med dediščino prištevamo še zgodbe, pripovedke, šege in navade, knjige, celo imena in priimke. STALNE ZVEZE biti v navadi Če je kaj v navadi, pomeni, da je pogosto ali običajno. ● Vsakodnevno umivanje ni bilo v navadi. ● Pri mačkah je v navadi, da si skrbno čistijo kožuh. ● V navadi je bilo, da dva boljša učenca hodita od hiše do hiše, pojeta kolednico in prosita darov. iz navade Iz navade pomeni, da kaj naredimo, ker smo tako navajeni. ● Že kar iz navade se mu je pridružila pri vsaki neumnosti. po navadi Po navadi pomeni, da je kako dogajanje ali stanje vedno enako in ustaljeno. 129 ● Odrasli so imeli po navadi dve vrsti oblek, delovno in praznično. ● Za čistočo oblačil po navadi skrbijo starši; oblačila operejo, zlikajo, in tudi zašijejo, če je potrebno. ● Ustnice si po navadi naliči z rdečilom. navaden pridevnik 1. Navaden je tak, ki se pojavlja pogosto in se ne razlikuje od stvari svoje vrste. ● Je čisto navaden fant. ● V naravi najdemo veliko reči, s katerimi lahko ustvarjamo. Vzemimo na primer navaden list. Jeseni jih lahko otroci sušijo. 2. Navaden je tak, ki ima v primerjavi s stvarmi svoje vrste samo osnovne lastnosti ali značilnosti. ● navadni jogurt ● navaden papir, svinčnik ● kralj in navadni ljudje ● poslati po navadni pošti ● Ob solati pije samo navadno vodo. ● Teh odpadkov ne smemo odlagati v navadne zabojnike. ● Ob praznikih imamo polno prostega časa in več boljše hrane kot ob navadnih dneh. 3. ČUSTVENO OBARVANO Navaden rečemo, ko želimo poudariti to, kar za koga ali kaj trdimo. ● Navaden hinavec si! ● To je navadna goljufija! STALNE ZVEZE navadna bukev PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Navadna bukev je veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom. ● Plodovi navadne bukve so žiri; z njimi se prehranjujejo tudi ptice. navadna kalužnica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Navadna kalužnica je rastlina z zlato rumenimi cvetovi, ki raste ob vodi. ● Navadna kalužnica cveti od marca do junija. navadna leska PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Navadna leska je grm z nazobčanimi listi in visečimi rumenkastimi mačicami. ● Navadna leska je grm, ki konec poletja in na začetku jeseni obrodi plodove – lešnike. Navadno lesko najpogosteje najdemo ob gozdnem robu. navadna hobotnica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Navadna hobotnica je žival z osmimi lovkami, ki živi na morskem dnu. ● Navadna hobotnica ugrizne in zastrupi svoj plen. navadni delfin PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Navadni delfin je morski sesalec z velikim kljunastim gobcem in rumenkasto sivimi lisami na bokih. ● Zaradi prevelikega onesnaženja ter prekomernega ribolova je navadni delfin že povsem izginil. navadni deževnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Navadni deževnik je črvu podobna žival s telesom iz členov, ki živi v zemlji in ob dežju prileze na dan. ● Nekatere živali imajo več src – navadni deževnik jih ima deset. navadni gad PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Navadni gad je strupena kača z lisami, ki spominjajo na verigo, po hrbtu. ● Strupena sta tudi navadni in laški gad. navadni gož PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Navadni gož je večja nestrupena kača rjave ali sive barve z majhnimi belimi lisami. ● Navadni gož se pred vročino in mrazom umakne v odprtino v zemlji. navadni križevec PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Navadni križevec je pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa. ● Vsi pajki so strupeni. Niso pa strupeni za človeka, ker imajo premajhne ščipalke, da bi z njimi predrli človeško kožo, ali pa njihov strup za človeka ni nevaren. To velja tudi za navadnega križevca. navadni močerad PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Navadni močerad je dvoživka črne barve z rumenimi lisami, s podolgovatim trupom in dolgim repom. ● Navadni močerad ima strupne žleze in je strupen. ● Navadni močerad si bivališče poišče pod listjem in v vlažnem mahu. navaditi glagol 1. Navaditi pomeni z vajo, s spodbujanjem in opozarjanjem narediti, da kdo pridobi kako spretnost, znanje ali dobro lastnost. 130 ● Psa so navadili čistoče. ● Sina je navadil na red. ● Otroka je navadila kuhanja. ● V šoli se je navadil pisati in brati. 2. Navaditi se pomeni s postopnim izpostavljanjem, sprejemanjem česa prilagoditi se čemu, zlasti novemu stanju ali okolju. ● Navadila se je na mraz. ● Pes se je navadil na novo okolje. navajati glagol 1. Navajati pomeni z vajo, s spodbujanjem in opozarjanjem delati, da kdo pridobi kako spretnost, znanje ali dobro lastnost. ● V šoli se navajamo uporabljati pravilne izraze. ● Otroka je navajal gospodinjskih del. 2. Navajati pomeni s postopnim izpostavljanjem, sprejemanjem česa delati, da se kdo ali kaj prilagodi čemu, zlasti novemu stanju ali okolju. ● Psa so dolgo časa navajali na novo okolje. navdušiti glagol 1. Navdušiti pomeni povzročiti pri kom veliko veselje ali pripravljenost za kako delo ali dejavnost. ● navdušiti koga za matematiko ● Kaja se je navdušila za zbiranje znamk. 2. Navdušiti pomeni vzbuditi zelo pozitiven čustveni odnos do česa. ● Predstava nas je navdušila. ● Najbolj jo je navdušilo petje eskimskih ribičev. navodilo samostalnik Navodilo je to, kar pojasnjuje ali določa, kako naj kaj delamo ali s čim ravnamo. ● navodila za izdelavo česa ● Preberi navodila in reši nalogo. ● Bine je po navodilih potoval po mreži in risal pot. ● Pri delu z napravami in s stroji moraš upoštevati navodila za uporabo. navpičen pridevnik PRI MATEMATIKI Navpičen je tak, ki poteka naravnost navzgor ali navzdol glede na vodoravno površino. ● navpičen položaj ● navpična črta ● navpična lega ● Nadmorska višina je navpična oddaljenost od morske gladine do neke točke na Zemljinem površju. nebo samostalnik Nebo je to, kar vidimo v višino neomejeno nad obzorjem. ● ozirati se, ozreti se, pogledati v nebo ● modro nebo ● visoko na nebu ● Zjutraj je bilo jasno nebo. ● Oblaki so prekrili nebo. ● Poznamo štiri glavne strani neba – vzhod, zahod, sever in jug. FRAZEMI do neba Do neba pomeni zelo visoko. ● Jambor sega do neba. nečak samostalnik Nečak je bratov ali sestrin sin. ● Nečaka je peljala na morje. nečakinja samostalnik Nečakinja je bratova ali sestrina hči. ● Teta je svoji nečakinji poslala čestitko, ker je osvojila bralno značko. neenačba samostalnik PRI MATEMATIKI Neenačba je zapis, sestavljen iz dveh matematičnih izrazov z neznanko, ki sta povezana z neenačajem. ● rešiti neenačbo ● Največ koliko lahko stanejo bonboni, da bo imel dovolj denarja za vse? Zapiši v obliki neenačbe in reši. ● Katera je največja rešitev neenačbe 31 – x ≥ 25? nega samostalnik 1. Nega so pravila ali postopki za zadovoljevanje telesnih potreb otroka ali bolnika. ● Če se otrok rodi predčasno, mu zagotavljamo posebno zdravniško nego. ● Kadar zbolimo, potrebujemo posebno nego. 2. Nega so opravila ali postopki za čistočo ali lepši videz telesa ali telesnega dela. ● Dlaka zahteva redno nego – česanje, striženje, kopanje. ● Za nego telesa potrebujemo vodo, milo in brisačo, za nego las in lasišča pa glavnik in šampon. negovati glagol 1. Negovati pomeni izvajati opravila, postopke za zadovoljevanje telesnih potreb otroka ali bolnika. 131 ● Medicinska sestra je mamici pokazala, kako se dojenček neguje, previja in doji. 2. Negovati pomeni izvajati opravila, postopke za čistočo ali lepši videz telesa ali telesnega dela. ● negovati lase, nohte ● Svoje zobe zelo skrbno neguje in redno obiskuje zobozdravnika. 3. Negovati pomeni ukvarjati se s čim z namenom, da bi to razvijali ali krepili. ● negovati rastlino ● Naravno in kulturno dediščino moramo negovati in ohranjati tudi za prihodnje rodove. ● Učiteljica pri svojih učencih skrbno neguje likovno ustvarjalnost in domišljijo. ● Izseljenci s Slovenijo negujejo stike: prihajajo na počitnice in obiskujejo sorodnike. nenavaden pridevnik Nenavaden je tak, ki se zelo razlikuje od navadnega ali običajnega. ● nenavaden klobuk ● nenavadno bitje ● Oblačila, ki so jih nosili nekoč, se nam danes zdijo nenavadna. ● Pred več kot dvesto petdesetimi leti, ko so ljudje preganjali temo še s svečami, je živel prav nenavaden fantek. ● Prvotni organizmi so bili zelo nenavadnih oblik in brez ogrodja. nepoudarjen pridevnik PRI GLASBENI UMETNOSTI, PRI SLOVENŠČINI Nepoudarjen je tak, ki ni izgovorjen, zaigran ali zapet z večjo močjo. ● nepoudarjen zlog ● Ritem je urejeno izmenjavanje dolgih in kratkih tonov, ki so poudarjeni in nepoudarjeni. ● Takt je prostor med dvema taktnicama, ki vsebuje določeno število poudarjenih in nepoudarjenih dob. neprijazen pridevnik 1. Neprijazen je tak, ki mu manjka prijaznosti. ● neprijazen pogled ● neprijazne besede ● Neprijazna prodajalka ga je oštela. 2. ČUSTVENO OBARVANO Neprijazen je neprijeten ali pust. ● neprijazen dan ● neprijazen svet ● Ta kraj se mu je zdel zelo neprijazen. ● Bila je res neprijazna noč. neprijeten pridevnik 1. Neprijeten je tak, ki ni prijeten. ● neprijeten okus ● Pokvarjeno hrano prepoznamo po neprijetnem vonju ali po spremenjeni barvi. 2. Neprijeten je tak, ki povzroča zadrego ali napetost. ● neprijeten dogodek, prizor ● neprijetna izkušnja ● Pogovor je bil zelo neprijeten. ● Otroci se včasih znajdejo v neprijetnih situacijah. ● Onesnaževanje ima dolgotrajne in neprijetne posledice. 3. Neprijeten je tak, ki se do drugih vede neprijazno, vidi zlasti njihove negativne lastnosti. ● Tale sosed je nadvse neprijeten človek. neskončen pridevnik 1. Neskončen je tak, ki nima zaznavnega ali predstavljivega konca ali meje. ● neskončno morje ● Vesolje je neskončno. 2. Neskončen je tak, ki se zdi brez konca, ker se pojavlja v zelo veliki meri. ● neskončne ure ● Igra je obetala neskončno zabavo. ● Za razumevanje in sprejemanje glasbe so pomembna glasbena znanja, ki odpirajo neskončne možnosti glasbenega izražanja. neskončnost samostalnik 1. Neskončnost je lastnost česa, da nima zaznavnega ali predstavljivega konca ali meje. ● Kako majhen je naš planet in ljudje na njem v primerjavi z neskončnostjo vesolja. 2. PRI MATEMATIKI Neskončnost je prostor, ki nima meje. ● Točka K je izhodišče poltraka k. Poltrak poteka od točke K in se nadaljuje v neskončnost. nesreča samostalnik 1. Nesreča je stanje, ki povzroča veliko žalost. ● pahniti koga v nesrečo ● Le zakaj jokaš? Kakšna nesreča te je doletela? 2. Nesreča je dogodek, pri katerem je človek poškodovan ali mrtev, ali dogodek, ki človeka zelo prizadene. ● avtomobilska, prometna nesreča ● nesreča v gorah ● biti udeležen v nesreči ● Se ti je že kdaj pri igri pripetila nesreča? 132 ● Gasilci gasijo požare ter pomagajo občanom ob naravnih nesrečah in nesrečah v prometu. ● Ne hiti preveč po stopnicah, da ne bo nesreče. STALNE ZVEZE po nesreči Po nesreči pomeni takó, da se kaj zgodi kljub temu, da kdo tega ni načrtoval, navadno zaradi nepazljivosti. ● Po nesreči je razbil krožnik. FRAZEMI imeti srečo v nesreči Če ima kdo srečo v nesreči, pomeni, da pri nesreči, nezgodi ni tako težko prizadet, kot bi lahko bil. ● Imel je srečo v nesreči, saj jo je pri prometni nesreči odnesel brez hujših posledic. kot kup nesreče Kot kup nesreče pomeni obupano ali žalostno. ● držati se kot kup nesreče ● Ves dan je kot kup nesreče ždel v svoji sobi. Nesreča nikoli ne počiva. Nesreča nikoli ne počiva pomeni, da se vedno lahko pripeti kaj slabega. ● Nesreča nikoli ne počiva, zato moramo po najboljših močeh postoriti vse, da jo preprečimo. ● Nesreča nikoli ne počiva in tudi na dopustu se nam lahko zgodi kaj nepričakovanega. nestrpen pridevnik 1. Nestrpen je tak, ki čuti vznemirjenje, ko kaj pričakuje. ● Moramo se vrniti domov, starši so gotovo že nestrpni. 2. Nestrpen je tak, ki ne sprejema drugačnega videza, načina življenja ali drugačnega mnenja o določeni stvari. ● Do tistih, ki mislijo drugače kot on, je zelo nestrpen. nestrpnost samostalnik 1. Nestrpnost je lastnost osebe, da čuti vznemirjenje, ko kaj pričakuje. ● Razganjalo jo je od nestrpnosti, čim prej je hotela na pot. 2. Nestrpnost je lastnost osebe, da ne dopušča drugačnega videza, načina življenja ali drugačnega mnenja o določeni stvari. ● narodnostna, rasna nestrpnost ● Zaradi verske nestrpnosti je pogosto prihajalo do vojn. neuraden pridevnik Neuraden je tak, ki je sproščen in kaže, da je med udeleženci v pogovoru osebni odnos. ● neuradna čestitka ● neuradno opravičilo, pismo, voščilo ● Pisna neuradna prošnja je prošnja, ki jo pišemo sorodnikom, prijateljem, sošolcem, znancem. ● V uradnem pogovoru se predstavimo drugače – povemo tudi priimek in ne le imena, kot pri neuradnem pogovoru. ● Če imamo neuradni osebni pogovor, lahko govorimo tudi neknjižno. nevaren pridevnik 1. Nevaren je tak, ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega. ● nevarna snov ● nevaren za okolje ● okolju nevaren ● smrtno nevaren ● Z nevarnimi odpadki, kot so olja, baterije, barve, škropiva in zdravila, je treba ravnati previdno. 2. Nevaren je tak, ki ima lahko za koga hude posledice. ● Klop prenaša za živali in ljudi nevarne bolezni. ● Megla je nevarna za promet, saj povzroča slabo vidljivost. ● Zakaj je selitev nevarna za žabe? nevarnost samostalnik Nevarnost je možnost nesreče, škode ali česa slabega ali stanje, ki je nastalo zaradi uresničitve take možnosti. ● nevarnost snežnih plazov ● nevarnost za ljudi ● biti v nevarnosti ● Jež se ob nevarnosti zvije v kroglo in naježi bodice. ● Znaki za nevarnost nas opozarjajo na nevarnost in so trikotne oblike. ● Otroci smo na poti v šolo in domov dnevno izpostavljeni številnim nevarnostim. nevretenčar samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Nevretenčarji so skupina živali, ki nimajo hrbtenice. Nevretenčarji so na primer žuželke, pajkovci, raki, školjke, polži in kolobarniki. ● Kraljestvo živali razdelimo v dve veliki skupini: nevretenčarji in vretenčarji. 133 ● Vodne bolhe so majhni nevretenčarji, ki jih lahko opazujemo tudi z mikroskopom. ● Orjaški ligenj je eden največjih nevretenčarjev. nihanje samostalnik 1. Nihanje je premikanje na način, kot se premika gugalnica. ● Vsaka gugalnica potrebuje za začetek nihanja sunek oziroma neko silo. ● Gugalnico različno obteži in opazuj čas nihanja. ● Nekatere šolske torbe imajo trak za zapenjanje okoli pasu, kar lahko pomaga pri hitrejši hoji ali teku, saj se tako zmanjša nihanje oziroma udarjanje torbe ob telo. 2. Nihanje je spreminjanje ali menjavanje od ene skrajne vrednosti do druge. ● Za Tibet so značilna zelo izrazita dnevna temperaturna nihanja. nihati glagol 1. Nihati pomeni premikati se takó, kot se premika gugalnica. ● Nihalo na uri in gugalnica na igrišču nihata. ● Nekateri hodijo po mestu s slušalkami v ušesih, brundajo in žvižgajo melodije ali pa nihajo z glavo po ritmu glasbe, ki jo poslušajo. 2. Nihati pomeni spreminjati se ali menjavati se od ene skrajne vrednosti do druge. ● V starejših hišah temperatura močno niha, med kuhanjem se precej dvigne, takoj zatem pa hitro pade. nit samostalnik Nit je dolg, tanek skupek vlaken, s sukanjem navit okoli svoje osi, navadno namenjen za šivanje ali pletenje. ● bombažna, svilena nit ● Predica je naredila nit iz preje s pomočjo kolovrata. ● Marioneta lutka, ki jo premikamo z nitmi. nizek pridevnik 1. Nizek je tak, ki v navpični smeri navzgor meri malo, ki ima majhno višino. ● Desno od vrat sta ob steno postavljeni dve nizki omari. ● Nižji del gorskega sveta je poraščen, najvišji deli gora so brez rastlin. 2. Nizek je tak, ki ne dosega visoke stopnje ali mere. ● nizka ocena ● Ob nizki temperaturi močerad otrpne in si poišče varen prostor, prekrit z listjem, kjer dočaka pomlad. ● Ko se zaradi temperaturnih razlik zrak giba, se topel zrak dviguje in na tem mestu se ustvari nizek zračni tlak. 3. Nizek je tak, ki ga oddaja kaj, kar je daljše, debelejše in ne niha hitro. ● nizek glas, ton ● Daljša ploščica oddaja nižji zvok. nižina samostalnik PRI DRUŽBI Nižina je obsežnejše območje na nizki nadmorski višini. ● Srna je razširjena po vsej Evropi, razen na skrajnem severu in v nižinah Sredozemlja. ● Štorklja gnezdi predvsem v nižinah, v bližini naselij. ● Po nižinah v notranjosti Slovenije bo dolgotrajna megla. njiva samostalnik Njiva je zemljišče, na katerem gojimo kulturne rastline. ● obdelovati, orati njivo ● krompirjeva njiva ● njiva s pšenico ● Na njivah pridelujejo pšenico, koruzo, oljno ogrščico, sončnice, deteljo in buče. nos samostalnik Nos je del obraza z dvema odprtinama, s katerim dihamo in vohamo. ● obrisati si nos ● zamašen nos ● Pri dihanju skozi nos se zrak ogreje, preden pride v pljuča. ● Po brisanju nosu si moramo umiti roke. FRAZEMI imeti dober nos Če ima kdo dober nos, pomeni, da dobro zaznava z vohom. ● Lisice imajo dober nos. imeti dober nos za kaj Če ima kdo dober nos za kaj, pomeni, da ima dobre sposobnosti glede česa ali dobro predvideva določene stvari. ● Trener je imel dober nos za odkrivanje mladih talentov. ● Policistka je imela dober nos za odkrivanje tihotapcev. 134 iti v nos komu Če gre komu kaj v nos, pomeni, da mu to povzroča, da se počuti užaljenega, prizadetega, navadno ne povsem upravičeno. ● Hiša, ki je zgrajena blizu meje, gre v nos sosedom. ● V nos jim gre njihov uspeh. na vrat na nos Na vrat na nos pomeni hitro in brez razmisleka. ● Na vrat na nos sta prihitela v predsobo. obrisati se pod nosom za kaj Če se kdo obriše pod nosom, pomeni, da ne dobi česa kljub drugačnim obetom. ● Za velike denarje so se obrisali pod nosom. ostati z dolgim nosom Če kdo ostane z dolgim nosom, pomeni, da doživi navadno nepričakovano razočaranje. ● Ostala je z dolgim nosom in brez večerje. potegniti koga za nos Če kdo koga potegne za nos, pomeni, da mu v šali povzroči manjšo neprijetnost, navadno s prevaro. ● Vsi trije so se smejali, ker ju je mama tako dobro potegnila za nos. udariti komu v nos Če kaj udari v nos komu, pomeni, da s svojim izrazitim vonjem povzroči, da kdo ta vonj začuti. ● V nos mu je udaril vonj po španskem bezgu. Odtrgal je tri vejice. nota samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Nota je znak, s katerim na notnem črtovju zapišemo višino in trajanje tona, ali ton, ki ga tak znak označuje. ● brati note ● Igrali so po notah. ● Še enkrat je zaigral isto noto. noten pridevnik Notni je ta, ki je v zvezi z notami, znaki, s katerimi na notnem črtovju zapišemo višino in trajanje tona. ● notni zvezek ● Pri petju upoštevajte oznake za dinamiko nad notnim zapisom. ● Na črto nariši samo notne glavice. ● V določenem taktu je ustrezno število notnih vrednosti. STALNE ZVEZE notna abeceda PRI GLASBENI UMETNOSTI Notna abeceda ali tonska abeceda je zaporedje črk, s katerimi so poimenovani toni v tonski lestvici. ● Lestvico zapoj tudi z notno abecedo. notno črtovje PRI GLASBENI UMETNOSTI Notno črtovje ali črtovje je pet vzporednih črt za pisanje not. ● Skladatelj zapiše melodijo pesmi z notami v notno črtovje. ● Najprej je narisal notno črtovje in na začetku violinski ključ. nov pridevnik 1. Nov je tak, ki je nastal, se pojavil ali bil odkrit pred kratkim. ● nov sošolec ● nova hiša ● Iz nekaterih odpadkov lahko naredimo nove predmete. ● Novi materiali in nove tehnike nam omogočajo gradnjo visokih stavb. ● Odkritje novega planeta bo znanstvenikom pomagalo razumeti nastanek planetov. 2. Nov je tak, ki še ni bil ali je v uporabi le kratek čas. ● novi čevlji ● Za rojstni dan sem dobil novo kolo. 3. Nov je tak, ki sledi prejšnjemu. ● nov odstavek ● Jutri je nov dan. STALNE ZVEZE novi vek PRI DRUŽBI Novi vek je obdobje od konca 15. stoletja do danes. ● Zgodovino delimo na pet zgodovinskih obdobij: na prazgodovino, stari vek, srednji vek, novi vek in sodobnost. novo leto Novo leto je praznik ob začetku novega leta. ● Babici in dedku je poslala voščilnico za novo leto. novica samostalnik Novica je sporočilo o čem novem ali še neznanem. ● brati, poslušati novico ● dobra, slaba novica ● Časopisne novice so po navadi razvrščene v rubrike. 135 novost samostalnik Novost je to, kar se v določenem okolju pojavi prvič. ● predstaviti novosti ● Pri kolesu iz leta 1885 prvič opazimo dve pomembni novosti — verižni pogon in zračnice. ● Med pravopisnimi novostmi boš usvojil rabo oklepaja. ● Neprestano moram izpopolnjevati svoje znanje in spremljati novosti. nož samostalnik Nož je priprava za rezanje, ki jo sestavljata rezilo in ročaj. ● kirurški nož ● kuhinjski nož ● oster, top nož ● Po bontonu noža ne oblizujemo, hrane pa ne nalagamo na nož in nosimo v usta. ● Stiropor lahko režeš z nožem za karton. STALNE ZVEZE olfa nož Olfa nož je priprava z lomljivim rezilom za rezanje trših materialov. ● Embalažo z olfa nožem razrežemo na štiri dele. švicarski nož Švicarski nož je žepna priprava, ki združuje več rezil, škarje, odpirač za steklenice in konzerve. ● Večnamenski švicarski nož so izdelali leta 1891 in namenjen je bil švicarskim vojakom. FRAZEMI iti na nož 1. Če gre kaj na nož, pomeni, da poteka takó, da postane situacija zelo napeta. ● Zaklenil se je v kopalnico, res je šlo na nož. 2. Če gre kdo na nož, pomeni, da je nepopustljiv, oster ali napadalen. ● Prijatelju ni bilo všeč, kar sem rekel, in šel je na nož. obala samostalnik Obala je pas ozemlja ob morju ali jezeru. ● afriška, sredozemska obala ● peščena obala ● Slovenska obala je dolga približno 46 kilometrov. ● Galeb si gnezdo naredi v skalovju na morski obali. ● Ponekod so ob obalah strme stene, ki jih imenujemo klifi. občutek samostalnik 1. Občutek je stanje, ki neposredno sledi zaznavi česa v zunanjem svetu ali pri sebi. ● občutek bolečine, toplote ● občutek lakote in žeje ● Ko se odrineš od odskočne deske, se ti zdi, da si brez teže. Ta občutek traja, dokler spet ne padeš na trda tla. 2. Občutek je doživljanje česa na določen način. ● občutek sprejetosti, pripadnosti ● občutki in misli ● Družino povezujejo ljubezen, medsebojna skrb drug za drugega in občutek varnosti. ● Ko boš pomagal sošolcu, boš dobil dober občutek. ● Ima občutek, da mu lahko uspe kjerkoli. občutiti glagol 1. Občutiti pomeni zaznati kaj v zunanjem svetu ali pri sebi. ● občutiti utrip srca ● Občutili so toploto v sobi. ● Kako občutiš zvok posameznih glasbil? ● Predmete tipamo, zaznavamo in občutimo s kožo, ki je čutilo za tip. 2. Občutiti pomeni imeti čustva ali občutke. ● občutiti srečo, žalost ● občutiti željo po čem ● Če se ne čutimo varne ali ljubljene, lahko občutimo strah, s tem pa je ogroženo naše zdravje. občutje samostalnik Občutje je ugodno ali neugodno stanje, ki ga povzroča čustveno doživljanje česa. ● Otroci so izrazili svoja občutja ob poslušanju glasbe. obdobje samostalnik Obdobje je čas z določenimi značilnostmi glede na to, kaj se v njem dogaja. ● starostno, življenjsko obdobje ● zgodovinsko obdobje ● obdobje pubertete ● Človek se v življenju razvija skozi različna obdobja. V različnih obdobjih se nam zgodijo različni dogodki in pridobimo nova znanja. ● V sušnem obdobju voda počasi odteka skozi požiralnike v podzemlje in jezero spet postane polje. 136 običaj samostalnik Običaj je to, kar se med ljudmi ohranja takó, da se vedno ponavlja ob določeni dejavnosti ali dogajanju, navadno v določenem delu leta. ● ljudski običaj ● šege in običaji ● V posameznih delih Slovenije so se ohranili različni običaji in praznovanja. ● Jurjevanje je običaj, s katerim so nekoč v belokranjskih vaseh praznovali prihod pomladi. običajen pridevnik Običajen je tak, ki se na istem mestu, v enaki obliki ali na enak način pojavlja pogosto ali značilno. ● V običajnem letu ima februar 28 dni, v prestopnem pa 29. ● Ljudje se lahko gibamo na različne načine, najbolj običajna je hoja. ● Na Primorskem v zimskem času sneg in led nista običajna. obisk samostalnik 1. Obisk je dejanje, ko gremo h komu, da bi se z njim družili. ● iti na obisk k sorodnikom ● obisk sošolke, sošolca ● V nedeljo sta prišli na obisk moji sestrični. 2. Obisk je dejanje, ko gremo kam z določenim razlogom. ● obisk gora, mesta ● obisk knjižnice, razstave ● Za obisk gledališke predstave oblečemo primerna oblačila. ● Po obisku Maroka sta nadaljevala svojo pot ob obali Afrike. obiskati glagol 1. Obiskati pomeni priti ali iti h komu zato, da bi se z njim družili. ● obiskati prijatelja, prijateljico, sorodnico, sorodnika ● Med prazniki smo obiskali sorodnike. 2. Obiskati pomeni priti ali iti kam z določenim razlogom. ● obiskati muzej, šolo, zdravnika ● obiskati prestolnico, državo ● obiskati spletno stran ● Z razredom vsaj enkrat letno obiščejo glasbeno predstavo ali glasbeni koncert. ● Škocjanske jame mesečno povprečno obišče okoli 7.530 ljudi. obiskovati glagol 1. Obiskovati pomeni prihajati h komu zato, da bi se z njim družili. ● obiskovati prijatelje, sorodnike ● Med poletnimi počitnicami sem pogosto obiskoval babico in dedka na Dolenjskem. 2. Obiskovati pomeni prihajati kam z določenim razlogom. ● obiskovati krožek, pouk, šolo ● obiskovati prireditve, koncerte ● Matic obiskuje dvojezično šolo. ● Svoje zobe zelo skrbno neguje in redno obiskuje zobozdravnika. objem samostalnik 1. Objem je dejanje, ko damo roke okrog koga v znamenje prijateljstva, naklonjenosti ali podpore. ● mamin, očetov objem ● prijateljski objem ● Očka in mamica sta hčerki planila v objem. ● Ustrašil se je in stekel v očkov objem. 2. ČUSTVENO OBARVANO Objem je stanje, ko kdo ali kaj začne obkrožati koga ali kaj. ● objem gora ● objem narave ● Sprehajala se je v objemu zelenih borovcev. ● Večerni mrak je zajel v svoj nežni objem vso neskončno gladino morja. objemati glagol 1. Objemati pomeni dajati, imeti roke okrog koga v znamenje prijateljstva, naklonjenosti ali podpore. ● zaljubljenca se objemata ● Na fotografiji mamica in očka pred hišo objemata Nejca. ● Dolgo sta se objemala. 2. Objemati pomeni dajati, imeti roke okrog česa. ● objemati drevo ● Sedel je na tleh, z rokami objemal kolena ter se gugal naprej in nazaj. 3. ČUSTVENO OBARVANO Objemati pomeni nahajati se okrog česa. ● Kamniško-Savinjske Alpe objemajo znamenito zeleno dolino. ● Opazovala sem, kako ogenj objema drva v kaminu. objeti glagol 1. Objeti pomeni dati roke okrog koga v znamenje prijateljstva, naklonjenosti ali podpore. ● objeti prijatelja, prijateljico 137 ● objeti ženo ● Oče se je sklonil k sinu in ga srečno objel. ● Babica je objela vnukinjo okoli ramen. 2. Objeti pomeni dati roke okrog česa. ● objeti deblo ● Otroci so ob dnevu Zemlje pripravili kulturni program, nato pa simbolično objeli svoje novo drevo v šolskem parku. ● Pri vaji z obema rokama objamemo desno koleno in ga pritisnemo čim bolj k trebuhu. 3. ČUSTVENO OBARVANO Objeti pomeni začeti nahajati se okrog česa. ● V veliki kmečki peči je zaplapolal ogenj in objel velika bukova polena. 4. ČUSTVENO OBARVANO Objeti pomeni s svojo prisotnostjo močno zaznamovati. ● Po smrti cesarja je deželo objela velika žalost. obkrožiti glagol 1. Obkrožiti pomeni označiti kaj s sklenjeno črto. ● obkrožiti besedo, odgovor, številko ● Obkroži črko pred ustreznimi odgovori. ● Z rdečo obkroži skupne večkratnike števil 4 in 8. ● Obkroži razlike med slikama. 2. Obkrožiti pomeni priti okrog česa. ● obkrožiti jezero ● obkrožiti planet, Luno ● Jezero sva obkrožila peš. ● V enem letu Zemlja enkrat obkroži Sonce. ● Jurij Gagarin je leta 1961 v vesoljski ladji obkrožil Zemljo. 3. Obkrožiti pomeni postaviti se okrog koga. ● Pevca so nenadoma obkrožile oboževalke in oboževalci. oblaček samostalnik 1. Oblaček je majhen oblak. ● Na nebu sem videl oblaček. ● Bil je čudovit sončen dan brez oblačka na nebu. 2. Oblaček je lik ovalne oblike, navadno v stripu, s koničastim delom, ki je usmerjen k ustom ali glavi tistega, ki govori. ● V oblačkih so zapisane misli otrok o naravi. oblačilo samostalnik Oblačilo je izdelek iz blaga, usnja ali drugega materiala, ki pokriva telo. ● šivati oblačila ● športno oblačilo ● zimsko oblačilo ● V garderobi moramo pospraviti oblačila in obutev. ● Pred klopi se zaščitimo tako, da nosimo svetla oblačila, dolge hlače in majico z dolgimi rokavi. oblačiti glagol 1. Oblačiti pomeni delati, da kdo dobi na telo oblačilo. ● Medicinska sestra je začela oblačiti Matica. 2. Oblačiti se pomeni nositi ali imeti oblačilo. ● Ljudje po svetu se različno prehranjujemo in različno oblačimo. oblak samostalnik 1. Oblak so zgoščeni vodni hlapi, ki se nahajajo visoko nad zemljo. ● bel, siv oblak ● nevihtni oblak ● Čez nekaj časa so oblaki prekrili nebo. ● Veter premika oblake. ● V oblakih zbrana voda pada na tla v obliki dežja, snega ali toče. 2. Oblak je velika količina česa v ozračju. ● oblak dima ● Ko je odložila kovček na mizo, je dvignila oblak prahu. 3. Oblak je velika skupina živali v zraku ali v vodi. ● oblak mušic ● Okoli glave so ji letali oblaki vrabcev in golobov. 4. PRI RAČUNALNIŠTVU Oblak je računalniško okolje, ki omogoča shranjevanje in obdelavo podatkov na daljavo s pomočjo interneta. ● Datoteke sem shranila v oblak. FRAZEMI biti z glavo v oblakih Če je kdo z glavo v oblakih, pomeni, da je zasanjan, da ne živi v resničnem svetu. ● Igralci so bili na tekmi z glavo v oblakih. obljubljati komu gradove v oblakih Če kdo obljublja komu gradove v oblakih, pomeni, da mu neutemeljeno obljublja srečo ali bogastvo. ● Obljubljal ji je gradove v oblakih. zidati gradove v oblakih ali graditi gradove v oblakih Če si kdo zida gradove v oblakih, pomeni, da sanjari o nemogočem, nedosegljivem. ● Kar naprej si zida gradove v oblakih. 138 obleči glagol Obleči pomeni narediti, da kdo dobi na telo oblačilo. ● toplo se obleči ● Da sem bolje viden, se oblečem v svetla oblačila. ● Obleče majico in hlače. ● Obleci se! obleka samostalnik 1. Obleka je izdelek, ki pokriva telo. ● Na tržnici prodajajo vse, od hrane do oblek. ● Moj ati že šiva obleko za pusta. ● Imam nepremočljivo kolesarsko obleko. 2. Obleka je oblačilo, ki prekriva zgornji in spodnji del telesa. ● dolga, kratka obleka ● Oblekla je belo obleko brez rokavov s črnimi pikami. ● V Mariboru so pripravili revijo večernih oblek. 3. Obleka je oblačilo, ki je sestavljeno iz hlač in suknjiča. ● V trgovini je dolgo pomerjal moške obleke. ● Broška je tudi na moški obleki videti odlično. FRAZEMI Obleka naredi človeka. Obleka naredi človeka pomeni, da imajo ljudje o osebi, ki je lepo oblečena, boljše mnenje. ● Oblikovalka je prepričana, da drži pregovor, da obleka naredi človeka. oblika samostalnik 1. Oblika je podoba, ki jo ima stvar v prostoru. ● oblika geometrijskega lika, telesa ● Bazen ima obliko kvadra. ● Za alpske pokrajine so značilni ostri vrhovi gora, strma pobočja in doline v obliki črke U. 2. Oblika je vsak od načinov obstoja ali izraza kakega pojava. ● Enostarševska družina je ena od oblik družine. ● Poznamo različne oblike nasilja, ki jih delimo na telesno in psihično nasilje. ● Toplota je oblika energije, ki se prenaša s toplejšega na hladnejše telo. 3. Oblika je način, kako je določena stvar posredovana. ● oblika pesmi ● Četrtino zapišite v obliki ulomka. ● Značilnosti slovenskega jezika so napisane v obliki vprašanj in odgovorov, kar ti bo olajšalo učenje. 4. PRI SLOVENŠČINI Oblika je eden od možnih izrazov besede, na primer glede na sklon, število, spol, spregatev. ● oblika glagola, pridevnika, samostalnika ● Vstavi ustrezno obliko pridevnika. ● Pridevnik, ki stoji ob samostalniku srednjega spola, mora biti v obliki za srednji spol. obljuba samostalnik Obljuba je zagotovilo komu, da bo kaj dobil ali da se bo kaj zgodilo. ● držati, izpolniti obljubo ● Lepo je, če držiš obljubo. ● Sosed je hitro pozabil na svojo obljubo. ● Spomnila se je na njeno obljubo, da se ji bo zjutraj oglasila. FRAZEMI prazne obljube Prazne obljube so obljube, ki se jih ne da uresničiti. ● Vedela sem, da očeta prazne obljube ne bodo potolažile. Obljuba dela dolg. Obljuba dela dolg pomeni, da moramo tisto, kar obljubimo, tudi izpolniti. ● Fanta, obljuba dela dolg! Obljubila sta, da bosta pomagala! obljubiti glagol Obljubiti pomeni zagotoviti komu, da bo kaj dobil ali da se bo kaj zgodilo. ● Obljubila mi je, da mi bo pomagala. ● Obljubil si je, da bo poleti osvojil Triglav. ● Starša sta mi obljubila uhane. obljubljati glagol 1. Obljubljati pomeni zagotavljati komu, da bo kaj dobil ali da se bo kaj zgodilo. ● Mama in oče sta mi že dolgo obljubljala sladko presenečenje. ● Obljubljam ti, da se bo tvoj trud izplačal. 2. Obljubljati pomeni imeti lastnosti, ki kažejo, da se bo zgodilo kaj pozitivnega. ● Srečke obljubljajo bogate denarne dobitke. FRAZEMI obljubljati komu gradove v oblakih Če kdo obljublja komu gradove v oblakih, pomeni, da mu neutemeljeno obljublja srečo ali bogastvo. 139 ● Obljubljal ji je gradove v oblakih. obmorski pridevnik Obmorski je ta, ki je ob morju. ● obmorski kraj ● obmorska cesta ● obmorsko mesto ● V obmorskih krajih se je razvil obmorski turizem. obnavljanje samostalnik 1. Obnavljanje je postopek ali proces, pri katerem kaj, kar je staro, poškodovano, postane táko kot novo z nadomeščanjem česa starega, poškodovanega. ● Obnavljanje hiše je trajalo dve leti. 2. Obnavljanje je nastajanje ali rast česa na novo. ● obnavljanje celic ● V hrani so snovi, ki jih organizem potrebuje za izgradnjo in obnavljanje telesa ter kot vir energije. 3. Obnavljanje je ponavljanje bistva česa po spominu ali pripovedovanje, o čem kaj govori, s svojimi besedami. ● Obnavljanje je zelo pomembno za uspešno učenje iz učbenikov in različnih besedil. obnavljati glagol 1. Obnavljati pomeni delati, da kaj, kar je staro in poškodovano, postane táko kot novo z nadomeščanjem česa starega, poškodovanega. ● Stavbe, ki so del naše kulturne dediščine, moramo vzdrževati in obnavljati. ● Ker štorklje gnezdo vsako leto obnavljajo, so lahko zelo velika in težka. 2. Obnavljati se pomeni na novo nastati ali zrasti. ● Koža se ves čas obnavlja, odmrli del pa se odlušči. 3. Obnavljati pomeni ponavljati bistvo česa po spominu ali s svojimi besedami pripovedovati, o čem kaj govori. ● obnavljati besedilo ● Obrni se k sošolcu in ga prosi, naj prisluhne tvoji obnovi. Nato naj sošolec obnavlja, ti pa poslušaj. obnova samostalnik 1. Obnova je postopek ali proces, pri katerem kaj, kar je staro, poškodovano, postane táko kot novo z nadomeščanjem česa starega, poškodovanega. ● V Ljubljani poteka obnova starih hiš. ● Žrtvam potresa smo državljani namenili denarni prispevek kot pomoč pri obnovi domov. 2. PRI SLOVENŠČINI Obnova je pripovedovanje ali pisanje besedila po prebranem ali slišanem besedilu. ● obnova besedila ● V šoli smo pisali obnovo. ● Na koncu poglavja je kratka obnova učne snovi. obnoviti glagol 1. Obnoviti pomeni narediti, da kaj, kar je staro in poškodovano, postane táko kot novo z nadomeščanjem česa starega, poškodovanega. ● Obnovili so hišo, v kateri je živel Prešeren pred smrtjo in v kateri je umrl. 2. Obnoviti pomeni narediti, da se kaj spet pojavi. ● Obnovili smo zaloge s slaščicami. 3. Obnoviti pomeni ponoviti bistvo česa po spominu ali s svojimi besedami povedati, o čem kaj govori. ● V tej igri boste obnovili svoje znanje. ● Če smo besedilo razumeli, ga običajno znamo obnoviti. ● Poslušaj zgodbo iz kraja Ribnica na Dolenjskem in obnovi njeno vsebino v knjižni slovenščini. obnovljiv pridevnik Obnovljiv je tak, ki ga je mogoče obnoviti. ● obnovljiv material ● Les je obnovljiva surovina. STALNE ZVEZE obnovljivi vir energije PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Obnovljivi vir energije je vir energije, ki se zajema iz narave in je načeloma ne zmanjka, na primer sončna energija, vetrna energija ali vodna energija. ● Veter je obnovljivi vir energije. ● Obnovljivi viri energije okolje onesnažujejo v manjši meri in ga manj spreminjajo. oboa samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Oboa je pihalo z dvojnim jezičkom in jasnim, prodornim tonom. ● Na srednji glasbeni šoli sem se učil oboo, hkrati pa sem pel v tamkajšnjem pevskem zboru. oboist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Oboist je oseba, ki igra na oboo. ● Oboist je s svojo igro dokazal, da spada med vrhunske domače mlade glasbenike. 140 oboistka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Oboistka je ženska, ki igra na oboo. ● Občinstvu se je predstavila mlada oboistka. obramba samostalnik Obramba je zagotavljanje zaščite komu ali čemu, da ne bi bil prizadet, uničen ali zavzet ob napadu. ● V preteklosti je bila za nastanek naselja pomembna bližina obdelovalnega zemljišča, vode in možnost obrambe pred napadi sovražnika. ● Zaradi lažje obrambe pred napadalci in nadzora nad okolico so gradove pogosto postavljali na vzpetine. ● Mamuti so najbolj prepoznavni po velikih oklih, ki so služili za obrambo in pridobivanje hrane. obraz samostalnik 1. Obraz je prednja stran glave z nosom in očmi. ● okrogel, ovalen obraz ● spačen obraz ● Kaj povemo s kretnjami in držo telesa in kaj z izrazom na obrazu? 2. Obraz je ta stran glave, ki kaže razpoloženje ali stanje. ● jezen, žalosten obraz ● Na vrhu naj bo narisano sonce in ob njem vesel obraz dečka. FRAZEMI obraz se razjasni komu Če se komu razjasni obraz, pomeni, da z izrazom na obrazu pokaže, da je spet vesel, da ga ni več strah. ● Ko so našli njegovega psička, se mu je razjasnil obraz. obraz zažari komu Če komu zažari obraz, pomeni, da z izrazom na obrazu pokaže, da je srečen ali vesel. ● Predstavljal sem si, kako me bo vesela, kako ji bo ob pogledu name zažarel obraz. obraz se zmrači komu Če se komu zmrači obraz, pomeni, da z izrazom na obrazu pokaže, da je jezen ali nejevoljen. ● Ko je sosed izvedel slabo novico, se mu je zmračil obraz. udariti komu v obraz Če komu kaj udari v obraz, pomeni, da se zelo očitno pokaže na obrazu. ● V obraz mu je udarila jezna rdečica. obrazec samostalnik Obrazec je list z okvirnim besedilom in praznimi mesti, ki jih izpolnimo z ustreznimi podatki. ● izpolniti obrazec ● izpolnjevanje obrazca ● Po navadi ima naročilnica obliko obrazca, ki ga izpolnimo tako, da na ustrezna mesta napišemo zahtevane podatke. ● Naštej nekaj osebnih podatkov, ki jih navadno vpišemo v obrazce. obrazek samostalnik Obrazek je majhen obraz. ● Na sliki vidimo otroške obrazke z odprtimi usti, ki prepevajo. obrazen pridevnik Obrazni je ta, ki je v zvezi z obrazom. ● obrazne kosti, mišice ● Z obrazno mimiko pokažemo čustva. obrv samostalnik Obrv je vsak od obeh lokov iz dlak nad očesom. ● Dvignila je obrvi. ● Veka s trepalnicami in obrv varujeta oko. obseg samostalnik 1. Obseg je velikost predmeta ali telesa po zunanji strani, po njegovem obodu. ● obseg lika ● Novorojenčkom že ob rojstvu izmerijo dolžino, obseg glave in maso. ● Obseg je razdalja, ki bi jo prehodil, če bi iz točke A hodil po črtah okoli in okoli nazaj do točke A. Tudi pri drugih likih iz ravnih črt lahko izračunamo obseg, če poznamo dolžine stranic. 2. Obseg je velikost ali razsežnost česa. ● Obseg gozdov je precej velik. obsegati glagol Obsegati pomeni, da ima kaka celota kaj za del svoje vsebine. ● Obsredozemske pokrajine Slovenije so edina slovenska pokrajina, ki obsega tudi morje. ● Poletje obsega mesece junij, julij in avgust. ● Rimska država je obsegala večji del Evrope in severno Afriko. obstajati glagol Obstajati pomeni, da bitje, stvar ali pojav je. ● Ob močnih nalivih obstaja nevarnost poplav. 141 ● Obstaja veliko različnih vrst pajkov. ● Vemo, da škrati res obstajajo. ● Za pravilno ravnanje v prometu obstajajo prometna pravila. obstati glagol 1. Obstati pomeni ostati kje ali ne premakniti se od kod. ● Ladje, imenovane jadrnice, so plule z jadri, ki so izkoriščala moč vetra. Če je bilo vetra premalo, so ladje obstale. ● Kateri predmeti bi lahko obstali na tesnilu, lahko preveriš z magnetom. 2. Obstati pomeni dalj časa se ne premakniti s trenutnega mesta, navadno zaradi presenečenja, utrujenosti ali strahu. ● Odprl je vrata v dvorano in obstal. ● Potopil sem se do skale in tam ves presenečen obstal. ● Prestrašen je obstal. 3. Obstati pomeni ne prenehati obstajati. ● Prerokba pravi, da bo mesto obstalo za zmerom. obutev samostalnik Obutev so izdelki iz usnja ali umetnega materiala za zaščito nog in udobje pri hoji. ● poletna, zimska obutev ● obleka in obutev ● Kadar se ukvarja s športom obuje športno obutev. obuti glagol Obuti pomeni narediti, da kdo dobi na noge obuvalo. ● Za varno hojo po hribih obujejo planinske čevlje. ● Obul je škornje in se odpravil v gozd. obuvati glagol 1. Obuvati pomeni delati, da ima kdo na nogah obuvalo. ● Sedi na stopnicah in si obuva čevlje. ● Otroku je obul čevlje. 2. Obuvati se pomeni nositi ali imeti obutev. ● Veliko informacij o tem, kako so se oblačili in obuvali naši predniki, lahko dobiš v Slovenskem etnografskem muzeju. obzorje samostalnik 1. Obzorje je najbolj oddaljen del zemeljskega površja ali morske gladine, ki je videti kot črta, kjer se površje ali gladina stikata z nebom. ● Poleti se zjutraj rada grejem na soncu, ko je še zelo nizko nad obzorjem. ● Čim višje je sonce na obzorju, tem krajše so sence. ● Daleč na obzorju vidim gore. ● »Kopno na obzorju,« je vzkliknil mornar. 2. Obzorje je obseg znanja, ki ga kdo ima. ● Preberi kratke zanimivosti, ki širijo obzorja, a jih ni treba znati. ocean samostalnik Ocean je veliko morje, ki obdaja več celin. ● ocean in morje ● Med površinske vode štejemo potoke, jezera, reke, morja in oceane. ● Nevarnost za onesnaženje oceanov in morij pomeni izlitje nafte iz tankerjev. očala samostalnik Očala so pripomoček iz leč, stekel za boljši vid ali zaščito oči pred svetlobo in okvira, ki se zatakne za ušesa in nos. ● očala za branje ● očala za na blizu, daleč ● Nosim očala z modrim okvirjem. ● Na glavi ima črno volneno kapo in temna očala. ● Ko opazujemo Sonce in Sončev mrk, moramo nositi posebna zaščitna očala. STALNE ZVEZE sončna očala Sončna očala so očala s temnejšimi stekli, ki varujejo oči pred sončno svetlobo. ● Na plaži sem nosila sončna očala. oče samostalnik 1. Če ima moški otroka, je ta moški otrokov oče. ● dober oče ● materin oče ● Oče ga je usmeril v igranje klavirja in skladanje. 2. Oče je oseba, ki daje pobudo ali idejo za kaj. ● Je idejni oče festivala. očim samostalnik Če ima mama novega moža ali partnerja, je ta mož ali partner njenim otrokom iz prejšnje zveze očim. ● Otrok ima očima. odcep samostalnik Odcep je kraj, kjer se cesta, proga odcepi, ali cesta, proga, ki se odcepi. ● cestni odcep ● Zavili so na odcep, ki je vodil proti Pokljuki. ● Hiša stoji blizu odcepa. 142 odcepiti glagol Odcepiti pomeni ločiti kaj od česa glavnega ali pomembnejšega. ● Dedek je vzel sekiro in odcepil vrh polena. ● Zaradi protesta proti Rimskokatoliški cerkvi so se protestanti odcepili. ● Od tega hodnika sta se odcepila še dva hodnika. oddaja samostalnik 1. Oddaja je dejanje, ko kdo kaj izroči ali pošlje drugemu. ● Rok za oddajo risbe je konec meseca. 2. Oddaja je vsebinsko zaključena enota radijskega ali televizijskega programa. ● informativna, poljudnoznanstvena oddaja ● radijska, televizijska oddaja ● Katere oddaje najraje gledaš? ● Vsak teden si ogledam zanimivo oddajo o živalih. ● Včeraj smo poslušali poučno oddajo po radiu. oddajati glagol 1. Oddajati pomeni komu kaj izročati ali pošiljati. ● Ključe oddajamo na recepciji. 2. Oddajati pomeni za plačilo dajati komu kaj v uporabo. ● oddajati sobo, stanovanje ● V tej občini veliko ljudi oddaja apartmaje in sobe. 3. Oddajati pomeni pošiljati ali izločati v okolico. ● oddajati energijo ● Sonce oddaja svetlobo. ● Zelene rastline oddajajo kisik, ki ga za dihanje potrebujejo vsa živa bitja. 4. Oddajati pomeni posredovati televizijski ali radijski program. ● Televizija Koper – Capodistria oddaja tako v italijanskem kot slovenskem jeziku. oddati glagol 1. Oddati pomeni komu kaj izročiti ali poslati. ● oddati pismo, prošnjo ● Učitelju smo oddali domačo nalogo. ● V garderobi smo garderoberki oddali bunde in plašče. ● Novoletno čestitko je oddala na pošti. ● Metka je v laboratoriju oddala urin. 2. Oddati pomeni za plačilo dati komu kaj v uporabo. ● oddati hišo, stanovanje ● V centru Celja oddamo sončno sobo dijakinji ali dijaku. ● V najem je oddala trosobno stanovanje v Rogatcu. 3. Oddati pomeni poslati ali izločiti v okolico. ● oddati energijo ● Znanstvenice in znanstveniki so odkrili, da je Sonce med letoma 2007 in 2009 oddalo nenavadno malo energije. ● Bolj kot je vlažno vreme, manj toplote odda telo z znojenjem. odeja samostalnik 1. Odeja je tekstilni izdelek, s katerim sebe ali koga, kaj drugega pokrivamo zlasti zaradi zaščite pred mrazom. ● topla odeja ● prevleka za odejo ● Popij skodelico čaja in se v postelji dobro pokrij z odejo. ● Pri gašenju s požarno odejo preprečimo dostop zraka in s tem gorenje. 2. Odeja je plast česa, ki kaj pokriva. ● ledena odeja ● Pozimi prekrije naravo snežna odeja, zato si živali težje poiščejo hrano. oder samostalnik 1. Oder je dvignjen prostor za učitelja v razredu. ● Učitelj je imel svojo mizo na dvignjenem odru — katedru. 2. Oder je dvignjen prostor za nastope v gledališču ali koncertni dvorani, ki je odprt proti gledalcem. ● Na oder je prišel lutkar z veliko lutko. odgnati glagol 1. Odgnati pomeni narediti, da žival ali človek od kod odide, navadno z močno spodbudo ali prisilo. ● Koze je odgnal domov. ● Živali je odgnal na sejem. ● Mačeha me je odgnala od doma. 2. Odgnati pomeni narediti, da kaj neprijetnega ali neugodnega izgine. ● Raje sem odgnala slabe misli. ● Na pepelnično sredo pusta zažgejo, s čimer naj bi človek premagal zlo, dokončno odgnal zimo in se pripravil na rojstvo novega življenja. 3. Odgnati pomeni začeti rasti ali razvijati se v višino. ● Vsako pomlad v korito nekaj posadim. Dobro zalivam in nestrpno pričakujem, kdaj bo odgnalo. ● Komaj se je želod dotaknil tal, že je odgnal. 4. Odgnati se pomeni pokrčiti noge in tako dobiti zalet za skok ali podoben hiter premik. ● Ko je zavpil »zdaj«, se je odgnal z vso močjo. 143 ● Elegantno se je odgnal, potem pa v zraku zakrilil kot ptič. FRAZEMI Jabolko na dan odžene zdravnika stran. ali Eno jabolko na dan drži zdravnika vstran. Jabolko na dan odžene zdravnika stran pomeni, da je jesti jabolka dobro za zdravje, ker vsebujejo veliko vlaknin in vitaminov. ● Kaj pomeni pregovor: Jabolko na dan odžene zdravnika stran? ● »Eno jabolko na dan drži zdravnika vstran«, pravi stara modrost. Jabolko krepi zobe in dlesni, hkrati razkuži ustno votlino. odgovoren pridevnik 1. Odgovoren je tak, ki je zadolžen za kako opravilo ali nalogo in mora prevzeti krivdo, če gre kaj narobe. ● Vsak član skupine je odgovoren za nalogo, ki jo sprejme. ● Starši so odgovorni za razvoj in vzgojo otrok. ● Ministri so za svoje delo odgovorni parlamentu. 2. Odgovoren je tak, ki je zanesljiv in vreden zaupanja. ● odgovoren deček ● odgovorna deklica ● Društvo za zaščito živali je pse oddalo odgovornim ljudem, ki bodo lepo skrbeli zanje. 3. Odgovoren je tak, ki je pomemben in ki zahteva določeno spretnost in skrbnost. ● Skrb za domačo žival je zelo odgovorno opravilo. odgovornost samostalnik 1. Odgovornost je dolžnost osebe, ki je zadolžena za kako opravilo ali nalogo, da prevzame krivdo, če gre kaj narobe. ● Biti starš je veliko veselje, pa tudi odgovornost. ● Vsi otroci imajo poleg pravic tudi dolžnosti in odgovornosti. ● Prav je, da se tako posamezniki kot družba zavedamo svoje odgovornosti do ohranjanja narave oziroma okolja, v katerem živimo. 2. Odgovornost je lastnost osebe, da je prizadevna, zanesljiva in vredna zaupanja. ● Ko je spremila bratca v šolo, je pokazala veliko odgovornost. odhodek samostalnik PRI GOSPODINJSTVU Odhodki so denar, ki ga kdo porabi za določen namen, navadno za nakupe ali stroške. ● Nekateri odhodki v gospodinjstvu so nujni (na primer nakupi hrane, oblačil), nekateri pa so manj nujni (na primer izleti, zabave). ● Dobro je, če si vodimo mesečni družinski proračun, da naši odhodki ne presežejo prihodkov. odkimati glagol Odkimati pomeni z gibom glave na levo in desno izraziti, da kaj zanikamo ali da se ne strinjamo. ● Odkimal je in rekel, da nikogar ne spusti naprej. ● "Je očka doma?" je vprašala. Mama je odkimala. odkriti glagol 1. Odkriti pomeni odstraniti kaj, kar kaj pokriva. ● Odkril je skledo in videl, kaj je notri. ● Burja je odkrila del strehe osnovne šole. 2. Odkriti pomeni odmakniti odejo s koga. ● »Ne boš več spala!« reče in me odkrije. ● Napol se odkrijem. 3. Odkriti se pomeni dati pokrivalo z glave, navadno ob pozdravu. ● Dedek je pokimal in se odkril. ● Ko jo sreča, se odkrije in jo pozdravi. 4. Odkriti pomeni obrniti igralno karto okoli, da vidimo, kaj je na spodnji strani. ● Igralec ali igralka, ki je na vrsti, sme odkriti dve kartici drugo za drugo. ● Vsak igralec lahko obrne dve kartici. Če odkrije obe polovici iste slike, ju lahko pobere in odpre nov par. Če pa odkrije različni polovici, nadaljuje igro drug igralec. 5. Odkriti pomeni najti kaj, kar je bilo prej neznano ali skrito. ● V zahodni Sloveniji (Divje babe) so odkrili verjetno najstarejše glasbilo na svetu – piščal, ki je narejena iz kosti jamskega medveda. ● Doslej so odkrili že skoraj tisoč vrst netopirjev. ● V nevarnosti se mladiči poljskega zajca pritajijo. Nimajo vonja, zato jih plenilci težko odkrijejo. 6. Odkriti pomeni ugotoviti kaj, kar je bilo prej neznano ali skrito, ali ugotoviti, kako kaj deluje ali se uporablja. ● znanstveniki odkrijejo kaj ● Ni bilo možno odkriti, kdo je ukradel mojo igračo. ● Pri zaporedjih vedno velja neko pravilo, ki ga moramo odkriti, če želimo zaporedje nadaljevati. ● Sliki se razlikujeta v petih podrobnostih. Ko jih odkriješ, jih na spodnji sliki obkroži. ● Človek je odkril uporabo ognja pred več kot pol milijona let. ● Vsak ima svoje sposobnosti. Le odkriti jih moramo in na njih graditi svojo prihodnost. 144 7. Odkriti pomeni pokazati komu kaj, kar mu je bilo prej neznano ali skrito. ● Deklici so vile odkrile prava zelišča za vse bolezni. odlagališče samostalnik Odlagališče je prostor, ki je namenjen odlaganju stvari, navadno odpadkov. ● odlagališče odpadkov ● Pomembno je, da odpadke odlagamo na urejena odlagališča in jih ločujemo. ● Odpadke v naših krajih pobirajo komunalne službe in odpeljejo na urejena odlagališča odpadkov. STALNE ZVEZE črno odlagališče Črno odlagališče ali divje odlagališče je prostor, ki ni namenjen odlaganju odpadkov, a jih nekateri tja kljub temu odlagajo. ● Kljub urejenim odlagališčem odpadkov najdemo na robovih gozdov, ob potokih in rekah še številne smeti; to so črna odlagališča. divje odlagališče Divje odlagališče ali črno odlagališče je prostor, ki ni namenjen odlaganju odpadkov, a jih nekateri tja kljub temu odlagajo. ● Divja odlagališča odpadkov naravo onesnažujejo, povzročajo moteč smrad ter privabljajo živali, ki prenašajo bolezni. odlaganje samostalnik Odlaganje je postopek ali proces, pri katerem se kaj pusti kje in se tako nabere v določeno količino. ● odlaganje jajc ● Tla onesnažujemo z neustreznim odlaganjem odpadkov in nevarnih snovi v naravo. ● Voda, ki pronica skozi neštete razpoke, ustvarja kraške jame in z odlaganjem apnenca tudi kapnike. odlagati glagol 1. Odlagati pomeni dati, spustiti kaj iz rok, da ostane kje. ● Pribora, ki si ga že uporabil, nikoli ne odlagaj na mizo. 2. Odlagati pomeni kje puščati kaj, kar se nabere v določeno količino. ● odlagati jajca ● Odpadke odlagajte v za to namenjene zabojnike. ● Tople noči in prvi spomladanski dež zvabijo žabe, da se iz zimskih bivališč v gozdovih selijo v ribnike in tam odlagajo svoje mreste. ● Pri človeku so pogoste tudi naglavne uši, ki jajčeca odlagajo na lase. odleteti glagol 1. Odleteti pomeni z letenjem se oddaljiti. ● čebela odleti ● Spoznali smo taščico, siničko, ščinkavca, vrabca, kosa in druge ptice, ki ne odletijo v tople kraje. ● Raketa odleti v vesolje. ● Z letalom smo odleteli iz Švice. 2. Odleteti pomeni zaradi močnega sunka ali udarca prenehati biti na določenem mestu. ● Gumb je odletel z mojega suknjiča. ● Vozu so ob trku odletela kolesa. ● Odletel sem z gugalnice. odlomek samostalnik Odlomek je kratek del besedila ali skladbe. ● Preberi odlomek iz knjige. ● Odlomek skladbe spremljaj z orffovimi glasbili. odložiti glagol 1. Odložiti pomeni dati, spustiti kaj iz rok, da ostane kje. ● Domen je odložil žogo. ● Pred vrati sva odložili dežnike in vstopili. ● Skodelico splaknem pod vročim curkom vode in jo odložim na odcejalnik. 2. Odložiti pomeni kje pustiti kaj, kar se nabere v določeno količino. ● odložiti jajce ● odložiti jajčeca ● odložiti mrest ● odložiti odpadke ● Kukavica si ne zgradi gnezda, temveč odloži po eno svoje jajce v gnezda drugih ptic. ● Žabe spomladi po parjenju v vodnem okolju odložijo mrest. ● Stric je odložil odpadke pred prebiralnico odpadkov. ● Zelo pomembno je, da embalažo odložiš na pravo mesto. 3. Odložiti pomeni pripeljati koga na določeno mesto in ga tam pustiti. ● Z veseljem te peljeva. Najprej odložim tebe in potem še Miha. 4. Odložiti pomeni prinesti kaj na določeno mesto in ga tam pustiti. 145 ● Reke valijo s seboj veliko proda in peska iz višjih predelov v nižje in ga tam odložijo. ● Kokosov oreh več mesecev plava v morju. Ko ga morje odloži na obalo, vzklije kokosova palma. odnos samostalnik Odnos je to, kar obstaja med stvarmi ali ljudmi, ki imajo kaj skupnega. ● spoštljiv odnos ● odnos do okolja ● odnosi med ljudmi ● Otroci, ki hranijo ptice, pridejo že zgodaj v stik z živalmi in se učijo pravilnega odnosa do narave. ● V družini se naučimo osnovnih pravil vedenja in pridobimo prve izkušnje v medsebojnih odnosih. ● Krožnica je z vsako črto v prav posebnem odnosu. odpadek samostalnik Odpadek je to, kar v gospodinjstvu ali pri predelavi česa zavržemo kot neuporabno. ● kup odpadkov ● zabojnik za odpadke ● Ekološki otoki so prostori, kjer stojijo različni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. ● Del odpadkov, ki ni primeren za predelavo in ponovno uporabo, odložimo na odlagališče odpadkov. ● Računalnike, baterije, televizorje in ostale nevarne odpadke odpeljemo v zbirni center. odpluti glagol Odpluti pomeni oditi s plovilom od kopnega. ● Ko je ladja Argo odplula, je bilo na njej petdeset junakov, ki so bili vsi pripravljeni na kakršno koli pustolovščino. ● V pristanišču je Maj na sončno soboto zjutraj naštel 268 čolnov. Popoldne jih je bilo le še 137. Koliko čolnov je odplulo na morje? odrasti glagol Odrasti pomeni postati telesno razvit in zrel. ● Ko odrastem, bom pilot. ● Otrok odraste in si po navadi ustvari družino. ● Navadna sipa in hobotnica sta dolgi okrog pol metra, ko odrasteta. odsev samostalnik 1. Odsev je pojav, ko je podoba koga ali česa zaradi odboja svetlobe vidna na površini kakega predmeta, zlasti ogledala. ● V ogledalu je premeril svoj odsev. ● Skozi obarvane šipe se je na zidove razlival srhljiv rdeč odsev. 2. Odsev je to, da se kak pojav na določen način kaže, odraža v drugem pojavu. ● Ker so pravila pri mizi pa tudi vse navade odsev časa, se spreminjajo z njim. ● Po njegovem mnenju sta oba pojava odsev istega dejstva. odsevati glagol 1. Odsevati pomeni biti viden na površini kakega predmeta, zlasti ogledala, zaradi odboja svetlobe. ● Zagledal je staromodna okrogla očala, v katerih je odseval plamen sveče. ● Sonce je odsevalo od strun zlatih glasbil. 2. Odsevati pomeni na določen način kazati, odražati se v drugem pojavu. ● Počasi so sprejeli novo vero, stari bogovi pa odsevajo v ljudskih bajkah in šegah. ● Dokumenti, ki jih Evropski parlament potrebuje pri delu, so pripravljeni v vseh uradnih jezikih EU. To odseva kulturno raznolikost EU. odsoten pridevnik 1. Odsoten je tak, ki je v določenem času kje drugje. ● V ponedeljek je bilo odsotnih 7 deklet. ● Za psa skrbim samo občasno, kadar je njun lastnik odsoten. 2. Odsoten je tak, ki v mislih ne spremlja zares dogajanja okoli sebe. ● Deček je opazil, da je njegov prijatelj z mislimi pogosto odsoten. ● Fantu se je na obraz prikradel odsoten smehljaj. odstavek samostalnik PRI SLOVENŠČINI Odstavek je vsebinsko zaključen krajši del besedila, ki se začenja z novo vrstico. ● Koliko odstavkov ima to besedilo? ● Koliko odstavkov je v jedru? ● Povedi združujemo v odstavke, odstavke v besedilo. odšteti glagol 1. PRI MATEMATIKI Odšteti pomeni narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo. ● Od dvajset je odštel sedem. 2. Odšteti pomeni plačati določeno vsoto denarja. ● Za bombone je odštela tri evre. 146 odštevanje samostalnik PRI MATEMATIKI Odštevanje je računska operacija, pri kateri se eno število zmanjša za drugo. ● Pri odštevanju lahko naredimo tudi preizkus s seštevanjem. odštevati glagol PRI MATEMATIKI Odštevati pomeni delati računsko operacijo, pri kateri se eno število zmanjša za drugo. ● odštevati od sto ● Učili smo se seštevati in odštevati. odtenek samostalnik Odtenek je vsaka od različnih barv iste barvne osnove. ● zeleni odtenki ● odtenki rjave ● Vsako barvo lahko svetlimo ali temnimo in dobimo različne svetlostne odtenke. ● Slikar je na paleti mešal različne barve in naredil veliko barvnih odtenkov. odtis samostalnik Odtis je sled, ki jo pustimo, če s čim pritisnemo na površino. ● Naredi svoj prstni odtis in odtis še treh drugih ljudi. ● Odtisi, narejeni s stiskalnico, so navadno bolj jasni, ker je pritisk večji, kot ga zmoremo mi z rokami. ● Odtisi stopinj dinozavrov so znanstvenikom pomagali razkriti vrsto in težo živali, hitrost ter način premikanja. odtisniti glagol Odtisniti pomeni s čim narediti sled na površini predmeta. ● Nejc je v svoji sobi našel še nekaj predmetov in se odločil, da bo naredil odtise. Pobarval jih je in odtisnil na papir. ● Matrico lahko odtisnemo večkrat. ● Z valjčkom namažemo matrico s tiskarsko barvo in odtisnemo. ● Pečatnike so odtisnili v glinasto podlago. Tako so označevali posode in druge predmete. odveč prislov 1. Odveč pomeni nepotrebno. ● Bilo je tako toplo, da je bil otrokom pulover skoraj odveč. ● Pomagaj si z naslednjimi rešitvami: motorno zračno vozilo, stroj, vodno plovilo, oklepno vozilo, večji avtomobil. Ena rešitev je odveč. ● Skrb za zdravje ni odveč. 2. Odveč pomeni neprijetno ali zoprno. ● Vse delo mu je odveč. ● Če vam ni odveč, bi vas prosil, da mi pomagate. odvisen pridevnik 1. Odvisen je tak, ki ni samostojen, za katerega potrebe skrbi kdo drug, ali tak, ki potrebuje pomoč koga drugega. ● Mladiči so odvisni od svoje matere. ● Po rojstvu je novorojenec odvisen od matere. ● Evropska unija je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni. Najprej se je začelo kot gospodarsko sodelovanje: države, ki med seboj trgujejo, postanejo gospodarsko odvisne druga od druge in se zato bolj izogibajo sporom. 2. Odvisen je tak, ki mora upoštevati voljo in zahteve drugega. ● V preteklosti je bila žena odvisna od svojega moža. ● Mlajši smo pri odločitvah odvisni od odraslih. 3. Odvisen je tak, katerega obstoj, uresničitev ali značilnosti omogoča kaj drugega. ● Življenje rastlin, živali in ljudi je odvisno od različnih življenjskih razmer v različnih okoljih. ● Živa bitja smo med sabo odvisna. ● Kako dolgo bomo obiskovali šolo, je odvisno od poklica, ki smo si ga izbrali. ● Barva naše kože je odvisna od tega, katero barvo kože so imeli naši predniki. 4. Odvisen je tak, ki je zasvojen z alkoholom, mamili ali dejavnostjo, povezano z elektronskimi napravami. ● biti odvisen od računalniških igric ● Ljudje smo lahko odvisni od snovi ali dejanj, ki jih preveč pogosto počenjamo in zato škodijo našemu zdravju ter počutju. odžejati glagol 1. Odžejati pomeni zadovoljiti potrebo po tekočini. ● Voda zares odžeja. 2. Odžejati se pomeni spiti toliko tekočine, da nismo več žejni. ● Poleti se otroci radi odžejajo z ledenimi paličicami. ● Lubenica vsebuje zelo veliko vode, zato se z njo v poletni vročini lahko odžejamo in osvežimo. 147 ogenj samostalnik 1. Ogenj je naravni pojav v obliki plamena, ki nastane, ko kaj gori. ● ogenj ugasne ● taborni ogenj ● Ne plašimo živali, ne lomimo vej, ne kurimo ognja v naravi in ne trgamo cvetja. ● Ogenj je eno izmed pomembnejših odkritij v zgodovini. ● Ogenj brez kisika v zraku ne gori. 2. Ogenj je vir toplote za kuhanje, pripravljanje hrane. ● zmanjšati ogenj ● Na ogenj je pristavil kozico z mlekom. 3. Ogenj je močno vojaško obstreljevanje določenega cilja. ● Sovražnik je odgovoril z ognjem. ● »Ogenj!« je ukazal general. 4. ČUSTVENO OBARVANO Ogenj je velika čustvena vznemirjenost. ● Oče je govoril ves v ognju. STALNE ZVEZE med dvema ognjema Med dvema ognjema je otroška skupinska igra, pri kateri izpade igralec, ki ga drugi zadene z žogo. ● Pri telovadbi smo se igrali med dvema ognjema. na odprtem ognju Na odprtem ognju pomeni neposredno nad plameni. ● V gradu so v kuhinji na odprtem ognju kuhali in tam tudi obedovali. FRAZEMI dati roko v ogenj za koga Če kdo da roko v ogenj za koga, pomeni, da je prepričan, da je pošten ali sposoben. ● Vem, da je pošten. Zanj bi dal roko v ogenj. ogenj v strehi Ogenj v strehi je hud prepir. ● Če nas soseda odkrije, bo ogenj v strehi! oglas samostalnik Oglas je sporočilo, s katerim trgovci ponujajo in predstavljajo svoje izdelke za prodajo. ● Oče je preko oglasov kupoval avtomobil. ● Velik vpliv na naše potrošniške navade imajo veliki plakati ob cestah in televizijski oglasi. ● Zavajajoči oglasi nam ne sporočajo resničnih informacij o izdelku ali storitvi. STALNE ZVEZE mali oglasi Mali oglasi so krajši oglasi, s katerimi kot posamezniki kaj kupujemo ali prodajamo. ● Mama je v malih oglasih našla avto, ki ga prodajajo za 6790 €. oglje samostalnik 1. Oglje je črna snov, ki nastane iz lesa, ki ni popolnoma zgorel, in jo uporabljamo kot gorivo. ● žareče oglje ● Oglje so žgali iz bukovih polen. ● V rudarstvu in železarstvu so dobili zaposlitev številni rudarji, talilci, kovači, pa tudi oglarji, saj so plavže – peči, kjer so talili železovo rudo – kurili z ogljem. ● Ko so začeli kuriti s premogom, so oglje rabili le še kovači in gospodinje za likalnike. 2. PRI LIKOVNI UMETNOSTI Oglje je taka snov, ki jo uporabljamo za risanje. ● Za risanje uporabimo različne risarske materiale, na primer oglje, kredo, svinčnik, voščenko ali barvni svinčnik. FRAZEMI črn kot oglje Črn kot oglje je tak, ki je zelo temne barve. ● Oči je imel črne kot oglje. ograja samostalnik Ograja je priprava iz stebrov in prečk, ki se postavi okrog zemljišča za preprečevanje prehoda ali ob robu stopnic, balkona za zaščito pred padcem. ● betonska, lesena ograja ● vrtna ograja ● zaščitna ograja ● Si opazil, da so v bližini našega čebelnjaka postavili ograjo iz lesa? ● Železna ograja na zraku in vlagi začne rjaveti. ogroziti glagol Ogroziti pomeni spraviti v nevaren ali neugoden položaj. ● Preveliko nabiranje in uničevanje gliv lahko ogrozi drevesa. ● Zaradi pretiranega lova smo ogrozili preživetje marsikatere živalske vrste na Zemlji. ● Mogočno oblast Habsburžanov so za krajši čas ogrozili grofje Celjski. 148 ohlajanje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Ohlajanje je zniževanje temperature snovi ali telesa. ● Tekoča snov z ohlajanjem postane trdna. ● Zrak se pri segrevanju razteza in pri ohlajanju krči. ● Na segrevanje ali ohlajanje vode v poletnih dneh poleg sonca vpliva tudi veter. ohlajati glagol 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Ohlajati pomeni zniževati temperaturo snovi ali telesa. ● Sloni se škropijo z vodo in pahljajo z uhlji, ker s tem ohlajajo telo. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Ohlajati se pomeni izgubljati toploto, kar se kaže v padcu temperature. ● Ko se zrak dviguje, se ohlaja. Vodni hlapi takrat kondenzirajo v kapljice in nastane oblak. ● Vode se segrevajo in ohlajajo počasneje kot kopno. oklepaj samostalnik PRI MATEMATIKI, PRI SLOVENŠČINI Oklepaj je znak, ki z dveh strani oklepa besedo, številko ali stavek. ● Računi v oklepajih imajo prednost pred vsemi ostalimi. ● Množico opišemo tako, da v zavitem oklepaju naštejemo njene elemente. Zaviti oklepaj zapišemo na začetku in na koncu. ● V oklepaj zapišemo dodatna pojasnila, primere, sopomenske izraze. ● Odgovori na vprašanja, izberi ustrezno besedo v oklepaju ali ponujeni odgovor. oklepati glagol 1. Oklepati pomeni močno držati, stiskati kako stvar ali človeka. ● V naročju je oklepal rdečo žogo. ● Les ga je z vseh strani oklepal kot primež. 2. Oklepati se pomeni močno se držati kake stvari ali človeka. ● Trmasto se je oklepal stola. ● S prsti se je oklepala varnostnega pasu. ● Trdno se je oklepal dedijeve roke. okno samostalnik Okno je odprtina v steni stavbe ali vozila z okvirom s steklom, ki je narejena zaradi svetlobe in zračenja. ● odpreti, zapreti okno ● majhno, veliko okno ● čiščenje oken ● Skozi okno svoje sobe vidi Triglav, najvišjo slovensko goro. ● Levo in desno od vrat sta po dve rjavi okni. ● Stopil je k oknu. oko samostalnik 1. Oko je organ, ki sprejema svetlobne dražljaje in je čutilo za vid. ● človeško oko ● desno, levo oko ● oko žuželk ● barva oči ● Zaprl je oči. ● Kadar vam v oko pade tujek, se oko zasolzi, da solze odplaknejo tujek. ● Od predmeta odbita svetloba pride skozi zenico v oko, vzburjenje pa po vidnem živcu v možgane. ● Očesi sta kot kroglici, na kateri so pritrjene mišice, ki omogočajo obračanje v različne smeri. ● Oči se mi solzijo. 2. ČUSTVENO OBARVANO Oči so pogled. ● prijazne oči ● strah v očeh ● Deček ga je pogledal s prestrašenimi očmi. ● Izginil jim je izpred oči. ● Ne da bi ju spustila izpred oči, je iz nahrbtnika potegnila jabolko. ● Vso pot ni mogel odtegniti oči od igrače. 3. Oko je to, kar je temu organu podobno. ● Ta krompir ima veliko očes. STALNE ZVEZE jajce na oko Jajce na oko je ocvrto jajce s tekočim rumenjakom. ● Za večerjo smo jedli jajca na oko. kurje oko Kurje oko je kožna odebelina, navadno na podplatu. ● Na nožnem palcu imam kurje oko. FRAZEMI bliskati z očmi ali streljati z očmi Če kdo bliska z očmi, pomeni, da jezno pogleduje. ● Od jeze je kar bliskal z očmi. bosti v oči Če kaj bode v oči, pomeni, da je zelo opazno, ima izrazit in pogosto neprijeten vidni učinek. 149 ● Živo rumena barva majice je bodla v oči. imeti odprte oči Če ima kdo odprte oči, pomeni, da dobro opaža, spoznava stvari ali pojave okrog sebe. ● Bodite previdne. Imejte odprte oči. imeti koga na očeh Če ima kdo koga na očeh, pomeni, da ga opazuje ali nadzoruje. ● Majhnega otroka je treba imeti na očeh ves čas. kamor seže oko ali kamor sežejo oči Kamor seže oko komu pomeni vsenaokrog. ● Kamor ti seže ti oko, pada mehko perje. na lastne oči ali s svojimi lastnimi očmi Na lastne oči pomeni takó, da kaj storim sam, osebno. ● Bratec se je lahko na lastne oči prepričal, kako deluje stroj. ● Videl sem ga na lastne oči! na oko Na oko pomeni takó, da velikost ocenimo po videzu, okvirno. ● Gozd ima, takole na oko, premer pet kilometrov. ● Na oko sem pomeril globino omare, globoka je približno pol metra. ne zatisniti očesa ali ne zatisniti oči Če kdo ne zatisne očesa, pomeni, da ne more zaspati. ● V nedeljo ponoči ni in ni zatisnil očesa. Oko za oko, zob za zob. Oko za oko, zob za zob pomeni, da če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje. ● Skoraj vsak spor se da zgladiti, če je le eden od vpletenih pripravljen odpustiti. Kako lahko je vračati udarce – oko za oko, zob za zob! Toda poskusite preusmeriti tok svojih misli, potem ko ste se že predali obtoževanju in zameri. kaj pade v oči komu Če komu kaj pade v oči, pomeni, da to opazi. ● Zelo živahen je. Takoj mi je padel v oči. pasti oči na čem Če kdo pase oči na čem, pomeni, da uživa v opazovanju česa lepega. ● S prijateljem sta pasla oči na slaščicah v izložbi. paša za oči Paša za oči je to, kar je zelo lepo. ● Jed, ki je prava paša za oči, nam še bolj tekne, če jo zaužijemo v prijetnem okolju. pogovoriti se iz oči v oči Če se dve osebi pogovorita iz oči v oči, pomeni, da se pogovorita na samem. ● Morava se pogovoriti iz oči v oči. s prostim očesom ali z golim očesom S prostim očesom pomeni brez pripomočkov za povečanje ali izostritev slike. ● Z mikroskopom opazujemo tisto, česar s prostim očesom ne moremo videti. oči lezejo skupaj komu Če oči lezejo skupaj komu, pomeni, da postaja zelo zaspan. ● »Lahko noč,« je zamomljala. Oči so ji lezle skupaj. oči se uprejo v koga Če se v koga uprejo oči, pomeni, da ga kdo začne gledati. ● Vse oči so se uprle vanj. upreti oči v koga Če kdo upre oči v koga, pomeni, da ga začne gledati. ● Vsi so uprli oči vanj. verjeti svojim očem ali verjeti lastnim očem Če kdo ne more verjeti svojim očem, pomeni, da ne more verjeti, da je res. ● Naslednje jutro ni mogla verjeti svojim očem, ko je videla svojo izgubljeno jopico viseti na obešalniku. ● Sklonila se je in komaj verjela svojim očem: v travi je ležala zlata urica. Vsake oči imajo svojega malarja. Vsake oči imajo svojega malarja pomeni, da ima vsak drugačen okus. ● Vsem ljudem se ne zdijo lepe ali prikupne iste osebe. Vsake oči imajo svojega malarja. okolica samostalnik 1. Okolica je širši prostor ali narava okoli kake stavbe, naselja. 150 ● raziskovati okolico ● okolica doma, hiše ● V Sloveniji so najbolj onesnažena tla v Mežiški dolini, Celjski kotlini, Idriji in okolici Jesenic. ● V bližnji okolici domačega kraja poiščite imena krajev, voda in gora. ● Katera je najstarejša hiša v okolici šole? ● Katere kulturne ustanove lahko obiščeš v domačem kraju in njegovi okolici? 2. Okolica je to, kar je v bližini česa. ● okolica rane ● Radiator oddaja toploto in segreva okolico. ● Svetloba iz okolice pride v oko skozi zenico. 3. Okolica so navadno znani, domači ljudje, ki živijo v bližini koga. ● odnosi z okolico ● Svojo okolico stalno nadleguje z vprašanji. ● Če svoji okolici ne moreš zaupati, lahko pokličeš na brezplačno anonimno telefonsko številko in se pogovoriš s človekom, ki veliko ve o nasilju. okolje samostalnik Okolje je celota bitij, stvari in pojavov v naravi, ki koga obdajajo, ali prostor, ki koga ali kaj obdaja. ● ohranjati okolje ● skrbeti za okolje ● jezik okolja ● Človek vse bolj posega v naravno okolje in s tem zmanjšuje življenjski prostor živali. ● Kolo ne potrebuje goriva, zato ne onesnažuje okolja. ● Travnik je življenjsko okolje živali in rastlin. ● Nevarne snovi najdemo tudi v domačem okolju, npr. v kuhinji ali kopalnici. ● Pomembna je povezanost z ljudmi iz okolja, v katerem živimo. okončina samostalnik Okončina je del telesa, ki ga uporabljamo za premikanje ali prijemanje. ● Pri človeku je spodnja okončina noga, zgornja okončina pa roka. ● Med plavanjem se plavalec z okončinami odriva od vode. ● Gepard hodi in teče s sprednjimi in zadnjimi okončinami. okupator samostalnik PRI DRUŽBI Okupator je država ali njeni pripadniki, zlasti vojska, ki protipravno zasedejo ozemlje druge države. ● Med svetovno vojno je okupator pobil na tisoče naših ljudi, na tisoče jih je stradalo ali umrlo po ječah in taboriščih. ● Del prebivalcev se je organiziral in se okupatorju uprl. okupirati glagol PRI DRUŽBI Okupirati pomeni protipravno zasesti ozemlje druge države, navadno z vojsko. ● Kraljevino Jugoslavijo so leta 1941 okupirali nemški, italijanski in madžarski okupatorji. okus samostalnik 1. Okus je čut za zaznavanje značilnosti jedi, pijače s pomočjo jezika ali značilnost jedi, pijače, ki se zaznava s pomočjo jezika. ● grenek, kisel, sladek, slan okus ● okus jagode, limone ● sladoled z okusom čokolade, vanilje ● Ima zelo izostren okus. ● Z jezikom, ki je naše čutilo za okus, okušamo. ● Voh in okus sta tesno povezana čuta. 2. Okus je občutek, ki ga povzroča jed, pijača v ustih, ali občutek, da je jed, pijača dobra ali slaba. ● božanski, imeniten okus ● neprijeten, odvraten, ogaben, zoprn okus ● Ljudje imamo različne prehranjevalne navade in okuse. ● Že praljudje so ugotovili, da ima hrana boljši okus, če je segreta nad ognjem. ● Za moj okus je malo preslano. ● Živali, ki imajo opozorilno barvo, opozarjajo, da so nevarne, strupene ali slabega okusa, zato se jih druge živali izogibajo. 3. Okus je občutek, da je kaj lepo, primerno ali skladno. ● prefinjen okus ● Glasbenih zvrsti je zelo veliko tako da vsak lahko najde glasbo po svojem okusu. ● Oblačila izpolnjujejo različne naloge in zadovoljujejo različne okuse ljudi. olje samostalnik Olje je mastna tekočina, ki se v vodi ne topi, na njej plava in ki se pridobiva iz rastlin, živalskih maščob ali nafte. ● bučno, olivno olje ● jedilno olje ● Na olju na hitro prepražimo zdrob. ● Iz semen sončnic izdelajo sončnično olje. ● Izlitje olja povzroči hudo onesnaženje morja in obale. 151 STALNE ZVEZE kurilno olje Kurilno olje je tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva iz nafte. ● Za segrevanje vode uporabljamo različna goriva, les, kurilno olje in zemeljski plin. motorno olje Motorno olje je olje za mazanje motorja, ki ga natočimo v vozilo. ● Iz osebnega avta, s katerim je voznik zapeljal s ceste, je izteklo motorno olje. omagati glagol Omagati pomeni izgubiti voljo ali energijo za nadaljevanje česa. ● Tako sta se najedla slaščic, da sta čisto omagala. ● Vreščal je in vreščal, dokler občinstvo ni omagalo. omrežje samostalnik 1. Omrežje je skupek povezav, navadno v obliki poti, kanalov ali napeljav na določenem območju. ● cestno, rečno, železniško omrežje ● električno omrežje ● kanalizacijsko, vodovodno omrežje ● Razvito prometno omrežje je pogoj za razvoj pokrajine in ostalih dejavnosti. 2. Omrežje je to, kar je temu skupku povezav po obliki podobno. ● Krvne žile sestavljajo omrežje cevk, po katerih se pretaka kri. STALNE ZVEZE družbeno omrežje PRI RAČUNALNIŠTVU Družbeno omrežje je spletna storitev, kjer se uporabniki povezujejo z drugimi uporabniki in si delijo različne informacije. ● Uporabniki interneta preživijo veliko časa na družbenih omrežjih. onesnaževanje samostalnik Onesnaževanje je proces, pri katerem kaj postane umazano zaradi odpadkov ali zdravju škodljivih snovi. ● onesnaževanje okolja ● onesnaževanje rek, voda ● Narava in njeni prebivalci čutimo zaradi onesnaževanja hude posledice. onesnaževati glagol Onesnaževati pomeni delati, da kaj postane umazano zaradi odpadkov ali zdravju škodljivih snovi. ● onesnaževati okolje ● Avtomobilski izpušni plini onesnažujejo zrak. ● Sodobni človek pogosto s svojimi posegi uničuje okolje, onesnažuje pitne vode, omejuje prostor živali ter uničuje rastlinske in živalske vrste. onesnažiti glagol Onesnažiti pomeni narediti, da kaj postane umazano zaradi odpadkov ali zdravju škodljivih snovi. ● onesnažiti okolje ● onesnažiti reko, zrak ● Divja odlagališča lahko onesnažijo tudi podtalnico, ker dež iz njih izpira nevarne snovi, ki pronicajo v zemljo. operacija samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Operacija je postopek, s katerim z upoštevanjem določenih pravil izračunamo rezultat. ● Množenje je obratna računska operacija od deljenja. ● Kadar v številskem izrazu nastopa več računskih operacij (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje), takemu številskemu izrazu rečemo sestavljeni številski izraz. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Operacija je poseg, s katerim zdravniki odstranijo ali pozdravijo telesni organ. ● Med jesenskimi počitnicami sem bil v bolnici, ker sem moral na operacijo. ● Očka je zdravnik. V službo odide zgodaj, saj ima delovni sestanek s sodelavci, kjer se dogovorijo o razporedu operacij. ● Zaradi operacije ali nesreče lahko potrebujemo kri druge osebe. operirati glagol PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Operirati pomeni s posegom odstraniti ali pozdraviti organ v telesu. ● Če bom kirurg, bom delal v bolnišnici. V operacijski dvorani bom operiral ljudi. ● Meni bodo operirali čepke v nosu, rečejo jim polipi. Nič me ni strah, ker bom spal in ne bom ničesar čutil. opis samostalnik Opis je predstavitev lastnosti predmeta, dogodka, pojava ali osebe, zlasti z besedami. ● opis kraja, predmeta 152 ● opis poklica ● opis rastline, živali ● vsebina opisa ● Pri opisu osebe naštevamo na primer oblačila, ki jih oseba nosi, in vidne značilnosti njenega obraza ter postave. ● Opis igre je krajše besedilo, v katerem natančno predstavimo kako igro. ● Ob preglednici ustno obnovi opis velike koprive. opisati glagol Opisati pomeni predstaviti lastnosti predmeta, dogodka, pojava ali osebe, zlasti z besedami. ● Opiši poklic staršev, znancev, sorodnikov. ● Žival, ki jo opaziš, opiši, poišči podatke o njenem načinu prehranjevanja, ugotovi, v katero skupino živali sodi, ob opis pa prilepi tudi kakšno sliko. ● Kadar opisujemo osebo, opišemo njeno zunanjost. ● Opiši, kako pravilno prečkaš cesto. ● Znanstveniki so do sedaj opisali okrog 1,5 milijona vrst in še vedno odkrivajo nove. ● Presečišče premic p in r je točka U. Z matematičnimi simboli opiši medsebojno lego premic in točk. opisovanje samostalnik Opisovanje je predstavljanje lastnosti predmeta, dogodka, pojava ali osebe, zlasti z besedami. ● Radovednost glede tega, kaj se skriva v notranjosti telesa, je vodila raziskovalce v natančno opisovanje zgradbe in delovanja telesa. ● Pri opisovanju si pomagaj s priročniki o rastlinah in z leksikoni. opisovati glagol Opisovati pomeni predstavljati lastnosti predmeta, dogodka, pojava ali osebe, zlasti z besedami. ● opisovati dogodek ● opisovati rastlino, žival ● Vreme opisujemo s pojavi. To so dež, sneg, toča, žled in drugi. ● S čutili zaznavamo in opisujemo sebe in svet, ki nas obdaja. Pri tem uporabljamo oči, nos, jezik, kožo in ušesa. ● Rastlino opisujemo tako, da povemo oz. napišemo, iz katerih delov je, kdaj cveti, kje raste, za kaj jo uporabljamo in v katero družino spada. opleti glagol 1. Opleti pomeni odstraniti plevel okoli gojenih rastlin s puljenjem. ● Otroci bodo opleli gredico. 2. ČUSTVENO OBARVANO Opleti pomeni izgubiti naklonjenost koga ali izgubiti sposobnost dobro opravljati kaj. ● Če bo sosed videl, da si poškodoval njegov avto, si oplel. ● Kot pevec je oplel. opraševalec samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Opraševalec je žival, ki prenaša cvetni prah s cveta na cvet. ● Rastline z barvitostjo, s prijetnimi vonji in z raznolikimi oblikami cvetov privabljajo opraševalce. ● Čmrlji in čebele so pomembni opraševalci cvetov. opraševanje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Opraševanje je prenašanje cvetnega prahu s cveta na cvet. ● opraševanje rastlin ● Opraševanje je pomembno za razmnoževanje rastlin. ● V času opraševanja rastlin je v zraku zelo veliko zrnc cvetnega prahu različnih rastlin, ki pri nekaterih ljudeh povzročijo alergije. opraševati glagol PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Opraševati pomeni prenašati cvetni prah s cveta na cvet. ● Nekatere vrste rastlin oprašujejo žuželke, druge vrste rastlin pa oprašuje veter. ● Čebele so zelo pomembne žuželke, saj oprašujejo rastline. ● Živali, ki oprašujejo rastline, imenujemo opraševalci. oprašiti glagol 1. Oprašiti pomeni posuti s prahom ali podobno snovjo, zlasti moko. ● Oprašite si roke z moko in posujte z njo delovno površino. ● Meso oprašite z moko, potegnite skozi jajce in povaljajte v parmezanu. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Oprašiti pomeni prenesti cvetni prah s cveta na cvet. ● V nekaterih sadovnjakih so čebelnjaki, da čebele oprašijo cvetove. Če cvetovi ne bi bili oprašeni, sadje ne bi zraslo. ● Čebele oprašijo večino sadnega drevja in zelenjave. ● Pri iskanju nektarja čebele nehote oprašijo tudi rastlino. 153 opravičilo samostalnik 1. Opravičilo je dejanje ali sporočilo, s katerim izrazimo svoje obžalovanje, kadar smo storili kaj slabega, neprimernega, kar je koga prizadelo. ● Z besedo oprosti ali oprostite izrečem opravičilo. ● Opravičilo izrekamo, kadar česa ne moremo narediti ali naredimo kaj narobe. ● Kadar se prijateljem, sošolcem, sorodnikom, znancem ne moremo opravičiti ustno, napišemo neuradno opravičilo. 2. Opravičilo je sporočilo, ki utemeljuje razloge, zakaj nas kje ne bo ali ni bilo. ● Mama mi je napisala opravičilo, ker sem zaradi bolezni manjkal pri pouku. opravičiti glagol 1. Opravičiti pomeni povedati, da nas kje ne bo ali ni bilo, in utemeljiti razloge za to. ● V šoli so nam opravičili izostanek od pouka. ● Zdravnik mi je svetoval teden dni počitka. Prosim, da me opravičiš tudi učitelju. 2. Opravičiti se pomeni reči komu, da nam je za kaj žal. ● Hitel sem po hodniku in se zaletel v hišnika. Vljudno sem ga pozdravil in se mu opravičil. ● »Oprostite, gospod. Res se ne bo več ponovilo,« sem se skrušeno opravičila. ● Priznali so svoje dejanje in se opravičili. ● Po navadi se opravičimo z besedo oprosti. oprekelj samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Oprekelj je manjše glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema. ● Oprekelj, predhodnik madžarskih cimbal, je bil v 18. in 19. stoletju zelo razširjeno glasbilo po vsem Slovenskem. ● Oprekelj je ljudsko glasbilo iz alpskih dežel. Sestavljeno je iz lesenega oboda, prek katerega so napete strune. Po njih udarjamo z dvema lesenima kladivcema. oprostiti glagol 1. Oprostiti pomeni pripraviti se, da nismo več jezni na koga, ki je neprimerno ravnal ali se je neprimerno vedel. ● Mu bo lahko oprostila? ● Držala sva se prav grdo in v resnici si nisva oprostila čisto takoj. 2. Oprosti, oprostita, oprostite rečemo, ko izražamo opravičilo. ● Oprosti, nisem te opazil. ● Oprostite, ker prepozno vračam knjigo. ● Oprosti, ker sem pozen. 3. Oprosti, oprostita, oprostite rečemo, ko izražamo vljudnost pri nagovoru. ● Oprostite, ali lahko prisedem? ● Oprostite, so tole vaši ključi? ● Oprostite, koliko je ura? 4. Oprosti, oprostita, oprostite rečemo, ko izražamo začudenje. ● Oprosti, tega pa res ne razumem! oranžen pridevnik Oranžen je tak, ki je take ali podobne barve kot korenje ali pomaranča. ● oranžni lasje ● oranžna barva ● oranžna luč, lučka ● oranžna majica ● Rastlina ima rumene ali oranžne cvetove. ● Reprezentanca vedno nastopa v prepoznavnih oranžnih dresih. ● Bele kamnite hiše žarijo v oranžni svetlobi sonca. oreh samostalnik Oreh je listnato drevo z močnimi vejami ali njegov plod z užitnim jedrcem. ● oreh raste ● mleti orehi ● treti orehe ● Veverica si jeseni pripravi zalogo hrane za zimo. V skrivališča znosi orehe, lešnike in druge plodove. ● Limone in pomaranče stiskamo, orehe in lešnike pa tremo. ● Orehe nasekljamo in jih dodamo mešanici sadja. STALNE ZVEZE kokosov oreh Kokosov oreh je plod kokosove palme. ● Kokosovo mleko je beli sok, ki je v sredici kokosovega oreha. FRAZEMI biti trd oreh Če je kaj trd oreh, pomeni, da za koga predstavlja velik problem ali miselni napor. ● Verjetno bo moral sodelovati cel razred, sicer bo naloga kar trd oreh. streti oreh ali treti oreh Če kdo stre oreh, pomeni, da reši navadno težko, zahtevno nalogo. ● Pri teh nalogah moraš streti marsikateri matematični oreh. 154 orel samostalnik Orel je večja ptica ujeda z dolgim repom, širokim razponom kril in močnim kljunom. ● Orel vidi mnogo bolje od človeka. ● Ptice ujede (jastrebi, sokoli, orli) in sove imajo močan in ostro zakrivljen kljun. Njihove noge so močne, kremplji ostri. ● Občudoval sem njegove dolge peruti, dolge in ostre kremplje ter kljun. Vse to potrebuje orel, da lahko v naravi poišče, ujame in razkosa plen. STALNE ZVEZE orel kačar PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Orel kačar je ujeda, ki se prehranjuje zlasti s kačami. ● Orel kačar je glede na vrsto hrane mesojeda ptica. Čez krila meri skoraj 2 metra. ● Kače so večinski del prehrane orla kačarja, ki v manjšem številu živi tudi pri nas. planinski orel PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Planinski orel je velik orel, ki gnezdi in prebiva v gorah. ● Planinski orel je velika ujeda. Lovi manjše ptice in glodavce. ● Najbolj značilne živali našega gorskega sveta so planinski orel, alpski kozorog, svizec in gams. organ samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Organ je del telesa, ki ima določeno vlogo. ● Prsni koš varuje organe v prsni votlini. 2. Organ je oseba ali skupina oseb, ki opravlja naloge, ki jih določa zakon, predpis ali dogovor. ● Kateri organ oblasti v Sloveniji sprejema zakone? ● Odločitve sprejemajo organi Evropske unije, v katerih ima vsaka država članica svoje predstavnike. organizem samostalnik Organizem je živo bitje, ki je sestavljeno iz celic. ● organizem raste, se razvija ● človeški, rastlinski, živalski organizem ● enocelični organizem ● morski organizem ● zdrav organizem ● Iz celic so zgrajeni vsi organizmi. ● Organizem pretvori energijo, ki je v hrani, v obliko, ki jo najlažje uporabi. ● Organizmi brez vode ne preživijo dolgo. organski pridevnik 1. Organski je ta, ki je sestavljen iz organov. ● Telo sestavljajo organski sistemi, kot so na primer dihala in prebavila. Organske sisteme pa sestavljajo organi, kot so na primer pljuča in želodec. 2. Organski je ta, ki je nastal v naravi. ● Organske odpadke kompostiramo in uporabimo kot gnojilo. ● Bakterije, glive in drugi organizmi razgradijo organske snovi v kompostniku. ● Organske snovi so sladkor, maščobe in beljakovine. orientacija samostalnik Orientacija je ugotavljanje svoje lege ali položaja glede na določene točke ali znamenja. ● Pri orientaciji si lahko pomagam z zemljevidom in s kompasom. orientirati glagol 1. Orientirati pomeni narediti, da se kaj obrne v določeno smer. ● Zemljevid smo orientirali na sever. 2. Orientirati se pomeni določiti svojo lego ali položaj glede na določene točke ali znamenja. ● Najnatančneje se orientiramo s pomočjo kompasa in zemljevida. ● S pomočjo navigacijske naprave se lahko orientiramo tudi ponoči. ● V naravi se največkrat orientiramo s pomočjo sonca. orkester samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Orkester je večja skupina glasbenikov, navadno z dirigentom, ki z glasbili, nekaterimi večkratno zasedenimi, izvajajo glasbena dela. ● pihalni orkester ● V orkestru igra na violino. STALNE ZVEZE simfonični orkester PRI GLASBENI UMETNOSTI Simfonični orkester je orkester, ki je sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal. ● Edino brenkalo, ki se pojavlja v klasični zasedbi simfoničnega orkestra, je harfa. orkestrski pridevnik Orkestrski je ta, ki je v zvezi z orkestrom. ● orkestrska spremljava ● Je vodilni sodobni slovenski skladatelj, ki ustvarja orkestrsko glasbo. 155 orodje samostalnik 1. Orodje je predmet, ki ga uporabljamo za opravljanje kakega dela. ● delovno, kmečko orodje ● Stric mu je pokazal orodje in stroje, ki jih uporabljajo pri delu na kmetiji. ● V notranjosti čebelnjaka so čebelji panji in orodje, ki ga potrebuje čebelar za svoje delo. ● Škripec je preprosto orodje, s pomočjo katerega dvigujemo bremena. 2. PRI ŠPORTU Orodje je pripomoček, ki ga uporabljamo pri posameznih vrstah športa. ● športno, telovadno orodje ● Metalec poskuša svoje atletsko orodje (disk, kopje, kladivo ali kroglo) vreči čim dlje. os samostalnik 1. Os je palica, na kateri je nataknjeno kolo. ● Kolesa vozil se vrtijo na oseh. 2. Os je namišljena črta, ki gre skozi sredino predmeta, ki se vrti. ● Zemlja se vrti okoli svoje osi. ● Os teče skozi severni in južni pol Zemlje in je rahlo nagnjena. ● V času 24 ur Zemlja naredi en krog okoli svoje osi. 3. Os je namišljena črta, ki jo določa položaj predmetov. ● Da preverimo, ali je risba ali slika simetrična, lahko narišemo os in pogledamo, kako je sestavljena. ● Ponoči lahko določimo strani neba s pomočjo zvezde Severnice. Pri njenem iskanju si pomagamo z zadnjo osjo Velikega voza. oseba samostalnik 1. Oseba je človeški posameznik katerega koli spola. ● opisovati, predstavljati osebo ● ime osebe ● Opis osebe je besedilo, v katerem predstavimo zunanjost osebe. ● Dokler ne znaš dobro voziti kolesa, smeš kolesariti v cestnem prometu samo, če te spremlja odrasla oseba. ● Ali si uganil, katera oseba na sliki je Polonina učiteljica? 2. PRI SLOVENŠČINI Oseba je človeški posameznik kot literarna, dramska upodobitev. ● Kdo je glavna oseba in kdo so stranske osebe? oseben pridevnik 1. Osebni je ta, ki je v zvezi z osebo. ● Med osebne podatke spadajo tudi ime in priimek osebe, starost in datum rojstva. 2. Osebni je ta, ki ga ima samo ta oseba, nihče drug. ● Z voščilnico voščimo ob osebnem prazniku (rojstnem dnevu, godu) ali drugih praznikih (ob novem letu, božiču). 3. Osebni je ta, ki je med dvema osebama brez koga drugega vmes. ● Če se s kom srečamo, z njim opravimo osebni pogovor, če pa ga pokličemo po telefonu, je tak pogovor telefonski pogovor. 4. Osebni je ta, ki je v zvezi z skrbjo osebe zase. ● Po telesni dejavnosti moramo poskrbeti za osebno higieno. osmina samostalnik PRI MATEMATIKI Osmina je vsak od delov celote, ki je razdeljena na osem enakih delov. ● Mojca je piškote razdelila na 8 enakih delov (osmine). ● Polovico vprašanih je šlo na počitnice na morje, četrtina ljudi je dopust preživela v hribih, osmina ljudi je ostala doma, osmina pa jih je šla na potovanje v evropske prestolnice. osminka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Osminka je nota z vrednostjo ene osmine celinke. ● Preštej, koliko osmink ima vrat in zastavico ter koliko osmink je povezanih s črto. ● Pesem je zapisana v triosminskem taktu, torej je njena doba osminka. osnova samostalnik 1. Osnova je to, kar predstavlja za kaj izhodišče, začetno točko in hkrati utemeljitev. ● Osnova za delitev na pokrajine je največkrat oblikovanost površja. ● Spoštovanje starejših je osnova lepega vedenja. ● Sodniki na osnovi zakonov tehtajo in presodijo, katera stran ima prav. ● V preteklosti so zemljevide risali ročno na osnovi opazovanja ali po spominu. 2. Osnove so temeljno, bistveno znanje o čem. ● Da lahko ustrezno ravnamo pri poškodbah in nesrečah, je dobro poznati osnove prve pomoči. ● Otroci, ki spoznavajo osnove matematike, morajo imeti veliko priložnosti za ugotavljanje in razumevanje odnosov med stvarmi ● Pojasnite jim osnove poročanja (pet osnovnih vprašanj: kdo, kaj, kje, kdaj, zakaj). 156 3. PRI SLOVENŠČINI Osnova pri pregibanju besede je tisti njen del, ki pri spreminjanju končnic ostaja isti. ● Naslednjim samostalnikom iz izhodiščnega besedila določi osnovo in končnico. ● Kateri del samostalnikov je osnova in kateri končnica? 4. PRI MATEMATIKI Osnova potence je število, ki se množi s samim sabo. ● Vrednost potence se spreminja glede na osnovo in stopnjo. ● Osnova potence je 6, stopnja pa 4. Izračunaj vrednost te potence. ● Osnova potence nam pove, kateri faktor se ponavlja. STALNE ZVEZE jušna osnova Jušna osnova je koncentriran izvleček zlasti iz mesa, zelenjave, ki ga uporabljamo za pripravo juh ali jedi, ki jih zalijemo. ● Prilijemo jušno osnovo in med mešanjem zavremo. osnoven pridevnik 1. Osnoven je tak, ki predstavlja za kaj izhodišče, je pri čem temeljen ali bistven. ● osnovni podatki ● osnovne dejavnosti ● osnovne potrebe ● Fotografije in ilustracije dopolnjujejo in pojasnjujejo osnovno besedilo. ● Osnovna enota živčevja je živčna celica. ● Poglejmo si, v katerih živilih se nahajajo posamezne hranilne snovi in kakšen je njihov osnovni pomen za naše telo. ● Osnovna skupnost učencev na šoli je oddelčna skupnost ali razred. 2. Osnoven je tak, ki pri čem predstavlja temeljno ali bistveno znanje. ● V družini se naučimo osnovnih pravil vedenja in pridobimo prve izkušnje v medsebojnih odnosih. ● Povem vam, da bi lepše zaigral kot tale, ki ne obvlada niti osnovnih akordov. ● Zavzemal se je za boljšo izobrazbo rojakov in si prizadeval za osnovni pouk katekizma, branja, pisanja in petja za vse otroke. STALNE ZVEZE osnovna enota PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI, PRI MATEMATIKI Osnovna enota je predpisana, dogovorjena enota za merjenje fizikalnih ali matematičnih količin, iz katere lahko izpeljujemo druge enote. ● Osnovna enota za temperaturo je kelvin (K). ● Osnovna enota za ploščino je kvadratni meter. ● Iz katerih osnovnih enot je sestavljena enota za električno napetost? osnovna množica PRI MATEMATIKI Osnovna množica je množica, ki jo sestavljajo vsi obravnavani elementi. ● Narisal je osnovno množico Z in znotraj nje označil podmnožico K. ● Osnovna množica so števila od 0 do 10. Dani sta podmnožici A = {0, 1, 4, 5, 7} i n B = {0, 4, 7, 9}. osnovna šola Osnovna šola je devetletna prva stopnja v sistemu izobraževanja, ki je obvezna za vse in daje izhodiščno ali temeljno izobrazbo. ● Po zakonu je obiskovanje osnovne šole obvezno. ● Vsaka osnovna šola ima izdelan načrt varnih šolskih poti, s katerim ob začetku šolskega leta seznanijo nas in naše starše. osojen pridevnik PRI DRUŽBI Osojen je tak, ki je obrnjen stran od sonca. ● osojna lega ● Severna oziroma osojna pobočja so pogosto neporasla, tu najdemo skalnate stene in melišča. ● Zakaj na osojni strani gore sneg še ni skopnel? ostanek samostalnik 1. Ostanek je del celote, ki ga nismo porabili ali razdelili. ● Pojedla je ostanke lubenice. ● V zadnjem času veliko uporabljamo lesno biomaso, to so ostanki lesa, oblikovani v brikete oziroma pelete. ● Jutri prinesi v šolo ostanke blaga, sukanec, šivanko in nekaj gumbov! Sešili bomo medvedka. 2. PRI MATEMATIKI Ostanek je število, ki po deljenju ostane od deljenca. ● Če število 18 delimo s 3, se deljenje izide brez ostanka. ● Pisno deljenje z ostankom: 235 : 4 = 58, ostanek 3, ker je 58 ∙ 4 + 3 = 232 + 3 = 235. ● Preizkus naredimo tako, da sestavimo račun: količnik ∙ delitelj + ostanek = deljenec. 3. Ostanek je ohranjen del celote, ki ne obstaja več. ● S čiščenjem odstranimo ostanke hrane in bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo. 157 ● Preteklost raziskujemo s pomočjo ostankov iz preteklosti. Ostanke iz preteklosti hranimo v knjižnicah, muzejih, arhivu in na terenu. ● O velikosti in obliki dinozavrov ter o načinu njihovega prehranjevanja znanstvenikom veliko povedo ostanki zob in kosti. ● Nafta, premog in zemeljski plin so nastali iz ostankov rastlin in živali, zato jih imenujemo fosilna goriva. ● V tem delu Slovenije lahko vidiš ostanke starih obrti in običajev (plavajoče mline, splavarjenje, lončarstvo, kurentovanje). oster pridevnik 1. Oster je tak, ki dobro reže, seka ali prebada. ● oster nož ● oster trn ● ostro rezilo ● Beli medved ima ostre kremplje, podobne mačjim, ter močne in ostre zobe. ● Povozil je oster predmet in zračnica njegovega kolesa je bila v trenutku prazna. ● Mačji kremplji so zelo ostri. 2. Oster je tak, ki je ozke in koničaste oblike. ● Za Alpske pokrajine so značilni ostri vrhovi gora. 3. Oster je tak, ki zelo dobro sprejema dražljaje. ● oster vid ● ostro uho ● Za dobro besedilo potrebuješ tudi ostro oko za iskanje napak. ● Bil je oster opazovalec. 4. Oster je strog. ● Ošvrknil ga je z ostrim pogledom. ● Satira je delo, ki na oster, zbadljiv način prikazuje resnično življenje. 5. ČUSTVENO OBARVANO Oster je močan ali izrazit. ● oster mraz ● oster ovinek ● ostra zima ● S kihanjem očistimo dihalne poti prahu, ostrih vonjev in tujkov. ● Med pokrajinami ni ostrih meja. otok samostalnik Otok je kopno, obdano z vodo. ● Na Bledu smo si ogledali grad, sprehodili smo se ob jezeru in se s pletnjo odpeljali na otok. ● S starši sem preživljal počitnice na otoku Hvaru. ● Otok so v preteklosti spojili s kopnim tako, da so zasuli vmesno plitvo pogorje. STALNE ZVEZE ekološki otok PRI DRUŽBI Ekološki otok je prostor, kjer stojijo smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov, ki jih lahko recikliramo. ● V urejenih naseljih imajo ekološke otoke, kjer ločeno zbirajo papir, steklo, plastiko in organske odpadke. otrok samostalnik 1. Otrok je deček ali deklica v prvih letih življenja, preden odraste. ● Otroci se igrajo na šolskem dvorišču. 2. Otrok je hči ali sin. ● Starši so s svojimi otroki brali knjige in otroške revije. STALNE ZVEZE čudežni otrok Čudežni otrok je otrok, ki že zelo zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost. ● Ni še bil star šest let, ko je napisal svojo prvo klavirsko skladbo. Glas o tem čudežnem otroku se je hitro razširil po njegovem rodnem Salzburgu. otrok s posebnimi potrebami Otrok s posebnimi potrebami je otrok, ki je zaradi svojega trajnega zdravstvenega ali duševnega stanja upravičen do določenih prilagoditev, olajšav, da lahko v družbi sodeluje enakopravno z drugimi. ● Otroci s posebnimi potrebami imajo pravico do posebne oskrbe. ● Podatki kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pri napredovanju v višji razred podobno uspešni kot njihovi sošolci. otrokov pridevnik Otrokov je ta, ki je v zvezi z otrokom ali pripada otroku, je od otroka. ● Otrokom, žrtvam nasilja, pomagajo tudi zdravniki, policisti in varuh otrokovih pravic. ● Starši so dolžni zagotoviti razmere, v katerih je omogočeno otrokovo preživetje in razvoj. otroški pridevnik Otroški je ta, ki je v zvezi z otroki. ● otroški jok, smeh ● otroški program ● otroška knjiga, oddaja, pesmica, predstava, slikanica ● otroško igrišče 158 ● Kadar je deževalo, zlasti pa pozimi, so bile otroške igre bolj umirjene. ● Sedemletna deklica v otroški sobi sedi na postelji. ● Že kot dekle sem navdušeno pela v otroškem in nato mladinskem pevskem zboru. STALNE ZVEZE otroški parlament Otroški parlament je srečanje osnovnošolcev, na katerem se pogovarjajo o pomembnih družbenih temah. ● Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili o razmerah v družbi, predstavili svoja mnenja in ideje. ● Kdo v vašem razredu je že sodeloval v otroškem parlamentu? ovca samostalnik Ovca je domača žival z zelo gosto volnato dlako. ● čreda ovc, čreda ovac ● striženje ovc, striženje ovac ● ovce in koze ● Ovca bleja. ● Ovce so ene prvih udomačenih živali. ovčereja samostalnik PRI DRUŽBI Ovčereja je dejavnost, ki se ukvarja z rejo ovc. ● ovčereja in govedoreja ● V Sloveniji se je spet začela uveljavljati ovčereja. ovčji pridevnik Ovčji je ta, ki je v zvezi z ovcami. ● Mlečne izdelke pridobivamo iz kozjega, kravjega ali ovčjega mleka. ● Ovčjim kakcem rečemo tudi ovčji bobki. ● Počitnice je preživljal in pri ovčjih pastirjih v hribih. oven samostalnik Oven je ovčji samec. ● ovni in kozli ● Po dvorišču se je sprehajal velik oven. ozek pridevnik 1. Ozek je tak, ki med najbližjima koncema glede na dolžino meri malo, ima majhno širino. ● ozek kljun, vrat ● ozka dolina, stezica, ulica ● ozek in širok ● Nos je majhen in ozek, posut s pegami. ● Na obeh straneh ulic stojijo visoke ozke hiše, ki se dotikajo druga druge. ● Listi so ozki in podolgovati. 2. Ozek je tak, ki zajema le del pojava, ki ne zajema pojava v celoti. ● ožje sorodstvo ● Besede krilo, hlače, plašč, jopica so besede z ožjim pomenom ali podpomenke. ● Majhno družino, ki jo sestavljajo starši in otroci, imenujemo ožja družina. Družini, v kateri skupaj s starši in otroki živijo tudi stari starši ali kdo drug od sorodnikov, pravimo razširjena družina. ● Najožja skupina organizmov je vrsta. Vrsto sestavljajo organizmi, ki so si podobni po zgradbi in vedenju ter se lahko med seboj plodijo in imajo plodne potomce. ozirati se glagol 1. Ozirati se pomeni usmerjati kam pogled takó, da obrnemo glavo v drugo smer, kot je obrnjeno telo. ● Med potjo se je strahoma oziral v nebo. Bal se je, da ga bo ujela nevihta. ● Začudeno se je oziral, a vile ni bilo nikjer več. ● Stegoval je vrat in se oziral za njo. 2. Ozirati se pomeni gledati po prostoru. ● ozirati se naokrog ● Naj se je še tako ozirala, nikjer ni videla nikogar. ● Oziral se je po sobi. ● Ozirala sta se proti hribom. 3. Ozirati se na kaj pomeni upoštevati to pri svojem ravnanju ali odločitvah. ● Nikar se ne ozirajte na manjše nepobarvane lise. ● Na takšne malenkosti se ne ozira. 4. Ozirati se pomeni iskati s pogledom po prostoru. ● Zaman se je oziral za prijatelji. označba samostalnik Označba ali oznaka je to, kar kaj označuje. ● V prometu vedno upoštevamo prometne znake in talne označbe. ● S kompasom se obračamo tako dolgo, da se pokrijeta magnetni del igle in označba severa na vetrovnici. označiti glagol Označiti pomeni narediti ob čem, na čem znak, ki kaže, da je to zaradi določene lastnosti izbrano, da bi bilo vidno ali prepoznavno. ● označiti črko, oglišča, stranice, točko 159 ● Znotraj množice označi podmnožico, ki bo vsebovala vsa števila, ki so večkratniki števila šest. ● S flomastrom označi, do kod sega voda v posameznem valju. oznaka samostalnik Oznaka ali označba je to, kar kaj označuje. ● Oglej si plastenke s čistili in poišči, če so na njih oznake za nevarne snovi. ● Pri petju upoštevajte oznake za dinamiko nad notnim zapisom. ozračje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Ozračje ali atmosfera je plast zraka, ki obdaja Zemljo. ● Rastline v ozračje izločajo kisik. ● Podnebje se spreminja zaradi sprememb v našem ozračju. ● Kakšno je bilo ozračje pred razvojem rastlin? ● Vodni hlapi se dvigajo v ozračje, se ohlajajo in zgostijo. ozreti se glagol 1. Ozreti se pomeni usmeriti kam pogled takó, da obrnemo glavo v drugo smer, kot je obrnjeno telo. ● ozreti se nazaj ● ozreti se proti nebu ● Na sredini prehoda se še enkrat ozre na desno stran in nato varno prečka cesto. ● Ozrl se je, da bi videl, kdo ga tako prijazno ogovarja. 2. Ozreti se pomeni pogledati po prostoru. ● ozreti se okoli sebe ● Ozri se po sobi ali učilnici in poišči nekaj primerov. ● Ko se ozreš skozi okno in vidiš jasno nebo brez oblakov, pričakuješ lepo vreme. ● Ozri se v ogledalo! 3. Ozreti se pomeni začeti iskati ali poiskati. ● Ozrl se je po robcu, da bi si obrisal nos. ožariti glagol 1. Ožariti pomeni obdati z močno svetlobo. ● Sonce je ožarilo vrhove gora. 2. ČUSTVENO OBARVANO Ožariti pomeni narediti kaj bolj veselo ali lepše. ● Nasmeh ji je ožaril obraz. ožemanje samostalnik Ožemanje je odstranjevanje tekočine iz česa s stiskanjem. ● Če ima oblačilo oznako s kratko in neprekinjeno spodnjo črto, pomeni, da je dovoljeno strojno ožemanje. ožemati glagol Ožemati pomeni s stiskanjem odstranjevati tekočino iz česa. ● Nad škafom je ožemal krpo. ● Oznaka z neprekinjeno spodnjo črto pomeni, da moramo oblačilo ožemati previdno. ožeti glagol Ožeti pomeni s stiskanjem odstraniti tekočino iz česa. ● V lesen škaf je nalila vodo, namočila perilo, ga namilila, podrgnila na perilniku in ga ožela. ● Ožmi limono in zlij sok v manjšo skledico. pajek samostalnik 1. Pajek je majhna žival s štirimi pari dolgih, tankih nog s strupnimi žlezami in bradavicami, ki izločajo lepljivo snov za pajčevino. ● pajek plete mrežo ● Pajki se prehranjujejo z žuželkami. ● Pajki imajo več parov oči. ● Telo pajkov je zgrajeno iz glavoprsja, zadka in štirih parov nog. ● Ko se plen ujame v pajkovo mrežo, ga pajek ovije s pajčevino in ubode s ščipalkami. 2. Pajek je vozilo z žerjavom za odvažanje nepravilno parkiranih avtomobilov. ● Zakaj nam je pajek odpeljal avto? pajkovec samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Pajkovci so skupina manjših živali, ki imajo štiri pare nog in členjeno telo, ki ga sestavljata glavoprsje in zadek. Pajkovci so na primer pajki in škorpijoni. ● Vzemite v roke enciklopedijo o živalih in ugotovite, katere živali uvrščamo v skupino pajkovcev. ● Pajkovci so velika skupina členonožcev. Mednje uvrščamo škorpijone, suhe južine, prave pajke in pršice. ● Telo pajkovcev sestavljajo glavoprsje, zadek in štirje pari nog. Dihajo s posebnimi cevkami, ki se imenujejo vzdušnice. palica samostalnik 1. Palica je dolg, tanjši, navadno valjast lesen predmet. ● lesena palica ● metrska palica ● konec palice 160 ● Lutka je pritrjena na palico. ● Če julija na dvorišče pred hišo zapičiš palico in ves dan opazuješ njeno senco, lahko ugotoviš, da je različno dolga. 2. Palica je temu predmetu podoben predmet. ● čarobna palica ● ribiška palica ● smučarske palice ● Dirigent in dirigentka s kretnjami vodita orkester ali skupino glasbenikov. V rokah pogosto držita dirigentsko palico. ● Na rame si oprtajo nahrbtnike in s seboj vzamejo pohodne palice. ● Na triangel udarjamo s kovinsko palico. STALNE ZVEZE štafetna palica PRI ŠPORTU Štafetna palica je palica, ki jo udeleženci štafetnega tekmovanja, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določeni razdalji in po določenih pravilih menjavajo, izročajo drug drugemu. ● Štafetno palico preda Primožu, ki mora preteči samo še 380 m. FRAZEMI spraviti koga na beraško palico Če kdo ali kaj spravi koga na beraško palico, pomeni, da povzroči, da obuboža. ● Preveč denarja zapraviš. Spravil nas boš na beraško palico. pamet samostalnik Pamet je sposobnost razmišljanja, dojemanja, izrekanja mnenja in ohranjanja podatkov v spominu. ● ceniti pamet ● uporabiti pamet ● zdrava pamet ● Otrok še nima dovolj pameti za velike odločitve. ● Ima več sreče kot pameti. STALNE ZVEZE na pamet 1. Na pamet pomeni takó, da kaj ponavljamo toliko časa, da si zapomnimo in si ne pomagamo več z vnaprej napisanim besedilom ali notnim zapisom. ● govoriti na pamet ● Vse skladbe je zaigral na pamet. ● Pesem znam na pamet. ● Operna pevka mora znati besedila mnogih pesmi na pamet. 2. Na pamet pomeni takó, da si ne pomagamo s pripomočkom ali z zapisovanjem računskih operacij. ● izračunati, računati na pamet ● Učiteljica pravi, da moramo vaditi računanje na pamet. 3. Na pamet pomeni takó, da si besedilo zapomnimo dobesedno. ● znati naslov, telefonsko številko na pamet ● Ali se učno snov pri šolskih predmetih naučiš na pamet ali jo le obnoviš? FRAZEMI biti kratke pameti Če je kdo kratke pameti, pomeni, da ni najbolj pameten ali da je pozabljiv. ● Eden od njenih prijateljev je bil kratke pameti in je verjel vse, kar je slišal. ● Spet je vse pozabila. Je pač bolj kratke pameti. biti ob pamet Če je kdo ob pamet, pomeni, da je zmešan ali da je znorel. ● Kaj si storil? Si čisto ob pamet? biti počasne pameti Če je kdo počasne pameti, pomeni, da ni sposoben najbolje, hitro dojemati ali razmišljati. ● Morda je res počasne pameti, a je dobrega srca. naučiti koga pameti Če kdo koga nauči pameti, pomeni, da ga navadi pametno misliti ali ravnati. ● Mislil je, da bi ga morali starši naučiti pameti. (niti) na kraj pameti ne priti komu ali (niti) na kraj pameti ne pasti komu Če kaj ne pride komu (niti) na kraj pameti, pomeni, da tega nikakor ne bi storil ali da na to sploh ne bi pomislil. ● Nikoli mu ni padlo na kraj pameti, da obstanejo stvari na tleh zato, ker jih privlači zemeljska težnost. ● Na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil. ● Na kraj pameti mi ni padlo da bi šel res tja! Pamet je boljša kot žamet. Pamet je boljša kot žamet pomeni, da je bolje biti pameten kot bogat. ● Po dolgem sprehodu pojdi za knjigo, kajti šolsko leto se začenja. Pamet je boljša kot žamet, veš! 161 pamet sreča koga Če koga sreča pamet, pomeni, da je začel premišljeno ravnati. ● Končno ga je srečala pamet. ● Star si dvanajst let. Kdaj te bo srečala pamet? pasti komu na pamet ali priti komu na pamet Če komu kaj pade na pamet, pomeni, da se česa spomni ali da na kaj pomisli. ● Če ti še kaj pade na pamet v zvezi z novoletnim praznovanjem, kar povej. ● »Le kaj ti pade na pamet!« se je razjezil. ● Nobena druga možnost mi ne pade na pamet. po pameti Po pameti ali s pametjo pomeni premišljeno. ● S to snovjo ravnaj po pameti. priti k pameti Če kdo pride k pameti, pomeni, da začne premišljeno ravnati. ● Ali boš kdaj prišel k pameti in ne boš nasedal vsaki reklami? ● Z leti bo že prišla k pameti, saj je še otrok. soliti pamet komu Če kdo komu soli pamet, pomeni, da mu vsiljuje svoje mnenje, védenje ali znanje. ● Nekaj mi soliti pamet, saj znam! spravljati koga ob pamet Če kdo koga spravlja ob pamet, pomeni, da ga razburja. ● S svojimi vprašanji ga spravljata ob pamet. Vzemi pamet v roke! ali Pamet v roke! Vzemi pamet v roke rečemo, ko želimo izraziti opozorilo ali opomin. ● Ne pozabi, kaj sem te učil. Pamet v roke! panj samostalnik Panj je bivališče za čebele, podobno zaboju, navadno kot del čebelnjaka. ● V notranjosti čebelnjaka so čebelji panji in orodje, ki ga potrebuje čebelar za svoje delo. ● Med nastane iz sladkih sokov, ki jih čebele naberejo v naravi in odložijo v celice satja v panju. ● Ko se začno razvijati mlade matice, stara matica zapusti panj. papir samostalnik Papir je tanek izdelek iz rastlinskih vlaken za pisanje, tiskanje in zavijanje. ● zbirati odpadni, star papir ● oblikovati kaj iz papirja ● časopisni papir ● Najprej okrasek narišem na papir, potem ga izrežem in nazadnje ga privežem na vrvico. ● Bankovci so izdelani iz posebnega papirja. ● Pripravi si list papirja. STALNE ZVEZE brusni papir Brusni papir je papir za brušenje, na katerega so nalepljeni delci peska. ● Z brusnim papirjem sem zbrusila deščico. indigo papir Indigo papir je papir za kopiranje, ki je prevlečen z modro barvo. ● Še sami poskusimo narediti kak poseben primer odtisa: uporabite lahko indigo papir. krep papir Krep papir je mehek papir z nagubano površino. ● Usta oblikuj iz krep papirja. pavs papir Pavs papir je močan, zelo prosojen papir za risanje načrtov. ● Pavs papir z elastiko ali lepilom namesti na drugi konec škatlice. vrednostni papir Vrednostni papir je listina, s katero lahko uveljavljamo pravice do kake lastnine. ● Svoje premoženje zaupamo v upravljanje podjetju, ki v našem imenu z našim denarjem kupuje vrednostne papirje. toaletni papir Toaletni papir je vpojen papir za uporabo na stranišču. ● Tetrapake predelujejo v papirnate robčke in toaletni papir. par samostalnik 1. Par je skupina dveh oseb. ● razdeliti se v pare ali trojice ● plesni par ● poročen par ● Mama in oče sta par. 162 ● V parih berite besedilo. ● Nekatere družine ali pari se odločijo za rejništvo. 2. Par je ena od teh oseb. ● Izberi si par. 3. Par je skupina dveh enot, ki tvorita celoto. ● par copat, čevljev, nogavic, rokavic ● par kril, oči, okončin ● Katera glasova sta različna v paru besed? ● Pikapolonica ima glavo, oprsje in zadek ter tri pare nog. ● Lahko izdelate kartice za igro spomina, kjer je treba poiskati par. 4. Par je ena od teh enot. ● najti par ● Ta nogavica nima para. ● Vse rožice na travniku so po dve, le ena je brez para. FRAZEMI ni para komu, čemu Če komu ali čemu ni para, pomeni, da je najboljši. ● Vedel je, da so spretni in vzdržljivi delavci, kakršnim ni para. para samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Para je v plinasto stanje spremenjena voda, ki izpareva pri vrelišču. ● likalnik na paro ● Prve lokomotive je poganjala para. ● V vodni pari so delci med seboj oddaljeni in se prosto gibljejo po prostoru. ● Z ohlajanjem se vodna para spremeni v kapljevino, pri nadaljnjem ohlajanju pa lahko tudi v led. park samostalnik 1. Park je negovana površina z drevjem, rastlinjem za počitek, sprehode, navadno v mestih. ● mestni park ● Nekateri parki imajo igrala, namenjena igri otrok. ● Narcise rastejo na travnikih, v parkih ali vrtovih. ● Zelene rastline v parku pripomorejo k čistejšemu zraku. 2. Park je površina, ki je prirejena za določen namen. ● zabaviščni park ● V bližini šole je športni park. STALNE ZVEZE krajinski park Krajinski park je območje, ki je zavarovano zaradi naravne in kulturne dediščine. ● Danes je tu krajinski park, v katerem se ohranja kulturna dediščina solinarskih navad iz preteklosti. narodni park Narodni park je večje prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen. ● Edini narodni park v Sloveniji je Triglavski narodni park. parlament samostalnik PRI DRUŽBI Parlament je ustanova, v kateri na volitvah izvoljeni poslanci odločajo o stvareh, pomembnih za vse državljane, in o njih sprejemajo zakone. ● Sodstvo je neodvisno od vlade in parlamenta. ● Slovenski poslanci lahko uporabljajo slovenščino tudi v evropskem parlamentu. STALNE ZVEZE otroški parlament Otroški parlament je srečanje osnovnošolcev, na katerem se pogovarjajo o pomembnih družbenih temah. ● Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili o razmerah v družbi ter predstavili svoja mnenja in ideje. ● Kdo v vašem razredu je že sodeloval v otroškem parlamentu? partitura samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Partitura je notni zapis posameznih glasov večglasne skladbe, ki so v zapisu razvrščeni navpično, drug pod drugim. ● Preveri, kako si glasbila sledijo v partituri. pas samostalnik 1. Pas je podolgovat kos blaga ali usnja, ki ga nosimo zapetega okrog telesa. ● pas za hlače ● Iz usnja izdelujemo čevlje, torbe, pasove in pohištvo. 2. Pas je del trupa tik pod prsnim košem ali del oblačila, ki pokriva ta del trupa. ● Jopa ji sega čez pas. ● Okrog pasu je zavrtela obroč. 3. Pas je priprava, navadno za varovanje, zaščito, ki jo nameščamo okrog trupa. ● Hodita po zahtevnejših poteh, zato imata s seboj vedno čeladi in plezalna pasova. 163 4. Pas je to, kar se pojavlja v ozki, podolgovati obliki. ● Posoda je okrašena s tremi vodoravnimi pasovi. 5. Pas je dolgo in podolgovato območje. ● pas gorskega travja, iglastega gozda ● Koridor je ozek pas na kopnem, v vodi ali zraku, po katerem potekajo prometne zveze. ● Podolje je pas nižjega sveta med gozdnatimi hribovji. ● V gorah so se zaradi nizkih temperatur in strmih pobočij ter malo prsti izoblikovali rastlinski višinski pasovi. 6. Pas je del ceste, po katerem poteka promet v eno smer. ● Vozil je po prehitevalnem pasu. ● Po levem voznem pasu je prehiteval kolono vozil. STALNE ZVEZE varnostni pas Varnostni pas je pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo ali letenjem. ● Varnostni pas v avtu nas varuje v primeru nesreče. pasji pridevnik 1. Pasji je ta, ki je v zvezi s psi. ● pasji iztrebek ● pasji lajež ● pasji briketi ● pasja šola ● Pasji mladiči pri samici sesajo mleko. ● Pred hišo imamo pasjo uto, kjer prebiva naša psica. ● Inuiti potujejo z motornimi sanmi ali s pasjo vprego. 2. ČUSTVENO OBARVANO Pasji je tak, ki je hudoben. ● Ti ljudje so čisto pasji! 3. ČUSTVENO OBARVANO Pasji je tak, ki povzroča velike težave ali je zelo neprijeten. ● Kakšen pasji dan! 4. ČUSTVENO OBARVANO Pasji je tak, ki se pojavlja v zelo visoki stopnji ali v močni obliki. ● pasji mraz ● Danes je pa pasja vročina. Najbolje, da se skrijem v senco. pastir samostalnik Pastir je oseba, ki pase živino. ● kravji, ovčji, svinjski pastir ● Če je pastir potreboval nekaj vreč moke, je dal kmetu v zameno svojo kozo. ● Od pomladi so pozne jeseni so pastirji pasli živino na pašnikih. STALNE ZVEZE električni pastir Električni pastir je žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok. ● Pašnik je bil obdan z električnim pastirjem. kačji pastir Kačji pastir je velika žuželka z dvema paroma dolgih ozkih kril in vitkim zadkom. ● Vodna okolja privlačijo žabe, kačje pastirje in ptice. pavka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Pavke so tolkalo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo. ● V orkestru igra pavke. pavza samostalnik 1. Pavza je čas med delovnim časom ali med koncem ene učne ure in začetkom druge, ki je namenjen sprostitvi ali malici. ● Med pavzo so se učenci pogovarjali pred učilnico. ● Pavzo je izkoristil za malico. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI Pavza je enota za trajanje tišine med tonoma ali znak za tako enoto. ● celinska, četrtinska, osminska pavza ● Pavzo zapišemo z znaki, ki nam povedo, kdaj prenehamo igrati ali peti in koliko časa naj ta tišina traja. ● Za vsako notno vrednost poznamo tudi pavzo. ● Polovinska pavza leži na črti. peč samostalnik 1. Peč je naprava za ogrevanje, navadno z drvmi, oljem ali drugim gorivom. ● usesti se k peči ● zakuriti v peči ● Otroci smo zlezli na toplo krušno peč, odrasli pa so se pogovarjali za mizo. ● Ko drva v peči zgorijo, naložimo nova. ● Ohlajena voda gre nazaj v peč, kjer se ponovno segreje. ● Hlebčke je dala v peč. 2. Peč je naprava za pridobivanje ali izdelovanje česa pri visoki temperaturi. ● V lončarski peči lončar žge svoje izdelke. ● Izdelke iz gline moramo še žgati v peči za keramiko. 164 ● Plavž je velika, pokončna peč za taljenje rude. pepel samostalnik Pepel je siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju. ● Pepel nastane, če so v gorljivi snovi, še snovi, ki ne zgorijo. ● Iz peči je pobral pepel. perilo samostalnik Perilo so oblačila in predmeti za gospodinjstvo, kot na primer brisače, krpe, ki so narejeni iz pralnega blaga. ● bombažno perilo ● čisto, umazano perilo ● spodnje perilo ● mehčalec, prašek za perilo ● Moja mama je prala perilo na roke. ● V lesen škaf je nalila vodo, namočila perilo, ga namilila, podrgnila na perilniku in ga ožela. ● Ko je bilo perilo suho, ga je pobrala in zlikala z likalnikom. pero samostalnik 1. Pero je tvorba iz tulca z izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic. ● ptičja peresa ● repna peresa ● Zgornja stran kril galeba je svetlo siva, na konicah kril so peresa temnejša. ● Zrak, ujet med peresa, upočasni prehajanje toplote od telesa živali v okolico. ● Za pisanje so uporabljali zašiljeno gosje pero, ki so ga pomakali v črnilo. 2. Pero je majhna kovinska priprava s koničastim koncem za pisanje in risanje. ● Pero sem skrbno pomočil v tinto in začel pisati z okorno roko. ● S peresom v roki premišljuje, kako naj si izmisli svojo pesmico. STALNE ZVEZE nalivno pero Nalivno pero je pisalo, ki se polni s črnilom. ● Naučili smo se pisati z nalivnim peresom. pes samostalnik Pes je domača žival zelo raznolikih pasem, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za čuvanje. ● pes laja, zalaja ● peljati psa na sprehod ● lastnik psa ● prijazen pes ● Vanja je na kmečkem dvorišču videla muco, dva psa, šest kokoši, dve raci in traktor. ● Reševalci s psi vodniki rešujejo ljudi izpod plazu. ● Pes je bil prva žival, ki so jo ljudje udomačili – že pred približno 12 tisoč leti. STALNE ZVEZE morski pes PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morski pes je večja plenilska morska riba z ostrimi zobmi in izrazito hrbtno plavutjo. ● Morskega psa je prepoznal po značilni hrbtni plavuti. FRAZEMI biti lačen kot pes Če je kdo lačen kot pes, pomeni, da je zelo lačen. ● Ko smo se vrnili s sprehoda, sem bil lačen kot pes. lagati, kot pes teče Če kdo laže, kot pes teče, pomeni, da zelo laže ali pogosto laže. ● Ni res! Lažeš, kot pes teče! Še pes ima rad pri jedi mir. Še pes ima rad pri jedi mir pomeni, da se med jedjo ne smemo motiti ali nadlegovati. ● Fotograf je povedal, da ljudi ne fotografira, medtem ko jedo. Še pes ima rad pri jedi mir, kajne? vedeti, kam pes taco moli Če kdo ve, kam pes taco moli, pomeni, da ve, kaj je dejanski, čeprav prikrit namen govorjenja ali ravnanja kake osebe. ● Postalo mu je nerodno. Vedel je, kam pes taco moli. zebsti kot psa Če koga zebe kot psa, pomeni, da ga zelo zebe. ● Mama me je čakala pred vrati in zeblo jo je kot psa. pesem samostalnik 1. Pesem je krajše besedilo z manjšim številom besed v vrstici, ki se navadno rima. ● kitica pesmi ● Napišite pesem ali zgodbo. 165 ● Prvič mi je uspelo ustvariti svojo melodijo na besedilo pesmi o žabah. 2. Pesem je skladba z besedilom, ki se poje. ● izvajati pesem ● poslušati pesem ● petje pesmi ● Zapojte slovensko ljudsko pesem Lisička je prav zvita zver. 3. ČUSTVENO OBARVANO Pesem so glasovi, s katerimi se oglaša kaka ptica ali žuželka. ● Poslušali smo pesem ptic. FRAZEMI (vedno) ista pesem (Vedno) ista pesem je vztrajno, nenehno isto dogajanje, navadno neprijetno. ● Vedno se ponavlja ista pesem. Mladi ljudje trpijo zaradi stremuštva svojega trenerja. pesmica samostalnik 1. Pesmica je krajša ali otroška pesem, besedilo, ki se navadno rima. ● brati pesmice ● pesmice in pravljice ● Rad piše pesmice. 2. Pesmica je krajša ali otroška pesem, skladba z besedilom, ki se poje. ● ljudska pesmica ● Zapojmo pesmico Kuža Pazi. pesnica samostalnik Pesnica je ženska, ki piše pesmi, krajša besedila z manjšim številom besed v vrstici, ki se navadno rimajo. ● Pesnica je napisala besedilo za pesem. ● S čim pesnica primerja svoje misli? pesnik samostalnik Pesnik je oseba, ki piše pesmi, krajša besedila z manjšim številom besed v vrstici, ki se navadno rimajo. ● V šoli smo deklamirali pesmi znanega pesnika. ● Slovenski kulturni praznik je državni praznik, ki ga praznujemo v spomin na pesnika Franceta Prešerna. pesniški pridevnik Pesniški je ta, ki je v zvezi s pesniki ali pesništvom. ● pesniški jezik ● Čigava je pesniška zbirka Nebotičniki, sedite? ● Tule je nekaj naštevank in pesmi, v katerih pesniki s pridom uporabljajo pesniško sredstvo naštevanje. pest samostalnik 1. Pest je roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani. ● narediti pest ● prijeti kaj v pest ● stiskati kaj v pesti ● Beseda lahko močneje udari kot pest. ● Pri določanju števila dni si pomagamo s členki na rokah. Obe pesti damo skupaj in štejemo mesece po vrsti. 2. Pest je količina česa, ki se lahko naenkrat drži s skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo. ● pest kovancev ● Nabrala je tri pesti jagod. 3. ČUSTVENO OBARVANO Pest je telesna moč, navadno v povezavi z nasiljem. ● Prijatelj je tisti, ki nikoli na tebi ne preizkuša pesti. FRAZEMI dobiti koga v pest Če kdo dobi koga v pest, pomeni, da ga ujame in kaznuje. ● So policisti že dobili v pest tatu? držati pesti Če kdo drži pesti, pomeni, da želi, da bi se kaj uresničilo ali posrečilo. ● Držim pesti, da se vse srečno konča! na lastno pest ali na svojo pest Na lastno pest pomeni brez upoštevanja soglasja, vednosti ali mnenja drugih. ● Ne dovolim vam, da ukrepate na lastno pest. pesti srbijo koga Če koga srbijo pesti, pomeni, da hoče koga udariti. ● Pazite se, ker me že močno srbijo pesti! smejati se v pest Če se kdo smeje v pest, pomeni, da se (skrivaj) posmehuje. ● Obrnil se je k tabli, sošolci pa so se smejali v pest. 166 pester pridevnik Pester je tak, ki sestavljen iz različnih prvin in zato navadno deluje zanimivo in privlačno. ● pestre barve ● Pestra in uravnotežena prehrana telesu zagotovi snovi, ki so nujne za njegovo rast, razvoj in delovanje. ● Zakaj so negojeni travniki po vrstni sestavi rastlin pestrejši od gojenih? ● Pester naravni in zgodovinski razvoj je na Slovenskem zapustil bogato naravno in kulturno dediščino, na primer naravne lepote, cestne povezave, gradove, srednjeveška mestna jedra, cerkve, samostane itd. ● Svet živali je številčen in pester. pestrost samostalnik Pestrost je lastnost česa, da je sestavljeno iz različnih prvin in zato navadno deluje zanimivo in privlačno. ● Zaradi intenzivnega gojenja le ene rastlinske vrste – monokulture – se krajevno povsem spremeni pestrost rastlinskih vrst. ● Če ne bomo sprejeli in izvajali učinkovitih ukrepov proti nadaljnjemu zmanjševanju življenjske pestrosti, naj bi do leta 2050 izumrla kar četrtina svetovnega rastlinstva. ● Da bi ohranili pestrost rastlinskega in živalskega sveta, države skušajo pokrajine zavarovati. petelin samostalnik 1. Petelin je samec kokoši. ● petelin kikirika, zakikirika ● Petelin je zapel kikiriki. ● Petelin maže perje z mastnim izločkom trtične žleze. 2. Petelin je vzvod mehanizma, ki sproži ročno strelno orožje. ● napeti petelina ● Ko je pritisnil na petelina, je medveda kar zasukalo. STALNE ZVEZE divji petelin PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Divji petelin je velika gozdna ptica temne, po prsih zelenkasto modre barve. ● V sobi ima na plakatu narisanega divjega petelina. ● Za trakom sta vihrali dve peresi divjega petelina. petelinček samostalnik Petelinček je majhen ali ljubek petelin. ● mlad petelinček ● Petelinček je zakikirikal. ● Na tleh je zagledala dva petelinčka. pevec samostalnik Pevec je oseba, ki se ukvarja s petjem. ● operni pevec ● Ljudske pesmi pojejo ljudski pevci. ● Pevski zbor bo imel nastop, zato pevci vsak dan vadijo. pevka samostalnik Pevka je ženska, ki se ukvarja s petjem. ● operna pevka ● Ko sta pevka in pianist končala, se je v koncertni dvorani zaslišal dolg aplavz. pianist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Pianist je oseba, ki igra na klavir. ● dober, odličen pianist ● mladi pianisti ● Nastopil bo znani pianist. pianistka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Pianistka je ženska, ki igra na klavir. ● dobra, odlična pianistka ● koncert slavne pianistke ● Dubravka Tomšič Srebotnjak je pianistka svetovnih odrov. pihalo samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Pihala so glasbila v obliki cevi, na katera igramo takó, da vanje pihamo. ● Pihala so na primer flavta, oboa, klarinet, saksofon in fagot. ● Orkester, v katerem igrajo le trobila, pihala in tolkala, se imenuje pihalni orkester. ● Najmlajše glasbilo med pihali je saksofon. pika samostalnik 1. Pika je majhno okroglo mesto, točka, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina. ● rdeča pika ● pike na dominah, kocki ● Na obrazu so se mu naredile pike. ● Pravilno poveži pike, označene s številkami od 1 do 70. Kaj se bo pokazalo? 167 2. PRI SLOVENŠČINI Pika je ločilo, ki označuje konec povedi. ● narediti piko ● Pika, vprašaj in klicaj so končna ločila. pipa samostalnik 1. Pipa je priprava za kajenje s cevjo in ustnikom. ● kaditi pipo ● Včasih pozimi prižge pipo. ● Dedek je vzel pipo iz ust. 2. Pipa je priprava, s katero odpiramo in zapiramo pretok vode. ● odpreti pipo ● curek iz pipe ● voda iz pipe ● Kadar vode ne potrebujemo, pipo zapremo. ● Pazimo, da iz pipe voda ne kaplja. ● Razišči, kje v šolski zgradbi so nameščene cevi, ventili in vodovodne pipe. piramida samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Piramida je geometrijsko telo, pri katerem je osnovna ploskev večkotnik, stranske ploskve pa trikotniki, katerih robovi se na vrhu stikajo. ● Premisli, katere like lahko odtisnemo: a) s ploskvijo kocke b) s ploskvijo kvadra c) s ploskvijo valja č) s ploskvijo piramide. ● Tristrana piramida v spomin Janezu Vajkardu Valvazorju stoji na Izlakah. 2. Piramida je vsaka od stavb take oblike, v Egiptu z grobnico faraona v središču. ● Egipčani so v puščavah gradili velike kamnite piramide, v katerih so bile grobnice faraonov. ● Zunanji bloki piramide in bloki okoli pogrebnih celic so bili natančno klesani, vmesni pa so bili bolj grobe izdelave. STALNE ZVEZE prehranska piramida Prehranska piramida je slika, ki v obliki piramide prikazuje, katere vrste hrano je za zdravje dobro uživati v večjih, katere pa v manjših količinah. ● S pomočjo prehranske piramide zase sestavi celodnevni jedilnik in ga napiši v zvezek. ● Z upoštevanjem vodil prehranske piramide zmanjšujemo tveganje za kronične bolezni in krepimo zdravje. pirh samostalnik Pirh je pobarvano ali poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč. ● Kristjani barvajo pirhe v spomin na začetek novega življenja Jezusa Kristusa. ● Za veliko noč smo izdelali pirhe. pisatelj samostalnik Pisatelj je oseba, ki piše literarna dela, na primer zgodbe ali romane. ● Kateri pesnik ali pisatelj je v berilu zastopan z največ deli? ● Pisatelj slika čudovite podobe narave ob reki Muri. pisateljica samostalnik Pisateljica je ženska, ki piše literarna dela, na primer zgodbe ali romane. ● Kako je bilo včasih, ko je pisateljica hodila v osnovno šolo, opisuje čudovito napisana zgodbica. pisava samostalnik 1. Pisava je sistem znakov, s pomočjo katerih se pisno sporazumevamo. ● Slovenska pisava ima 25 črk, ki so urejene po abecedi. ● Sčasoma so ljudje razvili pisavo in začeli dogodke zapisovati. 2. Pisava je značilen način, kako posameznik zapisuje take znake. ● Na mizi je opazil listek z mamino pisavo. ● Ko pišemo s svinčnikom, peresom in črnilom ali tušem, flomastrom ali kemičnim svinčnikom, ima vsak od nas različno pisavo. STALNE ZVEZE Braillova pisava Braillova pisava je pisava, ki je namenjena slepim in slabovidnim osebam. Sestavljena je iz izbočenih pik in se bere s tipom. ● Tipke na nekaterih računalnikih imajo znake za Braillovo pisavo. pismo samostalnik Pismo je ovojnica z listom papirja za sporočila po pošti ali sporočilo v taki obliki. ● dobiti, napisati, poslati pismo ● Pismo je lahko uradno ali neuradno. ● Pismo smo oddali v nabiralnik. plačati glagol Plačati pomeni dati denar za to, kar kupimo, ali za kako storitev. ● plačati račun ● plačati z bankovci, s kovanci ● Vožnjo z vlakom je treba plačati. 168 ● Oče je za nov avto plačal 8990 €. FRAZEMI drago plačati za kaj Če kdo za kaj drago plača, pomeni, da bo imelo to zanj hude posledice. ● Za svojo predrznost boš drago plačal. plačati kaj z glavo ali plačati kaj z življenjem Če kdo plača kaj z glavo, pomeni, da umre zaradi česa, navadno napake ali nepremišljenega dejanja. ● Svojo neprevidnost je plačal z glavo. plačevati glagol Plačevati pomeni dajati denar za to, kar kupimo, ali za kako storitev. ● plačevati položnice ● Denar, s katerim plačujemo v Sloveniji, se imenuje evro. ● Kadar plačujemo s kovanci ali z bankovci, plačujemo z gotovino. plačilo samostalnik 1. Plačilo je to, kar kdo dobi za opravljeno delo. ● Za delo, ki ga opravljamo v prostem času, po navadi ne dobimo plačila. ● Déklino plačilo je bilo pogosto zelo skromno. 2. Plačilo je dajanje denarja za to, kar kupimo, ali za kako storitev. ● Danes vse več ljudi za plačilo uporablja bančne kartice ali plačuje prek spleta. plakat samostalnik 1. Plakat je večji list papirja z obvestilom ali vabilom, ki je pritrjen na javnem prostoru. ● Oglej si plakate, ki vabijo na različne glasbene dejavnosti. ● Vsako leto, ko se septembra vrnemo v šolo, voznike na nas opozarjajo tudi plakati. 2. Plakat je večji list papirja s krajšim besedilom in slikami, ki ga učenec napiše v obravnavanju kakega vprašanja. ● Razmisli in pripravi plakat, kako ti in tvoja družina skrbite za okolje. ● Izdelajva plakat o ekologiji. planet samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Planet je nebesno telo, ki kroži okoli Sonca in ne seva lastne svetlobe. ● Naš planet Zemlja je precej onesnažen. ● Satelit je nebesno telo, ki kroži okrog nekega planeta. ● Ko greš zjutraj v šolo, se vrstniki na drugi strani planeta odpravljajo spat. planiti glagol 1. Planiti pomeni nenadoma, zelo hitro priti ali oditi, se komu približati ali vstati. ● planiti iz postelje ● planiti k oknu ● Med sporom se razburimo, srce nam začne hitreje biti, kri nam plane v glavo, govorimo razburjeno in s povišanim glasom. ● Planili so pokonci. ● Planil je iz hiše. 2. ČUSTVENO OBARVANO Planiti na koga ali kaj pomeni napasti. ● Lev je planil na plen. 3. ČUSTVENO OBARVANO Planiti pomeni začeti hlastno jemati. ● Otroci so planili po slaščicah. ● Planil je na piškote. 4. ČUSTVENO OBARVANO Planiti pomeni hitro, razburjeno reči. ● “Kako?” je planila. FRAZEMI planiti v jok Če kdo plane v jok, pomeni, da nenadoma glasno zajoče. ● Ob pogledu na razdejanje je planila v jok. planiti v smeh Če kdo plane v smeh, pomeni, da se nenadoma glasno zasmeje. ● Ko sem povedal šalo, so vsi planili v smeh. plastičen pridevnik Plastičen je tak, ki je iz plastike. ● plastičen kozarec, pokrov, zamašek ● plastična cev, posoda ● plastična embalaža, folija ● Najnevarnejši odpadki so plastične vrečke, saj jih živali zamenjajo za meduzo in pojedo. plastika samostalnik Plastika je umetna snov, ki jo pridobivamo iz nafte, jo lahko oblikujemo in jo uporabljamo za embalažo, ogrodje in sestavne dele različnih naprav. ● Šestila so po navadi kovinska, lahko pa so posamezni deli iz plastike. 169 ● Odpadke ločujemo: imamo poseben zabojnik za papir, embalažo (plastiko in pločevinke), steklo. ● Snovi, ki ne prevajajo električnega toka, se imenujejo električni izolatorji. Take snovi so les, steklo, plastika, papir in keramika. plašč samostalnik 1. Plašč je vrhnje oblačilo, ki sega navadno do kolen in se spredaj zapenja. ● obleči, sleči plašč ● dežni plašč ● zimski plašč ● V garderobi smo garderoberki oddali bunde in plašče. ● Ženske so nosile dolgo obleko z gubami, zunaj pa plašč. ● Šivilja na vsak plašč prišije osem gumbov. 2. Plašč je obroč iz gume za na kolo vozila. ● Različna kolesa imajo različne zračnice, plašče na kolesih in prestave. 3. Plašč je zunanji, varovalni del kakega predmeta ali naprave. ● Električne žice imajo prevodno jedro iz kovine, ki je obdano s plaščem iz plastike ali gume. STALNE ZVEZE kopalni plašč Kopalni plašč je daljše oblačilo iz frotirja, ki ga uporabljamo zlasti po kopanju. ● Večino tekstilnih izdelkov za osebno higieno uporabljamo v kopalnici. To so brisače, kopalni plašči, umivalne krpe in talne brisače. ● Po prhanju v kopalnici kopalnega plašča ne potrebuje. plavalec samostalnik Plavalec je oseba, ki plava, ali športnik, ki se ukvarja s plavanjem. ● dober plavalec ● Je hiter plavalec. ● Med plavanjem se plavalec z okončinami odriva od vode. ● Plavalec za tekmovanje redno trenira. plavalka samostalnik Plavalka je ženska ali deklica, ki plava, ali športnica, ki se ukvarja s plavanjem. ● Trenira plavanje in je uspešna plavalka. ● Je odlična plavalka in je več pod vodo kot nad njo. plavati glagol 1. Plavati pomeni premikati se po vodi s premikanjem nog, rok in telesa. ● labodi, ribe plavajo ● znati plavati ● plavati v morju ● Žabi plavata v ribniku. ● Naučil sem se plavati. 2. Plavati pomeni premikati se po vodi ali zraku. ● Ladja plava po morju. ● Oblaki plavajo na nebu. 3. Plavati pomeni biti, ohranjati se na vodni površini. ● plavati ali potoniti ● Olje plava na vodi. plazilec samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Plazilci so skupina živali s hrbtenico in luskasto kožo, ki se plazijo po trebuhu in navadno ležejo jajca. Plazilci so na primer kače, kuščarji, krokodili in želve. ● Nekateri plazilci nimajo nog. ● Različne vrste plazilcev najdemo v vodnih in kopenskih okoljih. Imajo suho kožo, ki je pokrita z luskami. ● Kače so plazilci, za katere je značilna nestalna telesna temperatura. ples samostalnik 1. Ples je gibanje v ritmu ob glasbi. ● Ob glasbi se razveselimo s petjem, plesom in igro na glasbila 2. Ples je zaporedje gibov in premikov ob določeni glasbi. ● Slovenski ljudski plesi se po večini plešejo v paru, nekateri pa tudi v skupini. 3. Ples je družabna prireditev, na kateri plešemo. ● Moja prababica in pradedek sta se spoznala na plesu. plesalec samostalnik Plesalec je oseba, ki pleše ali se poklicno ukvarja s plesanjem. ● baletni plesalec ● Plesalci so oblečeni v narodne noše. ● V operi nastopajo pevci, zbor, plesalci in orkester. ● Plesalca sta se zavrtela po plesišču. plesalka samostalnik Plesalka je ženska ali deklica, ki pleše ali se poklicno ukvarja s plesanjem. 170 ● Ljudske plese plešejo plesalci in plesalke, oblečeni v ljudske noše. ● Plesalci in plesalke sklenejo zaprt krog. plesati glagol 1. Plesati pomeni gibati se v ritmu ob glasbi. ● plesati polko, valček ● Radi pojejo in plešejo, igrajo na bobne in druga glasbila. ● Ljudske plese plešejo plesalci in plesalke, oblečeni v ljudske noše. ● Plešemo lahko za zabavo ali poklicno. 2. ČUSTVENO OBARVANO Plesati pomeni lahkotno se premikati sem in tja. ● Pred nosom so ji plesale mušice. ● Odsevi so plesali po stropu. plesen samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Plesen je gliva belkaste, sivkaste ali zelenkaste barve, ki zraste na snoveh, ki razpadajo ali se razkrajajo. ● plesen na kruhu ● Nekatere glive ogrožajo naše zdravje. Mednje sodijo neužitne gobe in nekatere plesni, ki se razvijejo na vlažnih stenah v stanovanju in celo na našem telesu. plesniv pridevnik Plesniv je tak, ki je ob razpadanju ali razkrajanju prekrit s plesnijo. ● Plesnivega kruha ne jemo. plesti glagol 1. Plesti pomeni izdelovati tekstilne izdelke s pletilkami ali pletilnim strojem. ● Babica je svojim vnukom pletla kape. ● Iz niti so ženske pletle in kvačkale. 2. Plesti pomeni izdelovati kaj s postavljanjem vsaj dveh podolgovatih upogljivih stvari drugo čez drugo. ● plesti košare ● Na travniku smo pletli vence. ● Deklice pletejo zapestnice in ogrlice, iz cunj pa si izdelajo punčke. 3. ČUSTVENO OBARVANO Plesti se pomeni, da je kaj kje prisotno in se navadno hitro spreminja. ● Ni vedel, kaj se plete po sinovi glavi. pletenje samostalnik 1. Pletenje je izdelovanje česa s pletenjem. ● Pri pletenju uporabljamo pletilki ali kvačko. 2. Pletenje je to, kar pletemo ali je spleteno. ● Babica je odložila pletenje na mizo. pleti glagol Pleti pomeni odstranjevati plevel okoli gojenih rastlin s puljenjem. ● pleti krompir ● pleti in okopavati ● Pomladi so okopavali zemljo, pleli, sejali, poleti želi, kosili, jeseni pasli živino in orali, pozimi pa krčili zemljišča in popravljali plotove. plevel samostalnik Plevel so rastline, ki rastejo okoli gojenih rastlin in jim odvzemajo prostor, svetlobo ter pomembne snovi iz zemlje. ● puliti plevel ● Ko tla orjemo, jih rahljamo, zatiramo plevel in jih pripravljamo za setev. ● Pleveli zmanjšujejo količino pridelka. FRAZEMI ločiti zrnje od plevela Če kdo loči zrnje od plevela, pomeni, da vzame, kar je dobro, izmed celote, kjer je tudi veliko slabega. ● Nagrada za najboljšo slikanico je zelo koristna, da se med slikanicami loči zrnje od plevela. plin samostalnik Plin je snov brez oblike, ki ni ne trdna ne tekoča, kot na primer kisik. ● segrevati plin ● izpušni plini ● plini, kapljevine in trdne snovi ● Zrak je sestavljen iz plinov. ● Dihalna plina sta kisik in ogljikov dioksid. ● Pri tlenju cigarete nastajajo plini, ki škodujejo zdravju. STALNE ZVEZE toplogredni plin PRI DRUŽBI Toplogredni plin je plin, ki zadržuje toploto v zemeljskem ozračju. ● Krave z iztrebki v ozračje spuščajo velike količine metana. Metan je toplogredni plin, ker povzroča segrevanje ozračja. zemeljski plin PRI DRUŽBI Zemeljski plin je naravni plin v nahajališčih nafte in premoga. 171 ● Poznamo različna goriva: les, bencin, kerozin, premog, kurilno olje, parafin, zemeljski plin in drugo. žlahtni plin PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Žlahtni plin je plin, ki se navadno ne spaja z drugimi snovmi. ● V zraku so poleg kisika še dušik, ogljikov dioksid, žlahtni plini in voda. FRAZEMI pohoditi plin ali pritisniti na plin Če kdo pohodi plin, pomeni, da začne voziti zelo hitro. ● Pohodil je plin in avto je oddrvel po cesti. plinast pridevnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Plinast je tak, ki je iz plina. ● plinast oblak ● Sredstvo za osvežitev prostora je plinasto in brezbarvno. STALNE ZVEZE plinasto stanje PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Plinasto stanje je stanje snovi, ki je v obliki plina. ● Vodnih hlapov, ki jih izdihnemo, ne vidimo. So voda v plinastem stanju. pljuča samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Pljuča so parni organ v prsih, s katerim ljudje in nekatere druge živali dihajo. ● dihati s pljuči ● V pljučih kisik vstopi v kri in nato po krvnih žilah potuje do vseh celic našega telesa. ● Značilnost sesalcev je, da dihajo s pljuči. ● Prsni koš ščiti srce in pljuča. pljučen pridevnik Pljučni je ta, ki je v zvezi s pljuči. ● Kisik in ogljikov dioksid se v pljučih izmenjujeta skozi stene pljučnih mešičkov. To je pljučno dihanje. STALNE ZVEZE pljučni krvni obtok PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Pljučni krvni obtok je del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča. ● Pljučni krvni obtok je žilni krog od srca do pljuč in nazaj. pljučni mehurček PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Pljučni mehurček je najmanjša votlinica v pljučih. ● Sapnici se razvejita v vedno tanjše sapnice, ki se končajo s pljučnimi mehurčki, kjer se izmenjata plina kisik in ogljikov dioksid. pljučno krilo PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Pljučno krilo je vsak od dveh delov pljuč. ● Zrak potuje po sapnicah v levo in desno pljučno krilo. plod samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Plod je del rastline, ki vsebuje seme in je navadno užiten. ● nabirati, pobirati plodove ● zreli plodovi ● plod hrasta, bukve ● Iz cveta nastane plod. ● Plodovi na sadnem drevju so dozoreli. ● Pokazal mi je plod hrasta in mi povedal, da se imenuje želod. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Plod je organizem, ki se razvija in raste v maternici. ● Plod se pri človeku razvija v maternici 9 mesecev. ploskev samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Ploskev je zunanja stran predmeta ali geometrijskega telesa. ● kriva, ravna ploskev ● nasprotni ploskvi kvadra ● Sosednji ploskvi se stikata v robu. ● Za posamezna telesa napiši število ploskev, robov in oglišč. ● Vrzite kocko in poglejte, katera barva je na zgornji ploskvi. ● S sončno uro lahko določimo čas dneva tako, da določimo smer sence, ki jo na ploskev sončne ure ob določenem času meče palica. ● Geometrijski liki so ravne ploskve. 2. Ploskev je del površine predmeta, ki ga navadno uporabljamo za določen namen. ● Najprej je portret narisal z ogljem, potem pa je posamezne ploskve še pobarval s svetlimi barvnimi odtenki. ● Zemljevid prikazuje Zemljino površje na ravni ploskvi. STALNE ZVEZE mejna ploskev 172 PRI MATEMATIKI Mejna ploskev je ploskev, ki omejuje geometrijsko telo. ● Na robu se stikata dve mejni ploskvi. plovba samostalnik Plovba je premikanje plovila po vodi. ● dolga plovba ● varna plovba ● Jadralci potrebujejo veter v jadra za uspešno plovbo. ploven pridevnik Plovni je ta, ki je v zvezi s plovbo. ● Reka Sava je že pred prihodom Rimljanov pomenila glavno plovno pot iz Panonske nižine v Italijo. ● Doma poiščite material, iz katerega lahko sestavite plovne ladje. plovnost samostalnik Plovnost je sposobnost za plovbo. ● Ko so poglobili strugo, so podaljšali plovnost reke. pluti glagol 1. Pluti pomeni s plovilom premikati se po vodi, navadno v eni smeri. ● ladja pluje ● Po morju so plule različne ladje s težkimi tovorom. ● Ladja je varno plula mimo ostrih čeri. ● Plul je nekje daleč na severnem morju. 2. Pluti pomeni premikati se po nebu, navadno v eni smeri. ● Luna je plula čez nebo. ● Rakete lahko plujejo skozi medzvezdni prostor. ● Gledala je, kako mimo nje plujejo oblaki. pobegniti glagol 1. Pobegniti pomeni z begom zapustiti kraj, kjer je nevarno ali kjer komu ni prijetno, ugodno. ● pobegniti na varno ● pobegniti od doma ● prestrašiti se in pobegniti ● Medved je pobegnil. ● Zajce je peljal na pašo, pa so mu pobegnili. 2. ČUSTVENO OBARVANO Pobegniti pomeni umakniti se pred čim kljub drugačnim pričakovanjem okolice. ● Spet je pobegnil pred odgovornostjo! počitnice samostalnik 1. Počitnice so čas, ko ni pouka, navadno med dvema šolskima letoma ali polletjema. ● jesenske, novoletne, poletne, prvomajske, zimske počitnice ● lanske, letošnje počitnice ● Kako preživljaš počitnice? ● Med počitnicami smo tudi plavali. 2. Počitnice so dopust ali oddih. ● podaljšati počitnice ● iti, oditi na počitnice ● družinske počitnice ● Tri tedne smo bili na počitnicah. podatek samostalnik Podatek je dejstvo o določeni stvari ali o določenem pojavu, s katerim lahko o tej stvari ali tem pojavu kaj izvemo. ● Na spletnih straneh poiščite več podatkov o življenju pingvinov. ● Zberimo podatke, kje so sošolci preživeli počitnice, in jih prikažimo na različne načine. ● Poiščite dodatne podatke o zvoku v enciklopedijah ali na spletnih straneh. ● Med osebne podatke spadajo ime in priimek osebe, starost oz. datum rojstva, kraj rojstva, domači naslov … podhladiti glagol PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Podhladiti pomeni ohladiti na temperaturo, ki je nižja od normalne ali pričakovane. ● Koža uravnava temperaturo telesa in s potenjem oziroma drgetanjem preprečuje, da bi se pregrelo ali podhladilo. podhod samostalnik Podhod je prostor pod cesto ali železniško progo za prehod pešcev. ● Pod cesto so zgradili podhod za pešce. podnebje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Podnebje je značilno vreme, zlasti glede temperature, osončenosti in padavin, določenega območja v daljšem časovnem obdobju. ● hladno, toplo podnebje ● milo podnebje ● sušno, vlažno podnebje ● ugodno podnebje ● vpliv morja na podnebje 173 ● Tudi zaradi izginjanja gozdov se spreminja podnebje na Zemlji. ● Pridelki na Primorskem zaradi toplejšega podnebja dozorijo prej kot drugod po Sloveniji. ● Rastlinstvo je prilagojeno podnebju in prsti. podoba samostalnik 1. Podoba je to, kar je predstavljeno kot risba, slika, ali to, kar je predstavljeno v knjigi. ● V kovance so bile vtisnjene podobe živali, božanstev, vladarjev ali bogatašev. ● Legenda je pomanjšana podoba Zemljinega površja, prikazana na ravni ploskvi. ● Pisatelj ustvarja čudovite podobe narave ob reki Muri. 2. Podoba so lastnosti zunanjega sveta, ki jih navadno lahko vidimo. ● podoba mesta ● Ob pogledu v ogledalo vidiš le svojo zunanjo podobo, izveš pa le malo o notranji zgradbi telesa. ● Najbolj so svojo podobo spremenila podeželska naselja v bližini mest. ● Na našo samopodobo močno vplivajo podobe znanih ljudi, ki jih posredujejo revije, televizija in svetovni splet. 3. Podoba je na določen način pridobljena, sestavljena predstava o kom ali čem. ● Zgodovinarjem pomagajo čim bolj resnično podobo preteklosti sestaviti še drugi strokovnjaki, ki preučujejo izkopanine, pisave, napise, vojaško zgodovino in denar. ● V čem se tvoja samopodoba razlikuje od podobe, ki jo imajo drugi o tebi? 4. Podoba so lastnosti ali značilnosti česa. ● Spoznanje, da onkraj Atlantskega oceana leži ogromna »nova« celina z obiljem dobrin, in obplutje Zemlje sta spodbudila začetek evropskih osvajanj. Ta so zelo spremenila gospodarsko in politično podobo sveta. podoben pridevnik 1. Podoben je tak, ki se po kaki lastnosti ujema s čim. ● podoben okus ● na podoben način ● V čem so si predmeti podobni in v čem se razlikujejo? ● Glasbila, ki so si podobna po načinu igranja, spadajo v isto skupino glasbil. ● Zlati hrček spada v družino miši. Njegovo telo je podobno mišjemu. 2. Podoben je tak, ki se po bistvenih lastnostih ujema s kom. ● Nekateri so staršem po videzu zelo podobni, drugi manj. ● Ljudje smo si podobni in hkrati zelo različni. podpomenka samostalnik PRI SLOVENŠČINI Podpomenka je beseda z ožjim pomenom, ki jo poleg drugih podobnih besed zajema beseda s širšim pomenom. ● V 1. odstavku besedila poišči podpomenke besedi živali. ● Podpomenke uporabljamo, kadar želimo natančno poimenovati posamezne predstavnike skupine. podrast samostalnik Podrast je rastlinje, ki raste pod grmovjem ali drevjem. ● V gozdu smo opazovali iglavce, listavce in podrast. ● Srna prebiva v gozdovih z gosto podrastjo. podtalnica samostalnik PRI DRUŽBI Podtalnica je voda, ki se nabira pod zemeljskim površjem. ● onesnaževanje podtalnice ● V javnem vodovodu je voda iz zbiralnikov ali iz podtalnice. ● Voda v gospodinjstvih je običajno zajeta v zbiralnikih, ali pa je prečrpana iz podtalnice. ● Kmetijstvo s škropivi in umetnimi gnojili onesnažuje podtalnico, ki je pomemben vir pitne vode. poglavje samostalnik 1. Poglavje je posebej označen in vsebinsko zaključen del besedila. ● prvo, zadnje poglavje ● besedilo poglavja ● naslov poglavja ● Tvoj učbenik za družbo ima 5 poglavij. ● V prejšnjem poglavju si se naučil, da voda lahko teče po ceveh tudi navzgor. 2. Poglavje je vsebinsko zaključen del šolske snovi. ● Pravimo, da so soda števila parna, liha pa neparna. To je najlažje poglavje pri matematiki. pognati glagol 1. Pognati pomeni narediti ali povzročiti, da kaj začne delovati. ● pognati napravo, stroj ● Elektronska naprava lahko s pomočjo električnega sunka srce ponovno požene in s tem reši življenje. 174 2. Pognati pomeni narediti ali povzročiti, da se kaj začne hitreje premikati. ● Pognal je konja v dir. ● Pognal je kolo. 3. Pognati pomeni narediti ali povzročiti, da kdo zapusti določen kraj. ● To je prijatelj, s katerim si me pognal od doma. ● Mačeha me je odgnala od doma in me pognala v daljni svet. 4. Pognati pomeni narediti poganjke ali zrasti. ● Iz korenin spomladi poženejo stebla, na katerih zrastejo cvetovi. ● Iz teh brstov bodo spomladi pognali novi listi. ● Krompir je že pognal. ● Dojenčku so pognali zobje. 5. Pognati se pomeni začeti se hitro premikati. ● pognati se v tek ● Srna se je pognala v beg. ● Žival se je pognala v skok. 6. Pognati se pomeni s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo. ● Morski pes se premika v vodi s pomočjo repne plavuti. Čim hitreje zamahne z repom, tem hitreje se požene naprej. ● Zaljubljenca se z roko v roki poženeta na dno vzvalovanega jezera. FRAZEMI pognati komu kri po žilah Če kdo ali kaj komu požene kri po žilah, pomeni, da ga zelo poživi ali razburi. ● Nova igrača nam je pognala kri po žilah. pognati komu strah v kosti Če kdo komu požene strah v kosti, pomeni, da ga zelo prestraši. ● Pes je začel tako grdo renčati, da bi še najpogumnejšim pognal strah v kosti. pogon samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Pogon je to, kar omogoča delovanje ali premikanje kake naprave. ● avtomobil na električni pogon ● Vozila na motorni pogon pri vožnji povzročajo hrup in izpuščajo pline. ● Pri kolovratu se vreteno vrti na nožni pogon. ● Kolo ima zunanji pogon. Gibanje se prenaša preko verižnega gonila. ● Tekoča goriva običajno uporabljamo za pogon motorjev prevoznih sredstev, trdna goriva pa za ogrevanje bivalnih prostorov. pogost pridevnik Pogost je tak, ki se večkrat ali redno ponavlja. ● pogosta vprašanja ● Katere so najpogostejše napake učencev? ● Najpogostejša uporaba šipkovih jagod je za pripravo čajev in marmelad. pogosto prislov Pogosto pomeni večkrat ali redno. ● Pogosto prihaja k nam na obisk. ● Pogosto ga srečam. pogovor samostalnik Pogovor je izmenjava mnenj ali misli z besedami. ● osebni, telefonski pogovor ● posnetek pogovora ● Poslušaj pogovor med Majem in njegovo učiteljico. ● Ali je bila Melita vljudna in je upoštevala pravila uradnega pogovora? pogovoriti se glagol Pogovoriti se pomeni povedati drug drugemu mnenja ali misli. ● Če imamo različna mnenja in želje, je prav, da se o tem pogovorimo. pohajkovati glagol Pohajkovati pomeni hoditi brez cilja. ● Ves dan je pohajkovala po gozdu. pohiteti glagol 1. Pohiteti pomeni hitro iti ali oditi. ● Pohitela je domov. 2. Pohiteti pomeni hitro narediti kaj. ● Pohiti z obuvanjem, mudi se! pojasniti glagol Pojasniti pomeni povedati in utemeljiti, našteti razloge, zakaj je kaj takó, kot je. ● pojasniti mnenje, odgovor, odločitev, rešitev ● Pojasni, zakaj vsako jutro poslušamo o prometni gneči na cestah v Ljubljano, popoldne pa o gneči na cestah iz Ljubljane. ● S pomočjo koledarja boste otroku laže pojasnili, koliko dni je še ostalo do določenega datuma. pojav samostalnik Pojav je to, kar se zgodi ali kar obstaja. ● naravni in družbeni pojavi 175 ● Zmrzovanje vode je pojav, ko voda iz kapljevine preide v trdno stanje (led). ● Veter je eden izmed vremenskih pojavov, kot so oblaki, dež, sneg, megla itd. ● Za pokrajine so značilni kraški pojavi: kraška polja, ponikalnice, jame, kapniki itd. pojaviti se glagol 1. Pojaviti se pomeni začeti obstajati ob določenem času in v določenem prostoru. ● Leta 1886 se je na nemških cestah pojavil prvi avto z bencinskim motorjem. ● Preden sta se pojavila beton in plastika, so za gradnjo uporabljali le naravne materiale: les, kamen, ilovico, slamo, trsje. ● Prva enocelična živa bitja so se pojavila v morju pred nekaj milijardami let. ● Predsodek se pojavi zaradi nepoznavanja navad ljudi ali skupin, lahko pa tudi zaradi načrtnega spodbujanja sovraštva. 2. Pojaviti se pomeni postati viden, zaznaven ali nastopiti kje ali pri kom. ● Opiši najpogostejše bolezenske znake, ki se pojavijo, če zaužiješ pokvarjeno hrano. ● Podhladitev se pojavi, kadar je oddane toplote več od tiste, ki jo telo lahko ustvari. ● Veter prenaša oblake nad kopno in ko so oblaki nasičeni, se navadno pojavijo padavine v obliki dežja, snega ali toče. ● Pojasnite, da se statična elektrika pojavi, če se dva predmeta drgneta drug ob drugega. 3. Pojaviti se pomeni prikazati se pri kom ali od kod. ● Nikoli ne vemo, kje se bodo delfini pojavili. Včasih jih najdemo že po nekaj minutah, včasih pa lahko zaman plujemo cel dan. ● Kepanje preneha le tedaj, ko se pred šolo pojavi kak učitelj ali učiteljica. ● Na čelu so se mu pojavile znojne kaplje. 4. Pojaviti se pomeni vsaj enkrat nastopiti v določenem nizu ali zapisu. ● Kolikokrat se pri zapisu vseh števil od 1 do 100 pojavi števka 3? ● V številskem izrazu se pojavijo različne enote – ure in minute, med seboj pa smemo seštevati samo enake enote. ● Vzemi poljubno knjigo in izberi en odstavek. Preštej, kolikokrat se v njem pojavi posamezna črka. ● Ugotovili smo že, da so osebni zaimki pogosti v naših besedilih. Včasih se pojavita tudi po dva znotraj ene povedi. poklic samostalnik Poklic je delo, za katero se moramo izobraževati, usposabljati, ali usposobljenost za tako delo. ● izbrati poklic ● izučiti se za poklic ● Po poklicu je novinarka. ● Poklic glasbenika zahteva veliko vaje. ● Prostovoljni gasilci delujejo v prostovoljnih gasilskih društvih in so zaposleni v različnih poklicih. pokrajina samostalnik Pokrajina je manjše ali večje ozemlje, ki predstavlja zaključeno celoto z določenimi značilnostmi. ● pokrajina leži kje ● alpske, dinarskokraške, obpanonske, obsredozemske, predalpske pokrajine ● Ljudje smo se bivanju v domači pokrajini prilagodili. ● Splošni zemljevidi prikazujejo splošne značilnosti pokrajine, vodovje, mesta, promet, površje. ● Naravno pokrajino sestavljajo le naravni pojavi, na primer kamnine, prst, vode. ● Pokrajine v Sloveniji so zelo raznolike: nekatere so gorate, druge gričevnate, tretje ravninske. pol samostalnik 1. PRI DRUŽBI Pol je vsaka od dveh točk na nasprotnih straneh zemeljske krogle, skozi kateri gre os, okoli katere se Zemlja vrti. ● severni in južni pol ● Inuiti živijo blizu severnega pola, ki je večji del leta pokrit z ledom in s snegom. ● Območje okoli severnega pola se imenuje Arktika, območje okoli južnega pola pa Antarktika, ki je zaledenela celina. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Pol je vsak od nasprotnih koncev magneta. ● Magnet ima dva pola, južnega in severnega, ki se med seboj privlačita. Tudi Zemlja ima dva različna pola in deluje kot velik magnet. ● Magnetna igla je majhen magnet, ki se vedno postavi v smer sever–jug, ker njen severni in južni pol privlačita južni in severni magnetni pol Zemlje. polaren pridevnik PRI DRUŽBI Polarni je ta, ki je v zvezi z območjem, ki leži ob severnem ali ob južnem zemeljskem polu. ● Največ sladke vode je shranjene v polarnem ledu. 176 ● Lastnost snega, da je slab toplotni prevodnik, izkoriščajo tudi prebivalci polarnih območij ter si za bivanje in zaščito gradijo igluje. STALNE ZVEZE polarna lisica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Polarna lisica je lisica, ki ima poleti sivkast, pozimi pa bel kožuh in živi na območjih okoli severnega tečaja. ● Polarno lisico pred izgubo toplote ščiti njen debel kožuh. polarni medved Polarni medved ali beli medved ali severni medved je zelo velik medved z gostim belim kožuhom, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega ledenega morja. ● Na Arktiki živijo polarni medvedi, na Antarktiki pa pingvini. ● Če se bo zaradi podnebnih sprememb led Arktike stalil, polarni medvedi ne bodo več imeli svojega življenjskega prostora. poleči glagol 1. Poleči pomeni drug za drugim namestiti se v vodoraven položaj. ● Polegli so in zaspali. 2. Poleči pomeni priti iz normalnega v poševen ali vodoraven položaj. ● Visoka trava se rada poleže. 3. Poleči se pomeni postati manj izrazit ali povsem izginiti. ● Vihar se je kmalu polegel. ● Ploskanje se je poleglo. 4. Poleči se pomeni priti iz gibanja po zraku na površino ali iz gibanja po vodi na dno. ● Prah se je polegel. ● Ko se bleščice poležejo, vodo pomešajte z žlico in ustvarite snežni vihar. poleten pridevnik Poletni je ta, ki je v zvezi s poletjem. ● poletni dan ● poletna obutev ● poletne počitnice ● poletna oblačila ● V poletnih mesecih, ko je vročina na vrhuncu, suša povzroči veliko škode. ● Lubenica vsebuje zelo veliko vode, zato se z njo v poletni vročini lahko odžejamo. STALNE ZVEZE poletni čas Poletni čas je za eno uro naprej premaknjen čas od konca marca do konca oktobra. ● Konec marca premaknemo uro na poletni čas, za eno uro naprej. poletje samostalnik Poletje je letni čas med pomladjo in jesenjo, ko dan doseže največjo dolžino in se počasi krajša, je zelo toplo ali vroče in dozori žito. ● Poletje je najbolj topel letni čas. Dnevi so dolgi, noči pa kratke. ● Koledarsko poletje se začne 21. junija. ● Večji del Slovenije ima topla poletja in hladne zime. polh samostalnik Polh je gozdni glodalec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom. ● Polh zaradi pomanjkanja hrane in nizkih temperatur zimo prespi. FRAZEMI spati kot polh Če kdo spi kot polh, pomeni, da trdno spi. ● Ko je čez nekaj časa mama spet pogledala k njemu, je spal kot polh. polica samostalnik 1. Polica je vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov na steni ali v omari. ● pospraviti kaj na polico ● police s čokolado ● knjižna polica ● Daj mi knjigo z zgornje police. ● S police je vzela revijo. 2. Polica je tej deski podoben predmet. ● okenska polica ● V trgovini so bili na polici hladilnika jogurti z okusom jagode. 3. Polica je vodoravni del med strmimi ploskvami pobočja v gorah. ● skalnata polica ● Koze so spretno skakale z ene police na drugo. polje samostalnik 1. Polje je večje območje obdelane zemlje, na katerem gojimo rastline. ● Na polju zori žito. ● V Sloveniji je na poljih največ koruze, pšenice in ječmena. 2. Polje je del omejene površine. ● Koliko cm 2 meri ploščina vseh belih polj? 177 ● Za nagrado greš na igralni plošči za dve polji naprej. ● Pri šahu dama napada polja, ki so v isti vrstici, istem stolpcu ali v isti diagonali. ● Žoga je zadela prečko in se odbila nazaj v polje. STALNE ZVEZE kraško polje PRI DRUŽBI Kraško polje je večja vdolbina, obdana s hribi, z ravnim dnom, po kateri teče reka ponikalnica. ● Jeseni se kraško polje napolni z vodo, poleti pa voda počasi odteka skozi požiralnike. polobla samostalnik PRI DRUŽBI Polobla je vsaka od polovic zemeljske oble. ● Pingvini so ptice, ki ne letijo in živijo le na južni polobli. ● Os Zemlje je nagnjena in zato je na poti okoli Sonca enkrat proti njemu nagnjena severna polobla Zemlje, enkrat pa južna polobla. ● Ko je severna polobla nagnjena stran od Sonca, je tam zima. polovica samostalnik 1. Polovica je del celote, ki je razdeljena na dva (približno) enaka dela. ● polovica jabolka, hruške ● druga polovica junija ● polovica učencev ● Izvoli polovico žemlje. ● Pojedel je polovico sladoleda. ● Iztisnil sem sok polovice limone. ● Vrvico preloži na polovico. 2. Polovica je mesto, kjer se celota deli na dva (približno) enaka dela. ● Knjigo sem prebral do polovice. ● Kruh je prerezal čez polovico. 3. Polovica je približno polovična mera, količina ali stopnja. ● Polovico Slovenije pokrivajo gozdovi. ● V prsti na kmetijskih površinah je približno polovico vode in zraka. ● Gotovo v revijah prezrete polovico reklam za hrano. ● Pojedel je polovico več kot ti. polovinka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Polovinka je nota z vrednostjo pol celinke. ● Ljudska pesem je zapisana v dvodobnem taktovskem načinu. Doba je polovinka. ● Celinka v osminskem taktu traja osem dob, polovinka štiri dobe, četrtinka dve dobi, osminka eno dobo in šestnajstinka pol dobe. položaj samostalnik 1. Položaj je način, kako je kaj postavljeno, nameščeno. ● položaj malega in velikega kazalca ● položaj telesa ● navpičen, vodoraven položaj ● Stehtaš se v stoječem položaju, nato še v počepu. 2. Položaj je mesto, kjer je kaj postavljeno glede na druge stvari v prostoru. ● Kadar želimo ugotoviti položaj bitij ali predmetov, odgovorimo na vprašanje, kje je. ● Navigacijska naprava s pomočjo signalov iz satelitov določi naš položaj in nas vodi do cilja. ● Podnevi si pri orientiranju pomagamo s položajem Sonca in smerjo sence, ponoči z zvezdami. 3. Položaj so možnosti, ki jih ima kdo za življenje ali delovanje. ● Položaj moškega in ženske v družbi zahodnih držav je enakopraven. ● Organizacija se ukvarja s problemi otrok, njihovo zaščito in položajem. ● Razlikujemo se tudi glede na gmotni položaj, torej glede na to, koliko imamo denarja in katere dobrine si lahko z njim kupimo. poltrak samostalnik PRI MATEMATIKI Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani omejena, na drugi pa neomejena. ● izhodišče poltraka ● Poltrak narišemo tako, da najprej narišemo ravno črto. Na eni strani narišemo krajišče in ga označimo. ● Poltrak označimo z malo pisano ali tiskano črko. ● Narišimo poltrak d, ki ima izhodišče v točki A in gre skozi točko D. polž samostalnik 1. Polž je žival z mehkim telesom in s tipalnicami na glavi, ki ima navadno hišico. ● polž leze ● kopenski, morski polž ● vrtni polž ● Polž se odriva od podlage z mišičasto nogo. 178 ● Školjke in polži se med seboj razlikujejo tudi po tem, da imajo školjke dvodelno lupino, polži pa enodelno. ● Žabe se prehranjujejo tudi s polži. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Polž je del notranjega ušesa s slušnimi čutnimi celicami. ● Tresljaji se prenesejo na tri slušne koščice, od tam pa na tekočino v ušesnem polžu. STALNE ZVEZE polž lazar Polž lazar je večji polž brez hišice, navadno temnejše barve. ● V gozdu smo videli polža lazarja. pomanjkanje samostalnik Pomanjkanje je stanje, ko česa ni zadosti. ● živeti v pomanjkanju ● pomanjkanje vode ● Ptice selivke odletijo v toplejše kraje zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja hrane. ● V mnogih državah zaradi pomanjkanja denarja nimajo dovolj šol in učiteljev. pomen samostalnik 1. PRI SLOVENŠČINI Pomen je to, kar beseda pomeni. ● razložiti pomen ● Različne pomene besede klop uporabi v povedih. ● Zamenjava črke lahko besedi spremeni pomen, npr. šala – šola, novo – noro, nama – mama. ● Pomen znakov izvemo iz legende, ki jo ima vsak zemljevid. 2. Pomen je vloga ali vpliv, ki ga ima kdo ali kaj. ● Mesta se med seboj zelo razlikujejo po velikosti, izgledu, starosti, gospodarskem pomenu. ● Ker ima kulturna dediščina velik pomen, jo moramo varovati. ● Deževniki se prehranjujejo s prstjo in rastlinskimi ostanki in imajo velik pomen za kroženje snovi v naravi. pometi glagol 1. Pometi pomeni narahlo podrgniti del telesa. ● Pomel si je oči in zaspano sedel k mizi. ● »Tako!« je rekel in si pomel dlani. ● Pomel si je roke in prevzel vajeti. 2. Pometi pomeni narahlo stisniti in podrgniti s prsti. ● Vsak del rastline stisni in pomani med prstki, potem pa poduhaj. pomiriti glagol 1. Pomiriti pomeni doseči, da kdo postane spet miren, se ne razburja ali ne razgraja več. ● Skušal je pomiriti nasilneža. ● »Nič ne skrbi,« sem ga pomirila. 2. Pomiriti se pomeni postati miren. ● Pomirite se, saj ni vse tako slabo, kot je videti. 3. Pomiriti se pomeni sprijazniti se. ● Nikakor se ni mogel pomiriti s tem, da je njegov prijatelj naredil tako veliko napako. pomlad samostalnik Pomlad je letni čas med zimo in poletjem, ko se dan daljša, rastline ozelenijo in postaja topleje. ● prihod pomladi ● lanska, letošnja, naslednja pomlad ● Marca se prične pomlad. Dan se hitro daljša, noč se krajša. ● Zacveteli so prvi znanilci pomladi in čebele že letajo s cveta na cvet. ● Ob nizki temperaturi močerad otrpne in si poišče varen prostor, prekrit z listjem, kjer dočaka pomlad. pomladen pridevnik Pomladni je ta, ki je v zvezi s pomladjo. ● pomladni dan ● pomladni dež ● pomladno jutro ● V pomladnem vetru so plavala nad travniki regratova padalca. ● Pomladno sonce je stopilo sneg. pomoč samostalnik 1. Pomoč je to, kar kdo naredi za koga, ki bi sam to naredil težje ali sploh ne bi mogel. ● prihiteti, priskočiti na pomoč ● prositi koga za pomoč ● zdravniška pomoč ● Klicala je na pomoč. ● Dogovorila sta se, da bosta naredila iglu. Na pomoč sta poklicala starejšega brata. ● Če smo ogroženi, poiščemo pomoč odrasle osebe. 2. Pomoč je to, kar se komu da, da lažje in hitreje pride iz neugodnega položaja. ● denarna pomoč ● Prebivalcem mesta, ki ga je prizadel potres, so poslali pomoč. STALNE ZVEZE biti komu v pomoč 179 Če je kaj komu v pomoč, pomeni, da mu pomaga. ● V pomoč so ti ob strani zapisane besede. prva pomoč Prva pomoč so najnujnejši postopki za ohranjanje življenja pred nadaljnjim zdravljenjem pri poškodovanih ali nenadoma obolelih osebah. ● Ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč. s pomočjo česa S pomočjo česa pomeni takó, da si s tem pomagamo. ● Prejo so predli s pomočjo kolovrata. ● S pomočjo šablone nariši črte in krožce. ponavljati glagol 1. Ponavljati pomeni delati kaj še enkrat po čem drugem, kar je iste vrste. ● Dobrih navad se lahko naučimo tako, da jih redno ponavljamo. ● Kadar večkrat ponavljamo podobne gibe in dejanja, o njih ne razmišljamo več. 2. Ponavljati pomeni govoriti, pripovedovati kaj še enkrat po čem drugem, kar je iste vrste. ● Kadar izrekamo ali pišemo katero koli vrsto besedila, moramo paziti na to, da v povedih ne ponavljamo istih besed. ● Zmeraj ponavlja, da naju bo peljal v slaščičarno. ● Saj to je čudovito, je ponavljal. 3. Ponavljati pomeni v mislih obnavljati ali govoriti učno snov, da bi se je prej naučili, jo bolje obvladali. ● ponavljati šolsko snov ● Poštevanko moramo ponavljati. ● Vsebino si lažje zapomni, če glasno bere in glasno ponavlja. 4. Ponavljati pomeni zaradi nezadostnega uspeha obiskovati še enkrat isti razred. ● ponavljati razred ● Ker je imel same enice, je ponavljal. 5. Ponavljati se pomeni nastopati ali dogajati se še enkrat po čem drugem, kar je iste vrste. ● Refren je del pesmi, ki se ponavlja. ● Ljudski običaj je določena človekova dejavnost, dogajanje, ki se v ustaljeni obliki ponavlja iz roda v rod. ● V vzorcu se ponavljajo štirje liki. ponikalnica samostalnik PRI DRUŽBI Ponikalnica je reka, ki teče po kraškem površju in ponikne v kraško podzemlje. ● izviri ponikalnice ● Ta reka je ponikalnica. ponižati glagol 1. Ponižati pomeni narediti kaj nižje. ● Kup je bil previsok, zato ga je ponižal. 2. Ponižati pomeni zmanjšati komu čast ali ugled s svojim dejanjem ali govorjenjem. ● Ponižal ga je pred sošolci. ponižen pridevnik Ponižen je tak, ki upošteva zlasti voljo ali zahteve drugih in ne poudarja svoje vrednosti. ● ponižen in skromen ● Bil je tih in ponižen deček. ponoviti glagol 1. Ponoviti pomeni narediti kaj še enkrat po čem drugem, kar je iste vrste. ● Vedno ponavlja za drugimi. ● Vajo je treba večkrat ponoviti. 2. Ponoviti pomeni reči, povedati kaj še enkrat po čem drugem, kar je iste vrste. ● ponoviti vprašanje ● »Ja, ja!« je ponovil. 3. Ponoviti pomeni v mislih obnoviti ali govoriti učno snov zato, da bi se je prej naučili, jo bolje obvladali. ● ponoviti deljenje, poštevanko, seštevanje in odštevanje ● ponoviti šolsko snov ● Če jutri pišeš test iz družbe, najprej ponovi družbo. ● Vsak dan ponovi snov za posamezni predmet, ki ga imaš naslednji dan na urniku. 4. Ponoviti se pomeni nastopiti ali zgoditi se še enkrat po čem drugem, kar je iste vrste. ● Angina se je ponovila. popoldne prislov Popoldne pomeni v času od poldneva do večera. ● Popoldne bomo šli na igrišče. popraviti glagol 1. Popraviti pomeni narediti, da kaj ni več pokvarjeno ali poškodovano. ● popraviti avtomobil ● Zobozdravnica je ugotovila, da nima v zobeh še nobene luknjice, zato ji ne bo treba popraviti nobenega zoba. ● Čevljar je popravil pet parov čevljev. 2. Popraviti pomeni narediti, da besedilo nima več napak. ● popraviti besedilo 180 ● popraviti nalogo ● popraviti napake ● Popravila je nepravilne odgovore. ● Račune prepiši v zvezek in jih popravi. 3. Popraviti pomeni izboljšati. ● Včeraj je bila nesramna, danes pa hoče s prijaznostjo popraviti vtis. ● Učim se, da bi popravil oceno pri matematiki. 4. Popraviti pomeni narediti, da kaj slabega izgine. ● popraviti krivico ● Naredil je neumnost, zdaj pa hoče napako popraviti. 5. Popraviti pomeni narediti, da kaj pride v pravilen položaj ali da dobi pravilno obliko. ● popraviti si očala ● Notam je popravil obliko notnih glavic. ● Popraskal se je po glavi in si popravil lase. popravljati glagol 1. Popravljati pomeni delati, da kaj ni več pokvarjeno ali poškodovano. ● popravljati cesto ● V vasi živi nekaj obrtnikov, ki izdelujejo pohištvo, šivajo oblačila in popravljajo avtomobile. ● Kmetje so jeseni pasli živino in orali, pozimi pa krčili zemljišča in popravljali plotove. ● Zobozdravnik popravlja zob. 2. Popravljati pomeni delati, da besedilo nima več napak. ● Besedilo napišemo na list papirja, kajti gotovo ga bomo spreminjali, dopolnjevali in popravljali. ● Prijavnico je treba izpolniti čitljivo in v njej ne smemo ničesar popravljati. ● Učiteljica je popravljala matematične kontrolne naloge. 3. Popravljati pomeni delati, da kaj pride v pravilen položaj ali da dobi pravilno obliko. ● Medtem ko je govoril, si je popravljal očala. ● Popravljal si je zmečkano obleko. ● Slikar je popravljal vzorce na steni. porabnik samostalnik 1. PRI DRUŽBI Porabnik ali potrošnik je živo bitje ali stvar, ki kaj porablja. ● Največji porabniki vode so industrija, gospodinjstva in kmetijstvo. ● Organizmi, ki se hranijo z drugimi organizmi, so potrošniki ali porabniki. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Porabnik je naprava, ki za svoje delovanje potrebuje električno energijo. ● Električni krog je sklenjen, ko je vir z žicami ali kabli povezan z žarnico oziroma porabnikom. ● Vsak porabnik in vsak izvir ima po dva priključka. ● Elektrika teče po žicah in kablih od elektrarn do porabnikov in nazaj. portret samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Portret je umetniška upodobitev ene osebe ali več oseb. ● Če upodobimo točno določeno osebo, ki je prepoznavna na kipu, rečemo, da smo naredili portret. posamezen pridevnik Posamezen je tak, ki ga obravnavamo ločeno od skupnosti ali celote. ● posamezen glas, ton ● posamezna črka ● V posameznih delih Slovenije so se ohranili različni običaji in praznovanja. ● Katere vrste odpadkov odlagamo v posamezne zabojnike, nam povesta barva pokrova ali napis na zabojniku. ● Takt je sestavljen iz posameznih delov, ki se imenujejo dobe. posameznica samostalnik Posameznica je ženska, ko jo obravnavamo ločeno od skupnosti ali celote. ● Igralke ekipe so uigrane, prav tako pa imajo v svojih vrstah nekaj zelo dobrih posameznic. posameznik samostalnik Posameznik je oseba, ko jo obravnavamo ločeno od skupnosti ali celote. ● Prav je, da se tako posamezniki kot družba zavedamo svoje odgovornosti do ohranjanja narave oziroma okolja, v katerem živimo. ● Vsak učenec v razredu je kot posameznik nekaj posebnega. poselitev samostalnik Poselitev je naseljevanje na kak kraj ali stanje naseljenosti kraja. ● Na Ljubljanskem barju so si naselja zgradili koliščarji, pozneje je sledila poselitev Ilirov in Keltov. ● Za mestna naselja je značilna velika gostota poselitve. ● Jedro poselitve dinarskokraških pokrajin so kraška polja in doline, kjer je več uravnanega površja in prsti. 181 poskus samostalnik 1. Poskus je postopek, s katerim ugotovimo, kako kaj deluje. ● delati, izvajati, izvesti, narediti poskus ● dokazati kaj s poskusom ● Izmeri temperaturo vode v treh lončkih na začetku poskusa in na koncu. ● Pred poskusom napovej, kateri predmeti bodo plavali in kateri potonili. 2. Poskus je prizadevanje, da se kaj uresniči. ● uspešen, neuspešen poskus ● Koliko cm je učenec skočil v prvem poskusu? ● Nekaj manjših poskusov v izdelavi godal sega v čas pred 12. stoletjem. ● Prvi poskusi opernega ustvarjanja pri Slovencih segajo v 18. stoletje, vendar dela niso ohranjena. poskusiti glagol 1. Poskusiti pomeni prizadevati si, da se kaj uresniči, ali prizadevati si ugotoviti, ali se kaj lahko uresniči. ● poskusiti prepričati koga ● Poskusi še z malo težjo nalogo. ● Poskusi narisati tloris svoje sobe ali svojega stanovanja. ● Poslušaj posnetke različnih tolkal in poskusi ugotoviti, katero glasbilo slišiš. ● Poglej skozi okno učilnice in poskusi s pomočjo položaja Sonca določiti vzhod in zahod. 2. Poskusiti pomeni narediti kaj za ugotavljanje, kakšne lastnosti ima kaj. ● Z žličko naj poskusi mleko in sadni sok. FRAZEMI poskusiti srečo Če kdo poskusi srečo, pomeni, da tvega in naredi kaj z upanjem na uspeh. ● Deček se je sklenil odpeljati po morju v daljne dežele, da bi tam poskusil svojo srečo. posledica samostalnik Posledica je to, kar sledi kakemu dejanju, stanju in iz njega izhaja, je z njim neposredno povezano. ● posledice onesnaževanja ● vzrok in posledica ● Naštej vsaj tri posledice pitja onesnažene vode. ● Posledica nagnjenosti zemeljske osi in kroženja Zemlje okoli Sonca so letni časi. ● Kadar narediš kakšno nespametno stvar, posledice nosiš sam. posnetek samostalnik Posnetek je slika, film ali zvok, ki je narejen s fotoaparatom, kamero ali napravo za snemanje zvoka. ● gledati posnetek ● poslušati posnetek ● glasbeni, zvočni posnetek ● letalski posnetek ● posnetek iz zraka ● Prisluhni posnetkom in prepoznaj glasbila. ● Zemljevide izdelujejo kartografi s pomočjo letalske fotografije, satelitskega posnetka in računalnika. ● Na sliki je rentgenski posnetek zloma stegnenice. posneti glagol 1. Posneti pomeni (delno) odstraniti. ● Kadar metulja primemo, posnamemo luske, ki varujejo krila. ● Splezal je čez zid in si posnel kožo z dlani. 2. Posneti pomeni s fotoaparatom, kamero ali napravo za snemanje zvoka prenesti sliko ali zvok v pripravo, ki omogoča poznejše predvajanje ali prikaz posnetka. ● posneti fotografijo, video ● posneti na kamero ● S kamero in mikrofonom posnamemo sliko in zvok. posoda samostalnik 1. Posoda je votel predmet za prenašanje ali hranjenje česa. ● lončena, plastična, steklena posoda ● zaprta posoda ● posoda z barvo ● V kateri posodi je več tekočine? ● Pomolzeno mleko zbirajo v velikih posodah in ga hladijo, da se ne pokvari. ● Snovi shranjujemo v različnih posodah. 2. Posoda je več takih predmetov kot celota, zlasti v kuhinji. ● Po kosilu pomijemo posodo. ● Kuhinjska posoda ima plastične ali lesene ročaje. posojilo samostalnik Posojilo je znesek, ki se komu da, če izpolnjuje določene pogoje, po določenem času pa ga mora vrniti. ● Mama je prihranila 45 000 €, oče pa 32 000 €. Koliko posojila morata vzeti, če stanovanje stane 100 000 €? 182 pospraviti glagol 1. Pospraviti pomeni dati kaj na določeno ali pravo mesto. ● pospraviti igrače v škatlo ● pospraviti zvezke v nahrbtnik ● pospraviti kaj v predal ● K pouku prihajamo točno, v garderobi pospravimo oblačila in obutev. ● Knjige je pospravil na polico. 2. Pospraviti pomeni narediti, da je kaj urejeno ali počiščeno. ● pospraviti mizo, sobo, stanovanje ● Po končanem delu za seboj pospravimo. ● Odločil se je, da bo pospravil omare v kuhinji. ● Lažje se učim, če prej pospravim in pometem. 3. Pospraviti pomeni spraviti pridelek s polja. ● Jeseni pospravimo večino pridelkov. 4. ČUSTVENO OBARVANO Pospraviti pomeni pojesti. ● Še nikoli nisem tako hitro pospravil zajtrka. ● Pospravili smo ostanke malice. pospravljati glagol 1. Pospravljati pomeni dajati kaj na določeno ali pravo mesto. ● pospravljati igrače v škatlo ● pospravljati zvezke v nahrbtnik ● Sanja je pospravljala knjige na knjižne police. ● Za sabo pospravljam in ločujem odpadke. ● Svojo palico sem pustil ležati na pomolu in začel pospravljati svoje ribiške pripomočke. 2. Pospravljati pomeni delati, da je kaj urejeno ali počiščeno. ● pospravljati mizo, sobo, stanovanje ● Medtem ko pospravljam, poslušam glasbo. ● Doma kuhamo kosilo, pospravljamo, opravljamo dela na vrtu, delamo domače naloge. 3. Pospravljati pomeni spravljati pridelek s polja. ● Jeseni na vrtu in polju pospravljamo pridelke. postaja samostalnik 1. Postaja je kraj, kjer se za vstopanje in izstopanje potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva. ● odpeljati s postaje ● avtobusna postaja ● Na postaji je sedem šolarjev čakalo šolski avtobus. ● Sprehodila sta se po železniški postaji. Videla sta veliko vlakov. 2. Postaja je kraj, kjer se kdo za krajši čas ustavi ali zadrži. ● Pri uri športa so imeli učenci delo na različnih postajah. Na prvi postaji so morali 15-krat preskočiti gred, na drugi 25-krat skočiti čez kolebnico. 3. Postaja je enota organizacije, ki opravlja določeno dejavnost te organizacije. ● reševalna postaja ● Vremenska postaja Kredarica je najvišje ležeča meteorološka postaja v Sloveniji. 4. Postaja je celota naprav, ki omogočajo kako dejavnost. ● televizijska postaja ● Na treh radijskih postajah so zavrteli 90 skladb. STALNE ZVEZE policijska postaja Policijska postaja je lokalna enota policije, organa, ki skrbi za javni red in mir v državi. ● Javne ustanove, kot so šole, sodišča, policijske postaje, imajo ves čas izobešeni dve zastavi. vesoljska postaja Vesoljska postaja je naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij. ● Nekaj izumov moderne dobe: televizija, osebni računalnik, mobilni telefon, internet, vesoljska postaja … postelja samostalnik Postelja je kos pohištva za ležanje in spanje. ● ležati na postelji ● zlesti na posteljo ● spati v postelji ● Pokukal je pod posteljo. ● Najedel se je in legel v posteljo. ● Izpod postelje je privlekel avtomobilček. postovka samostalnik Postovka je manjša ptica ujeda rjavkaste barve s temnejšimi lisami po hrbtu, oprsju in trebuhu. ● Postovka se prehranjuje pretežno s poljskimi glodalci. pošast samostalnik Pošast je namišljeno bitje, ki predstavlja grozljivost in vzbuja strah. ● jezerska pošast ● duhovi in pošasti ● Zgodba se začne okoli leta 1866, ko se pojavijo govorice o morski pošasti. ● V hiši ni nikakršnih pošasti! ● Pod posteljo je pošast! 183 poševen pridevnik Poševen je tak, ki ni ne vodoraven ne navpičen. ● poševna premica ● S pomočjo geotrikotnika v zvezek nariši po tri vzporednice v vodoravni, navpični in poševni legi. ● Če smo pozorni na smer, razlikujemo vodoravne, navpične in poševne linije. STALNE ZVEZE poševna projekcija PRI MATEMATIKI Poševna projekcija je način risanja geometrijskih teles, ki sicer zavzemajo tri ravnine, na eno samo ravnino, na primer v zvezek ali na tablo. ● Robove, ki potekajo nazaj, rišemo poševno v približno polovični velikosti, kot so v resnici. Nevidne robove rišemo črtkano. Tako narisana slika je poševna projekcija kvadra. pošten pridevnik 1. Pošten je tak, ki ravna ali je v skladu z določenimi, zlasti moralnimi pravili in načeli. ● pošten človek ● pošten vladar ● pošteno priznanje ● Slovenci smo v očeh državljanov EU delavni, izobraženi in pošteni. ● Na kaj moraš biti pozoren, da bo poskus pošten? ● Če so vaši otroci navajeni vsak dan gledati televizijo, ni pošteno, da bi jim to kar prepovedali. 2. Pošten je tak, ki obvladuje svoje slabe strani in želi biti dober. ● Odrasel je v poštenega in izobraženega človeka. ● Trudim se biti pošten. 3. Pošten je tak, ki se ne okorišča s tem, da oškoduje druge. ● pošten trgovec ● Ker si tako pošten, ti dam še ti dve sekiri. 4. Pošten je tak, ki kaže ali izraža resnične misli in čustva. ● Njeni nameni so pošteni. 5. ČUSTVENO OBARVANO Pošten je precej velik ali močan. ● dobiti pošteno klofuto ● Ko bi le imela še pošten kos krvavice, bi si jo prav lahko spekla za večerjo. ● Izkopal je pošteno luknjo. poštevanka samostalnik PRI MATEMATIKI Poštevanka je sistem zmnožkov po dveh števil od ena do deset. ● vaditi poštevanko ● poštevanka števila 8 ● Poštevanke se še nismo učili. pot samostalnik 1. Pot je del ozemlja ali prostora, navadno v obliki ožjega pasu, po katerem poteka premikanje, vožnja ali hoja. ● kolesarska pot ● planinska pot ● prometna pot ● šolska pot ● trgovska pot ● Razbesnela se je nevihta. Na cestah in poteh so nastale luže. ● Hodita po zahtevnejših poteh, zato imata s seboj vedno čeladi in plezalna pasova. ● Skozi gozd do vrha hriba vodi ozka pot. ● Reka Sava je že pred prihodom Rimljanov pomenila glavno plovno pot iz Panonske nižine v Italijo. ● Reke so na svoji poti izdolble doline. ● Kakšna je pot vode skozi rastlino? 2. Pot je potovanje, premikanje iz enega kraja v drugega. ● iti na pot ● službena pot ● Iz rodnega mesta je v očetovem spremstvu odšel na pot po vsej Evropi. ● Na poti v šolo smo previdni. ● Prebavljena hrana svojo pot nadaljuje v tanko črevo, kjer hranilne snovi preidejo v kri. 3. Pot je usmerjeno, načrtno delovanje ali način delovanja, ki vodi k določenemu cilju. ● pot do uspeha ● glasbena pot ● Glasbena pot se prične že v otroštvu. ● V 19. stoletju so pesniki začutili potrebo po utiranju novih umetniških poti. ● Dobra razporeditev časa je samo del poti do znanja. ● Strpnost, sodelovanje in enotnost so prava pot do sožitja v družbi. 4. PRI MATEMATIKI, PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Pot je razdalja od ene točke do druge, ki jo opravi gibajoče se telo. ● Zemlja kroži okrog Sonca. Za pot potrebuje eno leto. ● Avto porabi za 100 prevoženih kilometrov 6 litrov bencina. Koliko ga bomo porabili na 400 km dolgi poti? 184 ● Če sediš na vrtiljaku in se vrtiš, je tvoja pot v obliki krožnice. STALNE ZVEZE dihalna pot PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Dihalna pot so cevasti deli dihal, po katerih potuje zrak v pljuča in iz njih. ● Dihalna pot poteka pri človeku od ustne in nosne votline do pljučnih mešičkov in nazaj. ● S kihanjem očistimo dihalne poti prahu, ostrih vonjev, dišav in drugih tujkov. Srečno pot! Srečno pot rečemo, ko koga, ki odhaja, pozdravimo, mu želimo varno in prijetno potovanje. ● »Srečno pot,« sta enoglasno zaželela popotnikoma. ● »Dobro, zdaj bova morali iti!« »Dobro, pojdita in srečno pot!« za na pot Za na pot je tak, ki je pakiran takó, da ga lahko enostavno prenašamo in uživamo med premikanjem. ● hrana, pijača za na pot ● Eden najbolj prodajanih artiklov na bencinskem servisu je kava za na pot. FRAZEMI Pot pod noge! Pot pod noge rečemo, ko želimo koga pozvati k premiku ali začetku hoje. ● »Pot pod noge!« je vzkliknil. »Pohitite!« ● Ko bo sonce dovolj toplo, le pot pod noge in na potep v naravo! spraviti koga s poti Če kdo spravi koga s poti, pomeni, da naredi, da ne predstavlja več ovire, grožnje, tveganja ali ne onemogoča česa, kar želi doseči. ● Mačeha je sklenila, da spravi pastorko s poti. ● Moral sem ga spraviti s poti, zato sem se ga trudil prepričati, da izgine. vzeti pot pod noge Če kdo vzame pot pod noge, pomeni, da začne hoditi, da odide ali začne potovanje. ● Če vzamemo pot pod noge, bomo čez eno uro že v koči. ● Ker mu ni bilo do tega, da bi imel še kakršenkoli opravek z njim, je urno vzel pot pod noge. življenjska pot Življenjska pot je življenje. ● Njegova življenjska pot se je končala mnogo prezgodaj. ● Adrenalin je moj stalni sopotnik − na življenjski poti se mu ne želim ogniti. potok samostalnik Potok je voda, ki teče po manjši strugi. ● potok teče ● bister potok ● izvir potoka ● Škaf s perilom je naložila na lesen voziček in perilo odpeljala k potoku. ● Potokov, rek, jezer in morja ne smemo onesnaževati z odpadki in s strupenimi snovmi. FRAZEMI teči v potokih Če kaj teče v potokih, pomeni, da je tega v veliki količini. ● Pot mu je tekel v potokih. potomec samostalnik 1. Potomec je oseba v odnosu do svojih prednikov, zlasti staršev. ● Območje zaščitimo pred posegi ljudi (npr. pred gradnjo hiš, sekanjem gozdov) in ga tako ohranimo za naše potomce. ● S staršev na potomce se prenaša dedna snov ali dednina, ki določa značilnosti, obliko telesa in sposobnosti. ● Poleg potomcev Slovencev se v Argentini slovenščine učijo popolni tujci. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Potomec je živo bitje, ki izvira iz določenega prednika. ● Vrsto sestavljajo organizmi, ki so si podobni po zgradbi in vedenju ter se lahko med seboj plodijo in imajo plodne potomce. ● Živali imajo potomce, ki navadno izhajajo iz dveh staršev. ● Živali se rodijo, rastejo, imajo potomce, se postarajo in umrejo. potomka samostalnik 1. Potomka je ženska v odnosu do svojih prednikov, zlasti staršev. ● Ker sem hči edinka, sem edina potomka svojih staršev. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Potomka je živo bitje, ki izvira iz določenega prednika. ● Afriška divja mačka ni potomka domače mačke. 185 potopis samostalnik Potopis je opis potovanja, v katerem so opisana tudi doživetja pisca. ● Ko se je svetovni popotnik vrnil domov, smo nestrpno čakali na njegov potopis. potovanje samostalnik 1. Potovanje je premikanje iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom. ● potovanje z avtobusom, letalom, vlakom ● Potovanje v kočiji s konjsko vprego je trajalo dneve in dneve. 2. Potovanje je premikanje česa po določeni navadno ustaljeni poti. ● Hrana se med potovanjem po prebavilih razgradi v delce take velikosti, da lahko s krvjo potujejo do celic. ● Kako so si naši predniki razlagali »potovanje« Sonca po nebu? ● Venera za potovanje okoli Sonca porabi 225 zemeljskih dni, Mars pa 687 dni. potovati glagol 1. Potovati pomeni premikati se iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom. ● potovati z vlakom ● Potujemo po vodi, kopnem ali zraku. ● Nekoč so ljudje potovali peš. 2. Potovati pomeni premikati se po določeni navadno ustaljeni poti. ● hrana potuje v želodec ● potovati s prstom po zemljevidu ● Zemlja potuje okrog Sonca. ● Med izštevanjem potuj od pike do pike. ● Po cevovodih potujejo voda, nafta in plin. 3. Potovati pomeni prehajati ali prenašati se. ● Zvočni valovi lahko potujejo le po snoveh, ne pa po praznem prostoru. ● Svetloba potuje hitreje kot zvok. ● Sporočila potujejo iz očesa po vidnem živcu v možgane. potreba samostalnik 1. Potreba je to, da kaj rabimo, potrebujemo. ● potreba po hrani ● zadovoljevanje potreb ● potrebe in želje ● Vsi ljudje imajo kljub drugačnosti pravice, ki zadovoljujejo njihove osnovne potrebe. ● Tvoja druženja s sošolci in prijatelji dokazujejo, da imamo ljudje tudi socialne potrebe. ● Oblačila morajo biti čista, strgani deli pa zašiti. Zamenjamo jih po potrebi, torej če so umazana, prepotena ali mokra. 2. Potreba je to, kar je treba narediti, ali mislimo, da je treba, je smiselno narediti. ● Nobene potrebe ni bilo, da si motil pouk. ● Nehajta! Spet se brez potrebe prepirata o nečem, kar sploh nima nobenega smisla. ● Oblačila morajo biti čista, strgani deli pa zašiti. Zamenjamo jih po potrebi, torej če so umazana, prepotena ali mokra. STALNE ZVEZE otrok s posebnimi potrebami Otrok s posebnimi potrebami je otrok, ki je zaradi svojega trajnega zdravstvenega ali duševnega stanja upravičen do določenih prilagoditev, olajšav, da lahko v družbi sodeluje enakopravno z drugimi. ● Otroci s posebnimi potrebami imajo pravico do posebne oskrbe. ● Podatki kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pri napredovanju v višji razred podobno uspešni kot njihovi sošolci. potrošnica samostalnik Potrošnica je ženska, ki kupuje in porablja materialne dobrine. ● Uslužbenci so naši potrošnici ponudili popust. potrošnik samostalnik 1. Potrošnik ali porabnik je bitje ali stvar, ki kaj porablja. ● Gosenica se prehranjuje z zeljnimi listi, iz katerih pridobi hranilne snovi in energijo. Je potrošnik. ● Rastline so proizvajalci hrane in vir energije za potrošnike. ● Energija se prenaša od proizvajalcev do potrošnikov in razkrojevalcev. 2. Potrošnik je oseba, ki kupuje in porablja materialne dobrine. ● pravice potrošnikov ● Kot ozaveščen potrošnik moraš pred nakupom tehtno razmisliti, ali izdelek resnično potrebuješ. ● Po nekaterih podatkih naj bi potrošnik v Sloveniji na leto porabil okoli 140 plastičnih vrečk. potrošništvo samostalnik Potrošništvo je kupovanje in porabljanje materialnih dobrin v preveliki meri. ● Kako potrošništvo vpliva na okolje? 186 ● Usmerjenost v pretirano kopičenje materialnih dobrin, v potrošništvo, ne bi smela biti vodilo našega življenja. ● Posledice potrošništva so lahko hlastanje po trenutni zadovoljitvi, pomanjkanje vztrajnosti in težje sklepanje trdnih prijateljskih vezi. poudarek samostalnik 1. PRI SLOVENŠČINI Poudarek je izstopanje dela besede po moči izgovora. ● Besedilo najprej preberi, nato pa ga ritmično izgovarjaj in pri tem upoštevaj besedne poudarke. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI Poudarek je izstopanje tona, zlasti po jakosti ali dolžini, ali znak za tak ton. ● Taktovski način določajo poudarki. ● Pesem opremi z melodijo, vendar pazi na ujemanje poudarkov v besedilu s poudarki v glasbi. poudariti glagol 1. PRI SLOVENŠČINI Poudariti pomeni izgovoriti del besede takó, da izstopa po moči izgovora. ● Poudari različne zloge v svojem imenu. 2. Poudariti pomeni prikazati kaj kot pomembnejše ali takó, da izstopa. ● poudariti naslov ● Dele, ki so pomembnejši ali si jih je težje zapomniti, poudarimo tako, da jih obkrožimo, podčrtamo ali pobarvamo. ● Samo velike tiskane črke uporabljamo izjemoma, npr. kadar želimo kaj poudariti. ● Poudaril je, da otroci potrebujejo čas za igro. pouk samostalnik Pouk je podajanje učne snovi v šoli. ● pouk se konča, začne ● dolgočasen, zanimiv pouk ● dodatni, dopolnilni pouk ● K pouku prihajamo točno. ● Otroci so pri pouku izdelali prometne znake. ● Po pouku ostanem v podaljšanem bivanju. poustvarjati glagol PRI GLASBENI UMETNOSTI Poustvarjati pomeni izvajati glasbeno delo. ● Glasbenik je oseba, ki ustvarja ali poustvarja glasbo. ● Pevec je oseba, ki glasbo poustvarja z glasom. povabiti glagol Povabiti pomeni izraziti komu željo, naj kam pride ali kaj naredi. ● povabiti na ples ● povabiti na praznovanje ● Prijatelje sem povabil na torto. ● Stric je povabil sorodnike na trgatev. povabljenec samostalnik Povabljenec je oseba, ki je kam povabljena. ● Na zabavi se je kar trlo povabljencev. ● Družinske praznike praznujemo zelo različno: nekateri praznujejo slavnostno, s pojedinami, z velikim številom povabljencev, drugi bolj umirjeno. povabljenka samostalnik Povabljenka je ženska, ki je kam povabljena. ● Mati bo gostila čajanko za povabljenke. poved samostalnik PRI SLOVENŠČINI Poved je zaključena enota jezikovnega sporočila iz smiselno povezanih besed. ● dopolniti, napisati, prebrati poved ● nikalna, pripovedna, vprašalna, vzklična poved ● Kdaj na koncu povedi napišemo piko? ● Povedi zapiši v zvezek. površina samostalnik 1. Površina je zunanji ali vrhnji del česa. ● površina jezera ● zemeljska, Zemljina površina ● Mrest v sluzastih gručah plava na vodni površini ali potone na dno. ● Sonce osvetljuje površino Zemlje le z ene strani. 2. Površina je del vrhnje plasti zemlje, ki ga uporabljamo v določen namen. ● kmetijske površine ● Kmetje obdelujejo različne obdelovalne površine, kot so sadovnjak, polje, pašnik ali gozd. ● Suša povzroči veliko škode, predvsem na pridelkih oziroma pridelovalnih površinah. 3. Površina je razsežnost česa glede na dolžino in širino. ● Kmetje običajno merijo površino svojih njiv v arih, površino svojih gozdov pa v hektarih. ● Države so urejene po površini, izraženi v kvadratnih kilometrih. površinski pridevnik Površinski je tisti, ki je v zvezi s površino. ● Površinske vode so le na dnu kraških polj, drugod jih skorajda ni. ● Površinski kraški pojavi so kraška polja, uvale, vrtače, ponikalnice in številne drobne kraške oblike. 187 ● Za dinarskokraške pokrajine in nekatere druge dele Slovenije so značilni površinski in podzemni kraški pojavi. površje samostalnik Površje je zunanji, vrhnji, vidni del česa, zlasti zemlje ali vode. ● kraj, kjer prihaja voda na površje ● oblika površja ● zemeljsko, Zemljino površje ● Priplaval je na površje. ● Nekaj metrov pod površjem je bila voda zelo hladna. ● Za Predalpske pokrajine je značilno zelo razgibano površje. povsem prislov Povsem pomeni popolnoma ali čisto. ● biti povsem prepričan ● povsem nepričakovano ● Stvari, ki se nam danes zdijo povsem vsakdanje, so bile v času naših prababic in pradedkov veliko odkritje. ● Skladna lika lahko položim enega na drugega tako, da se povsem prekrivata. pozavna samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Pozavna je trobilo iz dolge zavite cevi s pomičnim mehanizmom, s katerim spreminjamo višino tona. ● Osem let sem obiskoval glasbeno šolo, kjer sem se naučil igrati pozavno. pozavnist samostalnik Pozavnist je oseba, ki igra na pozavno. ● Poslušali smo božično-novoletni koncert obetavnega mladega pozavnista. pozavnistka samostalnik Pozavnistka je ženska, ki igra na pozavno. ● Skupino sestavljajo kitarist, kontrabasist in pozavnistka. pozdrav samostalnik 1. Pozdrav je beseda ali več besed, s katerimi izrazimo naklonjenost ali spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom. ● Prejmita lepe pozdrave in poljubčke, vajini vnuki. ● Kateri pozdrav je uradni in kateri neuradni? 2. Pozdrav je izražanje svoje naklonjenosti ali spoštovanja, zlasti ob srečanju s kom. ● Prijateljem v pozdrav lahko tudi pomaham ali jih pozdravim z živio, zdravo ... STALNE ZVEZE Lep pozdrav! Lep pozdrav napišemo na koncu sporočila, ko se od koga poslovimo. ● Hvala za sodelovanje in lep pozdrav! ● Se vidimo v šoli! Lep pozdrav. pozdraviti glagol 1. Pozdraviti pomeni z besedami ali kretnjo izraziti svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom. ● prijazno pozdraviti ● Ob prihodu pozdravim s pozdravi dober dan, dobro jutro, dober večer. ● Prijateljem v pozdrav lahko tudi pomaham ali jih pozdravim z živio, zdravo. ● Vljudno sem ga pozdravil in se mu opravičil. 2. Pozdraviti pomeni sporočiti, da kdo koga pozdravlja. ● Rekel mi je, naj te lepo pozdravim. pozen pridevnik 1. Pozen je tak, ki ima do določenega časa premalo časa, da bi kam prišel ali kaj naredil. ● Spet sva pozna. ● Oprostite, ker sem pozen. ● Zaspala sem, zato sem pozna. 2. Pozen je tak, ki se pojavi šele ob koncu predvidenega časa ali po njem. ● pozen prihod vlaka ● Danes imamo pozno kosilo. ● Zaradi poznega prihoda smo večerjali sami. 3. Pozen je tak, ki je od začetka trajanja česa zelo oddaljen. ● pozni srednji vek ● pozno popoldne ● Bil je že pozen večer. ● Od pomladi so pozne jeseni so pastirji pasli živino na pašnikih. ● Pri pouku je bil od 8.30 do poznega popoldneva. ● Bila je že pozna ura. 4. Pozen je tak, ki se pojavi ali nastane v obdobju, ki čez nekaj časa sledi trenutnemu obdobju. ● Nezdrave prehranjevalne navade vplivajo na zmanjšano odpornost organizma in so dejavnik tveganja za nastanek nekaterih bolezni v poznejšem obdobju. ● Tudi poznejši rodovi bodo vedeli, kakšen junak je bil. 188 ● Ste v zabaviščnem parku kdaj z mehanskimi rokami vlekli iz zaboja plišaste živalce? Prav te igre so dale povod za nastanek poznejših videoigric. pozno prislov 1. Pozno pomeni šele ob koncu predvidenega časa ali po njem. ● Danes je pozno vstal. ● Zjutraj sem pozno prišel v šolo. ● Zima je prišla pozno. 2. Pozno pomeni zelo oddaljeno od začetka trajanja česa. ● Plodove nabiramo pozno jeseni. ● Rajali so pozno v noč. 3. Pozno pomeni v obdobju, ki čez nekaj časa sledi trenutnemu obdobju. ● Pozneje so se živa bitja prilagodila življenju na kopnem. ● Učnih navad se najprej učimo od svojih staršev in sorodnikov, pozneje pa v vrtcu in šoli. ● Pozneje so predmeti, kot so ptičja peresa, školjke, sol, živalski zobje, ječmenova zrna in tako naprej, pomenili denar. požreti glagol 1. Požreti pomeni spraviti iz ust v požiralnik, želodec. ● Požrl je slino. ● Morala je požreti tableto. 2. ČUSTVENO OBARVANO Požreti pomeni pojesti. ● Lisica je hotela požreti kokoš. ● Volk je požrl Rdečo kapico. 3. ČUSTVENO OBARVANO Požreti pomeni z grizenjem uničiti. ● Polži so jim požrli dvajset glav solate. 4. ČUSTVENO OBARVANO Požreti pomeni zadržati čustva in se na kaj ne odzvati. ● požreti zbadljivko, žalitev ● Požrla je jezo. ● Naravnost norčujejo se iz nas, mi pa naj bi to mirno požrli! 5. ČUSTVENO OBARVANO Požreti pomeni porabiti velike količine česa. ● Ta avto požre veliko bencina. 6. ČUSTVENO OBARVANO Požreti pomeni vzeti ali zahtevati veliko, preveč česa. ● Šolske naloge so mi požrle ves prosti čas. 7. ČUSTVENO OBARVANO Požreti se pomeni postati vznemirjen, občutiti neugodje, ko začutimo, da je pri nas kaj slabše kot pri drugih. ● Požrl bi se, če bi prijatelji opazili njegove solze. ● Sošolci bi se požrli od zavisti. 8. ČUSTVENO OBARVANO Požreti pomeni vzeti figuro pri družabni igri. ● Požrl sem ti kmeta. FRAZEMI kot bi koga zemlja požrla Kot bi koga zemlja požrla pomeni takó, da kdo nenadoma izgine in ga ni mogoče najti. ● Izginil si, kot bi te zemlja požrla! noč požre koga Če koga požre noč, pomeni, da izgine v noči. ● »Poklicati bi jih morali ...,« je slišala, tik preden ju je požrla noč. požreti besedo Če kdo požre besedo, pomeni, da ne izpolni svoje obljube. ● Obljubila si, da bomo šli na izlet, a si spet požrla besedo! požreti živce komu Če kdo komu požre živce, pomeni, da ga s svojim dalj časa trajajočim neprijetnim ravnanjem zelo razburi, razjezi. ● S prepevanjem vedno iste pesmi je bratu požrla živce. pragozd samostalnik PRI DRUŽBI Pragozd je gozd, na katerega človek ne vpliva in je ohranjen v naravnem stanju. ● raziskovati pragozd ● Tapir živi v pragozdovih Južne Amerike in Azije. ● Predvsem v tropskih pragozdovih še vedno odkrivajo nove živalske vrste. prah samostalnik 1. Prah so zelo drobni suhi delci snovi v zraku in na predmetih. ● brisati, pobrisati prah ● sesati prah ● Naloga žive meje je, da ločuje park od ostalih zemljišč ter da ga zaščiti pred hrupom in prahom. ● Ostanki mrtvih teles pršic so sestavni del hišnega prahu. ● S kihanjem očistimo dihalne poti prahu. 2. Prah je to, kar je tem delcem podobno. ● cestni prah ● čokolada, kakav, sladkor v prahu ● oblak prahu ● Mavec, ki je bel prah, mešamo z vodo. 189 ● Zemlja je planet, ki je pred več milijardami let nastal iz oblaka plinov in prahu, ki se je vrtinčil okoli zvezde – Sonca. STALNE ZVEZE cvetni prah Cvetni prah je prahu podobna snov, ki nastaja v prašnikih cvetov in je namenjena spolnemu razmnoževanju rastlin. ● Veter raznaša semena rastlin in cvetni prah. ● Čebele so zelo pomembne žuželke, saj oprašujejo rastline, nabirajo medičino in cvetni prah. FRAZEMI sesuti se v prah Če se kaj sesuje v prah, pomeni, da kljub nasprotnim pričakovanjem ne uspe. ● Njeni načrti so se sesuli v prah. zdrobiti koga v sončni prah ali zmleti koga v sončni prah Če kdo zdrobi v sončni prah koga, pomeni, da ga uniči ali povsem onemogoči. ● »Zdrobila te bom v sončni prah,« je zagrozila čarovnica. pravica samostalnik PRI DRUŽBI Pravica je to, kar nam omogoča, da nam kaj pripada in da imamo možnost kaj narediti. ● imeti pravice ● pravica do izobraževanja ● Vsi ljudje imamo enake pravice. ● Vsi imamo dolžnost spoštovati pravice drugih ljudi. ● Vsi otroci imamo pravico do izobraževanja, torej pravico do obiskovanja šole. STALNE ZVEZE človekova pravica PRI DRUŽBI Človekove pravice so dogovori ali predpisi, ki opisujejo obvezna pravila obnašanja do sočloveka in veljajo za vse. ● Ko ljudje uporabijo nasilje, kršijo človekove pravice. volilna pravica PRI DRUŽBI Volilna pravica je pravica, ki omogoča, da lahko odrasla oseba sodeluje na volitvah in tam izbere svojega predstavnika. ● Volivec mora na volišču z osebnim dokumentom dokazati, da ima volilno pravico. pravilo samostalnik 1. Pravilo je to, kar določa, kakšno mora biti kako ravnanje, vedenje ali mišljenje. ● pravilo ločenega zbiranja odpadkov ● pravila šolskega reda ● družbena, razredna, šolska pravila ● V gledališču upoštevam pravila vljudnega obnašanja. ● Pri igri, v šoli in tudi povsod drugod veljajo pravila, ki jih moramo upoštevati. 2. Pravilo je to, kar določa, kakšno mora biti kaj ali kako mora kaj potekati. ● pravila veljajo ● pravila igre, košarke ● cestna pravila ● Vsaka igra ima pravila. ● V prometu upoštevamo prometna pravila, prometne znake in semaforje. ● Po kakšnem pravilu so zapisana števila v trikotniku? pravljica samostalnik Pravljica je zgodba, v kateri se dogajajo čudežne, nadnaravne stvari in v kateri navadno zmaga dobro. ● brati, poslušati, povedati, pripovedovati pravljico ● ljudska pravljica ● Otroka sta poslušala pravljico za lahko noč. pravokoten pridevnik 1. Pravokoten je tak, ki ima obliko pravokotnika. ● Čebelnjak je lesena zgradba pravokotne oblike. 2. PRI MATEMATIKI Pravokoten je tak, ki je postavljen takó, da skupaj s čim oblikuje pravi kot. ● pravokotni daljici, premici ● Premica m je pravokotna na premico k. ● V pravokotniku je stranica b pravokotna na stranico a. ● V učilnici poišči predmete z vzporednimi in pravokotnimi robovi. ● Morska gladina je vodoravna, jambor pa je nanjo pravokoten. STALNE ZVEZE pravokotni trikotnik PRI MATEMATIKI Pravokotni trikotnik je trikotnik, ki ima en pravi kot. ● Izreži tri pravokotne trikotnike. 190 pravokotnik samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Pravokotnik je geometrijski lik s štirimi stranicami in štirimi pravimi koti, pri katerem sta nasprotni stranici enako dolgi. ● narisati pravokotnik ● V zvezek smo risali pravokotnike. 2. Pravokotnik je to, kar je temu liku po obliki podobno. ● V pravokotnik zarežite dovolj veliko luknjo, da ga boste lahko nataknili na kljuko otroške sobe. pravopis samostalnik 1. PRI SLOVENŠČINI Pravopis je skupek pravil knjižnega jezika zlasti o pisavi, rabi črk in ločil ter o pisanju skupaj in narazen. ● Spoznali boste lastnosti slovenskega knjižnega jezika, bogatili svoj besedni zaklad ter utrjevali in nadgrajevali svoje znanje pravopisa. 2. PRI SLOVENŠČINI Pravopis je (elektronska) knjiga s takimi pravili in navadno tudi s slovarjem. ● Rešitve preveri v pravopisu in nato besede prepiši v zvezek. ● Če imamo pri tvorjenju besedil težave, ker besed ne znamo pravilno napisati, nam pri tem lahko pomaga pravopis. ● Pravopis lahko uporabljamo v knjižni ali elektronski obliki. pravopisen pridevnik PRI SLOVENŠČINI Pravopisni je ta, ki je v zvezi s pravopisom, skupkom pravil knjižnega jezika zlasti o pisavi, o rabi črk in ločil ter o pisanju skupaj in narazen. ● pravopisni priročnik ● pravopisne napake ● pravopisna pravila ● Slovenski pravopis ponuja odgovore na posamezne pravopisne zadrege. prazen pridevnik 1. Prazen je tak, v katerem, na katerem ni ničesar. ● prazen akvarij, kozarec ● prazen prostor ● prazna embalaža, plastenka, posoda ● Zračnica na kolesu je bila takoj prazna. ● Črke vpišite v prazna polja. ● Usedel se je na prazen sedež. 2. Prazen je tak, ki je brez učinka ali ki ni nič vreden. ● prazne marnje ● Sledil mu je v praznem upanju, da bosta našla pravo pot. ● Brez živali bi bilo naše življenje pusto in prazno. 3. Prazen je tak, ki ne more več oddajati električne energije. ● prazna baterija ● Akumulator je prazen. STALNE ZVEZE prazna luna Prazna luna je Luna, ko je zatemnjena vsa njena površina. ● prazna luna in polna luna ● Lunine mene si sledijo takole: prazna luna ali mlaj, prvi krajec, polna luna ali ščip in zadnji krajec. prazna množica PRI MATEMATIKI Prazna množica je množica, ki nima nobenega elementa. ● Ugotovili smo, da so vsa imena ženska. To pomeni, da je množica M prazna množica. FRAZEMI imeti prazen žep Če ima kdo prazen žep, pomeni, da nima denarja. ● Vedno je imel prazen žep. imeti prazno glavo Če ima kdo prazno glavo, pomeni, da ima malo ali nič znanja ali da se ne more ničesar spomniti. ● Ko sem bil pred tablo vprašan, sem imel čisto prazno glavo. mlatiti prazno slamo Če kdo mlati prazno slamo, pomeni, da veliko govori, a nič ne pove. ● Vse to že vemo. Ne mlati prazne slame! ostati praznih rok Če kdo ostane praznih rok, pomeni, da ni dobil pričakovanega ali da se njegova pričakovanja niso uresničila. ● Če bo glasna, bo lisica splašila zajca in ostala praznih rok. prazne obljube Prazne obljube so obljube, ki se jih ne da uresničiti. ● Vedela sem, da očeta prazne obljube ne bodo potolažile. za prazen nič Za prazen nič pomeni brez pravega vzroka. 191 ● Vedno se prepirata za prazen nič. prazgodovina samostalnik PRI DRUŽBI Prazgodovina je prvo in najdaljše obdobje v razvoju človeštva pred pojavom prvih civilizacij. Prazgodovina se deli na kameno dobo in dobo kovin. ● Območje je bilo poseljeno že v prazgodovini, ko so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. ● Zgodovino razdelimo na pet zgodovinskih obdobij: na prazgodovino, stari vek, srednji vek, novi vek in moderno dobo ali sodobnost. ● Življenje ljudi v prazgodovini je bilo odvisno od narave. ● S prihodom Rimljanov se je pri nas končala doba prazgodovine. praznik samostalnik Praznik je dan, ko ne delamo in ne gremo k pouku, ki je posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj. ● 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik. ● Dan samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra, je slovenski državni praznik. ● Kmalu bodo božični in novoletni prazniki. STALNE ZVEZE kulturni praznik PRI DRUŽBI Kulturni praznik je državni praznik, ki ga praznujemo v spomin na pesnika Franceta Prešerna. ● 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik. praznovati glagol Praznovati pomeni proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj. ● Kako ti praznuješ svoj rojstni dan? ● 8. februarja praznujemo kulturni praznik. ● 25. junija praznuje država dan državnosti. prebivalec samostalnik Prebivalec je oseba, ki prebiva na določenem ozemlju ali območju. ● prebivalec države, mesta, vasi ● imena prebivalcev kraja ● število prebivalcev ● Koliko prebivalcev živi v tem kraju? ● Večina prebivalcev Slovenije je Slovencev. ● Prebivalci posameznega kraja se zaradi skupnih interesov povezujejo v krajevne skupnosti. prebivalka samostalnik Prebivalka je ženska, ki prebiva na določenem ozemlju ali območju. ● Imena prebivalk držav pišemo z veliko začetnico. ● Prebivalke Rusije so Rusinje. prebivalstvo samostalnik Prebivalstvo je skupnost ljudi, ki prebiva na določenem ozemlju ali območju. ● mestno prebivalstvo ● Večji del prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom. ● Čeprav so tu polja rodovitna, za številno prebivalstvo ni bilo vedno dovolj kruha. ● Pogosto so nalezljive bolezni, kot je kuga, razredčile prebivalstvo. prebivanje samostalnik Prebivanje je to, da imamo kje bivališče za daljši čas. ● S potnim listom državljani Republike Slovenije med prebivanjem v tujini dokazujemo svoje državljanstvo. ● Spoznali smo način življenja kmečkega človeka v času prebivanja v 400 let starih kmečkih hišah. prebivati glagol Prebivati pomeni imeti kje bivališče za daljši čas. ● Koliščarji so prebivali v lesenih hišah, ki so bile postavljene na lesene kole, zabite v jezerska tla. ● Galeb prebiva ob morski obali. ● Pred hišo imamo pasjo uto, kjer prebiva naša psica. pred predlog 1. S TOŽILNIKOM Pred izraža, da se kdo ali kaj navadno ciljno premika takó, da pride na nam bližnjo stran koga ali česa drugega in ga vsaj delno zakrije. ● Sedla sta pred televizor in gledala risanke. ● Utrujen in lačen se je ulegel pred vrata lope. ● Skočil je pokonci in se postavil pred berača. ● Pod večer so vsi štirje prišli pred zapuščen grad. 2. Z ORODNIKOM Pred izraža, da je kdo ali kaj kje takó, da je na nam bližnji strani koga ali česa drugega in ga vsaj delno zakriva. ● Stoji pred novoletno jelko in kot začarana strmi vanjo. ● Sem blizu rumene stavbe, pred katero je velik kostanj. ● Pred kmetom se je pokazal mogočen bel bik. ● Zakaj dolgotrajno sedenje pred televizorjem in računalnikom ni zdravo? 192 ● Govorni nastop je govorjenje pred javnostjo. 3. Z ORODNIKOM Pred izraža, da je v zaporedju ali podobnem urejenem nizu od leve proti desni kaj prej, kaj drugega pa sledi tik za njim. ● Kadar je pred noto narisan višaj, to pomeni, da je nota zvišana za pol tona. ● Pred vejico so evri, za vejico pa centi. ● Če števnik, ki ga zapišemo s številko, stoji pred besedo leto, za njim stoji pika (npr. 2009. leta). ● Mestnik in orodnik sta t. i. predložna sklona. To pomeni, da ima samostalnik v tem sklonu vedno pred sabo predlog. ● Pred katerimi besedami pišemo z, pred katerimi pa s? 4. Z ORODNIKOM Pred izraža, da kaj v času je, poteka ali se zgodi na časovnemu izhodišču bližnji točki glede na drugo točko, ki tej sledi. ● Vrnite se še pred nočjo! ● Pred pričetkom dela ustrezno zaščitite prostor, kjer boste ustvarjali. ● Odpadno vodo je treba pred izpustom očistiti. ● Pred poskusom napovej, kateri predmeti bodo plavali in kateri potonili. ● Pred nastankom naselij so se naši predniki pogosto selili. ● Pred vpisom v prvi razred glasbene šole morajo učenci opraviti sprejemni izpit. ● V gledališče pridemo vsaj petnajst minut pred začetkom predstave. 5. Z ORODNIKOM Pred izraža, v kakšni oddaljenosti od sedanjosti je kaj bilo, potekalo ali se zgodilo. ● pred davnimi časi ● Lina se je rodila pred enim mesecem. ● Prve avtomobile so izdelali pred več kot 100 leti. ● Sir Isaac Newton je pojasnil težnost pred približno 300 leti. ● Prve bakterije so na Zemlji živele že pred več milijardami let. ● Ladja je pred kratkim priplula z otoka. 6. Z ORODNIKOM Pred izraža, da se kdo z določenim dejanjem ali s svojimi lastnostmi skuša izogniti čemu neprijetnemu, neugodnemu ali nevarnemu. ● Z rednim umivanjem rok se zaščitimo pred boleznimi, ki se prenašajo s stikom. ● Pred vročino se umaknejo v podzemlje ali pa se hladijo v senci. ● V kožo si vtrejo rastlinske sokove, ki jih ščitijo pred mrčesom. ● Kadar smo na soncu, se moramo zaščititi pred sončnimi žarki, da nas ne opečejo. ● Zaradi lažje obrambe pred napadalci in nadzora nad okolico so gradove pogosto postavljali na vzpetine. 7. Z ORODNIKOM Pred izraža, da je pri dejanju kdo drug tisti, ki prispeva k določenemu občutju, ravnanju ali nanj vpliva. ● imeti mir pred kom ● Ne postavljaj se pred sošolci z najnovejšim telefonom ali znamko oblačil. predlagati glagol Predlagati pomeni povedati ali predstaviti komu kaj z namenom, da se za to odloči. ● predlagati igro ● predlagati izboljšavo, rešitev ● Predlagaj, da boste imeli v učilnici posebno škatlo, v katero boste odlagali papir za recikliranje. ● Doma predlagaj, da klasične žarnice zamenjate z varčnimi. ● »Pojdimo na sprehod!« sta predlagala otroka. predlog samostalnik 1. Predlog je to, kar komu povemo ali predstavimo z namenom, da se za to odloči. ● predstaviti komu svoj predlog ● dober, slab predlog ● Če lahko pri delu v skupini povemo, kaj si želimo, in drugi upoštevajo naše predloge, se dobro počutimo. ● Pripravi predlog obrokov. ● Na ljudskem glasovanju 23. 12. 1990 je bil množično in enotno sprejet predlog za osamosvojitev Slovenije. 2. PRI SLOVENŠČINI Predlog je nepregibna beseda, ki izraža zlasti prostorske in časovne odnose med besedami stavka. ● Predlog h uporabljamo samo ob tistih besedah, ki se začnejo s črko k ali g. prednost samostalnik 1. Prednost je to, kar omogoča poseben, boljši položaj ali tak položaj, da je kdo ali kaj pred drugim. ● Policijska, gasilska in reševalna vozila na nujni vožnji imajo prednost pred drugimi vozili. ● Kadar imamo v številskem izrazu več računskih operacij, imata množenje in deljenje vedno prednost pred seštevanjem in odštevanjem. 2. Prednost je dobra ali želena lastnost česa. ● prednosti in slabosti ● Katere so po tvojem mnenju prednosti življenja na podeželju? predpis samostalnik Predpis je uradno pravilo, ki pove, kako moramo ravnati ali se vesti. 193 ● Varnost v prometu dosežemo tako, da upoštevamo cestnoprometne predpise. ● Človekove pravice so skupek moralnih načel ali predpisov, ki opisujejo obvezna pravila obnašanja do sočloveka. ● Vsi zakoni in predpisi v državi morajo biti skladni z ustavo. predpisati glagol Predpisati pomeni določiti, kakšno naj kaj bo ali kaj mora kdo narediti. ● Mama mu je rekla, da mora jemati zdravila tako, kot mu je predpisal zdravnik. ● Skladatelji predpišejo dušilce na trobilih, kadar želijo v glasbi pričarati skrivnostno ali grozeče vzdušje. predsednica samostalnik 1. PRI DRUŽBI Predsednica je ženska, ki vodi državo in je izvoljena za določen čas. ● predsednica republike ● predsednica vlade ● Vodenje države je prevzela prva predsednica. 2. Predsednica je ženska, ki vodi kako organizacijo. ● Na prireditvi je spregovorila predsednica društva kmetic. predsednik samostalnik 1. PRI DRUŽBI Predsednik je oseba, ki vodi državo in je izvoljena za določen čas. ● predsednik države ● Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. ● Vlada, ki jo sestavljajo predsednik vlade in ministri, in predsednik republike imata izvršno oblast, sodno oblast pa imajo sodišča. 2. Predsednik je oseba, ki vodi kako organizacijo. ● Predsednik društva upokojencev je poudaril pomen prijateljskih vezi, ki se utrjujejo na srečanjih. predsodek samostalnik Predsodek je negativno stališče do koga ali česa, ki temelji na nepreverjenih ali pomanjkljivih informacijah. ● Predsodek se pojavi zaradi nepoznavanja navad ljudi ali skupin, lahko pa tudi zaradi načrtnega spodbujanja sovraštva. ● Največ predsodkov je do pripadnikov drugih ver, narodov in ras, do istospolno usmerjenih, revnih in invalidov. ● Ker so se ljudje odtujili naravi, imajo o živalih veliko napačnih predstav in različne predsodke. predstava samostalnik 1. Predstava je izvajanje ali uprizarjanje odrskega dela pred občinstvom. ● gledati predstavo ● obisk predstave ● cirkuška, glasbena, kino predstava ● Kupili smo vstopnice za predstavo. ● V lutkovnem gledališču si ogledam lutkovno predstavo. ● Gledališka predstava je trajala 30 minut. 2. Predstava je to, kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, misli ali čustev. ● Predstavo o sebi začnemo oblikovati v otroštvu in jo oblikujemo celo življenje. ● S pomočjo načrta dobimo predstavo, kako bo izgledala hiša. ● Z miselnim vzorcem si ustvarimo jasnejšo predstavo o vsebini besedila. predstaviti glagol 1. Predstaviti pomeni koga osebno seznaniti s kom takó, da navedemo ime, navadno tudi priimek. ● Prijatelja sem predstavil staršem. ● Rad bi ti predstavil sošolca Mateja. ● Drug drugemu se predstavimo z imenom in priimkom. 2. Predstaviti pomeni narediti, da postane kaj javno znano. ● predstaviti poklic ● predstaviti svoj predlog ● predstaviti rezultate ● Izdelaj lutko in jo predstavi sošolcem in sošolkam. ● Naštej umetnike, ki jih poznaš, in predstavi njihovo delo. ● Plakat predstavi sošolcem. predtakt samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Predtakt je nepopolni takt na začetku skladbe. ● Predtakt je prvi nepopolni takt, ki se dopolnjuje z zadnjim taktom. preglednica samostalnik Preglednica je s črtami omejen prostor, kamor vpisujemo kake podatke. ● dopolniti, prerisati preglednico ● Na podlagi podatkov iz besedila izpolni preglednico. ● Besede vpiši na pravo mesto v preglednici. 194 ● V zvezek nariši preglednico z dvema stolpcema in vanjo prepiši večpomenke in enopomenke. pregovor samostalnik PRI SLOVENŠČINI Pregovor je kratko sporočilo, ki nastopa vedno v isti obliki in izraža kako življenjsko izkušnjo ali spoznanje. ● Ali poznaš pregovor »laž ima kratke noge«? ● Razloži pregovor »kar se Janezek nauči, to Janez zna«. ● Pregovor pravi, da ima zdrav človek veliko želja, bolan pa samo eno. pregreti glagol 1. Pregreti pomeni popolnoma segreti. ● Sonce je pregrelo zemljo, zdaj lahko posejemo seme. 2. Pregreti se pomeni postati zelo, preveč vroč. ● Koža uravnava tudi temperaturo telesa in s potenjem oziroma drgetanjem preprečuje, da bi se pregrelo ali podhladilo. prehod samostalnik 1. Prehod je kraj ali mesto, kjer lahko pridemo z ene strani na drugo stran česa. ● Stopila je na prehod za pešce in prečkala cesto. ● Potniki lahko izberejo, kdo bo sedel pri oknu in kdo pri prehodu. ● Razvoj prometa, trgovine in obrti je povzročil, da so naselja nastajala ob glavnih prometnih poteh in križiščih, ob prehodih čez reke, na obalah, ob rudnikih itd. ● V množici števil do 20 smo odštevali s prehodom čez desetico. 2. Prehod je sprememba ali menjava česa, navadno znotraj kake zaključene celote ali časovnega obdobja. ● Kresovanje označuje prehod iz pomladi v poletje in začetek krajšanja dne. ● Prehod iz gorskega sveta je ponekod oster, kot npr. na Dravskem polju, na Kozjanskem in Bizeljskem pa je manj očiten. ● Prehod iz razredne v predmetno stopnjo je bil zame težak. ● Fibonaccijevo zaporedje je poimenovano po italijanskem matematiku Leonardu Fibonacciju, ki je živel na prehodu iz 12. v 13. stoletje. 3. Prehod je premik, s katerim dosežemo točko, ki je na drugi strani česa. ● prehod meje ● Na tabli je pisalo »prepovedan prehod«. prehrana samostalnik Prehrana so užitne snovi, pridelki in izdelki iz njih, ki jih redno uporabljamo za jed. ● zdrava prehrana ● S pestro prehrano pridobimo snovi, ki sestavljajo telo. ● Dele rastlin uporabljamo v prehrani in lesni industriji. ● Del pridelkov je namenjen prehrani domačih živali. prehranjevalen pridevnik Prehranjevalni je ta, ki je v zvezi s prehranjevanjem ali hranjenjem. ● Nezdrave prehranjevalne navade, zlasti neprimerna izbira živil in neredna prehrana, vplivajo na zmanjšano odpornost organizma. ● Videli bomo, kakšni so prehranjevalni odnosi med živimi bitji. STALNE ZVEZE prehranjevalna veriga PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prehranjevalna veriga je zaporedje živih bitij, ki so drugo drugemu hrana. ● člen v prehranjevalni verigi ● Človek se v prehranjevalne verige vključuje kot vsejedec. ● Vsaka prehranjevalna veriga se začne s proizvajalci organskih snovi – to so zelene rastline, konča pa z razkrojevalci. prehranjevalni splet PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prehranjevalni splet so medsebojno prepletene prehranjevalne verige istega življenjskega okolja. ● Oglej si sliko prehranjevalnega spleta in izpiši dve prehranjevalni verigi. prehranjevanje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prehranjevanje je uživanje hrane in tekočine. ● O velikosti in obliki dinozavrov ter o načinu njihovega prehranjevanja znanstvenikom veliko povedo fosilni ostanki kosti in zob. ● V razvitem svetu so zaradi nepravilnega prehranjevanja velik problem debelost in z njo povezane bolezni. prehranjevati glagol 1. Prehranjevati pomeni dajati komu ali čemu hrano. ● Otroke prehranjujejo starši. ● Kri prehranjuje srčno mišico. 195 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prehranjevati se pomeni redno jesti kaj. ● Pajki se prehranjujejo z žuželkami, ki jih ujamejo v svoje mreže. ● Se zdravo prehranjuješ? ● Vsejedec se prehranjuje s hrano rastlinskega in živalskega izvora. prehranski pridevnik Prehranski je ta, ki je v zvezi s prehrano. ● V deželah, kjer so slabe prehranske navade, se pojavljajo bolezni sodobnega časa, na primer sladkorna bolezen in bolezni srca. ● Vsak dnevni obrok mora vsebovati vsaj eno živilo iz vsake skupine, predstavljene na prehranskem krožniku. ● Predelava (mleko predelamo v jogurt, skuto, žito v kruh, testenine, meso v salame) je priprava živila v prehranski industriji, doma ali v gostinskem obratu. STALNE ZVEZE prehranska piramida Prehranska piramida je slika, ki v obliki piramide prikazuje, katere vrste hrane je za zdravje dobro uživati v večjih, katere pa v manjših količinah. ● S pomočjo prehranske piramide zase sestavi celodnevni jedilnik in ga napiši v zvezek. ● Z upoštevanjem vodil prehranske piramide zmanjšujemo tveganje za kronične bolezni in krepimo zdravje. preja samostalnik Preja je nit, ki je spredena iz krajših ali daljših vlaken. ● Prejo so predli s pomočjo kolovrata. ● Ponekod so namesto volnene (živalske) preje uporabljali laneno (rastlinsko). ● Če dve preji združimo in ju vijemo, dobimo sukanec. prejšnji pridevnik Prejšnji je tak, ki je glede na prostor, čas, vrstni red pred čim drugim, kar je iste vrste. ● prejšnji dan, mesec, teden, večer ● prejšnja stran ● prejšnje leto ● Vsako naslednje število je za dve večje od prejšnjega. ● Sestavljena družina je družina, v kateri poleg zakoncev ali partnerjev živijo še njuni otroci iz prejšnjih zvez in zakonov. ● Prejšnjo soboto smo bili na morju. ● O tem sem ti pisal v prejšnjem pismu. premagati glagol 1. Premagati pomeni v tekmovanju ali boju doseči prevlado nad nasprotnikom, tako da ga onemogočimo ali prisilimo k umiku. ● premagati zmaja ● Slovenci so se dobro organizirali, se uprli in premagali okupatorje. ● Verjetno me boš res premagal. A brez boja se ne bom vdal. ● Ker kmetje niso imeli pravega orožja in ker niso bili prava vojska, jih je plemiška vojska premagala ter se jim maščevala. 2. Premagati pomeni s svojo sposobnostjo in odločnostjo uspeti kaj odpraviti ali osvojiti. ● premagati strah, tesnobo, tremo, žalost ● premagati težave ● Kolikšno višinsko razliko premaga, če se vzpne na Triglav, najvišji vrh Julijskih Alp, ki leži na nadmorski višini 2 864 m? ● Na pepelnično sredo obsodijo pusta kot krivca za vse neumnosti in ga zažgejo, s čimer naj bi človek premagal zlo, dokončno odgnal zimo in se pripravil na rojstvo novega življenja. 3. Premagati se pomeni ostati miren, preudaren tudi v neugodnih, razburljivih okoliščinah. ● Ni se mogel premagati. Bruhnil je v jok. FRAZEMI jok premaga koga Če koga premaga jok, pomeni, da se joku ne zmore več upirati in zajoka. ● Jok ga je premagal. spanec premaga koga Če koga premaga spanec, pomeni, da se spancu ne zmore več upirati in zaspi. ● Ulegel se je na posteljo. Spanec ga je premagal. premagovati glagol 1. Premagovati pomeni v tekmovanju ali boju dosegati prevlado nad nasprotnikom, tako da ga onemogočimo ali prisilimo k umiku. ● Junaki so premagovali razbojnike in tvegali tudi svoje življenje. 2. Premagovati pomeni s svojo sposobnostjo in odločnostjo uspevati kaj odpraviti ali osvojiti. ● premagovati solze, žalost ● premagovati visoke vzpetine 196 ● Kljub temu da so na Ljubljanskem barju našli več kot 5000 let staro kolo iz lesenih plošč, so ljudje v tem času razdalje premagovali predvsem peš. ● Počasi premaguje strah pred nastopi in gradi svojo pozitivno samopodobo. ● Doma se naučimo premagovati tudi težave in stiske. 3. Premagovati se pomeni ostajati miren, preudaren tudi v neugodnih, razburljivih okoliščinah. ● Komaj se je premagoval, da ni zavpil in se pognal vanj. FRAZEMI jok premaguje koga Če koga premaguje jok, pomeni, da se joku ne more več upirati, da bo vsak čas zajokal. ● Jok ga je premagoval. spanec premaguje koga Če koga premaguje spanec, pomeni, da se spancu ne more več upirati, da bo vsak čas zaspal. ● Usedel se je na tla. Spanec ga je premagoval. premica samostalnik PRI MATEMATIKI Premica je ravna črta, ki ni omejena. ● potegniti premico ● Točka leži na premici. premog samostalnik Premog je črna trda snov, ki jo kopljemo, pridobivamo v rudniku in jo uporabljamo kot gorivo. Premog zelo dolgo postopoma nastaja iz stisnjenih plasti odmrlih rastlin. ● kuriti s premogom ● V rudniku kopljejo premog. preperevanje samostalnik Preperevanje je razpadanje ali razkrajanje česa zaradi delovanja vlage, mraza ali toplote. ● Kateri dejavniki vplivajo na preperevanje tal? ● Kamnine v procesu preperevanja razpadajo v vedno manjše delce. preperevati glagol Preperevati pomeni razpadati ali razkrajati se zaradi delovanja vlage, mraza ali toplote. ● Tla so sestavljena iz prsti, kamnine, ki prepereva, in matične kamnine. prepričati glagol 1. Prepričati pomeni doseči, da kdo kaj sprejme za resnično ali pravilno. ● Ljudje se pogovarjamo z različnimi nameni, npr. da bi koga spoznali, da bi koga o čem prepričali ali da bi koga za kaj prosili. ● Vemo, kako spretni moramo biti, kadar želimo brata ali sestro prepričati o tem, da nam kaj posodi. ● Namen oglasa je, da nas prepriča, da kupimo reklamirani izdelek. 2. Prepričati se pomeni prepoznati kaj za resnično ali pravilno. ● Ko se prepriča, da se ji ne približuje nobeno vozilo, prečka cesto po desni strani prehoda za pešce. ● Prepričaj se, kako zanesljivo je zaznavanje temperature vode s kožo. preprost pridevnik 1. Preprost je tak, ki ne zahteva napornega razmišljanja ali posebnega znanja. ● preprost zemljevid ● preprosta križanka ● preprosta melodija ● Ta naloga je čisto preprosta. ● Rešitev je preprosta. ● Reševali smo preproste enačbe. 2. Preprost je tak, ki ima samo osnovne, bistvene, splošne lastnosti ali značilnosti. ● preprosta naprava ● preprosto bivališče ● preprosto orodje ● Učenci so izdelali preprosta glasbila. ● Prevozna sredstva so bila nekoč preprostejša. ● Revni so jedli preprosto hrano, predvsem žita in stročnice. 3. Preprost je tak, ki se vede, govori naravno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča težav. ● Kraljična je zelo preprosta in prijazna. 4. Preprost je tak, ki je brez višje izobrazbe ali višje kulture. ● Operna hiša La Fenice v Benetkah je bila prva javna operna hiša, v katero so imeli dostop tudi preprostejši ljudje. prepusten pridevnik Prepusten je tak, skozi katerega lahko prehaja tekočina, plin ali svetloba. ● dobro, slabo prepusten ● prepusten za svetlobo ● Voda teče po površju in pronica skozi prepustna tla. ● Fliš je kamnina, ki ne prepušča vode, medtem ko je apnenec, ki gradi kraške pokrajine, prepusten. 197 ● Peščena tla so najbolj zračna in prepustna za vodo, zato se hitro izsušijo. prepustiti glagol 1. Prepustiti pomeni omogočiti ali dopustiti, da kdo drugi dobi kaj ali poskrbi za kaj. ● Zlato, ki ga boš našel, kar obdrži, meni prepusti le izkopano votlino. ● Žabji starši jajčeca prepustijo naravi. ● Papir narežite na primerno velike kose, jih prepognite in prepustite delo umetniku. ● Prosim vas, da besedo prepustite meni. ● Lov na lopove raje prepustita strokovnjakom. 2. Prepustiti se pomeni omogočiti, da smo v kaj vključeni. ● Prepustite se domišljiji. ● Ulegel se je na hrbet, pomolil vse štiri od sebe in se prepustil sončnim žarkom. prepustnost samostalnik Prepustnost je lastnost snovi, da lahko skoznjo prehaja tekočina, plin ali svetloba. ● Snovi imajo različne lastnosti: trdnost, prožnost, prepustnost za vodo in zrak ter gnetljivost. ● Prepustnost vode je odvisna od velikosti praznih prostorčkov v snovi, iz katere je narejen predmet. ● Deževniki s svojim gibanjem in ustvarjanjem tunelov mešajo in rahljajo tla, s čimer omogočajo večjo prepustnost tal za vodo in zrak. prepuščati glagol Prepuščati pomeni omogočati prehod tekočini, plinu ali svetlobi. ● prepuščati vodo, zrak ● Za predmeti, ki ne prepuščajo svetlobe, nastane senca. ● Balon je iz snovi, ki ne prepušča tekočin in plinov. ● Glinena prst ne prepušča vode. preseliti glagol 1. Preseliti pomeni narediti, povzročiti, da kdo spremeni svoje bivališče, dom, ali da kaj spremeni mesto nahajanja, potekanja. ● Bi puščavske živali preživele, če bi jih preselili v drugo življenjsko okolje? ● Nakupovalno središče so preselili na obrobje mesta. 2. Preseliti se pomeni spremeniti svoje bivališče, dom ali mesto nahajanja, potekanja. ● V preteklosti se je veliko ljudi preselilo iz podeželja v mesto. ● Selitve, pri katerih se ljudje preselijo začasno, so začasne selitve. ● Trgovine so se preselile na obrobje mest v velika nakupovalna središča. ● Ples se je preselil iz razkošnih dvoran med meščane. presti glagol Presti pomeni oblikovati predivo v nit s sukanjem in tanjšanjem kosmov. ● Včasih so prejo predli z vretenom, preslico in kolovratom. FRAZEMI trda prede komu, čemu Če komu ali čemu trda prede, pomeni, da je kdo ali kaj v zelo težavnem položaju. ● Če si me nalagal, ti bo trda predla! prestop samostalnik Prestop je dejanje, pri katerem kdo s korakom pride čez kaj. ● Če pri ristancu igralec izgubi ravnotežje oziroma naredi prestop, nadaljuje drugi igralec. prestopiti glagol 1. Prestopiti pomeni s korakom priti čez kaj. ● Tekač je prestopil ciljno črto. 2. Prestopiti pomeni spremeniti okolje ali zamenjati pripadnost čemu. ● Prestopil sem na drugo šolo. ● Včeraj nas je obiskal agent zavarovalnice in nas prepričal, da prestopimo k novi zavarovalnici. ● Prestopil je v krščansko vero. 3. Prestopiti se pomeni prenesti težo telesa z ene noge na drugo. ● V zadregi se je prestopil. FRAZEMI prestopiti prag Če kdo prestopi prag, pomeni, da kam vstopi. ● Že dolgo ni prestopila domačega praga. ● Prestopila sem prag šole. prestopiti Rubikon Če kdo prestopi Rubikon, pomeni, da stori odločilno dejanje. ● Nekdo bo moral prestopiti Rubikon in povedati, da se je zmotil. reka prestopi bregove 198 Če reka prestopi bregove, pomeni, da se zliva čez rob in poplavlja površine okoli sebe. ● Reka je prestopila bregove in se razlila po polju. ● Reke imajo počasen tok in majhen strmec, ker tečejo po širokih ravninah; pogosto ob večji količini padavin reke prestopijo bregove in poplavljajo. prešeren pridevnik 1. Prešeren je tak, ki je vesel ali dobro razpoložen. ● Na plesu, ki so jih imeli vsak večer, so bili vsi prešerni. 2. Prešeren je tak, ki kaže veselo stanje ali dobro razpoloženje. ● Smejal se je s prešerno in zdravo iskrenostjo. ● Prešerne volje, navdušen nad tem, da ga vsi gledamo, je obsedel sredi fotelja. prešerno prislov Prešerno pomeni z veseljem ali v dobrem razpoloženju. ● Prešerno se je smejala in ga objela. ● Maček je prešerno zamijavkal. prešiniti glagol 1. Prešiniti pomeni spomniti se česa zelo hitro ali kaj zelo hitro ugotoviti. ● Prešinila jo je domislica. ● Združili so moči, ga je prešinilo. 2. Prešiniti pomeni zelo hitro pomisliti na kaj. ● misel prešine koga ● Za hip ga je prešinila nora misel. ● »Bom sploh lahko še kdaj igrala?« prešine Mojco. ● Prešinila me je veličastna zamisel. 3. Prešiniti pomeni na hitro, za kratek čas začutiti kako čustvo. ● Za kratek hip ga je prešinila žalost. prešteti glagol Prešteti pomeni s štetjem ugotoviti, koliko je česa. ● prešteti denar ● preštej do pet ● V učilnici poišči enake predmete in jih preštej. ● Poimenuj like na slikah. Preštej njihova oglišča in stranice. ● Prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka. FRAZEMI prešteti komu kosti ali prešteti komu rebra Če prešteje komu kosti, pomeni, da ga pretepe. ● Če bi nas zalotili, bi nam prešteli kosti. prešteti koga, kaj na prste ene roke ali našteti koga, kaj na prste ene roke Če kdo koga ali kaj prešteje na prste ene roke, pomeni, da je tega zelo malo. ● Nimam veliko prijateljev. Lahko bi jih preštel na prste ene roke. preteklost samostalnik Preteklost je čas pred trenutkom govorjenja, ki je že mimo, je minil. ● davna preteklost ● V čem se sedanjost razlikuje od preteklosti? ● Ljudje so v preteklosti uporabljali naravne vire, ki so jih našli v svoji bližini. ● Preteklost raziskujemo s pomočjo ostankov iz preteklosti. pretvarjanje samostalnik 1. Pretvarjanje je spreminjanje česa v drugo obliko, takó da se med oblikama prej in potem ohrani določeno sorazmerje. ● Pri pretvarjanju merskih enot nam je v pomoč preglednica. ● Naredite sklep, kaj vse je treba upoštevati pri pretvarjanju premega govora v odvisni govor. 2. Pretvarjanje je namerno ustvarjanje videza, da je kaj drugačno, kot je v resnici. ● Komedija je kritika hinavščine in pretvarjanja ne le v gledališču, ampak v življenju nasploh. ● Pri strokovni komisiji ni pretvarjanja, ker so oni le strokovnjaki in opazijo vse, kar narediš. pretvarjati glagol 1. Pretvarjati pomeni spreminjati kaj v drugo obliko, takó da se med oblikama prej in potem ohrani določeno sorazmerje. ● pretvarjati (merske) enote ● Kadar pretvarjamo znesek iz centov v evre, delimo s 100. ● Hidroelektrarne izkoriščajo vodno energijo in jo pretvarjajo v električno energijo. ● Kako ključne besede in bistvene podatke pretvarjamo v besedilo? 2. Pretvarjati se pomeni namenoma ustvarjati videz, da je kaj drugačno, kot je v resnici. ● Legel je v posteljo in se pretvarjal, da spi. ● Tokrat se ni pretvarjal, res je bil presenečen. ● Vohuni so se zaposlili in se pretvarjali, da so navadni delavci. 199 pretvorba samostalnik Pretvorba je sprememba česa v drugo obliko, takó da se med oblikama prej in potem ohrani določeno sorazmerje. ● Spodnje pretvorbe prepiši. Pri pravilnih naredi kljukice, napačne popravi. a) 10 dℓ = 100 ℓ e) 35 ℓ = 35 dℓ ● Povej, kaj vse se je spremenilo pri pretvorbi iz premega v odvisni govor. ● Na humusu živijo drobnoživke, ki presnavljajo in pomagajo pri pretvorbi hranilnih snovi v tleh v rastlini dostopno in sprejemljivo obliko. pretvoriti glagol Pretvoriti pomeni spremeniti kaj v drugo obliko, takó da se med oblikama prej in potem ohrani določeno sorazmerje. ● pretvoriti iz enote v enoto ● Najprej pretvori v cente, izračunaj in nato pretvori nazaj v evre. ● Miselni vzorec iz 1. naloge pretvori v besedilo. ● Energijo vetra lahko pretvorimo v električno energijo. ● Organizem pretvori energijo, ki je v hrani, v obliko, ki jo najlažje uporabi. prevajati glagol 1. PRI SLOVENŠČINI Prevajati pomeni prenašati besedilo iz enega jezika v drugega. ● prevajati iz nemščine in angleščine ● prevajati v slovenščino ● Rada prevaja knjige za otroke. ● Prevajalec je prevajal pogovor. 2. Prevajati pomeni omogočati, da kaj prehaja skozi. ● Večina kovin, kot so železo, baker, srebro in zlato, zelo dobro prevaja električni tok. ● Stiropor je material, ki slabo prevaja toploto. ● Dražljaje po telesu živali prevajajo živci. preveriti glagol Preveriti pomeni s primerjanjem dejstev in podatkov ugotoviti resničnost, pravilnost ali točnost česa. ● preveriti znanje ● Preveri, ali je Lili pravilno opravila svoje delo. ● Dojenčka je skrbno pregledal zdravnik pediater. Poslušal je njegov srček in preveril dihanje. ● Preveri, ali imaš doma varno kolo. ● Poskusi s pomočjo položaja Sonca določiti vzhod in zahod. Svojo ugotovitev preveri s pomočjo kompasa. preverjati glagol Preverjati pomeni s primerjanjem dejstev in podatkov ugotavljati resničnost, pravilnost ali točnost česa. ● preverjati znanje ● Zavedati se moramo, da vsi podatki na spletu niso resnični, zato jih moramo preverjati. ● Pilot mora skrbeti za svojo telesno pripravljenost in za zdravje, ki se redno preverja na posebnih zdravstvenih pregledih. ● Preizkušajo kakovost živil in preverjajo, ali trgovci spoštujejo pravila označevanja izdelkov. prevesti glagol 1. Prevesti pomeni izraziti besedilo v drugem jeziku. ● Prevajalec je knjigo prevedel iz angleščine v slovenščino. 2. Prevesti pomeni spremeniti kaj v drugačno, a s predhodno povezano obliko. ● Dražljaji se po živčnih vlaknih prenesejo do središč v možganih, kjer se prevedejo in obdelajo v sporočilo. previden pridevnik Previden je tak, ki pazi, si prizadeva, da se ne bi zgodilo kaj neprijetnega ali neželenega. ● Vidra je previdna žival. ● Na poti v šolo smo previdni. Izberemo pot, ki jo dobro poznamo in je varna. ● Pri ravnanju z nekaterimi snovmi moramo biti zelo previdni. previdno prislov Previdno pomeni takó, da pazimo, si prizadevamo, da se ne bi zgodilo kaj neprijetnega ali neželenega. ● previdno ravnati ● Klopa moramo hitro in previdno odstraniti. ● Ribo sem previdno položil v vodo in bliskovito je odplavala. prevodnik samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prevodnik je snov, skozi katero lahko teče električni tok ali skozi katero prehaja toplota. ● Snovem, skozi katere teče električni tok, pravimo električni prevodniki. ● Ali je železo dober prevodnik toplote? ● Zrak je dober toplotni izolator oziroma slab prevodnik toplote. ● Prevodniki električnega toka so kovine, kot na primer železo in baker. 200 preživeti glagol 1. Preživeti pomeni ostati kje določen čas ali v določenem stanju. ● preživeti konec tedna, počitnice ● Kako preživiš dan? ● Pikapolonica jeseni zleze pod drevesno skorjo ali pod listje in tam preživi zimo. ● Pingvini preživijo velik del dneva v ledeni antarktični vodi. ● Koliko časa preživite na svežem zraku? 2. Preživeti pomeni ostati živ, zlasti v neugodnem položaju ali okoliščinah. ● Zakaj lahko preživijo živali v puščavi? ● V ptičje krmilnice prihajajo po hrano tako zdrave ptice kot tudi bolne in slabotne, torej take, ki v naravnem okolju ne bi preživele. preživetje samostalnik Preživetje je dejstvo, da kdo ostane živ, zlasti v neugodnem položaju ali okoliščinah. ● ogroziti preživetje ● možnost preživetja ● Osnovne potrebe so tiste, od katerih je odvisno naše preživetje. ● Godci (glasbeniki) so bili nadarjeni posamezniki, ki so si z godčevstvom služili dodaten denar za preživetje. ● Poleg bojne opreme je rimski vojak nosil s seboj vse potrebno za preživetje: šotor, orodje, posodo, hrano in vodo. prežvekovalec samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prežvekovalec je sesalec, kot na primer krava, ki hrano prebavlja takó, da se iz prebavil vrača v usta, kjer jo ponovno prežveči. ● Prežvekovalci so zaradi posebnega načina prebave manj časa na paši in tako tudi manj časa izpostavljeni plenilcem. prežvekovati glagol 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prežvekovati pomeni ponovno žvečiti hrano, ki se iz prebavil vrača v usta. ● Ko se krave napasejo, v senci prežvekujejo. 2. ČUSTVENO OBARVANO Prežvekovati pomeni jesti, navadno počasi in brez užitka. ● Prežvekoval sem sendvič in bral revijo. približen pridevnik 1. Približen je tak, ki vsebuje ali upošteva bistvene podatke, ne pa vseh podrobnosti. ● približen opis ● Izdelali smo približen načrt za maketo. 2. Približen je tak, ki v svojih temeljnih lastnostih drži, čeprav ne upošteva vseh podrobnosti. ● približni podatki ● približna prostornina ● S pomočjo grafičnega merila določi približne razdalje med mesti, označene z rdečimi črtami. ● Ali veš, da za izgovorjeno število 21 (enaindvajset) porabimo eno sekundo? Tako lahko brez štoparice izmerimo približen čas. ● Prikažimo približno število prebivalcev Ljubljane, Londona in Tokia na različne načine. ● Približne vrednosti uporabljamo predvsem pri večjih številih, kjer točna vrednost sploh ni tako pomembna, ali pa je niti ne poznamo. približno prislov 1. Približno pomeni takó, da v svojih temeljnih lastnostih drži, čeprav ne upošteva vseh podrobnosti. ● biti približno podoben komu ● biti približno očiščen ● Odgovoril je približno tako: »Ne morem, grem k očetu. Odkar sta starša ločena, dva popoldneva na teden preživim z očetom.« ● Ko je začel hoditi, se je spomnil, kje približno naj bi to bilo. ● Vsaj približno sva se pobotala. 2. Približno pomeni malo manj ali malo več od podane vrednosti. ● Poletne počitnice trajajo približno 9 tednov. ● V naši državi živi približno dva milijona prebivalcev. pridobivanje samostalnik 1. Pridobivanje je prihajanje do česa z delom in prizadevanjem. ● Pri pridobivanju znanja in spretnosti nam pomagajo odrasli. 2. Pridobivanje je postopek ali proces, pri katerem prihaja kaj iz česa ali nastane kot rezultat določenega dela. ● pridobivanje medu ● Prve lokomotive je poganjala para, za pridobivanje katere so uporabljali drva, pozneje premog. ● Porabo kisika in nastanek ogljikovega dioksida pri pridobivanju energije v celicah imenujemo celično dihanje. ● Mamuti so najbolj prepoznavni po velikih oklih, ki so služili za obrambo in pridobivanje hrane. 201 pridobivati glagol 1. Pridobivati pomeni z delom in prizadevanjem prihajati do česa. ● pridobivati delovne navade ● V šoli otroci pridobivajo znanje. 2. Pridobivati pomeni izvajati proces ali postopek, pri katerem prihaja kaj iz česa ali nastane kot rezultat določenega dela. ● Ljudje sekajo gozdove z namenom, da pridobivajo les, prostor za pašnike, polja in za gradnjo naselij. ● V solinah pridobivajo morsko sol. ● Mlečne izdelke pridobivamo iz kozjega, kravjega ali ovčjega mleka. ● Gozdarstvo in rudarstvo pridobivata surovine za nadaljnjo predelavo. ● Polja so pridobivali s požigalništvom. prihodek samostalnik PRI GOSPODINJSTVU Prihodki so denar, ki ga kdo prejme v določenem obdobju, navadno kot plačilo za delo ali dobiček iz vloženega denarja ali sredstev. ● V vsaki družini se mesečni prihodki hitro znižujejo, saj imamo številne odhodke. prihodnost samostalnik Prihodnost je čas za trenutkom govorjenja, ki bo šele prišel. ● Izobraževanje je postalo pomembno za prihodnost otrok šele v zadnjih sto petdesetih letih. ● Z voščilnico izrazimo dobre želje za prihodnost. ● Za dobrobit človeštva in narave je v prihodnosti najboljša izbira obnovljivih virov energije. prijatelj samostalnik 1. Prijatelj je oseba, ki je s kom, s katerim podobno razmišljata in čustvujeta, v iskrenem, zaupnem odnosu. ● spoznati nove prijatelje ● družiti se s prijatelji ● prijatelji in sošolci, prijatelji in sorodniki ● Prijateljem v pozdrav lahko tudi pomaham ali jih pozdravim z živio, zdravo. ● S prijatelji se igram na otroškem igrišču. ● V prostem času se igramo, obiščemo prijatelje ali gremo na izlet. 2. ČUSTVENO OBARVANO Prijatelj je to, kar je komu ljubo, drago. ● Moj najljubši živalski prijatelj je hrček. ● Gozd je postal naš prijatelj. ● Narava je naš prijatelj. prijateljica samostalnik 1. Prijateljica je ženska ali deklica, ki je s kom, s katerim podobno razmišljata in čustvujeta, v iskrenem, zaupnem odnosu. ● Zala je šla s kolesom na obisk k prijateljici. ● Ženske v bogatih družinah so se udeleževale družabnih srečanj s svojimi prijateljicami, medtem ko so ženske na kmetijah opravljale kmečka in gospodinjska dela. ● Prijateljicam je razdelila lizike. 2. ČUSTVENO OBARVANO Prijateljica je to, kar je komu ljubo, drago. ● Živali so njegove prijateljice. prijateljstvo samostalnik Prijateljstvo je iskren, zaupen odnos ljudi, ki podobno razmišljajo in čustvujejo. ● prijateljstvo med narodi ● iskreno, pravo, resnično prijateljstvo ● prijateljstvo in ljubezen ● Za prijateljstvo se je vredno potruditi. prijazen pridevnik 1. Prijazen je tak, ki ima do drugih lep, prijateljski odnos. ● prijazna prodajalka, učiteljica ● prijazen do živali ● Poslovil sem se od sošolca ter njegovih prijaznih sorodnikov in prijateljev. ● Pravila lepega vedenja na primer določajo tudi to, da smo prijazni do ljudi. 2. Prijazen je tak, ki kaže ali izraža lep, prijateljski odnos. ● prijazen nasmeh, pogled ● prijazne besede ● V kotiček lahko postavite nabiralnik za prijazna sporočila. 3. Prijazen je tak, ki vzbuja pozitiven čustveni odnos. ● prijazna domačnost ● Narisala je naš prijazen domek. ● V prav prijaznem kraju sem si napravil čedno bivališče. 4. Prijazen je tak, ki čemu ne škoduje ali škoduje čim manj. ● okolju prijazna energija ● okolju prijazno kmetovanje ● Kupujmo do okolja prijazne materiale. ● Pozanimaj se, če obstajajo naravi prijaznejša pralna sredstva. 202 prijeten pridevnik 1. Prijeten je tak, ki nam je všeč in ga imamo radi. ● Vsi so bili prijetni, meni pa je bil še posebno všeč Dejan, ki se je odtlej vedno igral z mano. ● Ko tigri malo zrastejo, so prav prijetni. ● Prav prijetna mucka sta. 2. Prijeten je tak, ki ima veliko dobrih, zaželenih lastnosti. ● prijetno presenečenje ● Prijetno vzdušje v razredu dosežemo s sporazumevanjem, strpnostjo in sodelovanjem celotnega razreda. ● Kraji z veliko zelenja so prijetnejši za bivanje. ● Med predajo daril so recitirali prijetno božično pesmico. 3. Prijeten je tak, ki je ugoden in je navadno brez skrajnosti. ● prijeten vonj ● prijeten zvok ● prijeten in neprijeten ● Tople barve na sliki nam vzbudijo občutek prijetne topline. ● Povprečna temperatura morja je poleti od 22 do 27 stopinj Celzija, medtem ko je najnižja zimska temperatura 7, spomladi pa prijetnih 18 stopinj Celzija. ● Nekateri zvoki so za uho prijetni, drugi ne. prikaz samostalnik Prikaz je predstavitev, ponazoritev zlasti kakega pojava takó, da ga lahko ustrezno vidimo ali spoznamo. ● prikaz podatkov ● prikaz s stolpci, z vrsticami ● grafični, stolpični prikaz ● Zemljevid je pomanjšan in poenostavljen prikaz Zemljinega površja. ● Oglej si prikaz razporeditve vode v človeškem telesu. ● Časovni trak je prikaz zgodovinskih dogodkov v zaporedju, kot so si sledili. ● S puščičnim prikazom, s preglednico in s kombinatoričnim drevesom nariši vse možne kombinacije, kako se košarkar lahko obleče in obuje. ● Tloris, naris in stranski ris so prikazi predmeta od zgoraj (s ptičje perspektive), od spredaj in s strani. STALNE ZVEZE Carrollov prikaz PRI MATEMATIKI Carrollov prikaz ali Carrollov diagram je prikaz razvrščanja elementov glede na prisotnost ali odsotnost vsaj ene obravnavane lastnosti. ● V zvezek preriši Carrollov prikaz in vanj na ustrezno mesto zapiši naštete elemente. ● Učenci razporejajo elemente po različnih kriterijih in razporeditev prikažejo s Carrollovim prikazom. Euler-Vennov prikaz PRI MATEMATIKI Euler-Vennov prikaz ali Euler- Vennov diagram je prikaz razvrščanja elementov po eni ali več lastnostih v množice. Unija je primer združene množice, presek pa presečne množice dveh ali več množic. ● Prikažimo množici z Euler-Vennovim prikazom. ● Podmnožice oziroma člane podmnožic predstavi s preglednico ter z drevesnim in Euler-Vennovim prikazom. tortni prikaz PRI MATEMATIKI Tortni prikaz je prikaz v obliki kroga, pri katerem delež prikažemo z delom celote ali krožnim izsekom. ● Predstavimo s tortnim prikazom, kolikšen delež lončkov je posamezne barve ● Podatke lahko prikažemo tudi s tortnim prikazom ali tortnim diagramom tako, da krog razdelimo na toliko enakih delov, kolikor sošolcev je odgovarjalo na vprašanje. prikazati glagol 1. Prikazati pomeni predstaviti ali ponazoriti zlasti kak pojav takó, da ga lahko ustrezno vidimo ali spoznamo. ● prikazati podatke s puščičnim, stolpičnim prikazom ● prikazati razporeditev, število česa ● prikazati v preglednici, s preglednico ● Zberimo podatke, kje so sošolci preživeli počitnice, in jih prikažimo na različne načine. ● Z zemljevidi lahko prikažemo Zemljo v celoti ali majhne dele njenega površja. ● Priredite lutkovno predstavo ali pa prikažite odlomek izmišljene zgodbe, v kateri je glavni junak lutka. 2. Prikazati se pomeni pojaviti se ali postati viden. ● Ko je bilo najbolj razburljivo, se je na oknu prikazala mama. ● Kmalu se je morje začelo peniti in kipeti in iz valov se je prikazala velikanska bradavičasta glava. ● Na jasnem nebu se je prikazal mesec in morsko gladino oblil s svojo srebrnino. 203 prikazovati glagol Prikazovati pomeni predstavljati, ponazarjati zlasti kak pojav takó, da ga lahko ustrezno vidimo ali spoznamo. ● fotografija, slika, zemljevid prikazuje kaj ● prikazovati podatke ● Nekateri motivi govorijo o dogajanju na kraljevskih dvorih, drugi prikazujejo kmečko življenje ● Na sliki vidiš tortni diagram, ki prikazuje, katero sadje najraje jedo otroci. ● Kaj na sliki prikazuje nepravilno ravnanje ter škodljivo, prepovedano ali nevarno poseganje človeka v naravo? prikimati glagol Prikimati pomeni z gibi glave navzdol in navzgor izraziti, da s čim soglašamo. ● »Si se pozanimala, kaj so delali tvoji sošolci danes v šoli?« Petra je prikimala. prilepiti glagol 1. Prilepiti pomeni pritrditi kako stvar na drugo z uporabo lepila. ● prilepiti nalepko, znamko ● Iz revij izreži ptice in jih prilepi v zvezek. ● Na plakat sem prilepil slike. 2. Prilepiti se pomeni zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago. ● Žvečilni gumi se je prilepil na mizo. prileteti glagol 1. Prileteti pomeni z letenjem priti kam. ● iskra, snežinka, žoga prileti ● ptice priletijo ● Čebele so priletele s paše. ● Priletelo je manjše letalo in zakrožilo nad pristajalno stezo. ● Vsak kamen, ki prileti iz vesolja, pusti na Luni svoj odtis, luknjo, ki ji pravimo krater. 2. Prileteti pomeni ob premikanju po zraku zadeti se v kaj ali udariti s čim na podlago. ● Priletim z zadnjico na trda tla. ● V okno je priletel kamen. ● Priletela sem v blatno lužo. ● Mačka je priletela na noge. 3. ČUSTVENO OBARVANO Prileteti pomeni priteči, zelo hitro priti. ● Mama je priletela v kuhinjo. priložnost samostalnik 1. Priložnost je čas, ko lahko naredimo ali spoznamo kaj novega ali posebnega. ● Potovanja in izleti so priložnosti, ko lahko veliko pridobimo ob spoznavanju novih, neznanih stvari. ● Otroci potrebujejo veliko priložnosti, da govorijo in si izmišljajo zgodbice. ● Imel je enkratno priložnost, da izve vse o medvedih iz prve roke. ● Začutil sem priložnost, da bi ji povedal, kako je pri nas doma. ● Zdaj bi bila idealna priložnost za pobeg. 2. Priložnost je čas, za katerega je značilno, da kaj vedno delamo enako ali podobno. ● Za različne priložnosti oblečemo primerna oblačila. ● Ljudske plese plešejo plesalci in plesalke, oblečeni v ljudske noše – kostume, ki se razlikujejo po pokrajinah. Včasih so jih plesali ob različnih priložnostih, kot so prazniki, poroke, kmečka opravila. ● Oblačimo se glede na priložnosti: elegantno za gledališče, športno za igrišče, mehko in udobno za spanje ... ● Ob katerih priložnostih slišimo himno? primer samostalnik 1. Primer je vzorec, s pomočjo katerega kaj spoznamo, pojasnimo kako trditev ali potrdimo pravilnost česa. ● navesti, poiskati primer ● pojasniti s primerom ● Nekatere živali jame nikoli ne zapustijo. Tak primer je močeril. ● Poišči primer prilagojenosti živih bitij na okolje, kjer živijo. ● To so sami lahki primeri, zlahka jih boš izračunal. ● Če je poraba električne energije majhna, je tudi znesek, ki ga plačamo za elektriko, majhen. To je dober primer, kako sta povezani dve količini: porabljena energija in znesek, ki ga plačamo zanjo. ● Nekatere celice so dovolj velike, da jih lahko opazujemo s prostim očesom. Tak primer je enoceličar paramecij. 2. Primer je dogodek ali situacija. ● v primeru nesreče, poplave, potresa ● Kaj bi naredil v primeru, če bi bil ti vpleten v ta prepir? ● V tvojem primeru je rešitev pet. ● V primeru uporabe obvezno upoštevaj navodilo za uporabo. 204 ● Zemljevid je za nas uporaben le v primeru, da ga znamo prebrati. STALNE ZVEZE na primer Na primer rečemo, ko želimo s primerom kaj ponazoriti. ● Natančno opazuj slike in povej, kje je kaj, na primer: Voznik je v avtu. ● Majhne predmete in bitja lahko poimenujem z manjšalnicami, na primer: majhna goba — gobica. za vsak primer Za vsak primer pomeni za večjo, polno gotovost ali pomirjenost. ● Voznik je za vsak primer močno zavrl. ● Zdravnik je za vsak primer tudi Blažu pregledal grlo in ušesa. primeren pridevnik 1. Primeren je tak, ki je pravšnji ali sprejemljiv za določeno osebo, priložnost, čas ali kraj. ● primeren za otroke ● Spremembe v naravnem okolju močno prizadenejo tudi ptice, ki imajo vedno manj primernih krajev za gnezdenje. ● Dolžni smo pomagati pri delih, ki so primerna naši starosti. ● Vsa voda ni primerna za pitje. ● Za tek in hojo so najprimernejše gozdne in travniške steze. 2. Primeren je tak, ki je v skladu z določenimi pravili. ● primerno obnašanje ● Ko smo za mizo, ne smemo pozabiti na pravila o primernem vedenju. primerjati glagol Primerjati pomeni dati dve stvari skupaj, da ugotovimo njune razlike in podobnosti. ● Izračunaj zmnožke in vrednosti potenc. Rezultate primerjaj med seboj. Kaj ugotoviš? ● Primerjaj velikosti posameznih dinozavrov z odraslim človekom, avtomobilom in avtobusom. ● Primerjaj po dve števili po velikosti. Mednju zapiši ustrezen znak. pripadati glagol 1. Pripadati pomeni, da je kaj namenjeno komu po določenih pravilih. ● Imamo pravice, ki pripadajo vsakemu posamezniku v enaki meri, ne glede na to, kje človek živi, kakšne barve je njegova koža, kakšen jezik govori, katerega spola je. ● Slovenski narodni manjšini pripadajo določene posebne pravice. 2. Pripadati pomeni, da je kaj od koga ali del česa. ● pripadati kulturi, veri ● Plodove poimenuj in ugotovi, kateremu drevesu ali grmu pripadajo. ● Oglej si fotografiji obeh zobovij in ugotovi, katero pripada volku, katero pa srnjaku. ● Slovenija je dežela voda, saj je v njej veliko rek, potokov, jezer, pripada ji del Jadranskega morja. ● Vsakdo od rojstva naprej pripada določeni skupnosti oziroma več skupnostim hkrati. pripadnica samostalnik Pripadnica je ženska, ki je del kake skupnosti. ● Vsi pripadniki in pripadnice družbe nimajo enakih možnosti, da bi uspeli. pripadnik samostalnik Pripadnik je oseba, ki je del kake skupnosti. ● pripadniki manjšine ● Slovenci smo pripadniki slovenskega naroda. ● Pripadniki pravoslavne vere praznujejo božič 7. januarja. ● Državljan je pripadnik določene države, ki ima z zakoni zagotovljene pravice in dolžnosti. pripadnost samostalnik Pripadnost je dejstvo, da oseba ali stvar pripada čemu. ● čutiti pripadnost ● narodna pripadnost ● občutek pripadnosti ● Slovenski izseljenci se med sabo družijo in s tem ohranjajo slovenski jezik in pripadnost slovenskemu narodu. pripluti glagol Pripluti pomeni priti s plovilom do kopnega. ● Nekega dne sta v zaliv priplula dva čolna. ● Priplula sta do Rta dobrega upanja, kjer je morje zelo nevarno. pripomoček samostalnik Pripomoček je stvar ali predmet, ki ga uporabljamo, da kaj delamo lažje, bolje in hitreje. ● uporabiti, uporabljati pripomoček 205 ● Zemljevid je pripomoček, na katerem je pokrajina prikazana pomanjšano, iz ptičje perspektive. ● Za računalničarja je računalnik nujen pripomoček, da je uspešen pri svojem delu. ● Rolke in rolerji so športni pripomočki in niso vozila. ● Ljudje brez pripomočkov ne moremo leteti. pripoved samostalnik PRI SLOVENŠČINI Pripoved je to, kar kdo pripoveduje, ali delo, ki govori o tem, kako poteka dogajanje. ● nadaljevati, tvoriti pripoved ● pripoved o dogodku ● ljudske pripovedi in pesmi ● V zvezek napiši pripoved o uri športne vzgoje. ● Radi poslušamo pripovedi. pripraviti glagol 1. Pripraviti pomeni narediti, da kaj nastane, pride v primerno stanje ali na določeno mesto. ● pripraviti hrano, kosilo, malico, večerjo, zajtrk ● pripraviti miselni vzorec, plakat ● pripraviti torbo ● Pripravil je načrt za izdelavo makete. ● Zvečer sem pripravil šolsko torbo. ● Pripravi si list papirja in škarje. ● Za vas smo pripravili nekaj nasvetov. 2. Pripraviti pomeni narediti vse potrebno, da se kaj uresniči. ● pripraviti predstavo, zabavo ● Pripravi govorni nastop. ● V razredu pripravite razstavo o pesniku. ● Za dedka smo pripravili presenečenje. 3. Pripraviti pomeni narediti, da pride kdo v primerno stanje pred kakim dogodkom. ● Medicinska sestra je mamico pripravila za porod in jo odpeljala v porodno sobo. ● Če si v koledar beležiš pomembne obveznosti, se lahko lažje pripraviš na preizkuse znanja. pripravljati glagol 1. Pripravljati pomeni delati, da kaj nastane, pride v primerno stanje ali na določeno mesto. ● Babica je pripravljala sok. ● Pripravljali smo testo za palačinke. ● Ženske so nabirale sadeže, pripravljale hrano, varovale ogenj in skrbele za otroke. 2. Pripravljati pomeni delati vse potrebno, da se kaj uresniči. ● Muzeji za javnost pripravljajo razstave. 3. Pripravljati pomeni delati, da pride kdo v primerno stanje pred kakim dogodkom. ● Pripravljamo se na praznovanje rojstnega dne. ● Živali se pripravljajo na zimo. 4. Pripravljati se pomeni kazati znake, da se bo kaj kmalu začelo. ● Petelin se je pripravljal, da zapel. ● Poleti, ko plavaš v morju in se pripravlja nevihta, te mama hitro spravi iz vode. pripravljenost samostalnik Pripravljenost je stanje osebe, ki je pripravljena za opravljanje, izvajanje ali nastop česa. ● Pilot mora skrbeti za svojo telesno pripravljenost. ● Reševalci se nenehno urijo v veščinah, ki jim zagotavljajo čim boljšo pripravljenost za reševanje. ● »Nesreča nikoli ne počiva«, pravi naš pregovor, zato je pripravljenost pomagati sočloveku nujno potrebna. prirediti glagol 1. Prirediti pomeni uporabiti elemente česa že obstoječega takó, da nastane kaj novega, kar ustreza potrebam ali načrtu. ● prirediti kaj po ljudski pravljici ● Mozart je priredil francosko ljudsko pesem. ● Navodila lahko vedno prirediš. 2. Prirediti pomeni pripraviti in izvesti kak dogodek, navadno za več udeležencev. ● prirediti koncert ● prirediti piknik, praznovanje, zabavo ● Z izdelanimi vozili priredite razredno tekmovanje. ● Radi bi te povabili na gostijo, ki jo bomo priredili tebi v čast. prirejanje samostalnik Prirejanje je pripravljanje in izvajanje kakega dogodka, navadno za več udeležencev. ● Glasbene ustanove so namenjene prirejanju glasbenih dogodkov. prirejati glagol 1. Prirejati pomeni uporabljati elemente česa že obstoječega takó, da nastane kaj novega, kar ustreza potrebam ali načrtu. ● Skupina se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na nov način. ● Skladatelji v svojih delih prirejajo motive iz ljudskih pesmi. 206 2. Prirejati pomeni pripravljati in izvajati kak dogodek, navadno za več udeležencev. ● Koncerte prirejajo v koncertnih dvoranah, poleti pa tudi na prostem. priseljenec samostalnik Priseljenec je oseba, ki se kam priseli, potem ko je prej dalj časa živel drugje. ● Nekateri izkazujejo nespoštovanje do priseljencev ali drugače verujočih s svojim vedenjem ali izražanjem. priseljenka samostalnik Priseljenka je ženska, ki se kam priseli, potem ko je prej dalj časa živela drugje. ● Čeprav sem priseljenka, živim v Ljubljani že petdeset let. prisojen pridevnik PRI DRUŽBI Prisojen je tak, ki je obrnjen proti soncu. ● prisojna lega ● Na prisojnih straneh gričevij so vinogradi. ● Južna pobočja, ki jim pravimo prisojna, so večinoma gosteje porasla. prisoten pridevnik Prisoten je tak, ki kje, pri čem je ali obstaja. ● Če so v živilu prisotne snovi, ki povzročajo alergije, morajo biti obvezno navedene. ● Če so bolezenski znaki prisotni dlje časa, obiščemo zdravnika, ki nas pregleda in da navodila za zdravljenje. ● Pri dejavnosti naj bo prisoten eden od tvojih staršev ali učitelj. pritrditi glagol 1. Pritrditi pomeni trdno namestiti kaj na določenem mestu. ● Sliko je pritrdila na steno. ● Iz tršega papirja smo izdelali preproste lutke in jih pritrdili na paličico. 2. Pritrditi pomeni z besedo ali s kretnjo izraziti, da se strinjamo s kom ali čim. ● »Drži,« ji je pritrdila prijateljica. prizor samostalnik 1. Prizor je del dogajanja, kot ga oseba v določenem trenutku vidi. ● Si kdaj opazoval nočno pokrajino? Opiši, kako ti vidiš tak prizor. ● Narisal je čudovit zimski prizor. 2. PRI SLOVENŠČINI Prizor je najmanjša vsebinska enota odrskega dela. ● prizor iz filma, opere, predstave ● Oglej si nekaj prizorov iz filmskega muzikala. problem samostalnik 1. Problem je to, kar je v zvezi z čim neznano, nejasno in zahteva pojasnilo ali rešitev. ● rešiti problem ● Naslov enote je v obliki vprašanja. Usmeri te v problem, ki ga boš raziskoval med uro. 2. Problem je težava. ● okoljski problem ● pereč problem ● Divja odlagališča niso samo problem ljubiteljev narave. ● Na začetku z ocenami ni imel nobenih problemov. ● »Našli bomo izgubljeno žogo, ni problema,« je odgovoril. ● Problemi in stiske ljudi so raznoliki, zato je prostovoljno delo potrebno in zaželeno. prodaja samostalnik 1. Prodaja je dajanje komu česa v uporabo ali last za nadomestilo v denarju. ● prodaja prek spleta ● Blago je izdelek ali pridelek, namenjen prodaji. ● Preglednica kaže enodnevno prodajo čokoladnih bonbonov v treh poslovalnicah trgovine ● Hlapi živega srebra so za človeka in okolje zelo strupeni in nevarni, zato prodaja in uporaba teh termometrov ni več dovoljena. 2. Prodaja je dejavnost, povezana s takim dajanjem v uporabo, last. ● S proizvodnjo, prevozom in prodajo teh dobrin se ukvarja ogromno ljudi. Tudi tako smo ljudje vsega sveta povezani in odvisni drug od drugega. prodajalec samostalnik Prodajalec je oseba ali ustanova, organizacija, ki kaj prodaja. ● Prodajalec knjig je na vsaka vrata potrkal petkrat. ● Na stojnicah z zelenjavo prodajalci ponujajo korenje, peteršilj, zelje, kolerabo, cvetačo in krompir. ● Pri katerem prodajalcu si kupila računalnik? ● Večino pripomočkov, v katerih so nevarne snovi, lahko odneseš k njihovemu prodajalcu ali proizvajalcu, ki poskrbi za njihovo pravilno predelavo. 207 prodajalka samostalnik Prodajalka je ženska, ki kaj prodaja, navadno v trgovini. ● Prodajalka je na pult zložila škatlice z različnim gumbi. ● Oprostite, gospa prodajalka, prosil sem za rženi kruh, ne za koruznega. ● Stal je pri blagajni in se pogovarjal s prodajalko. prodajati glagol Prodajati pomeni dajati komu kaj v uporabo ali last za nadomestilo v denarju. ● prodajati hrano, pijačo ● Na tržnici prodajalci prodajajo, kupci pa kupujejo. ● Tisti, ki so bili spretnejši, so izdelali več, kot so potrebovali, in so začeli svoje izdelke prodajati. ● V mestu je veliko trgovin, kjer prodajajo živila, pohištvo, oblačila, obutev, gospodinjske stroje in drugo. ● Storitvene dejavnosti so dejavnosti, pri katerih ne izdelujemo izdelkov, temveč prodajamo storitve: računalničar izdela spletno stran ali računalniško igrico, banka upravlja z denarjem. FRAZEMI prodajati zijala Če kdo prodaja zijala, pomeni, da stoji ali sedi kje in kaj radovedno opazuje. ● Čez dan so posedali ali poležavali na pločniku, prodajali zijala. prodati glagol Prodati pomeni dati komu kaj v uporabo ali last za nadomestilo v denarju. ● V treh zaporednih dneh so prodali 654 vstopnic. ● V pekarni so v prvi uri prodali 3 pakete s po 4 žemljami, 5 paketov s po 6 žemljami in še 8 žemelj posamezno. ● Najlepše jurčke zlaga v košaro. Zjutraj jih bo odnesla na tržnico in skušala prodati. ● Veliko kmetijskih pridelkov predelajo že v Primorju, saj se sadje in zelenjava hitro kvarita. Česar ne prodajo na trgu, predelajo. promet samostalnik 1. Promet je premikanje vozil ali prevažanje oseb in tovora z enega kraja na drugega. ● gost promet ● Poznamo cestni, železniški, vodni in zračni promet. ● V prometu upoštevamo prometna pravila, prometne znake in semaforje. ● Promet je zaradi megle in snega pogosto oviran. 2. Promet je prenašanje, posredovanje sporočil ali paketov. ● poštni promet ● Po kablih in brezžično poteka promet informacij, ki je najhitrejši. prometen pridevnik Prometni je ta, ki je v zvezi s prometom. ● prometni znak ● prometna nesreča ● Udeleženci v prometu morajo upoštevati prometne predpise. proračun samostalnik PRI GOSPODINJSTVU Proračun je načrt pridobivanja in porabljanja denarja v kaki skupnosti, na primer v državi ali družini. ● Dobro je, če vodimo mesečni družinski proračun, da naši finančni odhodki ne presežejo prihodkov. prostor samostalnik 1. Prostor je to, kar ima vsaj tri razsežnosti, je navadno neomejeno in v čemer ljudje, živali, rastline in predmeti lahko so, obstajajo, delujejo in se gibljejo. ● oblikovanje arhitekturnega prostora ● življenjski prostor ● Zvočni valovi lahko potujejo le po snoveh, ne pa po praznem prostoru. ● V vodni pari so delci med seboj oddaljeni in se prosto gibljejo po prostoru. ● Pri orientaciji v prostoru so nam v pomoč načrti stavb, slikovni znaki in napisi. ● Osrednji muzeji in galerije hranijo dediščino celotnega slovenskega narodnostnega prostora. ● Geometrijska telesa zavzemajo prostor. Imajo tri dimenzije, in sicer dolžino, širino in višino. 2. Prostor je to, kar kdo ali kaj lahko zasede, za kaj uporabi, ker tam ni koga ali česa drugega. ● zavzemati prostor ● dovolj, premalo, veliko prostora ● Po navadi v mestih primanjkuje prostora za gradnjo, zato gradijo stavbe v višino ● Led zavzame več prostora kot tekoča voda ● Mnogi nevretenčarji in nekateri manjši vretenčarji prst rahljajo, vanjo vnašajo zrak in delajo prostor za vodo. 3. Prostor je navadno zaprt in za kaj namenjen del česa, zlasti stavbe. ● poseben prostor ● primeren prostor ● razstavni prostor 208 ● V zaprtih prostorih se kvaliteta zraka iz ure v uro slabša, zato moramo stanovanja in učilnice pogosto zračiti. ● Ko rastlinici vzkalita, odnesi en lonček v temen prostor, drugega pa pusti na okenski polici. ● Prostor se je napolnil s sladkobnim vonjem. ● Različne prostore uporabljamo za shranjevanje različnih predmetov. 4. Prostor je za kaj namenjena ali predvidena površina. ● Pokazali so mi prostor, na katerem so pozimi urejene proge za tek na smučeh. ● Ekološki otoki so prostori, kjer stojijo različni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. ● Notno črtovje nakazuje glasbeni prostor za zapis različnih tonskih višin. prostornina samostalnik PRI MATEMATIKI, PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prostornina je mera za velikost prostora, ki ga zavzema kaj. ● meriti prostornino ● Prostornino izražamo v kubičnih metrih, decilitrih, litrih, hektolitrih. ● Prostornino votlih predmetov lahko izmerimo tako, da vanje nalijemo tekočino. ● Ko plastenko stlačimo, zmanjšamo njeno prostornino. prostorski pridevnik Prostorski je ta, ki je v zvezi s prostorom. ● Na področje likovne umetnosti uvrščamo: risanje, slikanje, kiparjenje, grafika in prostorsko oblikovanje. ● Zaradi prostorske stiske je na zemljevidu prikazan le del Slovenije. prošnja samostalnik Prošnja je želja, ki jo izrečemo komu, naj nam kaj da ali naj kaj naredi. ● izpolniti prošnjo ● napisati, pisati prošnjo ● pisna neuradna prošnja ● prošnja, opravičilo in zahvala ● Z besedo prosim izrekam prošnjo, z besedo hvala pa zahvalo. protipomenka samostalnik PRI SLOVENŠČINI Protipomenka je beseda, ki ima nasprotni pomen. ● Naslednjim besedam poišči protipomenke – žalost, jok, zaspanost. prožen pridevnik Prožen je tak, ki se po obremenitvi vrne nazaj v prvotno stanje. ● prožna snov ● Koža prekriva celotno telo in je zelo prožna. ● Poletna oblačila so tanka, lahka, hladna, prožna in svetlejših barv. STALNE ZVEZE prožna ponjava Prožna ponjava je telovadno orodje, na katerem skačemo po prožni tkanini, napeti na okvir. ● Otroci so skakali na prožni ponjavi. prožnost samostalnik Prožnost je lastnost česa, da se po obremenitvi vrne nazaj v prvotno stanje. ● Snovi imajo različne lastnosti: trdnost, prožnost, prepustnost za vodo in zrak in gnetljivost. ● Prožnost je odvisna od temperature. prst samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prst ali zemlja je vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske in mineralne snovi. ● gnojiti, rahljati prst ● Rastlinstvo je prilagojeno podnebju in prsti. prvina samostalnik Prvina ali element je osnovni sestavni del česa. ● Med nebesedne prvine pogovora spadajo drža telesa, kretnje, izraz na obrazu in ton glasu. ● Nekatere gimnastične prvine, ki jih izvaja, so zelo zahtevne. ● Ritem je poleg melodije najpomembnejša prvina v glasbi. ptica samostalnik Ptica je žival, ki ima peruti, kljun, je pokrita s perjem in navadno lahko leti. ● hraniti, opazovati ptice ● jata ptic ● petje ptic ● Ptice selivke se spomladi vrnejo v naše kraje. ● Nekatere ptice se prehranjujejo s semeni rastlin, druge z žuželkami, tretje lovijo večje živali, nekatere vrste pa so vsejede. ● Ptica leti s perutmi in se odriva od zraka. FRAZEMI srebrna ptica ali jeklena ptica Srebrna ptica je letalo. 209 ● Potniki v srebrni ptici so se dvignili nad zemljo. puščava samostalnik PRI DRUŽBI Puščava je zelo suha pokrajina z redkimi padavinami, kjer je malo rastlin. ● V najbolj suhih puščavah ne dežuje tudi po 10 let. FRAZEMI glas vpijočega v puščavi Glas vpijočega v puščavi je prizadevanje, ki nima uspeha. ● Glas vpijočega v puščavi bi lahko rekli nenehnim opozarjanjem policije prebivalcem, naj ne puščajo odklenjenih vozil in stanovanj, ko zapustijo dom. puščavski pridevnik PRI DRUŽBI Puščavski je ta, ki je v zvezi s puščavo. ● puščavski pesek ● puščavski veter ● puščavska lisica ● Kamela je ena redkih živali, ki prenaša puščavsko vročino. ● Kako so se puščavske rastline prilagodile na pomanjkanje vode? STALNE ZVEZE puščavska lisica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Puščavska lisica je majhna lisica svetlo rjave barve z velikimi uhlji, ki živi v severni Afriki. ● Puščavska lisica, ki živi v vročih predelih, ima kratko dlako in velike štrleče uhlje, da hitreje izgublja toploto in se ne pregreva. puščica samostalnik 1. Puščica je tanka palica s konico v obliki strešice na eni strani, ki jo pri streljanju z lokom namestimo na tetivo. ● Z lokom je izstrelila puščico v tarčo. 2. Puščica je tej palici podobno znamenje za označevanje smeri ali mesta. ● puščica kaže, prikazuje kaj ● Iz naslova sledijo puščice v vseh smereh. ● Vetrokaz je puščica, ki se vrti in kaže smer, iz katere piha veter. puščičen pridevnik 1. Puščični je ta, ki je v zvezi s puščico, palico s konico v obliki strešice. ● Ranjenemu vitezu je iz ran izvlekel puščične konice. 2. Puščični je ta, ki je v zvezi s puščico, znamenjem. ● V razredu zberite podatke, kaj počnete v svojem prostem času. Zbrane podatke prikažite s puščičnim diagramom. ● S puščičnim prikazom, s preglednico in s kombinatoričnim drevesom nariši vse možne kombinacije, kako se košarkar lahko obleče in obuje. račun samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Račun je skupek znakov (števil ali spremenljivk) s pravili za izvajanje računskih operacij. ● račun deljenja, množenja, odštevanja, seštevanja ● račun z deljenjem, množenjem, odštevanjem, seštevanjem ● rezultat računa ● Reši račune. ● V zvezek zapiši računa in ju izračunaj. ● Pobarvaj polje, na katerem je zapisan rezultat računa. 2. Račun je listek z zapisom zneska, ki ga plačamo za kupljeno blago ali naročeno storitev, ali tak znesek. ● plačati, poravnati račun ● V restavraciji smo prosili za račun in plačali kosilo. ● Z denarjem plačamo račun za izbrano blago v trgovini. STALNE ZVEZE bančni račun Bančni račun je bančna storitev, ki omogoča vodenje prilivov in odlivov denarja, ki ga ima oseba shranjenega na banki. ● polagati, položiti denar na bančni račun ● Mama je imela na bančnem računu 3000 €. ● Ali imava še dovolj denarja na bančnem računu? sklepni račun PRI MATEMATIKI Sklepni račun je postopek računanja, pri katerem z uporabo pravil premega ali obratnega sorazmerja računamo iz treh znanih količin četrto količino. ● Ena vrtnica stane dva evra, torej jih bo sedem stalo sedemkrat toliko. To zapišemo s sklepnim računom 7 · 2 = 14. 210 varčevalni račun Varčevalni račun je bančni račun, na katerega polagamo denar, ki smo ga privarčevali. ● Tisti, ki želi varčevati na banki, si mora odpreti varčevalni račun, na katerega polaga denar. FRAZEMI na račun koga Na račun koga pomeni takó, da zadeva ali prizadeva koga. ● Sošolci so zbijali šale na moj račun. prekrižati račune komu Če kdo komu prekriža račune, pomeni, da mu prepreči načrtovano dejanje. ● Policisti so lopovom prekrižali račune. etimologija: računalnik samostalnik Računalnik je elektronska naprava, ki z obdelovanjem podatkov v elektronski obliki hitro rešuje različne naloge. ● delo z računalnikom ● osebni računalnik ● prenosni, tablični računalnik ● Včasih niso imeli ne televizije in ne računalnikov. ● Danes zemljevide rišejo kartografi s pomočjo računalnika. ● Računalnik je lahko pripomoček za ustvarjanje in zapisovanje glasbe. ● Besedilo napiši v zvezek ali na računalnik in ga pošlji učitelju. računanje samostalnik PRI MATEMATIKI Računanje je postopek, pri katerem iz skupka med seboj povezanih števil in znakov ugotavljamo rezultat. ● Pred računanjem oceni rezultat. ● Pri računanju si je pomagala z oklepaji. računati glagol PRI MATEMATIKI Računati pomeni z računanjem ugotavljati, kakšen je rezultat s števili in simboli izraženih razmerij. ● Učili so se brati, pisati in računati. ● Jan, Maja in Rok so računali obseg pravokotnika. radio samostalnik Radio je naprava za poslušanje radijskega programa, na primer novic ali glasbe. ● poslušati radio ● slišati kaj po radiu ● Kakšno bo vreme, lahko izvemo iz časopisa, na radiu, televiziji in preko spleta. ● Po radiu poslušamo poučne oddaje. radoveden pridevnik Radoveden je tak, ki bi rad vedel veliko stvari. ● radoveden otrok ● Ljudje smo radovedni in radi raziskujemo in odkrivamo nove stvari. ● Starši so pogosto radovedni, kaj se je njihovemu otroku dogajalo v šoli. ● Delfini so zelo radovedne živali. rama samostalnik Rama je stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka. ● lopniti, potrepljati koga po rami ● nositi kaj na rami ● zadeti si kaj na ramo ● Na rame si oprtajo nahrbtnike in s seboj vzamejo pohodne palice. ● Na rami mu visi torba. ● Skupaj molčita, objeta čez rame. rasti glagol 1. Rasti pomeni postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja. ● lasje, nohti rastejo ● otrok raste ● Kukavičji mladič zelo hitro raste. ● Opazuj, kako drevo raste in se spreminja. ● Zobje začnejo rasti v prvem letu življenja. 2. Rasti pomeni postajati večji po obsegu, po številu ali dosegati višjo stopnjo. ● gladina morja raste ● kapniki rastejo ● trebuh raste komu ● Razdalja med njimi je rasla. ● Njegova družina raste. ● Telesna temperatura ji še kar raste. ● Cena še raste. 3. Rasti pomeni naseljevati kaj kot rastlina. ● rasti na vrtu, v sadovnjaku ● V moji košari je le zelenjava, ki raste pod zemljo. ● V mešanem gozdu rastejo iglavci in listavci. ● Narcise rastejo na travnikih, v parkih ali vrtovih. 4. ČUSTVENO OBARVANO Rasti pomeni postajati vse večji ali intenzivnejši. ● nevarnost raste ● V njej je rastel strah. 211 ● Napetost je rasla. ● V njem je rasla želja. FRAZEMI rasti kot gobe po dežju Če kdo ali kaj raste kot gobe po dežju, pomeni, da zelo hitro raste ali da nastaja v veliki količini. ● Otroci rastejo kot gobe po dežju. ● V mestu so hoteli rasli kot gobe po dežju. rastlina samostalnik Rastlina je živo bitje, ki ima navadno liste, steblo, cvetove in korenine, s katerimi je pritrjeno na podlago. ● zdravilna rastlina ● Vsaka zelena rastlina potrebuje za življenje svetlobo, vodo, zrak in primerno temperaturo. ● Rastlinam, ki jih oprašuje veter, pravimo vetrocvetke. ● Vsejede živali jedo rastline in živali. STALNE ZVEZE kulturna rastlina PRI DRUŽBI Kulturne rastline so rastline, ki jih goji človek in so pomembne za hrano, krmo ali proizvodnjo goriva. ● V zbitih, gostih tleh, ki zadržujejo vodo, kulturne rastline slabo uspevajo. ● Kulturne rastline so na primer krompir, koruza, pšenica in sladkorna pesa. rastlinski pridevnik Rastlinski je ta, ki je v zvezi z rastlino. ● rastlinski deli ● rastlinska hrana ● rastlinsko barvilo, vlakno ● Hrana rastlinskega izvora je na primer solata. ● V parku so številne rastlinske in živalske vrste zavarovane. ● V gorah so se zaradi nizkih temperatur in strmih pobočij ter malo prsti izoblikovali rastlinski višinski pasovi. raven pridevnik 1. Raven je tak, ki poteka v isti smeri, ki ni kriv. ● raven kljun ● ravna in kriva črta ● Na Primorskem zaradi vetra gradijo hiše z zelo ravnimi strehami. ● Zemljevid je pomanjšan in poenostavljen prikaz Zemljinega površja na ravni ploskvi. ● Besede zapisujemo v ravne vrste. 2. Raven je tak, ki nima lukenj in izboklin. ● ravna površina ● ravna tla ● Kotlina je raven svet, ki je z vseh strani obdan z vzpetinami. 3. Raven je tak, ki ni skodran. ● ravni lasje ● Zelo dolga, ravna, svilnata dlaka psa pasme maltežan je bele barve. ravnina samostalnik 1. Ravnina je večja ravna površina. ● Zakaj so večja polja na ravninah in ne v hribih? ● Za Prekmurje so značilne ravnine in griči. ● Okrog hiše ni dosti ravnine, a ravno dovolj za majhno klop in staro lipo. ● Avtomobilček spusti po klancu vsakokrat z istega mesta in opazuj prepotovano pot na ravnini. 2. PRI MATEMATIKI Ravnina je neomejena ravna ploskev. ● Na ravnini ležijo točke, premice, daljice, liki. ● Ravnino lahko ponazarja list papirja. ● Krog je del ravnine. ravnovesje samostalnik 1. Ravnovesje je stanje, v katerem je teža telesa ali teles na obeh straneh enaka. ● Ravnilo položiš čez peresnico tako, da bo v ravnovesju. ● Kadar na gugalnici sedita enako težka otroka in sta enako oddaljena od sredine gugalnice, je gugalnica v ravnovesju. ● Koliko kock je moral dodati na drugo stran, da je bila tehtnica v ravnovesju? 2. PRI DRUŽBI Ravnovesje je stanje v naravi, ko življenje in delovanje kake skupine bitij ne povzroča bistvene škode drugi skupini bitij in obratno. ● ravnovesje v naravi ● naravno ravnovesje ● Med predstavniki v istem okolju se oblikujejo uravnotežena razmerja, ki z okoljem ustvarjajo naravno ravnovesje. ● Če bi izsekali veliko območje gozda, bi se s tem ravnovesje na tem življenjskem prostoru spremenilo. ● Tudi človek je sestavni del ravnovesja. Če hoče preživeti, morajo biti njegovi posegi v naravo skrbno načrtovani. 3. PRI LIKOVNI UMETNOSTI Ravnovesje je stanje, v katerem so sestavni deli skladni in urejeni takó, da tvorijo lepo in prijetno celoto. ● likovno ravnovesje 212 ● Če so oblike razporejene enakomerno po vsej risalni ploskvi, rečemo, da so v ravnovesju. ● Po vzoru narave so različni umetniki oblikovali umetnine v simetričnem ravnovesju. 4. Ravnovesje je stanje osebe, ki je umirjena. ● Ko se ji je vrnilo ravnovesje, je stopila k njemu. razčleniti glagol Razčleniti pomeni ugotoviti sestavne dele česa. ● Če želimo skladbo spoznati podrobneje, razčlenimo njeno vsebino in obliko (melodijo, ritem, besedilo) ter ugotovimo njen značaj. ● Število 18 razčlenimo na 10 + 8. ● Izračunaj tako, da številski izraz najprej razčleniš. Če ti je lažje, zamenjaj vrstni red faktorjev. 8 · 14 = 14 · 8 = (10 + 4) · 8 = 10 · 8 + 4 · 8 = 80 + 32 = 112 razčlenjevanje samostalnik Razčlenjevanje je ugotavljanje sestavnih delov česa. ● Izračunajmo z razčlenjevanjem. Razčlenimo manjši faktor 12. 967 · 12 = 967 · (10 + 2) = 967 · 10 + 967 · 2. STALNE ZVEZE zakon o razčlenjevanju PRI MATEMATIKI Zakon o razčlenjevanju je pravilo, ki pove, da vsoto ali razliko števil v oklepaju pomnožimo s številom takó, da število pomnožimo z vsakim številom v oklepaju posebej. ● Napiši račun tako, da ga lahko rešiš z zakonom o razčlenjevanju. razčlenjevati glagol Razčlenjevati pomeni ugotavljati sestavne dele česa. ● Pri pouku smo razčlenjevali pesem Franceta Prešerna. razdalja samostalnik Razdalja je dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama. ● izmeriti, meriti razdaljo ● razdalja 2 cm ● majhna, velika razdalja ● Merilo, zapisano na zemljevidu, nam pove, kolikokrat je neka razdalja v naravi pomanjšana. ● Voznik opazi pešca s kresničko že na razdalji 136 metrov. ● Kadar sta dve premici vzporedni, lahko izmerimo razdaljo med njima. razdelek samostalnik Razdelek je posebej označen, oddeljen del česa, namenjen za določeno vsebino. ● Posebno pozoren bodi na naslednja razdelka v učbeniku, ker si moraš njuno vsebino zapomniti. razjeziti glagol 1. Razjeziti pomeni narediti ali povzročiti, da kdo postane jezen. ● hudo, silno, strašno, zelo razjeziti koga ● Včasih me kaj razjezi in se skregam. ● Njegove besede so me močno razjezile. 2. Razjeziti se pomeni postati jezen. ● razjeziti se in zavpiti ● Ko je mama prišla iz službe, se je razjezila, kajti po kuhinji je bilo vse popackano in razmetano. ● S svojim psom bodi prijazen in ga nikoli ne draži, ker se lahko razjezi nate. različen pridevnik 1. Različen je tak, ki nima istih ali enakih lastnosti kot kaj drugega. ● različni hiši ● različen po značaju ● zelo različen ● Obleki sta različnih barv. ● Prijatelja sta različnih starosti. ● Različen je od brata. 2. Različen je tak, ki izraža večje število neenakih oseb, živali ali stvari. ● Učenci pojejo in igrajo preprosto spremljavo na različna glasbila. ● Pri oblikovanju snovi uporabljamo različna orodja in pripomočke. ● Učenci se vključujemo v različne zbiralne akcije. razlika samostalnik 1. Razlika je to, kar kaže, da tisto, kar primerjamo, ni enako. ● razlika v barvi, obliki, velikosti ● razlika med človekom in živaljo ● velika razlika ● Razlika je, če dobiš dobro ali slabo oceno. 2. PRI MATEMATIKI Razlika je število, ki ga dobimo pri odštevanju. ● izračunati razliko dveh števil ● razlika in vsota ● Razliko števil 25 in 10 deli s številom 3. 213 razlikovati glagol 1. Razlikovati pomeni vedeti ali upoštevati dejstvo, da ima kaj drugačne lastnosti od druge podobne stvari. ● Glede na nastanek razlikujemo naravna in umetna jezera. ● Organizmi, ki se hranijo z drugimi organizmi, so potrošniki ali porabniki. Med njimi razlikujemo rastlinojedce, mesojedce in vsejedce. ● Razlikujemo v glavnem tri tipe harmonik: diatonična, kromatična in klavirska harmonika. 2. Razlikovati se pomeni imeti drugačne lastnosti od druge podobne stvari. ● razlikovati se po barvi, obliki, velikosti, višini ● Letni časi se razlikujejo po dolžini svetlega dela dneva ter opoldanski višini sonca. ● Školjke in polži se med seboj razlikujejo tudi po tem, da imajo školjke dvodelno lupino, polži pa enodelno. razmerje samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Razmerje je vrednost, ki izraža medsebojno odvisnost in povezanost količin, vrednosti ali velikosti, ki imajo kaj skupnega. ● Pripravi načrt za izdelavo makete hiše. Dolžina stranic na papirju je lahko poljubna, paziti pa je treba na razmerje velikosti. ● V posodi pripravi zmes mivke, mavca in vode v enakem razmerju kot prej ter do vrha napolni embalažo. ● Na sliki velikosti planetov in razdalje med njimi niso v ustreznem razmerju. ● Merilo nam pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu. Številčno merilo je napisano v obliki razmerja (1 : 500 000). ● Vsa živa bitja, ki živijo v istem okolju, so odvisna drugo od drugega. Med njimi in okoljem se oblikujejo razmerja, ki ustvarjajo naravno ravnovesje. 2. Razmerje je odnos med posameznimi osebami. ● partnersko razmerje ● prijateljsko razmerje ● Osebam, ki jih ne poznamo dobro ali s katerimi nismo v enakovrednem družbenem razmerju in jih zato vikamo, izrekamo ali pišemo uradna voščila in čestitke. razmnoževanje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Razmnoževanje je nastajanje novih organizmov iste vrste iz že obstoječih. ● Živa bitja s hrano dobijo snovi in energijo, ki jo potrebujejo za rast, razmnoževanje in druge procese. ● Da upočasnimo rast in razmnoževanje mikroorganizmov, živila shranjujemo v hladilniku. razmnoževati se glagol PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Razmnoževati se pomeni povečevati število osebkov z nastajanjem novih organizmov iste vrste. ● Ljudje se rodimo, rastemo, se razvijamo in razmnožujemo ter umremo. ● V jamah živijo, se razmnožujejo in prezimijo netopirji. ● Antibiotiki preprečujejo mikroorganizmom, da bi se razmnoževali. razred samostalnik 1. Razred je stopnja izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah. ● učenec 2. razreda ● nižji, višji razredi ● Hodim v tretji razred. ● Kateri razred obiskuješ? 2. Razred je skupina učencev, ki so skupaj pri pouku. ● predstavnica razreda ● cel razred ● moj razred ● Preštej deklice v razredu. ● V razredu smo izvedli anketo. ● Z razredom smo obiskali koncert. 3. Razred je učilnica, v kateri poteka pouk. ● iti v razred ● stene razreda ● Okrasimo razred! ● V razredu postavite razstavo. raztapljanje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Raztapljanje je porazdeljevanje delcev topljenca (trdne snovi) med delce topila (tekočine). ● raztapljanje sladkorja, soli ● Lastnosti snovi se spreminjajo tudi ob raztapljanju, taljenju ali mešanju. ● Do kraških pojavov prihaja zaradi raztapljanja apnenca. ● Pri raztapljanju topljenca v topilu dobimo raztopino. raztapljati glagol 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Raztapljati pomeni delati, da se delci topljenca (trdne snovi) porazdelijo med delce topila (tekočine). ● voda raztaplja apnenec 214 ● Če bi v vodi namesto belega sladkorja raztapljali rjavi sladkor, bi se raztopina obarvala. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Raztapljati se pomeni porazdeljevati se med delce topila (tekočine). ● Topilo je snov, v kateri se raztapljajo različne druge snovi. ● V vodi se raztaplja veliko snovi. Tako nastane raztopina. raztovoriti glagol Raztovoriti pomeni spraviti kaj s prevoznega sredstva. ● Ladje pristajajo v posebnem kraju, kjer raztovorijo ljudi in tovor. razveseliti glagol 1. Razveseliti pomeni narediti ali povzročiti, da postane kdo vesel. ● Z darilom ga je zelo razveselila. 2. Razveseliti se pomeni postati vesel. ● Zelo se je razveselil prijatelja. razvijati glagol 1. Razvijati pomeni delati, da kaj preneha biti zavito, navito ali zvito. ● Babica je pletla, klobčič volne se je počasi razvijal. 2. Razvijati pomeni spreminjati, navadno v popolnejšo obliko. ● Ljudje nenehno razvijamo nove in izboljšujemo stare predmete ali naprave. 3. Razvijati se pomeni postajati večji, močnejši, zrelejši ali dobivati končno podobo. ● Človek se v življenju razvija skozi različna obdobja. ● Mladiči rastejo in se razvijajo. ● Med nosečnostjo se v materinem telesu razvija otrok. razviti glagol 1. Razviti pomeni narediti, da kaj preneha biti zavito, navito ali zvito. ● Razvil je paket. ● Sošolec je razvil plakat. 2. Razviti pomeni spremeniti, navadno v popolnejšo obliko. ● Sčasoma so ljudje razvili pisavo in začeli dogodke zapisovati. 3. Razviti se pomeni pojaviti se ali začeti obstajati. ● Znanstveniki domnevajo, da se je življenje na Zemlji razvilo pred več milijardami let v morju. ● V obmorskih krajih se je razvil obmorski turizem. 4. Razviti se pomeni postati večji, močnejši, zrelejši ali dobiti končno podobo. ● Rastline se razvijejo iz semen ali delov rastline. ● Iz čevljarstva se je razvila industrija obutve. ● Iz jajčec se razvijejo ličinke. razvoj samostalnik 1. Razvoj je spreminjanje, navadno v popolnejšo obliko. ● razvoj gospodarstva, turizma ● Razvito prometno omrežje je pogoj za razvoj pokrajine. ● Pomembno vlogo za razvoj baleta ima prva plesna akademija v Parizu, ustanovljena leta 1661. ● Več podatkov o razvoju kolesa poiščite na svetovnem spletu. 2. Razvoj je rast ali dobivanje končne podobe. ● razvoj zob ● razvoj žuželk ● Mleko vsebuje snovi, ki so potrebne za človekov razvoj. ● Z razvojem in s staranjem se naša telesa spreminjajo. STALNE ZVEZE trajnostni razvoj PRI DRUŽBI Trajnostni razvoj je razvoj, ki ohranja okolje in naravne vire za prihodnost. ● Intenzivno kmetijstvo je spremenilo naravno okolje, zato si s trajnostnim razvojem prizadevamo za sonaravno kmetovanje, ki omogoča ljudem zadovoljevanje življenjskih potreb, ne da bi ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. razvrstiti glagol 1. Razvrstiti pomeni postaviti kaj takó, da tvori vrste ali je v določenem zaporedju. ● Nekaj pšeničnih semen razvrsti na dva pokrovčka, kamor si prej položil vlažno papirnato brisačo. ● Črke iz naslova razvrsti tako, da boš dobil besedo, ki poimenuje neko domačo žival. 2. Razvrstiti pomeni določiti, kateri od elementov spada v katero skupino glede na enake ali podobne lastnosti. ● Na prvi krog naj se postavijo deklice, na drugega pa vsi, ki nosijo očala. Kdo se ne bo mogel razvrstiti? ● Bankovce in kovance razvrsti po njihovi vrednosti ali po državi. ● Razvrsti števila v preglednico. 215 razvrščanje samostalnik 1. Razvrščanje je postavljanje česa takó, da tvori vrste ali je v določenem zaporedju. ● Otroci so se lotili razvrščanja stolov. 2. Razvrščanje je določanje, kateri od elementov spada v katero skupino glede na enake ali podobne lastnosti. ● Za razvrščanje in določanje organizmov uporabljamo različne pripomočke. razvrščati glagol 1. Razvrščati pomeni postavljati kaj takó, da tvori vrste ali je v določenem zaporedju. ● Učenci so se začeli razvrščati po velikosti. 2. Razvrščati pomeni določati, kateri od elementov spada v katero skupino glede na enake ali podobne lastnosti. ● razvrščati odpadke ● razvrščati kaj v skupine ● Dogodke iz preteklosti razvrščamo glede na čas nastanka drugega za drugim. ● Snovi razvrščamo po njihovih lastnostih. rdeč pridevnik 1. Rdeč je tak, ki je take ali podobne barve kot kri ali jagode. ● rdeč balon ● rdeča barva ● rdeča barvica ● Pravijo, da so rdeče vrtnice najlepše. ● V trenutku, ko so pripeljali do bele črte, se je prižgala rdeča luč. 2. Rdeč je tak, ki po barvi delno spominja na kri ali jagode. ● rdeči lasje ● V obraz je bil čisto rdeč. 3. Rdeči je ta, ki ima plodove ali gomolje, ki po barvi delno spominjajo na kri ali jagode. ● rdeča pesa ● rdeče zelje ● Sadili smo rdeči krompir. STALNE ZVEZE rdeča mušnica Rdeča mušnica je strupena goba z živo rdečim klobukom, prekritim z belimi pikami. ● Na gozdni jasi smo naleteli na rdeče mušnice. rdeči križ Rdeči križ je zdravstvena organizacija, ki skrbi za mednarodno oskrbo ranjencev in bolnikov na območjih vojn in naravnih katastrof, za varovanje zdravja nasploh. ● Rdeči križ pomaga pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi ter zaščiti življenja in zdravja. FRAZEMI rdeča nit Rdeča nit je to, kar v kakem dogajanju, pojavu ali zgodbi povezuje različne dele v enotno in smiselno celoto. ● Predstava je imela rdečo nit, čeprav je bila sestavljena iz več zgodb. recikliranje samostalnik PRI DRUŽBI Recikliranje je ponovna uporaba ali predelava materiala že uporabljene ali odpadne stvari za proizvodnjo novih stvari. ● Z recikliranjem predelamo odpadke v nove uporabne snovi in izdelke. ● Namen recikliranja je zmanjševanje porabe naravnih virov, zmanjševanje količine odpadkov in zmanjšanje porabe energije. reciklirati glagol PRI DRUŽBI Reciklirati pomeni ponovno uporabljati ali predelovati material že uporabljene ali odpadne stvari za proizvodnjo novih stvari. ● Če želimo odpadke reciklirati, jih moramo odlagati v različne zabojnike, ki so namenjeni določeni vrsti odpadkov. ● Papir, kovine, steklo in nekatere umetne mase lahko recikliramo in ponovno uporabimo. red samostalnik 1. Red je stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti. ● V sobi ima lep red. ● V srednjem veku je bilo šestilo simbol za geometrijo, vesoljni red in načrtno delo. 2. Red je stanje, ko delamo v skladu z uveljavljenimi pravili in zahtevami. ● V šoli skrbimo za red. ● Zakaj so pravila šolskega reda pomembna? ● Kdo skrbi za red na cestah? 3. Red je to, kar je določeno s ponavljanjem opravil v enakem vrstnem redu ob istem času. ● Pes potrebuje red. 4. Red je to, kar je določeno z zaporedjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru. ● vrstni red ● V slovarju so besede urejene po abecednem redu. 216 STALNE ZVEZE vozni red Vozni red je to, kar določa čas prihoda in odhoda javnih prevoznih sredstev. ● Avtobusi vozijo po voznem redu. v redu 1. V redu je tak, ki ustreza pričakovanjem ali predstavam. ● Učiteljica je zelo v redu. 2. V redu je tak, ki je v takem stanju, kot mora biti. ● Bolan sem bil, zdaj sem že v redu. ● Ko sem se mu opravičil, se je nasmehnil in rekel, da je že v redu. 3. V redu pomeni takó, kot se pričakuje ali kot mora biti. ● Nalogo je rešil čisto v redu. redko prislov 1. Redko pomeni malokrat. ● Redko prihaja k nam. 2. Redko pomeni na veliki razdalji ali takó, da je med stvarmi veliko prostora. ● Rastline so redko posajene. refren samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Refren je del pesmi, ki se ponavlja, zlasti na koncu verza ali kitice. ● Kitico sestavlja 32 tonov, refren pa 34. ● Prva melodija ima vedno drugačno besedilo, druga pa vedno enako in se imenuje pripev ali refren. reka samostalnik Reka je voda, ki teče od izvira proti večji vodni površini v širši strugi. ● reka teče ● breg reke ● reke in jezera ● V tropskem deževnem gozdu ob reki Amazonki živijo mnoge živali in rastline. ● V Alpskih pokrajinah izvirajo številne reke in potoki. ● Najstarejši most čez reko Donavo je simbol Budimpešte. FRAZEMI reka prestopi bregove Če reka prestopi bregove, pomeni, da se zliva čez rob in poplavlja površine okoli nje. ● Reka je prestopila bregove in se razlila po polju. ● Reke imajo počasen tok in majhen strmec, ker tečejo po širokih ravninah; pogosto ob večji količini padavin reke prestopijo bregove in poplavljajo. relief samostalnik 1. PRI DRUŽBI Relief je zemeljsko površje glede na svojo oblikovanost. Relief je raven, gričevnat, hribovit, gorat ali planotast. ● Opiši relief v domači pokrajini. ● Človek posega tudi v relief. ● Na nekaterih zemljevidih relief ni prikazan samo z barvami, temveč tudi s plastnicami ali z višinskimi črtami. 2. PRI LIKOVNI UMETNOSTI Relief je kiparsko delo, pri katerem lik izstopa iz osnovne ploskve v navpični smeri. ● Če oblike ne izstopajo preveč iz površine, gre za nizki relief. ● Relief lahko naredimo iz enega samega materiala. rep samostalnik 1. Rep je gibljiv podaljšek zadnjega dela trupa pri nekaterih živalih. ● loviti ravnotežje z repom ● mahati z repom ● gol, košat rep ● Zajec ima kratek rep. ● Paglavcu se začne krajšati rep, najprej mu zrastejo zadnje noge in nato še sprednje. ● Telo sesalcev je pri večini vrst zgrajeno iz glave, trupa s štirimi okončinami in repa. 2. Rep je temu delu trupa podoben del česa. ● Na nebu se je videl lesketajoč kometov rep. 3. Rep je zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov. ● Hodili so na repu kolone. STALNE ZVEZE konjski rep Konjski rep so v šop speti lasje višje na glavi. ● Nosila je konjski rep. FRAZEMI ne imeti ne glave ne repa ali ne imeti ne repa ne glave Če to, kar govorimo, nima ne glave ne repa, pomeni, da je vsebinsko nepovezano ali nelogično. ● Zgodba, ki jo je pripovedoval, ni imela ne repa ne glave. 217 stisniti rep med noge Če kdo stisne rep med noge, pomeni, da se umakne ali vda, odneha, navadno zaradi strahu. ● Če vas človek kdaj potrebuje, takoj stisnete rep med noge. resnica samostalnik Resnica je to, kar je v skladu z določenimi, zlasti splošno veljavnimi, poznanimi dejstvi. ● govoriti, izvedeti, poznati resnico ● čista, popolna resnica ● resnica in laž ● Ljudje so mislili, da se bo poraba papirja zmanjšala z množično uporabo računalnikov. Resnica pa je povsem drugačna. ● Ne bojim se povedati resnice. ● Povedala je po resnici. FRAZEMI v resnici V resnici pomeni takó, kot je kaj zares in ne kot se zdi na videz. ● Sonce potuje po nebu le navidezno. V resnici se Zemlja vrti okoli svoje osi. ● Sobo, okolico šole in doma smo na papir narisali precej manjše, kot so v resnici. ● V resnici bi tudi jaz rad, da me učiteljica kdaj pohvali. resnici na ljubo Resnici na ljubo rečemo, ko želimo poudariti to, kar trdimo. ● Resnici na ljubo sem bila na robu joka. reševati glagol 1. Reševati pomeni spravljati koga iz nevarnega ali neprijetnega stanja ali položaja. ● Gasilci gasijo požare in rešujejo ljudi ter njihovo premoženje. ● Reševalci s psi vodniki rešujejo ljudi izpod plazu. 2. Reševati pomeni delati, da kaj ne bi bilo več neznano, nejasno ali zapleteno ali da kaj ne obstaja več. ● reševati težave ● reševati uganko, križanko ● Učenci rešujejo matematično nalogo. ● Junaki se soočajo s problemi in jih pogosto rešujejo na humoren način. ● Spore v družini po navadi rešujemo s pogovorom. rešitev samostalnik Rešitev je to, kar (lahko) reši kak problem, nalogo ali vprašanje. ● povedati, vpisati rešitev ● predlagati rešitev ● pravilna rešitev ● Naloga ima več rešitev. ● Skupaj poiščimo rešitve za naše okolje. ● Spore rešujemo različno, najpomembneje pa je, da smo z rešitvijo vsi zadovoljni. rešiti glagol 1. Rešiti pomeni spraviti koga iz nevarnega ali neprijetnega stanja ali položaja. ● Rešili so se s potapljajoče se ladje. ● Zajec se je rešil pred lisico. ● Prijatelju je rešil življenje. ● Kaj lahko narediš, da rešiš planet? 2. Rešiti pomeni narediti, da kaj ne bi bilo več neznano, nejasno ali zapleteno ali da kaj ne obstaja več. ● rešiti težavo, zadrego ● rešiti uganko, križanko ● V zvezek nariši simbolni prikaz, reši nalogo in napiši odgovor. ● Interese poskušamo uskladiti, spore rešiti. rezultat samostalnik 1. Rezultat je to, kar se ugotovi s poskusom, zbiranjem podatkov ali merjenjem. ● predstaviti rezultate ● rezultat poskusa, tehtanja ● Zapišimo rezultate meritev. ● S sošolcem prikažita rezultate ankete, ki sta jo izvedla. 2. PRI MATEMATIKI Rezultat je to, kar se dobi z računsko operacijo. ● oceniti rezultat ● enak rezultat ● pravilen rezultat ● Rezultat večkrat preveri. ● Če pri pisnem seštevanju ne boš pravilno podpisoval, bodo rezultati napačni. ● Katera števila lahko pomnožim s številom 3, da bo rezultat manjši ali enak 9? 3. PRI ŠPORTU Rezultat je športni dosežek, ki ga je mogoče razvrstiti glede na druge. ● odličen rezultat ● Po tekmovanju je sledila razglasitev rezultatov. 218 režiser samostalnik Režiser je oseba, ki umetniško oblikuje izvedbo dramskega, filmskega dela ali radijske, televizijske oddaje. ● Ob koncu predstave so prišli na oder režiser, štirje lutkarji in tri lutkarice. režiserka samostalnik Režiserka je ženska, ki umetniško oblikuje izvedbo dramskega, filmskega dela ali radijske, televizijske oddaje. ● Učiteljica nam je predstavila režiserko, ki je povedala, kako nastane predstava. riba samostalnik Riba je vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi. ● loviti ribe ● morska, sladkovodna riba ● Ribe in želve se razmnožujejo z jajci. ● Ribe so z obliko telesa, luskami in s škrgami prilagojene življenju v vodi. ● Riba plava s plavutmi in se odriva od vode. FRAZEMI molčati kot riba ali molčati kot grob Molčati kot riba pomeni biti povsem tiho. ● Če bi vedela, da sem novinarka, bi verjetno molčala kot riba. ribez samostalnik Ribez je grmičasta rastlina z užitnimi okroglimi plodovi črne ali rdeče barve ali plodovi te rastline. ● Na sadnih gredicah zorijo jagode, ribez in maline. ribnik samostalnik Ribnik je večja, umetno narejena kotanja z vodo za gojenje rib. ● dno, gladina ribnika ● zaledenel ribnik ● ribniki, jezera in potoki ● Dve žabi plavata v ribniku. ● Spomladi se žabe iz zimskih bivališč v gozdovih selijo v ribnike in mlake ter tam odlagajo svoje mreste. ● Ob ribniku sta opazovala gosjo, račjo in kokošjo družino. rima samostalnik PRI SLOVENŠČINI Rima je ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje. ● iskati rimo ● Našli smo rimo na besedo lonec. ● Skupina učencev je sestavila najprej preproste rime, nato pa štirivrstično pesmico. rimati glagol 1. PRI SLOVENŠČINI Rimati pomeni povezovati besede ali verze z rimo. ● Najlažje je rimati besede, ki se končajo na samoglasnike i e in a. 2. PRI SLOVENŠČINI Rimati se pomeni ujemati se v samoglasnikih in soglasnikih od naglašenega samoglasnika dalje. ● Kaj se rima na luč? ● Te besede se ne rimajo. risati glagol 1. Risati pomeni upodabljati kaj s črtami in navadno tudi barvami, ali delati risbo s svinčnikom ali drugim pisalom. ● Rada je risala drevesa. 2. Risati pomeni povzročati, da nastane črta, sled na podlagi. ● Letala po nebu rišejo črte. risba samostalnik Risba je to, kar je upodobljeno s črtami, ali list, na katerem je kaj tako upodobljeno. ● simetrična risba ● risba in fotografija ● Risbo je najprej narisala s črnim flomastrom, nato pa jo je še pobarvala z vodenimi barvami. ● V učilnici visijo risbe učencev. ritem samostalnik 1. PRI GLASBENI UMETNOSTI Ritem je urejeno izmenjavanje dolgih in kratkih tonov, ki so poudarjeni in nepoudarjeni. ● Ritem v glasbi nastaja s petjem ali z igranjem različno dolgih tonov. ● Zaploskaj ritem pesmi. ● Otroci v krogu, po ritmu pesmice, poskakujejo kot žabice. 2. Ritem je enakomerno ponavljanje česa. ● Ritem na likovnem izdelku nastaja na različne načine: ponavljamo lahko čisto enake oblike ali različne oblike, ki so enake velikosti ali podobne barve. ritmičen pridevnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Ritmični je ta, ki je v zvezi z ritmom, urejenim izmenjavanjem dolgih in kratkih tonov, ki so poudarjeni in nepoudarjeni. ● ritmični vzorec 219 ● Prisluhni skladbi in bodi pozoren na ritmične posebnosti. ● Umetniki se zgledujejo po naravi, ki je polna primerov ritmičnih zaporedij. STALNE ZVEZE ritmična gimnastika Ritmična gimnastika je šport, pri katerem izvajamo vaje z drobnimi pripomočki ali brez njih. ● Tekmovalke v ritmični gimnastiki tekmujejo z dvema kijema. rja samostalnik Rja je rjava prevleka na železnih predmetih, ki nastane zaradi delovanja vode in zraka. ● Stari avto je že načela rja. rjav pridevnik Rjav je tak, ki je take ali podobne barve kot čokolada ali zemlja. ● rjav kožuh, rjava dlaka ● rjavi lasje, rjave oči ● čokoladno rjav ● svetlo, temno rjav ● Runo je majhen psiček rjave barve. ● Ima zelene oči in temno rjave lase. STALNE ZVEZE rjavi medved PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Rjavi medved je medved z rjavkastim kožuhom, ki se hrani z rastlinsko hrano in mrhovino in živi tudi v Sloveniji. ● V Sloveniji v naravi srečamo le rjavega medveda, ki ga lahko vidimo tudi v ljubljanskem živalskem vrtu. rjavenje samostalnik Rjavenje je proces, pri katerem kaj rjavi, postaja rjasto. ● Železna ograja na zraku in vlagi začne rjaveti. Rjavenje poteka dolgo časa. rjaveti glagol 1. Rjaveti pomeni postajati rjav. ● Jeseni listi rjavijo in odpadajo. ● Pecite tako dolgo, da začne zelenjava ob robu rjaveti. 2. Rjaveti pomeni postajati rjast. ● Železna ograja na zraku in vlagi začne rjaveti. ● Avtomobilska pločevina rjavi nekaj let. rob samostalnik 1. Rob je končni ali stranski del česa. ● Kukavica živi ob robu gozda in na travnikih. ● Izrezal sem notranji del narisane ribe tako, da je ostal dva centimetra širok rob. ● Vodo je natočil do roba. 2. PRI MATEMATIKI Rob je mesto, kjer se stikata ploskvi geometrijskega telesa. ● Oglišče je točka, v kateri se stikajo vsaj trije robovi. ● Krogla nima robov in oglišč. FRAZEMI biti na robu česa Če je kdo na robu česa, pomeni, da se čemu bliža. ● biti na robu solz ● Številne živalske vrste so na robu izumrtja ali so že izumrle. izriniti koga na rob česa ali odriniti koga na rob česa Če kdo izrine koga na rob česa, pomeni, da povzroči, da je kdo v večji meri izključen iz česa. ● Romi so zaradi svojega načina življenja pogosto odrinjeni na rob družbe. postaviti se po robu komu, čemu Če se kdo postavi po robu komu ali čemu, pomeni, da se mu upre. ● Pomembno je, da znamo nasilje prepoznati in se mu primerno postaviti po robu. ● Gusarska ladja pluje po sedmih morjih in nihče se ji ne drzne in ne more postaviti po robu. robček samostalnik Robček je majhen robec, navadno papirnat. ● papirnat robček ● Z robčkom si je obrisal nos. robec samostalnik Robec je manjši kos blaga, ki ga uporabljamo zlasti za brisanje nosu. ● žepni robec ● »Na, obriši si nos,« je prijazno rekla in potegnila čist robec iz žepa. ● Lovil je sapo in si z robcem brisal potno čelo. ● Posmrkala je v robec. rod samostalnik 1. Rod je značilnost osebe glede na njene prednike, glede na to, od kod prihaja. 220 ● Celjski grofje so bili ena najbolj znanih plemiških rodbin v evropski srednjeveški zgodovini. Izhajali so iz Savinjske doline, vendar so bili nemškega rodu, tako kot večina tedanjih plemiških rodbin na Slovenskem. ● Slovensko državljanstvo imajo tudi pripadniki obeh narodnih manjšin. Ta status nam pripada po rodu, torej po vsaj enem roditelju. ● Po rodu je Angležinja. 2. Rod je skupina ljudi približno iste starosti, ki živijo v istem času. ● Zavedati se moramo, da je ohranjanje zdrave in čiste narave naša odgovornost do prihodnjih rodov. ● Dediščino moramo negovati in varovati tudi za prihodnje rodove. 3. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Rod je skupina rastlin ali živali, ki imajo podobne lastnosti. ● Ime je podjetje dobilo po znanstvenem imenu za enega od rodov netopirjev. STALNE ZVEZE iz roda v rod Iz roda v rod pomeni takó, da se prenaša s starejših na mlajše generacije. ● Ljudska pesem se s petjem prenaša iz roda v rod kot ustno izročilo. ● Ljudski običaj je določena človekova dejavnost, ki se v ustaljeni obliki ponavlja iz roda v rod, in sicer ob določenem času (npr. ob pustu, veliki noči, prvem maju) ali ob določenem dogodku (npr. ob rojstvu otroka, smrti, dograditvi hiše). roditi glagol 1. Roditi pomeni dati življenje komu kot mati. ● Ženske najpogosteje rodijo v porodnišnici. ● Rodila je hčer in sina. 2. Roditi pomeni dati sadeže ali plodove. ● Hruška je vsako leto rodila. 3. ČUSTVENO OBARVANO Roditi pomeni povzročiti nastanek česa. ● Cvetica je rodila seme. ● Žal naše raziskave niso rodile uspeha. 4. Roditi se pomeni začeti živeti ob rojstvu. ● roditi se v porodnišnici ● Lina se je rodila pred enim mesecem. ● France Prešeren se je rodil v Vrbi na Gorenjskem. ● Ko se bo dojenček rodil, ga bom peljal na sprehod. 5. ČUSTVENO OBARVANO Roditi se pomeni nastati ali pojaviti se. ● Takšna lepota se lahko rodi le iz velike ljubezni. FRAZEMI roditi se pod srečno zvezdo Če se kdo rodi pod srečno zvezdo, pomeni, da ga v življenju spremlja sreča in živi v ugodnih življenjskih razmerah. ● Jaz imam veliko prijateljev. Rodil sem se pod srečno zvezdo! rog samostalnik 1. Rog je navadno ukrivljen, zakrivljen izrastek iz trde snovi na glavi nekaterih živali. ● kozji rog ● Rogači so dobili ime po velikanskih kleščah, ki so podobne rogovom. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI Rog je trobilo s polžasto zakrivljeno cevjo. ● Rog ima lijast ustnik, ton je mehkejši in nežnejši od trobentinega. FRAZEMI tema kot v rogu Tema kot v rogu je popolna tema. ● V gozdu je bila tema kot v rogu. rogljič samostalnik Rogljič je pecivo iz kvašenega testa v obliki podkve. ● Pek peče kruh in rogljiče. rojevati glagol 1. Rojevati pomeni dajati življenje komu kot mati. ● Mama rojeva dojenčka več ur. 2. Rojevati se pomeni začenjati živeti ob rojstvu. ● Družine doživljajo stalne spremembe. Rojevajo se otroci, prihaja do porok, otroci se odselijo. 3. ČUSTVENO OBARVANO Rojevati pomeni povzročati nastanek česa. ● Včasih nepoučenost rojeva nesporazume, zato se informiramo z branjem in ogledom informativnih oddaj. rokav samostalnik 1. Rokav je del oblačila, ki obdaja roko. ● majica z dolgimi, kratkimi rokavi ● Kihamo v zgornji del rokava oblačila. ● Zavihal si je rokave in si umil roke. 2. PRI DRUŽBI Rokav je stranska struga reke. ● V nižini reke tečejo počasi in vijugajo, pri čemer nastanejo številni rečni rokavi, ki včasih izgubijo stik z reko. 221 rondo samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Rondo je instrumentalna skladba, pri kateri se glavni del skladbe menjava s vmesnimi deli. ● Pesem izvajamo v glasbeni obliki rondo. ● S sošolci oblikuj preprost rondo s tremi različnimi ritmi. rubrika samostalnik 1. Rubrika je s črtami omejen prostor v obrazcih ali preglednicah za vpisovanje podatkov. ● Nariši stolpični prikaz. Pri vsaki rubriki nariši dva stolpca: modrega za fante, rdečega za dekleta. 2. Rubrika je del strani s posebno vsebino v vsaki številki časopisa ali revije ali v učbeniku. ● naloge v rubriki ● naravoslovna rubrika ● Vaša pisma bomo objavili v rubriki »Pisma bralcev«. ● V rubriki »Moram vedeti« je kratka ponovitev novega znanja. rumen pridevnik Rumen je tak, ki je take ali podobne barve kot rumenjak ali limona. ● rumena barva ● rumena barvica ● rumena rutica ● V zvezek nariši rumen kvadrat. ● Puhasta rumena kanarčka sta se navdušeno zibala na gugalnici. ● Kos je ptica pevka s črnim perjem in rumenim kljunom. rž samostalnik Rž je kulturna rastlina z dolgim steblom in dolgim klasom ali njeno seme, iz katerega meljemo moko. ● rž zori ● sejati rž ● vrečka rži ● Rž so začeli gojiti po vsej Evropi in jo uporabljati pri peki kruha. sad samostalnik Sad ali sadež je užitni del rastline, ki vsebuje seme. ● Spomladi opazujemo cvetove in sadove dreves. FRAZEMI obroditi sadove Če kaj obrodi sadove, pomeni, da je uspešno. ● Zanimiva igra nogometnega kluba je obrodila sadove, saj jim je uspelo priti do zmage. sadež samostalnik Sadež ali sad je užitni del rastline, ki vsebuje seme. ● sočen sadež ● zrel sadež ● Jeseni na jablani dozorijo sadeži. ● Limona je sadež, ki raste v toplih krajih. ● Vsak dan pojejmo kakšen sadež ali veliko skledo solate. STALNE ZVEZE morski sadež Morski sadeži so morske živali (razen rib) kot hrana. Morski sadeži so raki, lignji in školjke. ● Naročili smo rižoto z morskimi sadeži. sadika samostalnik Sadika je mlada rastlina, ki jo vzgojimo iz semena in damo v zemljo, kjer bo rasla. ● Sejemo semena in sadimo sadike različnih rastlin, ki jih gojimo za hrano ljudi in živali. ● Vrtnarica je sadila sadike rož v 7 korit. ● Posajene sadike paradižnika je treba zaliti. sadje samostalnik Sadje je več plodov sadnih dreves, grmov ali plodovi sadnih dreves, grmov kot celota. ● sadje zori ● kupovati, prodajati sadje ● suho sadje ● košara s sadjem ● Na vrtu smo obirali sadje. ● Jesti moramo raznovrstno hrano, torej različne vrste sadja in zelenjave, mesa, rib, stročnic, žitaric in mlečnih izdelkov. ● Opice se hranijo s sadjem. saksofon samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Saksofon je pihalo z navadno zakrivljeno cevjo, ki je podobna pipi. ● igrati (na) saksofon ● Danes si brez saksofona težko predstavljamo zasedbe big banda in pihalnih orkestrov. saksofonist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Saksofonist je oseba, ki igra na saksofon. ● dober, odličen saksofonist ● mladi saksofonisti 222 ● Saksofonist piha v ustnik z enojnim trsnim jezičkom. saksofonistka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Saksofonistka je ženska, ki igra na saksofon. ● Svetovna popotnica in odlična saksofonistka je že nastopala v Sloveniji z različnimi zasedbami. samec samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Samec je žival moškega spola. ● čebelji samec ● samci in samice ● Samec črne žolne ima rdeča peresa na glavi, samica pa le na zatilju. ● Samice rib v vodo odložijo ikre, ki jih samci oplodijo. samica samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Samica je žival ženskega spola. ● samice ležejo, odlagajo jajčeca ● mačja samica ● samica laboda ● samci in samice ● Samica znese v gnezdo od 3 do 5 jajc. samoglasnik samostalnik PRI SLOVENŠČINI Samoglasnik je glas, ki ga tvori skoraj le ton, se izgovarja z odprtimi govorili in je ob drugih glasovih navadno jedro zloga. ● samoglasniki in soglasniki ● Koliko samoglasnikov je v slovenskem knjižnem jeziku? ● Črke, s katerimi zapisujemo samoglasnike, so: A, E, I, O, U. samopodoba samostalnik PRI DRUŽBI Samopodoba je predstava ali mnenje, ki ga imamo o sebi v zvezi s svojimi lastnostmi in sposobnostmi. ● pozitivna, zdrava samopodoba ● slaba samopodoba ● Samopodobo lahko izboljšamo s pozitivnimi izkušnjami in dejanji. samostojen pridevnik 1. Samostojen je tak, ki je sposoben skrbeti sam zase, brez pomoči drugega, zlasti staršev. ● Posebno pozornost v skupnosti namenjamo invalidom in drugim ljudem s posebnimi potrebami. Z različnimi prilagoditvami jim pomagamo, da so lahko čim bolj samostojni oziroma živijo čim bolj kakovostno življenje. ● Lisice spomladi skotijo gole in slepe mladiče, ki so samostojni po štirih mesecih. 2. Samostojen je tak, ki ga kdo dela, opravlja sam, brez upoštevanja volje ali zahtev drugega. ● samostojno delo ● samostojno reševanje nalog ● Zrel odrasel človek je sposoben zaživeti samostojno življenje in si ustvariti svojo družino. 3. Samostojen je tak, ki gospodarsko ali politično ni odvisen od drugega. ● 25. junija praznujemo dan državnosti. Na ta dan je Slovenija postala samostojna država. 4. Samostojen je tak, ki je celota ali ki ni del česa drugega. ● Nanizanka je televizijski film v več delih, sestavljen iz samostojnih zgodb. ● Sestavljeno oko čebel je zgrajeno iz številnih samostojnih očesc. samostojnost samostalnik 1. Samostojnost je stanje koga, ki je sposoben skrbeti sam zase, brez pomoči drugega, zlasti staršev. ● Kar prespi pri prijatelju, se boš vsaj navadil samostojnosti. 2. Samostojnost je stanje česa, kar gospodarsko ali politično ni odvisno od drugega. ● Na sliki je spominski kovanec za 3 evre, ki je bil izdan ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije. ● Jugoslovanska oblast je ob razglasitvi samostojnosti poslala nad Slovenijo vojsko s tanki in letali. STALNE ZVEZE dan samostojnosti in enotnosti PRI DRUŽBI Dan samostojnosti in enotnosti je državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra. Na ta dan leta 1990 je bil razglašen rezultat glasovanja o samostojnosti Slovenije. ● Danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. sanja samostalnik 1. Sanje so podobe ali predstave, ki se pojavljajo v spanju. ● grozne, hude sanje ● lepe, sladke sanje ● Zjutraj sem mamici pripovedovala o svojih sanjah. ● Kako lepo je zvečer skočiti v posteljo, se skriti pod toplo odejo in se zazibati v prijetne sanje. 223 ● V sanjah se je smejal. 2. Sanje so to, kar si kdo predstavlja ali želi in se navadno lahko uresniči le stežka ali sploh ne. ● sanje in resničnost ● Želim si postati dober nogometaš. Upam, da se mi bodo sanje uresničile. FRAZEMI niti v sanjah ali še v sanjah Niti v sanjah pomeni nikakor. ● Zgodilo se je nekaj, česar niti v sanjah ni pričakoval. ● Niti v sanjah ji ne bo uspelo! ● Še v sanjah ne bi pomislil na kaj takega. sanjati glagol 1. Sanjati pomeni imeti ali doživljati sanje. ● sanjati sanje ● lepo sanjati ● Sanjala je, da potuje z balonom po svetu. ● Kaj si lepega sanjal? ● Ko je zaspal, se mu je sanjalo o zmaju. 2. Sanjati pomeni imeti predstave ali želje, ki se navadno lahko uresničijo le stežka ali sploh ne. ● Ljudje so od nekdaj sanjali, da bi leteli. ● Sanja, da bi bila arhitektka. ● Spet sanjaš! ● O taki sreči nisem niti sanjal! 3. ČUSTVENO OBARVANO Sanjati se pomeni domnevati ali misliti. ● Se ti nič ne sanja, kdo bi lahko bil kriv? FRAZEMI (niti) ne sanja se komu ali še sanja se ne komu Če se komu kaj (niti) ne sanja, pomeni, da tega sploh ne ve. ● Niti sanjalo se mi ni, kako lačen sem že. ● O tem se mu niti ne sanja. ● Še sanja se mi ne, kje smo. sapa samostalnik 1. Sapa je dihanje. ● zadrževati sapo ● Dolgo zdrži brez sape. 2. Sapa je veter, navadno šibkejši. ● Pihala je hladna sapa. ● Zavela je sapa. ● Obleka je zaplapolala v rahli sapi. FRAZEMI brez sape Brez sape pomen zadihano ali izčrpano. ● »Stoj!« sta klicala čisto brez sape. jemati sapo komu Če kaj jemlje sapo komu, pomeni, da je od tega močno prevzet. ● Nenavadna lepota nam je jemala sapo. loviti sapo Loviti sapo pomeni težko dihati. ● Lovil je sapo in niti besedice ni spravil iz sebe. na vso sapo Na vso sapo pomeni zelo ali močno. ● Na vso sapo so hiteli. ● Kričal je na vso sapo. priti do sape Če kdo pride do sape, pomeni, da si je opomogel ali se sprostil. ● Malo si spočijmo, da pridem do sape. ● Ko je prišla do sape, je spregovorila. sapa poide komu Če poide sapa komu, pomeni, da preneha dihati. ● Tako si je zategnil pas, da bi mu skoraj pošla sapa. v isti sapi ali v eni sapi V isti sapi pomeni hkrati ali naenkrat. ● V isti sapi me je hvalila in grajala. ● V eni sapi je pritekla k nam. vzeti sapo komu ali zapreti sapo komu Če kaj vzame sapo komu, pomeni, da ga zelo preseneti. ● Kar sapo ji je vzelo, ko ga je zagledala. zajeti sapo Zajeti sapo pomeni vdihniti. ● Hitro sem govoril in pri tem komaj utegnil zajeti sapo. scena samostalnik 1. Scena je likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu. ● Opera je glasbeno delo, ki ga sestavlja glasba, zgodba, scena in kostumi. ● Za nekatere predstave potrebujejo več scen. 224 2. Scena je najmanjša vsebinska enota odrskega dela. ● Opišite najljubšo sceno iz predstave. 3. Scena je področje, na katerem kaj obstaja, se razvija in uveljavlja. ● glasbena scena ● Glasbena skupina je na sceni že dvajset let. segnati glagol Segnati pomeni narediti, da več živali ali ljudi kam pride, navadno z močno spodbudo ali prisilo. ● Taborovodja je s piščalko v ustih dajal navodila za odhod. Vodnik jih je segnal v vrsto po dva in dva. segreti glagol 1. Segreti pomeni narediti kaj toplejše. ● Če vodo močno segrejemo, se spremeni v plinasto stanje. ● Pečico segrej na 200 °C. 2. Segreti se pomeni postati toplejši. ● Če snov toploto prejme, se segreje. ● Voda v manjšem loncu se bo segrela hitreje. ● Les v kaminu gori, pri tem se prostor segreje. 3. Segreti se pomeni dobiti občutek toplote. ● Ob topli peči smo se lepo segreli. segrevanje samostalnik Segrevanje je proces, pri katerem kaj postaja vse toplejše. ● segrevanje ozračja, tal, vode ● Katere lastnosti snovi se pri segrevanju spremenijo? segrevati glagol 1. Segrevati pomeni delati kaj vse toplejše. ● segrevati vodo ● Če led segrevamo, se začne taliti. ● Sonce segreva površje Zemlje. 2. Segrevati se pomeni postajati vse toplejši. ● Voda, ki se v peči segreva, gre po ceveh do radiatorjev, kjer oddaja toploto v prostor. ● Morje se počasi segreva in počasi ohlaja. sekanje samostalnik 1. Sekanje je delanje kosov iz česa ali podiranje česa z udarjanjem s sekiro. ● sekanje debla ● sekanje drv ● Sibirske tigre ogrožajo požari, pomanjkanje hrane in sekanje gozdov. 2. Sekanje je srečevanje ali prihajanje skupaj v določeni točki. ● Pri sekanju različnih črt nastajajo koti. sekati glagol 1. Sekati pomeni delati kose iz česa ali podirati kaj z udarjanjem s sekiro. ● sekati drevesa ● sekati drva ● sekati gozdove ● V ledenih jamah so sekali led in ga uporabljali za hlajenje hrane. 2. Sekati pomeni srečevati se ali prihajati skupaj v določeni točki. ● V učilnici narišite na tla dve krožnici, ki se sekata. ● Nariši sklenjeno krivo črto, ki ravno črto seka v dveh točkah. sekunda samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Sekunda je osnovna enota za merjenje časa. Simbol za to enoto je s. ● Nekatere ure imajo poseben kazalec za sekunde. ● Minuta ima 60 sekund. ● Zmagovalka teka na 800 m je progo pretekla v 1 minuti in 54 sekundah. selitev samostalnik 1. Selitev je spreminjanje bivališča, doma ali mesta nahajanja, potekanja. ● Ljudje vsakodnevno odhajamo na delo, v šolo in po opravkih v drug kraj. To so dnevne selitve. ● Selitve, pri katerih se ljudje preselijo začasno, so začasne selitve. 2. Selitev je začasno spreminjanje bivališča živali zaradi prezimovanja ali parjenja. ● Ste že videli selitev žab iz zimskih bivališč v mokrišče? seliti glagol 1. Seliti pomeni delati ali povzročati, da kdo spremeni svoje bivališče, dom ali da kaj spremeni mesto nahajanja, potekanja. ● Od maja do sredine junija so planšarji selili živino najprej na nižje, nato pa na višje planine. 2. Seliti se pomeni spreminjati svoje bivališče, dom ali mesto nahajanja, potekanja. ● Jeseni se bela štorklja v velikih jatah seli v Afriko. ● Žabe se spomladi iz zimskih bivališč v gozdovih selijo v ribnike in tam odlagajo svoje mreste. ● Pred nastankom naselij so se naši predniki pogosto selili. 225 seme samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Seme je del plodu rastline, ki nastane iz cveta in iz katerega zraste nova rastlina. ● sejati semena ● pšenično seme ● Seme kali. ● Rastline se razvijejo iz semen ali drugih delov rastline. ● Veter raznaša semena rastlin in cvetni prah. ● Sinica se hrani z žuželkami, s semeni in sadjem. ● Plodovi jablane vsebujejo semena. senca samostalnik 1. Senca je temna ploskev ali predel za osvetljenim telesom, ki ne prepušča svetlobe. ● dolga, kratka senca ● gosta senca ● Sonce je opoldne najvišje na nebu, takrat kaže naša senca proti severu. ● Puščavske živali se pred vročino umaknejo v podzemlje ali pa se hladijo v senci. ● Kjer gore ležijo v smeri vzhod–zahod, so južna pobočja sončna, severna pa so pretežno v senci. 2. Senca je nejasno vidna postava. ● V temi je videla sence, ki so se premikale. ● Iz teme je stopila senca. 3. ČUSTVENO OBARVANO Senca je zelo majhna količina ali množina česa. ● Niti sence strahu ni pokazal. sesalec samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Sesalci so skupina živali s stalno telesno temperaturo, ki so večinoma pokrite z dlako, imajo mlečne žleze in kotijo žive mladiče. Sesalci so na primer ljudje, mačke, psi, medvedi in kiti. ● Telo sesalcev je pri večini vrst zgrajeno iz glave, trupa s štirimi okončinami in repa. ● Ptiči in sesalci dobro vidijo. ● Mamuta uvrščamo v skupino sesalcev trobčarjev in je bližnji sorodnik današnjega slona. ● Sesalci dihajo s pljuči. 2. Sesalec je električna naprava za sesanje prahu in manjših smeti. ● vključiti sesalec ● Preprogo je očistil s sesalcem. sestaviti glagol Sestaviti pomeni narediti, da deli ali kosi tvorijo celoto. ● sestaviti anketo, vprašanje ● sestaviti besedilo, poved ● sestaviti recept ● Iz sedmih kock sestavi stolp. ● Iz kolesa in vrvi so sestavili škripec. ● Če žarnico z žicami priključimo na vir električne energije, smo sestavili električni krog. ● Sestavite pravila obnašanja pri šolski malici. sestavljati glagol 1. Sestavljati pomeni delati, da deli ali kosi tvorijo celoto. ● sestavljati kaj iz kock ● sestavljati naloge ● sestavljati in razstavljati ● V davnih časih so ljudje sestavljali zgodbe, da bi pojasnili stvari, ki jih niso razumeli, na primer strelo, grom, potrese. ● Povedi sestavljamo iz besed. 2. Sestavljati pomeni predstavljati sestavni del česa. ● Družino sestavljajo starši in otroci. ● Melodijo sestavljajo različni toni. ● Postojnska jama je največja turistična kraška jama v Sloveniji, saj jo sestavlja več jam. sestra samostalnik 1. Če imajo starši več otrok, je otrok ženskega spola drugim otrokom teh staršev sestra. ● brat in sestra ● S sestro sva se ves dan igrali. 2. Sestra je ženska, ki v zdravstveni ustanovi skrbi za bolnike. ● medicinska sestra ● Sestra je mamico pripravila za porod in jo odpeljala v porodno sobo. ● Sestra mu je vzela kri iz žile. sestrična samostalnik Sestrična je stričeva ali tetina hči. ● sestrična in bratranec ● V nedeljo sta prišli na obisk sestrični. STALNE ZVEZE mrzla sestrična Mrzla sestrična je hči materinega ali očetovega bratranca ali sestrične. ● Z njeno hčerjo je Metka v lepih odnosih, saj je med drugim tudi njena mrzla sestrična. sešteti glagol PRI MATEMATIKI Sešteti pomeni narediti računsko operacijo, pri kateri eno število dodamo drugemu. 226 ● Učenci so vse pravilno sešteli. ● Vse je seštel na pamet. seštevanje samostalnik PRI MATEMATIKI Seštevanje je računska operacija, pri kateri eno število dodamo drugemu. ● Ponovimo seštevanje in odštevanje števil do 100. seštevati glagol PRI MATEMATIKI Seštevati pomeni delati računsko operacijo, pri kateri eno število dodamo drugemu. ● Učenci so pri pouku seštevali števila do deset. sezidati glagol Sezidati pomeni postaviti stavbo, zlasti iz zidakov, opeke. ● Sezidala sta hišo, v kateri še danes živimo. ● Nekdo naroča delavcem, naj grmičevje požagajo do tal, ker bodo namesto žive meje sezidali betonsko ograjo. ● Sedeli smo na pesku in čakali na razglasitev, kdo je sezidal najlepši grad iz peska in si prislužil nagrado. seznam samostalnik Seznam je skupek določenih podatkov, zlasti imen, poimenovanj oseb ali stvari, napisanih v zaporedju, navadno drug pod drugim. ● seznam prireditev ● nakupovalni seznam ● Naredi seznam odpadkov, ki so danes nastali v razredu. ● Napiši si seznam stvari, ki jih moraš opraviti. ● Izdelaj abecedni seznam učencev vašega razreda. sila samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Sila je to, kar lahko povzroči, da se spremeni hitrost, smer gibanja ali oblika telesa. ● sila vetra ● magnetna sila ● Žito so mleli v mlinih, ki jih je poganjala sila vode. ● Kadar se dva hrapava predmeta drgneta drug ob drugega, gibanje ovira sila, ki ji pravimo sila trenja. ● Telesa medsebojno vplivajo drugo na drugo; ta vpliv opišemo s silami. 2. Sila je uporaba moči, navadno v povezavi z nasiljem. ● Če hočemo kaj doseči s silo in pri tem drugi trpijo zaradi nas, povzročamo nasilje. ● Mnogi ljudje se pri reševanju spora zatečejo k uporabi sile. ● Zlepa boste več dosegli kot s silo. 3. Sile so pojav, ko kaj nejasnega, neznanega močno deluje na osebe ali stvari. ● naravne sile ● V preteklosti so izginjanje njegove vode povezovali tudi s čarovnicami in temačnimi silami. ● V preteklosti so bile šege dosti bolj pomembne, kot so danes. Ljudem so pomenile stik z naravo, božanstvi, skrivnostnimi silami in predniki. 4. Sila je zelo težko, nevarno stanje, ki zahteva nujno pomoč. ● izhod v sili ● Če bo sila, pokliči zdravnika. ● Številka 112 je enotna evropska številka za klic v sili. STALNE ZVEZE delovna sila Delovna sila so delavci. ● Nekatere države imajo veliko rudnega bogastva, rodovitno zemljo, toda premalo izobražene delovne sile ter slabo cestno, železniško in ostalo omrežje. na silo Na silo pomeni z uporabo telesne moči. ● Vrata so se zatikala, zato jih je odprl na silo. sila teže PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Sila teže ali teža je sila, s katero veliko telo z veliko maso, na primer planet, privlači telesa z manjšo maso, ki so na njem ali v njegovi bližini. ● Sila teže je manjša, če je telo bolj oddaljeno od središča Zemlje. ● Na astronavte na Luni deluje manjša sila teže kot na Zemlji (sila, s katero Luna ali Zemlja privlačita astronavta), ker ima Luna manjšo maso od Zemlje. ● Jabolko pade z drevesa, ker nanj deluje sila teže. FRAZEMI biti od sile Če je kdo od sile, pomeni, da je zelo iznajdljiv, sposoben. ● Ta človek je od sile. od sile Od sile pomeni zelo. 227 ● Bil je od sile bogat. po vsej sili Po vsej sili pomeni takó, da si kdo prizadeva, da bi bilo kaj uresničeno ne glede na nasprotovanje ali ovire. ● Po vsej sili bi rad uspel. za silo Za silo pomeni takó, da zadostuje, je komaj zadovoljivo. ● Za silo govori angleško. ● Za silo je popravil stol, tako da je nogo le nasadil nazaj. silen pridevnik 1. Silen je tak, ki ima veliko silo. ● silen udarec ● Silni valovi so se prelivali preko čolna. 2. Silen je tak, ki z videzom, velikostjo kaže, da ima veliko silo. ● silen konj ● Martin Krpan je bil silen človek. 3. Silen je tak, ki se pojavlja v zelo visoki stopnji. ● silen pok ● silna bolečina ● silna želja ● Zajel jih je silen strah. simbol samostalnik 1. Simbol je dogovorjena, vsem razumljiva črka ali znak, ki predstavlja kak pojem ali pojav. Simboli so na primer za promet, denarne enote, računske operacije, tone in kemijske elemente. ● Navdih za simbol evra (€) je bila grška črka epsilon. ● Premici t in k sta pravokotni, kar z matematičnimi simboli zapišemo kot t ⊥k. ● Note so glasbeni simboli, s katerimi zapisujemo dolžino in višino tonov. 2. Simbol je to, kar predstavlja določen pojem ali pojav. ● Podkev je simbol sreče in zdravja. ● Državni simboli so zastava, grb in himna. simetričen pridevnik PRI MATEMATIKI Simetričen je tak, ki bi ga lahko prepognili takó, da se oba dela natanko prekrivata. ● V zvezek nariši tri simetrične in tri nesimetrične like. ● Katere velike tiskane črke slovenske abecede so simetrične? ● Bodita pozorna na to, da bodo liki pravilno narisani in da bo risba simetrična. ● S šablono nariši poljubno simetrično sliko. ● Izberi ustrezni desni del, da bo pikapolonica simetrična. Pomagaj si z ogledalcem. simetrija samostalnik PRI MATEMATIKI Simetrija je lastnost predmeta ali lika, da bi ga lahko prepognili takó, da se oba dela natanko prekrivata. ● Metulji so lep primer simetrije, ki jo najdemo v naravi. simfoničen pridevnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Simfonični je ta, ki je v zvezi s simfonijo, večdelno skladbo, ki jo izvaja orkester. ● simfonični koncert ● simfonična glasba ● Skladatelj je napisal 40 simfoničnih del. STALNE ZVEZE simfonični orkester PRI GLASBENI UMETNOSTI Simfonični orkester je orkester, ki je sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal. ● Edino brenkalo, ki se pojavlja v klasični zasedbi simfoničnega orkestra, je harfa. simfonija samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Simfonija je večdelna skladba, ki jo izvaja orkester. ● Ustvaril je več kot 600 skladb za različna glasbila, med njimi so številne simfonije, koncerti in opere. sin samostalnik Če imajo starši otroka moškega spola, je ta otrok njihov sin. ● sin in hči ● Kralj je imel tri sinove. sintetičen pridevnik Sintetični je ta, ki je pridobljen umetno, s kemijskimi procesi. ● sintetična vlakna ● Če se nam noge zelo potijo, moramo obutev menjavati in se izogibati čevljem iz sintetičnih materialov. ● Kemična ali umetna vlakna so lahko pridelana iz naravnih surovin ali pa so sintetična in imajo popolnoma drugačne lastnosti od naravnih. 228 situacija samostalnik Situacija je to, kar vključuje različne dejavnike z določenim vplivom na koga ali kaj. ● situacija na igrišču ● neprijetna, težka situacija ● smešna situacija ● Ob različnih situacijah doživljamo različna čustva. ● Številko 112 pokličemo, kadar se znajdemo v nevarnih situacijah. ● Zamisliš si lahko poljubno situacijo, sošolci pa naj uganejo, kaj jim kažeš. ● Pomembno je, da se vsak dan obnašamo lepo in situaciji primerno. siv pridevnik 1. Siv je tak, ki je take ali podobne barve kot pepel ali oblačno nebo. ● siv oblak ● siva megla ● siva miš ● svetlo, temno siv ● Sivo barvo lahko naredimo z mešanjem črne in bele barve. ● Dedi ima sive lase. 2. Siv je tak, ki ima lase sive barve. ● Babica je čisto siva. 3. ČUSTVENO OBARVANO Siv je pust, dolgočasen ali neprijeten. ● siv dan, vsakdan ● siva žalost ● Sivi hladni megleni dnevi so bili mimo in se ne bodo vrnili, dokler ne bo leto okoli. FRAZEMI ne delati si sivih las zaradi koga, česa Če si kdo ne dela sivih las zaradi koga ali česa, pomeni, da ga to ne skrbi ali se zaradi tega ne vznemirja. ● Zaradi tega si ne delaj sivih las. povzročati sive lase komu Če kdo povzroča sive lase komu, pomeni, da mu povzroča skrbi. ● Ves dan se je potepal naokoli in mami povzročal sive lase. sivina samostalnik Sivina je siva barva. ● sivina neba ● Dele risbe smo obarvali z različnimi sivinami. skala samostalnik 1. Skala je trdno sprijeta kamnita gmota kot del zemeljske skorje. ● strma skala ● živa skala ● Odmev je pojav, pri katerem se zvok odbije od stene ali skale in pride nazaj v naše uho. 2. Skala je velik kos take kamnite gmote. ● Netopir ima na koncu prstov ostre kremplje, s katerimi se oprime skal. ● Ker so v prsti, pesku in med skalami razpoke, zaradi sile teže voda teče navzdol in na svoji poti raztaplja kamnine, ki vsebujejo mineralne snovi. ● Na tleh so ležale skale. skica samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Skica je risba, ki je narisana na hitro in prikazuje samo glavne značilnosti upodobljenega. ● Če želimo prijateljem razložiti, kakšna je naša soba, narišemo njeno skico. ● Poveži žarnico, žice in baterijo tako, kot prikazujejo skice. skicirati glagol PRI LIKOVNI UMETNOSTI Skicirati pomeni narisati skico, risbo, ki je narisana na hitro in prikazuje samo glavne značilnosti upodobljenega. ● Skiciraj oblačila za različne priložnosti. ● Skicirala sem načrt za gugalnico. skladatelj samostalnik Skladatelj je oseba, ki ustvarja glasbena dela. ● Skladatelj zapiše melodijo pesmi z notami v notno črtovje. ● Orkester izvaja glasbo, ki jo je zanj napisal skladatelj. skladateljica samostalnik Skladateljica je ženska, ki ustvarja glasbena dela. ● Pravljica je skladateljico tako navdušila, da po njej napisala glasbo za radijsko igro. skladba samostalnik Skladba je glasbeno delo. ● poslušati skladbo ● Prisluhnite skladbam in za vsako ugotovite, ali jo lahko spremljamo z dvema, tremi ali štirimi dobami. ● Skladba je sestavljena iz treh različno visokih tonov. ● Med premori v večstavčnih skladbah ne ploskamo. 229 skleniti glagol 1. Skleniti pomeni dati konca česa skupaj, da nastane krožna in nepretrgana oblika. ● skleniti obroč, verigo ● Stikalo je električna naprava, ki ob pritisku ali premiku sklene ali prekine električni krog. 2. Skleniti pomeni narediti, da nastane kaj, kar koga obvezuje k čemu in povezuje s kom. ● Zakonsko zvezo zakonca skleneta s poroko, ki je poseben obred na matičnem uradu, v katerem se mož in žena zavežeta k skupnemu življenju. 3. Skleniti pomeni odločiti se, kaj želimo narediti. ● Sklenili so, da gredo na počitnice. ● Sklenila sem, da bom pogosteje šla v knjižnico. 4. Skleniti pomeni povzeti ali zaključiti. ● Če sklenemo: glavna naravna značilnost Slovenije je njena izjemna prehodnost in raznolikost. sklep samostalnik 1. Sklep je gibljiv stik dveh ali več kosti. ● Razmisli, ali vsi sklepi omogočajo enako gibljivost. ● S tekom in hojo po gozdnih stezah najmanj obremenjujemo sklepe. ● Okostje, mišice in sklepi omogočajo telesu gibanje, mu dajejo oporo in varujejo notranje organe. 2. Sklep je končna ugotovitev razmišljanja ali obravnave, navadno na podlagi določenih podatkov. ● Zapiši opažanja in sklepe ob koncu poskusa. ● Naredite sklep, kaj vse je treba upoštevati pri pretvarjanju premega govora v odvisni govor. ● Ko so podatki zbrani, člani skupine razberejo bistvene podatke, jih uredijo in naredijo iz njih sklepe. sklepati glagol 1. Sklepati pomeni dajati konca česa skupaj, da nastane krožna in nepretrgana oblika. ● sklepati obroče ● Sklepal je dlani in jih spet razklepal. 2. Sklepati pomeni delati, da nastane kaj, kar koga obvezuje k čemu in povezuje s kom. ● Ta sporazum že dolgo sklepajo. 3. Sklepati pomeni spoznati ali ugotoviti kaj novega na osnovi tega, kar že vemo. ● Ptica na sliki ima raven kljun, zato lahko sklepamo, da je žužkojeda. ● Ali po barvi majice lahko sklepaš, kateri razred obiskuje učenec? skrb samostalnik 1. Skrb je občutek nemira ali tesnobe zaradi neprijetnega, neugodnega položaja ali strahu pred njim. ● delati komu skrbi ● Vsi smo zelo v skrbeh, ker je babica zbolela. ● Ko prideš v gozdu do izvira s tekočo vodo, lahko brez skrbi poklekneš, zajameš vodo v dlan in piješ. 2. Skrb je dejavnost ali prizadevanje za normalen obstoj in ustrezno delovanje koga ali česa. ● skrb za okolje ● skrb za zdravje ● Osebna higiena je skrb za čistočo telesa, oblačil in obutve. ● Dojenčku namenjamo posebno skrb, saj brez nege ne bi preživel. ● Na skrbi ima pet majhnih kužkov. FRAZEMI biti komu deveta skrb ali biti komu zadnja skrb Če je kaj deveta skrb komu, pomeni, da se za to prav nič zmeni. ● Šola mu je deveta skrb. skrbeti glagol 1. Skrbeti pomeni povzročati občutek nemira ali tesnobe zaradi neprijetnega, neugodnega položaja ali strahu pred njim. ● Mamo je skrbelo, da bi se prehladil. ● Starše je zelo skrbelo, ko se ob mraku še nismo vrnili domov. ● Skrbelo ga je, ali bo zmogel vse delo opraviti sam. 2. Skrbeti pomeni z dejavnostjo ali prizadevanjem omogočati normalen obstoj in ustrezno delovanje koga ali česa. ● skrbeti za naravo, čisto okolje ● skrbeti za otroka, domačo žival ● skrbeti za telo ● skrbeti za zdravje ● Delavci in delavke v šoli opravljajo različno delo in skrbijo, da se dobro počutimo. ● S pravilnim vedenjem v javnih prevoznih sredstvih skrbimo za svojo varnost. ● Ptice v gnezdih valijo jajca in skrbijo za svoje mladiče. ● V sadovnjaku za drevesa skrbi sadjar. 230 skriti glagol 1. Skriti pomeni dati kaj na tako mesto, da kdo drug ne opazi ali ne vidi. ● skriti v omaro, žep ● Kocke sem skril pod posteljo. ● Ker mala uharica gnezdi zgodaj spomladi, ko so listavci še brez listja, skrije umetno gnezdo v krošnjo iglavca. ● Ker šoja velikokrat pozabi, kam je skrila želod, ta spomladi vzklije. 2. Skriti pomeni narediti, da kdo drug česa ne more opaziti ali izvedeti. ● Poskušala je skriti svojo žalost. 3. Skriti se pomeni narediti se neopaznega ali nevidnega. ● skriti se v grmovje ● Skril sem se za zaveso. ● Krastača se čez dan skrije pred plenilci tako, da se zakoplje v tla. 4. ČUSTVENO OBARVANO Skriti se pomeni postati neviden. ● Kam se Sonce ponoči skrije? skrivati glagol 1. Skrivati pomeni imeti kaj na takem mestu, da kdo drug ne opazi ali ne vidi. ● skrivati v omari, žepu ● Igrače sem skrival pod posteljo. ● Doma ni nikogar, ki bi mi nagajal in mi skrival stvari, pa tudi nikogar, s katerim bi se lahko prepirala. 2. Skrivati pomeni delati, da kdo drug česa ne more opaziti ali izvedeti. ● Skrivala je svojo žalost. 3. Skrivati pomeni imeti. ● Podzemni svet skriva različne jame. ● Najlepša darila so tista, ki skrivajo polno presenečenj. 4. Skrivati se pomeni delati se neopaznega ali nevidnega. ● Pračlovek je v jamah jedel in spal ter se skrival pred slabim vremenom. ● Nekateri organizmi se v naravi skrivajo, drugi pa z živimi barvami opozarjajo nase. 5. Skrivati se pomeni nahajati se. ● Katero prevozno sredstvo se skriva v besedi EKOLOGIJA? ● Radovednost glede tega, kaj se skriva v notranjosti telesa, je vodila raziskovalce v natančno opisovanje zgradbe in delovanja telesa. 6. Skrivati se pomeni igrati se otroško igro, pri kateri eden od igralcev išče druge, ki so skriti. ● pojdimo se skrivat ● Otroci smo se radi lovili, skrivali in si izmišljali najrazličnejše igre. skrivnost samostalnik 1. Skrivnost je to, česar z obstoječim znanjem, védenjem ne moremo razumeti, dojeti ali pojasniti. ● Naloge te bodo spodbudile, da boš sam raziskal in odkril kakšno matematično skrivnost. 2. Skrivnost je to, kar kdo ve, kar mu zaupamo in ne sme pripovedovati drugim. ● O stvareh, za katere želimo, da ostanejo skrivnost, se ne bomo pogovarjali na polnem šolskem avtobusu. skupen pridevnik Skupen je tak, ki je od več bitij ali stvari. ● skupne lastnosti ● Izdelava plakata je naša skupna naloga. ● Obseg lika je skupna dolžina vseh njegovih stranic. ● Kateri je najmanjši skupni večkratnik števil 3 in 6? skupina samostalnik 1. Skupina je več ljudi ali stvari, ki so na določenem kraju, v določenem času ali za določeno nalogo skupaj. ● delati v skupini ● skupina zgradb ● član skupine ● Razdelili smo se v tri skupine. ● Pod uro se je zbrala skupina turistov. ● Prva skupina je izdelala lutke, druga narisala sceno, tretja pa je napisala vabilo za učence. ● Gorovje je skupina gora, ki jo sestavljajo številni vrhovi. 2. Skupina je več ljudi, ki jih kaj povezuje ali druži. ● glasbena, plesna skupina ● Romi so etnična skupina, katere pripadniki živijo v številnih evropskih državah. ● Danes ljudsko izročilo ohranjajo folklorne skupine. ● Dirigent in dirigentka s kretnjami vodita orkester ali skupino glasbenikov. 3. Skupina je to, kar ima v okviru kake razdelitve enake ali podobne značilnosti. ● razvrščati v skupine ● skupina organizmov ● Ločimo pet skupin vretenčarjev: ribe, dvoživke, plazilce, ptiče in sesalce. ● Glasbila, ki so si podobna po načinu igranja, spadajo v isto skupino glasbil. 231 ● V katero skupino ptic spada bela štorklja? skupnost samostalnik 1. Skupnost je to, kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih povezujejo skupne lastnosti, potrebe ali cilji in navadno tudi tradicija. ● narodna, romska skupnost ● šolska skupnost ● Prebivalci posameznega kraja se zaradi skupnih interesov povezujejo v krajevne skupnosti. ● Občina je skupnost enega ali več naselij. ● Družina je življenjska skupnost staršev in otrok. 2. Skupnost je to, kar je sestavljeno iz več medsebojno povezanih enot. ● Gozd je tudi skupnost različnih rastlinskih in živalskih vrst. slabost samostalnik 1. Slabost je neprijeten občutek v telesu, zlasti v želodcu. ● morska slabost ● Surovih bezgovih jagod ne jemo, ker povzročajo slabost, bruhanje in drisko. ● Boleli so ga podplati in pod navalom vročine je preživljal napad slabosti. 2. Slabost je slaba ali neželena lastnost česa. ● prednosti in slabosti ● Kaj so prednosti in kaj slabosti njegovega poklica? ● Med slabosti vetrnih elektrarn bi lahko šteli ogroženost ptic na mestih postavitve in spremembo videza pokrajine. sladek pridevnik 1. Sladek je tak, ki ni kisel ali grenek in je prijetnega okusa kot sladkor ali med. ● sladka smetana ● sladka pijača ● Priporočljivo je, da pojemo največ žit, sadja in zelenjave, manj mesa in najmanj mastnih in sladkih živil. ● Če dolgo žvečimo košček kruha, dobimo v ustih sladek okus. 2. ČUSTVENO OBARVANO Sladek je prijeten. ● Potopila se je v sladke sanje. STALNE ZVEZE sladka voda Sladka voda je naravna voda, ki se na Zemlji pojavlja v obliki potokov, rek, ribnikov in jezer. ● Morska solata je alga, ki dobro uspeva tam, kjer je v morski vodi veliko snovi in v morje doteka sladka voda. sladkor samostalnik 1. Sladkor je bela ali rjava kristalna snov, ki jo uporabljamo za slajenje. ● kilogram sladkorja ● vrečka, žlička sladkorja ● vaniljev sladkor ● Sladkor lahko pridobivamo iz sladkorne pese. ● Rumenjake, sladkor in vaniljev sladkor smo z mešalnikom penasto umešali. ● Krofe potresemo s sladkorjem. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Sladkor je snov, ki nastaja pri fotosintezi, procesu, pri katerem zeleni deli rastlin z uporabo svetlobne energije iz ogljikovega dioksida in vode proizvajajo sladkor in kisik. ● Sladkor, ki ga rastlina ne porabi, se nalaga kot rezervna hrana (škrob) v gomoljih (krompir), koreninah (korenje) in semenih (fižol). sladoled samostalnik Sladoled je zmrznjena slaščica iz mleka in dodatkov, na primer sadja, čokolade ali vanilje. ● kepica, porcija sladoleda ● čokoladni, jagodni, vaniljev sladoled ● V slaščičarni ponujajo sladoled z okusom čokolade, vanilje in jagode. ● Otroci ližejo sladoled. sled samostalnik 1. Sled je to, kar ostane na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo. ● sledi srne ● sledi traktorja ● sledi v snegu ● živalske sledi ● S pomočjo sledi ugotovimo, kdo se je gibal ali kaj se je gibalo. ● Če ne zavijam, moj skiro za seboj pušča sled, podobno premici. 2. Sled je to, kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo. ● Vsak človek, torej vse človeštvo, za sabo pušča sledi, ki govorijo o določenem preteklem času. ● Obrisala si je sledi solz na obrazu. ● Na obrazu se ji pozna sled neprespanosti. ● Vznemirljivo iskanje zaklada po sledeh Marca Pola nas popelje po Indiji, na najvišjo goro sveta Mont Everest in vse do daljne Kitajske. 3. Sled je to majhna, neznatna količina česa. ● Iskal kakršno koli sled kesanja. ● Prvič jim je pokazal sled čustva. 232 FRAZEMI biti na sledi komu, čemu Če je kdo na sledi komu ali čemu, pomeni, da po znakih sklepa, kje je, in gre za njim. ● Ko se je prepričal, da mu ni nihče na sledi, je z roko segel v drevesno duplino in vanjo položil mošnjiček z denarjem. vsaka sled se izgubi za kom Če se izgubi vsaka sled za kom, pomeni, da nihče ne ve, kje je. ● Za njim se je pred kakim letom izgubila vsaka sled, zdaj pa se je spet pojavil v našem mestu. priti komu, čemu na sled Če kdo pride na sled komu ali čemu, pomeni, da ga odkrije. ● Naredil je napako in se razkril; tako smo mu prišli na sled. ● Po naključju je prišel na sled tatvinam. slediti glagol 1. Slediti pomeni iti za kom po sledi ali neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom. ● detektiv sledi komu ● plenilec sledi plenu ● Pes sledi divjadi. ● V kameni dobi so se ljudje pogosto selili, ker so sledili živalim. 2. Slediti pomeni z očmi spremljati kaj, kar se giblje ali premika. ● slediti čemu z očmi, s pogledom ● Gledalci so napeto sledili igralcem. 3. Slediti pomeni hoditi za kom. ● Mladiča po treh do petih dneh že sledita materi. 4. Slediti pomeni hoditi ob čem, po čem. ● Sledili so reki. ● Na sprehodu smo sledili markacijam. 5. Slediti pomeni biti neposredno po čem drugem. ● slediti si v časovnem zaporedju ● Pojasni, kako si števila sledijo. ● Včasih si sledijo enako dolgi toni, spet drugič so nekateri toni krajši ali daljši. ● Koncu predstave sledi aplavz. 6. Slediti pomeni biti posledica česa. ● Prekršku je sledila kazen. ● Leve ročice ne smete stisniti premočno in predvsem ne nenadno, ker boste povzročili blokado prednjega kolesa. Temu bo skoraj zagotovo sledil padec prek krmila. 7. Slediti pomeni posnemati koga ali upoštevati kaj pri svojem ravnanju. ● slediti načrtu ● Sledil je svojemu vzorniku. ● V igri mi je sledil. ● Znamo slediti navodilom. 8. Slediti pomeni s pozornim gledanjem ali poslušanjem zaznavati, dojemati vsebino česa. ● Poslušaj pesem in po sličicah sledi besedilu. ● Če vsak dan ponoviš snov za posamezni predmet, boš v šoli lažje sledil in sodeloval pri pouku. sličica samostalnik Sličica je majhna slika. ● izrezati, prilepiti sličice ● Otroci so si ogledali sličice živali. ● To je zgodba v sličicah. ● Poveži črke s sličicami. slika samostalnik 1. Slika je likovna upodobitev česa z barvami. ● Opazuj sliko, ki jo je naslikal znameniti slikar. ● Sliko naslikaj čisto po svoje. ● Posušene oljne slike so umetniki zvijali v zvitke, da so jih lažje prenašali iz kraja v kraj. 2. Slika je upodobitev česa v knjigi ali časopisu. ● ogledati si sliko ● slike iz revij ● Poimenuj majhne predmete na sliki. ● Slika prikazuje preobrazbo žabe. 3. Slika je izdelek, ki nastane s fotografiranjem. ● Gledali smo slike v albumu. 4. Slika so bistvene lastnosti česa v zaokroženi celoti, kot jo zaznavamo z vidom. ● Slike travnika in gozda so se mi vtisnile v spomin. slikar samostalnik Slikar je oseba, ki ustvarja umetniške slike z nanašanjem barve na površino. ● Slikarji slikajo krajine, portrete in tihožitja. ● Slikar je na paleti mešal različne barve in naredil veliko barvnih odtenkov. slikarka samostalnik Slikarka je ženska, ki ustvarja umetniške slike z nanašanjem barve na površino. ● Že od vsega začetka so za to otroško revijo pisali in slikali najimenitnejši pisci ter slikarji in slikarke. ● Slikarka je slikala z debelim čopičem, njene barve so pestre in žive. 233 slikarstvo samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Slikarstvo je likovna umetnost, ki se izraža s pomočjo barve. ● Umetnostni zgodovinar je strokovnjak, ki se ukvarja z razvojem slikarstva, kiparstva in arhitekture. slovar samostalnik PRI SLOVENŠČINI Slovar je knjiga ali podobno delo v elektronski obliki, v katerem so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene. ● najti, poiskati besedo v slovarju ● Če naletiš na besedo, ki je ne razumeš, jo podčrtaj. Nato razišči njen pomen – vprašaj koga ali poglej v slovar. ● Besede v slovarju imenujemo gesla. ● Poglej, kako sta ti dve besedi napisani v slovarju. ● V angleško-slovenskem slovarju poiščemo besedo »odd«. slovenščina samostalnik 1. Slovenščina je slovenski jezik. ● pouk slovenščine ● Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. ● Ne razumem. Ni napisano v slovenščini. ● Slovenščina je njegov materni jezik, uči pa se tudi madžarščino. 2. Slovenščina je šolski predmet, pri katerem učenci spoznavamo slovenski jezik in književnost. ● učbenik za slovenščino ● Njegov najljubši predmet je matematika, rad pa ima tudi slovenščino, čeprav ima pri pisanju nekaj težav. ● Pri slovenščini smo pisali spis. STALNE ZVEZE knjižna slovenščina PRI SLOVENŠČINI Knjižna slovenščina je oblika slovenščine, ki jo razumejo vsi govorci, ki se je učimo v šoli in ki jo govorimo, beremo ali pišemo v javnih položajih. ● Ali moramo neuradna besedila, kot so prošnja, zahvala in opravičilo, pisati v knjižni slovenščini? ● Poslušaj zgodbo iz Gomilice v Prekmurju in povej njeno vsebino v knjižni slovenščini. slovnica samostalnik 1. PRI SLOVENŠČINI Slovnica je opis elementov določenega jezika, povezanih v sistem, in jezikovnih pravil, ki iz tega sistema izhajajo. ● učiti se slovnico ● slovenska slovnica ● Dobro je znati slovnico svojega jezika. Potem ga tudi lažje primerjaš z drugimi jeziki in lažje se učiš tujih jezikov. 2. PRI SLOVENŠČINI Slovnica je knjiga s takim opisom. ● pogledati v slovnico ● poiskati kaj v slovnici ● Adam Bohorič je izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice, Jurij Dalmatin pa je prevedel Biblijo. slutiti glagol 1. Slutiti pomeni imeti nejasen občutek, da obstaja ali se bo zgodilo kaj neprijetnega. ● Slutim, da se mi bo zgodilo kaj hudega. ● Kar slutili so, da nekaj ni prav. 2. Slutiti pomeni pričakovati ali predvidevati kaj. ● Slutili smo, da bo kmalu zapadel sneg. ● Starša sta ji odgovarjala in nista slutila, zakaj to sprašuje. 3. Slutiti pomeni ugibati ali ne zares vedeti. ● Samo slutil je, kaj jo muči. slutnja samostalnik Slutnja je nejasen občutek, da obstaja ali se bo zgodilo kaj neprijetnega. ● Izraz na njegovem obrazu je potrdil moje črne slutnje. ● Spreletela me je slutnja, da se je zgodilo nekaj strašnega. služba samostalnik 1. Služba je delo, ki ga oseba opravlja zato, da prejema denar, ali prostor, kjer opravlja tako delo. ● dobiti, izgubiti službo ● hoditi v službo ● Odrasli se vozijo v službo, otroci v šolo. ● Mnogi Slovenci so se v preteklosti izselili in si v drugih državah poiskali službo. ● Dan, ki ga otroci preživimo v šoli, odrasli pa v službi, imenujemo delovni dan. 2. Služba je dejavnost, ki se ukvarja z določenim delom. ● svetovalna služba na šoli ● zdravstvena služba ● Člani planinskega krožka so na obisk povabili zdravnico, ki je članica gorske reševalne službe. ● V nesrečah nam pomagajo različne službe. ● Javne službe skrbijo, da imamo pitno vodo, elektriko, da nam redno odvažajo smeti. služiti glagol 1. Služiti pomeni dobivati plačilo za opravljeno delo. 234 ● Ana si s poklicem računalničarke služi denar za življenje. ● Kmetje so pozimi služili denar z izdelavo suhe robe, domačega platna, čipk ali lončevine. 2. Služiti pomeni biti v službi ali opravljati službo. ● Deset let je služil kot učitelj. 3. Služiti je nekdaj pomenilo opravljati določena dela za gospodarja. ● Sedem let si mi zvesto služil. ● Bila je šivilja in je služila grajski gospe. 4. Služiti pomeni, da je kaj uporabno in koristno. ● Tale metla mi dobro služi. 5. Služiti pomeni imeti določen namen. ● V razredu določite prostor, ki bo služil kot pogovorni kotiček. ● Kartonasta škatla lahko služi za boben. FRAZEMI služiti kruh ali služiti vsakdanji kruh Če kdo služi kruh, pomeni, da z delom pridobiva denar za osnovne dobrine. ● Kdaj boš začel sam služiti kruh? smeh samostalnik Smeh je izražanje veselja z raztegnjenimi ustnicami in glasovi. ● planiti, prasniti v smeh ● glasen smeh ● otroški smeh ● Komika v vsakem novem zapletu iz publike izvabljata salve smeha. ● Od smeha ga je kar zvijalo. FRAZEMI planiti v smeh Če kdo plane v smeh, pomeni, da se nenadoma glasno zasmeje. ● Ko sem povedal šalo, so vsi planili v smeh. umreti od smeha Če kdo umre od smeha, pomeni, da se zelo smeji. ● Skoraj sem umrla od smeha! smer samostalnik Smer je to, kar določa gibanje ali lego glede na namišljeno črto. ● smer hoje, vožnje ● smeri neba ● smer vetra ● navpična, vodoravna smer ● V katero smer plavajo račke? ● Pozdravili smo se in odhiteli vsak v svojo smer. ● Preberi števila v smeri zelene puščice. ● Zvočni valovi se skozi zrak širijo v vse smeri, od izvora zvoka do sprejemnika. smešen pridevnik 1. Smešen je tak, ki vzbuja smeh. ● smešna knjiga, zgodba ● smešna situacija ● Šala je bila zelo smešna. 2. ČUSTVENO OBARVANO Smešen je nenavaden in hkrati navadno nekoliko zabaven. ● Sošolka ima precej smešne navade. smet samostalnik 1. Smet je zelo majhen delec snovi, ki je kje, kjer ni zaželeno. ● V oko mi je padla smet. 2. Smeti so odpadne snovi, predmeti ali posoda za shranjevanje teh snovi, predmetov. ● metati, vreči v smeti ● odvoz smeti ● zabojnik za smeti ● Kje stoji koš za smeti? ● Odnesi smeti, prosim. ● Vsebino porabimo, prazna embalaža pa gre v smeti. smrt samostalnik Smrt je prenehanje življenja. ● vzrok za smrt ● Času od rojstva do smrti pravimo življenje. ● Vsa živa bitja umrejo in se po smrti razgradijo. ● Ko srce preneha delovati, nastopi smrt. sneg samostalnik 1. Sneg so padavine v obliki snežink. ● Sneg pada. ● Presenetil nas je prvi sneg. 2. Sneg so padavine v obliki snežink kot bela snov, ki spominja na odejo, na podlagi. ● sneg kopni, skopni, se stali, tali ● gaziti po snegu ● visok sneg ● Otroci so se igrali na snegu. Iz snega so delali kepe. ● Zapadlo je veliko snega. 3. Sneg je stepen beljak. ● V testo za torto smo vmešali sneg, ki smo ga stepli iz beljakov. 235 snežen pridevnik Snežni je ta, ki je v zvezi s snegom. ● snežni metež, vihar ● snežni plaz ● snežna odeja ● Močan veter povzroča snežne zamete. ● Narisali smo snežno pokrajino. ● Izkopali smo snežne rove. STALNE ZVEZE snežna sova PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Snežna sova je sova bele barve, ki živi v arktičnih območjih Evrope, Azije in Amerike. ● Snežne sove imajo močne peruti, s katerimi letijo tudi v zelo vetrovnem vremenu. socialen pridevnik 1. Socialni je ta, ki je v zvezi z družbo ali s položajem, mestom v družbi. ● Ker se ljudje razlikujemo po različnih lastnostih, obstajajo v družbi kulturne in socialne razlike. ● Ko ljudi prizadenejo nesreče, kot so potresi, poplave, požari, vojne ali socialne stiske, jim uspešno pomagajo tudi prostovoljci. ● Tvoja druženja s sošolci in prijatelji dokazujejo, da imamo ljudje tudi socialne potrebe. 2. Socialni je ta, ki je v zvezi z dejavnostjo, ki skrbi za pomoč brezposelnim, družinam z majhnimi dohodki, ostarelim in drugim pomoči potrebnim ljudem. ● Država revnim pomaga z denarno socialno pomočjo. STALNE ZVEZE socialna delavka Socialna delavka je ženska, ki se ukvarja s socialnim delom, dejavnostjo, ki skrbi za pomoč brezposelnim, družinam z majhnimi dohodki, ostarelim in drugim pomoči potrebnim ljudem. ● V Kriznem centru za mlade se je pogovarjal s socialno delavko. socialna služba Socialna služba je ustanova, ki skrbi za pomoč brezposelnim, družinam z majhnimi dohodki, ostarelim in drugim pomoči potrebnim ljudem. ● Socialne službe iščejo možnosti cenejšega letovanja za ogrožene otroke. socialni delavec Socialni delavec je oseba, ki se ukvarja s socialnim delom, dejavnostjo, ki skrbi za pomoč brezposelnim, družinam z majhnimi dohodki, ostarelim in drugim pomoči potrebnim ljudem. ● Socialni delavci se pogovarjajo z otroki in starši. Skupaj poiščejo pravo rešitev. socialno delo Socialno delo je dejavnost, ki skrbi za pomoč brezposelnim, družinam z majhnimi dohodki, ostarelim in drugim pomoči potrebnim ljudem. ● Socialno delo nima nobene tolerance do nobene oblike nasilja. sod samostalnik Sod je velika valjasta trebušasta posoda z dnom na obeh koncih. ● sod za sok, vino ● lesen sod ● Z vodo iz soda, ki drži 360 l in je do polovice poln, je soseda zalivala vrt. ● V oba soda lahko shranijo 4228 litrov soka. sodelovanje samostalnik Sodelovanje je dejavnost, udeležba pri delu ali dogodku, ki povezuje več posameznikov skupnosti. ● sodelovanje in strpnost ● V sodelovanju z drugimi prebivalci se lahko dogovarjamo o ureditvi kraja in si med seboj pomagamo. ● Človek lahko le s sodelovanjem v družbi in v odnosih z drugimi ljudmi razvije svoje sposobnosti, na primer govor, ter zadovolji svoje potrebe in želje. ● Sodelovanje s sosednjimi državami in nato še širše je nujno. sodelovati glagol Sodelovati pomeni biti udeležen pri dejavnosti, delu ali dogodku, ki povezuje več posameznikov skupnosti. ● sodelovati pri pouku ● sodelovati v skupnosti ● Sodelujemo v zbiralnih in čistilnih akcijah. ● Na spomladanskem teku sodeluje 68 tekačev. ● V pevskem zboru je sodelovalo 46 učencev. ● Nos sodeluje pri zaznavanju okusa. soditi glagol 1. Soditi pomeni odločati v sporih med strankami ali v kazenskih zadevah na sodišču. ● Sodnik mora soditi pravično. 236 2. Soditi pomeni nadzorovati igro ali tekmovanje in po potrebi kaznovati kršilce pravil. ● soditi na nogometni tekmi ● Olimpijsko prisego izrečeta pred začetkom tekmovanj predstavnik športnikov in predstavnik sodnikov. V imenu vseh nastopajočih obljubita, da se bodo borili pošteno in spoštovali pravila, sodniki pa sodili pravično. 3. Soditi pomeni izražati mnenje o kom, navadno brez prave utemeljitve in poznavanja njegovega stanja. ● Včasih se nam zdi, da so nekateri ljudje preveč drugačni od nas in jih ne razumemo ali sprejemamo. O njih sodimo, še preden jih spoznamo. 4. Soditi kam pomeni biti del kake celote, področja ali tematike. ● Učenci prepoznajo in poimenujejo tekočine. Opazuj in povej, kaj ne sodi zraven. ● Kateri meseci sodijo v posamezen letni čas? sodoben pridevnik 1. Sodoben je tak, ki je v skladu s tehniko določenega časa, ko jo primerjamo s predhodno. ● sodoben zemljevid ● sodobna naprava ● sodobno poljedelstvo ● Sodobno kolo je lahko, ker je okvir izdelan iz lahkih kovin. ● S pomočjo teleskopa in drugih sodobnih naprav opazujemo vesolje. 2. Sodobni je ta, ki je v zvezi z današnjim časom, ko ga primerjamo s predhodnim. ● sodobni čas ● sodobni jezik ● sodobni pesnik, pisatelj ● sodobna glasba ● Sodobni človek pogosto s svojimi posegi uničuje okolje, onesnažuje pitne vode, omejuje prostor živali ter uničuje rastlinske in živalske vrste. sodobnost samostalnik PRI DRUŽBI Sodobnost ali moderna doba je najkrajše obdobje človeške zgodovine, v katerem trenutno živimo. ● Zgodovinska obdobja delimo na prazgodovino, stari, srednji in novi vek ter na sodobnost. ● Sodobnost ali moderna doba je obdobje, ki še vedno traja. ● Sodobnost je obdobje številnih izumov, iznajdb in napredka na mnogih področjih človeškega življenja, pa tudi obdobje najhujše vojne v zgodovini človeštva, druge svetovne vojne. soglasnik samostalnik PRI SLOVENŠČINI Soglasnik je glas, ki ima več šuma kot tona, se izgovarja z zoženimi ali zaprtimi deli govoril in ob samoglasniku navadno ne tvori zloga. ● Besede so sestavljene iz samoglasnikov in soglasnikov. ● V slovenskem knjižnem jeziku je osem samoglasnikov, in sicer a, ozki e, široki e, i, ozki o, široki o, u in polglasnik. Vsi drugi glasovi so soglasniki. sogovorec samostalnik Sogovorec je oseba, s katero se pogovarjamo. ● Vljudno je sogovorca gledati v oči. ● Če se sogovorca ne poznata, se na začetku pogovora pozdravita ter predstavita z imenom in priimkom. sok samostalnik 1. Sok je tekočina v sadežu ali pijača iz te tekočine. ● deciliter, liter soka ● jabolčni, jagodni, pomarančni sok ● sadni sok ● Iztisnil sem sok polovice limone. ● Ko sva se vrnila s sprehoda, sem soseda povabil na sok. ● V gostilni smo pili sok. 2. Sok je tekočina v rastlinah, ki omogoča rast in razvoj. ● Člani nekaterih plemen, ki živijo v džungli, si v kožo vtrejo rastlinske sokove, ki jih ščitijo pred mrčesom. STALNE ZVEZE prebavni sokovi PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prebavni sokovi so izločki prebavnih žlez, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju. ● Iz ust potuje hrana po požiralniku v želodec, kjer se zmeša s prebavnimi sokovi in se naprej razgrajuje. Prebavljena hrana svojo pot nadaljuje v tanko črevo, kjer hranilne snovi preidejo v kri. solist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Solist je oseba, ki poje ali igra na glasbilo sam, ne skupaj z drugimi. ● Solist naj poje osnovno melodijo. Zbor naj bo njegov odmev. ● Koncert je skladba za solista in orkester. solistka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Solistka je ženska, ki poje ali igra na glasbilo sama, ne skupaj z drugimi. 237 ● Solistka je pela ob spremljavi pevskega zbora. solza samostalnik 1. Solza je kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini za zaščito očesa pred tujki ali ob čustveni vznemirjenosti. ● obrisati si solze ● biti ganjen do solz ● nasmejati se do solz ● Kadar vam v oko pade tujek, se oko zasolzi, da solze odplaknejo tujek. ● Po licih so mu tekle solze. ● Solze so ji silile v oči. 2. Solze so jok. ● solze ganjenosti, jeze, sreče ● solze in smeh ● Le s težavo je premagoval solze. FRAZEMI čist kot solza Čist kot solza je tak, ki je zelo čist. ● Po kopanju je bila čista kot solza. mačje solze Mačje solze so majhna, nepomembna stvar. ● Šahovska partija traja pet ur. Toliko časa sedeti za šahovnico niso mačje solze. požirati solze Če kdo požira solze, pomeni, da premaguje jok. ● Požiral je solze, da bi jih ne opazili. prelivati solze ali pretakati solze Če kdo preliva solze, pomeni, da joče. ● Celo uro je prelival solze. ● Sedela je na stolu in pretakala solze. solze se posušijo komu Če se solze posušijo komu, pomeni, da preneha jokati. ● Mama ga je vprašala, ali so se mu solze že posušile. sonce samostalnik 1. Sonce je nebesno telo, okoli katerega krožijo Zemlja in drugi planeti našega osončja. ● položaj Sonca ● svetlo Sonce ● Zemlja kroži okrog Sonca. ● Sonce vzide in zaide. ● Na tej strani zemlje je dan, saj jo osvetljuje Sonce, na tej strani zemlje pa je noč, saj je Sonce ne osvetljuje. ● Sonce je središče Sončevega sistema. 2. Sonce so žarki, ki prihajajo od tega nebesnega telesa. ● greti se na soncu ● energija sonca ● močno, toplo, vroče, žgoče sonce ● Sonce sije. ● Sonce segreva vodo in kopno. ● Bivališča varujejo ljudi pred soncem in dežjem, mrazom in vročino. FRAZEMI pod soncem Pod soncem rečemo, ko želimo poudariti to, kar trdimo. ● Ni je nevarnejše kače pod soncem, kot je kobra. sončen pridevnik 1. Sončni je ta, ki je v zvezi s soncem. ● sončni vzhod, zahod ● sončni žarek ● sončna energija ● Cvetove črnega bezga nabiramo junija ob sončnem vremenu. ● Luna ne sveti sama od sebe. Vidimo jo zato, ker se od nje odbija sončna svetloba. ● V gričevnatem svetu so ljudje na sončnih legah nasadili trte in se ukvarjajo z vinogradništvom. 2. ČUSTVENO OBARVANO Sončen je tak, ki je zelo prijeten. ● sončen nasmeh ● Njegovo otroštvo je bilo sončno. STALNE ZVEZE sončna očala Sončna očala so očala s temnejšimi stekli, ki varujejo oči pred sončno svetlobo. ● Na plaži sem nosila sončna očala. sončna ura Sončna ura je priprava, ki kaže čas s senco palice, ki je postavljena pravokotno na številčnico. ● S sončno uro lahko določimo čas dneva tako, da določimo smer sence, ki jo na ploskev sončne ure ob določenem času meče palica. FRAZEMI zdrobiti koga v sončni prah ali zmleti koga v sončni prah 238 Če kdo zdrobi v sončni prah koga, pomeni, da ga uniči ali povsem onemogoči. ● »Zdrobila te bom v sončni prah,« je zagrozila čarovnica. sopomenka samostalnik PRI SLOVENŠČINI Sopomenka je beseda, ki ima enak ali skoraj enak pomen kot kaka druga beseda. ● Kozmonavt je sopomenka za astronavta. ● Poišči sopomenko besede pušeljc. soroden pridevnik 1. Soroden je tak, ki ima s čim skupen ali bližnji izvor. ● Šimpanz, gorila ali orangutan so človeku sorodne opice. ● Besede ene besedne družine, na primer kopališče, kopalke, kopalec, kopalnica, imajo soroden pomen. 2. Soroden je tak, ki ima enake ali zelo podobne značilnosti kot kaj drugega. ● Sorodne barve dobimo, če mešamo dve barvi med seboj. sorodnica samostalnik 1. Sorodnica je ženska, ki je s kom v družinskem razmerju. ● bližnja, daljna sorodnica ● Poslušali smo nasvet starejše sorodnice. 2. Sorodnica je živo bitje, ki ima z drugim bitjem skupnega prednika. ● Divja mačka je sorodnica domače mačke. sorodnik samostalnik 1. Sorodnik je oseba, ki je s kom v družinskem razmerju. ● sorodniki in prijatelji ● Razišči, kaj so po poklicu tvoji starši in drugi sorodniki. ● Ljudje so živeli v večjih skupnostih, ki so poleg staršev in otrok vključevale tudi stare starše in bližnje sorodnike. ● Najožji sorodniki so si pogosto podobni. 2. Sorodnik je živo bitje, ki ima z drugim bitjem skupnega prednika. ● Morski zvezdi je najbližji sorodnik morski ježek. ● Človeška ribica je močeradov sorodnik. sosed samostalnik 1. Sosed je oseba, ki živi blizu koga. ● Moj sosed je poklicni gasilec. ● Sosedje imajo nov avtomobil. ● Starejše ljudi, ki niso sorodniki, ampak npr. znanci in sosedje, ogovarjamo z gospa in gospod. 2. Sosed je oseba, ki sedi ali stoji najbližje koga. ● Daj palico desnemu sosedu. soseda samostalnik 1. Soseda je ženska, ki živi blizu koga. ● Soseda je zalivala vrt. ● Kako ogovorimo babico in kako starejšo sosedo? 2. Soseda je ženska ali deklica, ki sedi ali stoji najbližje koga. ● Učiteljica je vprašala mojo sosedo na desni. 3. Soseda je sosednja država. ● V skupini turistov iz države, ki je naša zahodna soseda, je bilo devet odraslih oseb in pet osnovnošolcev. sosednji pridevnik 1. Sosednji je ta, ki je najbližje česa. ● sosednje stopnišče ● S prijateljem sva se igrala z otroki iz sosednjih hiš. ● Sosednji stranici sta med seboj pravokotni. 2. Sosednji je ta, ki ima s kako državo skupno mejo. ● sosednja dežela ● sosednja Hrvaška ● Na zemljevidu Slovenije poišči glavno mesto in meje s sosednjimi državami. sošolec samostalnik Sošolec je oseba, ki s kom hodi v isti razred. ● V osnovni šoli smo se s sošolci najraje igrali nogomet. sošolka samostalnik Sošolka je deklica, ki s kom hodi v isti razred. ● Opiši se in svoj opis primerjaj z opisom sošolca ali sošolke. sovraštvo samostalnik Sovraštvo je močno čustvo odpora do koga, ki ga navadno spremlja želja, da bi mu škodovali. ● netiti sovraštvo ● Predsodek se pojavi zaradi nepoznavanja navad ljudi ali skupin, lahko pa tudi zaradi načrtnega spodbujanja sovraštva. ● Napačno mnenje o določeni skupnosti in njenih pripadnikih nas lahko po eni strani vodi v sovraštvo do njih, po drugi strani pa v pretirano navdušenje nad njimi. 239 sovražiti glagol 1. Sovražiti pomeni čutiti velik odpor do koga, ki ga navadno spremlja želja, da bi mu škodovali. ● sovražiti iz vsega srca ● Čarovnica je sovražila otroke. 2. Sovražiti pomeni imeti močan negativen odnos, odpor do česa. ● sovražiti spremembe ● Sovražim budilko! ● Nasilje je sovražil. sovrstnik samostalnik Sovrstnik ali vrstnik je oseba, ki je približno iste starosti kot druga oseba. ● V hitrem in spretnem računanju na pamet se lahko pomeriš s sovrstniki. sožitje samostalnik 1. Sožitje je dober in skladen medsebojni odnos, v katerem ni nihče oškodovan. ● sožitje med narodi ● sožitje z naravo ● Člani družine skrbijo za sožitje. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Sožitje je odnos med živima bitjema, pri katerem imata obe korist. ● Nekatere glive uspevajo v sožitju z algami. ● Primer sožitja so lišaji. ● Poznamo sožitje, plenilstvo in zajedavstvo. splesti glagol 1. Splesti pomeni izdelati tekstilni izdelek s pletilkami ali pletilnim strojem. ● Babica je svojim vnukom spletla kape. ● Iz volne spletemo šal. 2. Splesti pomeni izdelati kaj s postavljanjem vsaj dveh podolgovatih upogljivih stvari drugo čez drugo. ● Vsak dan splete tri košare. ● Štorklje si spletejo gnezda na dimnikih. splet samostalnik 1. Splet je to, kar je spleteno. ● Iz predala je vzel splet vrvi. 2. Splet je skupek ali celota med sabo povezanih stvari. ● Po čudnem spletu okoliščin sta prijatelja pristala v isti sobi. 3. PRI RAČUNALNIŠTVU Splet ali internet je celota besednih, slikovnih vsebin in komunikacijskih možnosti, ki so uporabnikom na voljo na računalniškem omrežju. ● objaviti na spletu ● pomagati si s spletom ● Na spletu poišči svetovno znane operne pevce. STALNE ZVEZE prehranjevalni splet PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Prehranjevalni splet so medsebojno prepletene prehranjevalne verige istega življenjskega okolja. ● Oglej si sliko prehranjevalnega spleta in izpiši dve prehranjevalni verigi. spleten pridevnik Spletni je ta, ki je v zvezi s spletom, celoto besednih, slikovnih vsebin in komunikacijskih možnosti, ki so uporabnikom na voljo na računalniškem omrežju. ● spletni portal ● spletni vir ● Podatke o mestni lastovki poišči v knjigah ali na spletnih straneh. ● Za iskanje podatkov po spletu potrebujemo računalnik, ki je povezan s spletom. Do podatkov pridemo s programi – tj. s spletnimi iskalniki. ● Na katerem spletnem naslovu najdeš podatke o kulturnih prireditvah? ● Za plačevanje položnic lahko uporabljamo tudi spletno bančništvo. Tako lahko plačujemo od doma prek spleta. spolzek pridevnik Spolzek je tak, ki zelo drsi. ● Mostič je bil vlažen, trhel in majav, prevlečen s tankim spolzkim mahom. ● Jaku je na spolzkem kamnu spodrsnilo in štrbunknil je v vodo. ● Kadar kaj poliješ po tleh, vedno pobriši, ker so mokra tla spolzka in zato zelo nevarna. spolzko prislov Spolzko pomeni takó, da zelo drsi. ● Skala je bila spolzko gladka. spomin samostalnik 1. Spomin je sposobnost človeka, da lahko predstave, misli ali podatke ohranja in obnavlja v zavesti. ● Imam dober spomin. ● Z igrami urimo spomin, postajamo spretnejši in se učimo hitreje razmišljati. 2. Spomin je predstava, misel ali podatek o preteklosti, ki ga kdo ohrani v zavesti. ● spomin na šolske dni ● dan spomina na mrtve 240 ● Praznik je dan, posvečen pomembnemu dogodku ali spominu nanj. ● V preteklosti so zemljevide risali ročno na osnovi opazovanja ali po spominu. STALNE ZVEZE v spomin V spomin ali za spomin pomeni z namenom spominjanja koga ali česa. ● Slovenski kulturni praznik je državni praznik, ki ga praznujemo v spomin na pesnika Franceta Prešerna. za spomin Za spomin ali v spomin pomeni z namenom spominjanja koga ali česa. ● Konjska oprema je bila lično izdelana, opremljena z raznimi okraski in zvončki, imenovanimi kraguljčki, ki pa so ponekod le še za spomin na stare čase. FRAZEMI ostati komu v lepem spominu Če kaj komu ostane v lepem spominu, pomeni, da se tega rad spominja. ● Ta dogodek mi bo ostal v lepem spominu. uiti iz spomina komu ali uiti iz glave komu Če kaj uide komu iz spomina, pomeni, da se tega ne more spomniti. ● Ne vem, kaj sva se dogovorila, oprosti. To mi je čisto ušlo iz spomina. sporazumevanje samostalnik Sporazumevanje je izmenjavanje ali posredovanje misli in informacij. ● besedno, nebesedno sporazumevanje ● Pri ustnem sporazumevanju gre za govorjenje in poslušanje, pri pisnem sporazumevanju pa za pisanje in branje. ● Prijetno vzdušje v razredu dosežemo s sporazumevanjem, strpnostjo in sodelovanjem celotnega razreda. sporazumevati se glagol Sporazumevati se pomeni izmenjavati ali posredovati misli in informacije. ● sporazumevati se besedno, nebesedno ● Ali veš, kako se sporazumevajo gluhi ljudje? ● Nekatere živali, na primer netopirji, slišijo in proizvajajo zelo visoke zvoke, s katerimi se sporazumevajo med seboj. ● Sporazumevamo se ustno ali pisno. spored samostalnik 1. Spored je to, kar določa čas izvedbe, predvajanja nastopov ali oddaj. ● otroški spored ● V stavbi Opere so na sporedu glasbene, baletne in gledališke predstave. ● Na sporedu je kar precej dobrih filmov. 2. Spored je besedilo s seznamom o času izvedbe, predvajanja nastopov ali oddaj. ● V televizijskem sporedu je prebral, da risanka traja 17 minut. ● V dnevnem časopisju ali na spletnih straneh najdeš koncertni spored pevskega zbora. ● Pred poslušanjem dobijo obiskovalci spored, na katerem je seznam skladb, ki jih bodo glasbeniki izvajali. sporočanje samostalnik Sporočanje je posredovanje česa, navadno informacije ali misli naslovniku. ● Ljudska domišljija je v dolgih stoletjih ustnega sporočanja spreminjala prvotno zgodbo. sporočati glagol Sporočati pomeni posredovati naslovniku kaj, navadno informacije ali misli. ● Kaj sporočajo piktogrami in napisi na sliki? ● Z veseljem ti sporočam, da sem uspešno opravila kolesarski izpit. ● Kaj ti sporoča to besedilo? ● Kaj sporočata fanta na fotografijah? sporočevalec samostalnik PRI SLOVENŠČINI Sporočevalec je oseba, ki kaj sporoča. ● Kdo je sporočevalec prebranega besedila? ● Reklama je besedilo, s katerim želi sporočevalec vplivati na naslovnika, da bi kupil njegov izdelek. sporočilo samostalnik 1. Sporočilo je to, kar naslovniku posredujemo, navadno informacije ali misli. ● poslati sporočilo ● elektronsko sporočilo ● oglasno, reklamno sporočilo ● Bratranec mi je napisal sporočilo in me prosil, naj skrbim za njegovega hrčka, dokler je on pri babici. ● Sprejeta sporočila iz okolja čutila pošiljajo možganom po živčevju. ● Dogovorila sta se, da si bosta ljubezenska sporočila pošiljala tako, da jih drugi ne bodo razumeli. 241 2. Sporočilo je to, kar sporoča, izraža kako umetniško delo. ● sporočilo pravljice ● Danes nekoliko drugače razumem sporočilo, ki sem ga našla v tej pesmi. sposoben pridevnik 1. Sposoben je tak, ki ima lastnosti, potrebne za opravljanje in izvajanje česa ali uspešno soočanje z izzivi sploh. ● sposoben za delo ● sposoben za glasbo, šport ● Ko proti nasilju nastopimo odločno, pokažemo, da smo ga sposobni krotiti in pretrgati krog nasilja. ● Zrel odrasel človek je sposoben zaživeti samostojno življenje. ● Vsak od nas je za nekaj sposoben in v nečem uspešen. 2. Sposoben je tak, ki si lahko hitro in učinkovito pridobi znanje ali spretnost za dobro opravljanje česa. ● Je zelo sposoben učenec. 3. Sposoben je tak, ki nima pomislekov pred slabimi ali nesprejemljivimi dejanji. ● Ta človek je vsega sposoben. sposobnost samostalnik Sposobnost je to, kar komu omogoča, da lahko opravlja in izvaja kako dejavnost. ● telesna sposobnost ● sposobnost in spretnost ● sposobnost in znanje ● Vse živali, ki živijo v težkih razmerah, imajo veliko sposobnost premikanja. ● Večino sposobnosti lahko izboljšamo, na primer z redno vadbo ali z leti, ko si pridobivamo novo znanje in izkušnje. spoštovanje samostalnik 1. Spoštovanje je zelo pozitiven odnos do koga ali česa zaradi njegove veljave ali vrednosti. ● Spoštovanje do države ob poslušanju himne izkažemo tako, da vstanemo in smo tiho. ● Spoštovanje do drugih izražamo tako, da sprejemamo njihovo drugačnost. ● Ne glede na to, kakšno samopodobo ima posameznik in kako uspešen je v življenju, je vsak vreden spoštovanja. 2. Spoštovanje je upoštevanje česa. ● Med primerno obnašanje sodi tudi spoštovanje pravil lepega vedenja ter spoštovanje šolskih in razrednih pravil. ● Dolžnost države je, da zagotovi učinkovito uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic tako, da lahko vsi ljudje brez razlikovanja te pravice tudi uresničijo. spoštovati glagol 1. Spoštovati pomeni imeti do koga ali česa zelo pozitiven odnos zaradi njegove veljave ali vrednosti. ● Ljudje moramo biti na svojo dediščino ponosni, jo spoštovati in ohranjati za naše naslednike. ● Dobre medsebojne odnose lahko ustvarjamo samo, če spoštujemo potrebe, želje, pravice in dolžnosti vsakega posameznika. ● Najprej imamo dolžnost in odgovornost do sebe: da razvijamo različne sposobnosti, da se spoštujemo in cenimo. ● Vzgojimo otroke, da bodo žabe spoštovali in jih znali varovati! 2. Spoštovati pomeni upoštevati kaj. ● Naša dolžnost je, da redno hodimo v šolo, delamo domače naloge in spoštujemo šolska pravila. ● Spoštovati moramo pravice drugih učencev in delavcev šole. sprejeti glagol 1. Sprejeti pomeni vzeti, kar kdo daje ali ponuja. ● sprejeti delo ● sprejeti novico ● sprejeti pomoč pri delu ● Sprejela je njegovo darilo. ● Vsak član skupine je odgovoren za nalogo, ki jo sprejme. ● Sprejel je prijazno povabilo. 2. Sprejeti pomeni narediti, da kaj postane veljavno. ● Organizacija združenih narodov (OZN) je leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. ● Otrokove pravice izhajajo iz posebne listine, ki se imenuje Konvencija o otrokovih pravicah. Za uresničitev njenih določil so odgovorne države, ki morajo sprejeti ustrezne pravne predpise (ustavo in zakone), ki zagotavljajo spoštovanje pravic otrok. 3. Sprejeti pomeni vzeti koga k sebi ali v oskrbo ali vzeti koga za svojega. ● Sprejmita me k sebi! ● Vzgojiteljica zjutraj sprejme otroke, potem skupaj pojedo zajtrk. ● Posvojitev pomeni, da zakonca ali partnerja za svojega sprejmeta otroka, ki ni bil rojen v njuni zvezi. 242 4. Sprejeti pomeni pokazati pozitiven odnos s soglasjem, razumevanjem ali upoštevanjem koga ali česa. ● sprejeti kako dejstvo ● sprejeti odgovornost ● sprejeti novo vero ● Sprejmem tvoje opravičilo. ● Spoštovanje pokažemo tudi tako, da sprejmemo mnenje drugih. ● Sprejmimo dejstvo, da smo različni. ● Pomembno je, da se sprejmemo takšne, kot smo, in da smo zadovoljni s sabo. 5. Sprejeti pomeni omogočiti, dopustiti vstop ali prehod kam čemu zunanjemu. ● antena sprejme signal ● Čutnice v mišicah, koži, očeh, jeziku in drugih delih telesa sprejmejo dražljaje iz okolja. ● Kocka ledu sprejme toploto grelne plošče. ● Gozdna tla zmorejo ob dežju vodo sprejeti vase, jo vpiti in nato počasi oddajati v izvire. ● Kisik z vdihanim zrakom sprejmemo v telo. 6. Sprejeti pomeni imeti dovolj velik prostor, prostornino za kaj. ● Stadion Camp Nou v Barceloni sprejme 98 797 gledalcev. ● Koliko hl in l vode sprejmejo vsi našteti bazeni skupaj? sprememba samostalnik Sprememba je pojav, ko kaj postane drugačno, kot je bilo, ali ko postane kaj drugega. ● opaziti spremembo ● spremembe lastnosti snovi ● podnebne spremembe ● Ker človek vse bolj posega v naravno okolje in s tem zmanjšuje življenjski prostor živali, nastajajo v naravnem okolju velike spremembe. ● Bakterije in plesni se hranijo z živili, se nato razmnožujejo in povzročajo spremembe na živilih. ● Veter je obnovljivi vir energije in ne povzroča okoljskih sprememb. spremeniti glagol 1. Spremeniti pomeni narediti, da kaj ni več tako, kot je bilo, ali da kaj postane kaj drugega. ● V sredo zjutraj smo našo učilnico spremenili v gledališče. 2. Spremeniti se pomeni postati drugačen ali kaj drugega kot prej. ● Družini se lahko pridruži – rodi – nov član družine in oblika družine se spremeni. ● Cerkniško polje se jeseni zapolni z vodo in spremeni v jezero. ● Izhlapevanje vode je pojav, ko se voda iz kapljevine spremeni v plin. spremiti glagol Spremiti pomeni iti ob kom kam, navadno za varnost ali družbo. ● Očka ju je spremil v šolo. ● Spremila ga je do vrat. spremljati glagol 1. Spremljati pomeni hoditi ob kom kam, navadno za varnost ali družbo. ● V šolo jo spremlja oče. ● Sosedov pes nas je spremljal na sprehodih. ● Ko zapustijo gnezdo, jih ptičji starši spremljajo pri letenju, hranijo in učijo vseh spretnosti, ki jih bodo potrebovali kot odrasle taščice. 2. Spremljati pomeni obstajati, pojavljati se ali potekati istočasno s čim drugim. ● Glasba je svet zvokov, zvenov ter šumov in nas spremlja na vsakem koraku našega življenja. ● Čemu novico pogosto spremlja fotografija? 3. Spremljati pomeni gledati ali poslušati zato, da bi kaj ugotovili. ● Lonček postavi na toplo in svetlo mesto. Spremljaj rast rastlin. ● Ob deževnem vremenu spremljaj, koliko dežja je padlo v času, ki si ga boš izbrala. ● Razvoj otroka v materinem telesu zdravniki spremljajo z ultrazvokom. 4. PRI GLASBENI UMETNOSTI Spremljati pomeni dopolnjevati petje ali igranje koga, navadno z igranjem na glasbilo. ● spremljati s ploskanjem ● Pesem zapojmo in spremljajmo z glasbili. spremljava samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Spremljava je dopolnjevanje petja ali igranja koga, navadno z igranjem na glasbilo. ● petje ob spremljavi glasbil ● inštrumentalna spremljava ● Sestavite ritmično spremljavo pesmi. ● Pojejo ob spremljavi različnih glasbil ali orkestra. srce samostalnik 1. Srce je votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah. ● srce bije, utripa ● bitje srca ● človeško, medvedovo srce 243 ● Srce, želodec, jetra, ledvice, pljuča in črevesje so notranji organi, ki opravljajo različne naloge. ● S pitjem lipovega čaja ne smemo pretiravati, saj pospešuje delovanje srca. ● Odvodnice so žile, ki prenašajo kri od srca v različne dele telesa. 2. Srce je to, kar je temu organu po obliki podobno. ● lectovo srce ● V lubje v vrezal srce. 3. ČUSTVENO OBARVANO Srce je to, iz česar izhajata človekova zavest in čustva. ● srce boli ● srce trepeta od strahu ● srečno srce ● Veselo je moje srce. ● V srce se mu je zasmilila. ● Težko mi je pri srcu. 4. ČUSTVENO OBARVANO Srce je to, iz česar izhaja ljubezensko čustvovanje. ● najti pot do srca koga ● Osvojil je njeno srce. ● Ne smeš izdati mojega srca. ● Največ ljubezni je v človeškem in pasjem srcu. 5. ČUSTVENO OBARVANO Srce je značaj ali čustvovanje. ● popotnik po srcu ● hudobno srce ● Zajec ima plaho srce. ● Ima plemenito srce. ● Srce se mu je omehčalo. ● Jedel je, kolikor mu je srce poželelo. 6. ČUSTVENO OBARVANO Srce je osrednji ali najpomembnejši del česa. ● srce krošnje ● Srce dežele lahko poiščete na zemljevidu. FRAZEMI biti komu pri srcu Če je kdo ali kaj pri srcu komu, pomeni, da mu je zelo všeč. ● Katera skladba ti je najbolj pri srcu? ● Sošolka mi je zelo pri srcu. biti komu lažje pri srcu Če je komu lažje pri srcu, pomeni, da je bolj miren, da se bolje počuti ali da si je oddahnil. ● Zdaj, ko sem ti povedal, mi je lažje pri srcu. dobrega srca Dobrega srca je tak, ki je dober in usmiljen. ● Ker je bila dobrega srca, se ji je zasmilila. gnati si k srcu Če si kdo kaj žene k srcu, pomeni, da ga to zelo prizadeva, da mu ni prijetno, ga boli, ko o tem razmišlja. ● Velikan si težkega dela očitno ni preveč gnal k srcu. Brez godrnjanja in marljivo je izpolnil vsako gospodarjevo nalogo. imeti kamen namesto srca Če ima kdo kamen namesto srca, pomeni, da je neusmiljen ali nesočuten. ● Razbojnik je imel kamen namesto srca. iz srca ali iz vsega srca ali od srca ali z vsem srcem Iz srca pomeni zelo ali močno, intenzivno. ● Iz srca se je nasmejal. ● Iz srca ti želim vse najboljše. ● Od srca ga ima rada. ● To mu privoščim z vsem srcem. iz dna srca ali v dno srca ali iz dna duše ali v dno duše Iz dna srca pomeni zelo, močno ali globoko. ● Iz dna srca sem ti hvaležen. ● Peklo jo je v dno srca. ● V dno duše me je sram. ● Zasmilila se mi je v dno srca. kamen se odvali od srca komu Če se komu odvali kamen od srca, pomeni, da ga kaj neha skrbeti ali da občuti olajšanje. ● Ko je strašni hrup potihnil, se mu je odvalil kamen od srca. ležati na srcu komu Če kaj leži na srcu komu, pomeni, da to že dolgo želi povedati. ● Povej mi, kaj ti leži na srcu. mehkega srca Mehkega srca je tak, ki je dober, usmiljen in je hitro ganjen. ● Čeprav je bil mehkega srca, se je ujezil. ● Bil je mehkega srca. Dobro je videl, kako jim je ta večer hudo. odpreti srce komu Če kdo komu odpre srce, pomeni, da mu izpove svoja čustva in misli. ● Ko jim je odprla srce, ji najprej niso verjeli. 244 prirasti k srcu komu Če kdo priraste k srcu komu, pomeni, da ga vzljubi. ● Fant jim je kmalu prirastel k srcu. roko na srce Roko na srce rečemo, ko želimo poudariti, da smo odkritosrčni. ● Roko na srce: to jezero je pravzaprav večji ribnik. ● Roko na srce, v plezanju nisem bil ravno najboljši. s težkim srcem S težkim srcem pomeni takó, da čutimo žalost ali skrb. ● Zahteval je nekaj strašnega. S težkim srcem ga je ubogal. seči komu do srca Če komu kaj seže do srca, pomeni, da ga to gane. ● Lirična melodija violine, ki seže do srca, lahko predstavlja sonce svetlobo in mir. srce pade v hlače komu Če komu srce pade v hlače, pomeni, da se zelo ustraši, da izgubi pogum. ● Naenkrat je bilo temno kot v rogu. Srce mu je padlo v hlače. srce bije komu za koga Če komu bije srce za koga, pomeni, da ga ima rad. ● Srce ji bije le zanj. srce gori komu za koga Če komu gori srce za koga, pomeni, da ga ima zelo rad. ● Srce mu gori zanjo. srce zaigra komu Če komu zaigra srce, pomeni, da postane zelo vesel. ● Kar srce mi je zaigralo, ko sem ga videla po dolgem času. trdega srca Trdega srca je tak, ki je neusmiljen. ● »Dobra gospa, saj vendar niste tako trdega srca!« je rekel potepuh. z lahkim srcem Z lahkim srcem pomeni mirno, brez slabih občutkov. ● Domov grem z lahkim srcem in vesela, da se bom še vrnila. srebrn pridevnik 1. Srebrn je tak, ki je iz srebra. ● srebrn kovanec ● Polovica prstanov je bila zlatih, tretjina je bila srebrnih, ostali so bili iz platine. 2. Srebrn je tak, ki je take ali podobne barve kot srebro. ● srebrna riba ● srebrne zvezde ● Stebla so zelenkaste ali sivo srebrne barve. 3. Srebrni je ta, ki se podeli za drugo mesto na tekmovanju. ● srebrna kolajna, medalja ● Dragi pevci in pevke, čestitamo vam za odličen nastop na pevskem tekmovanju in prejeto srebrno priznanje. 4. ČUSTVENO OBARVANO Srebrn je tak, ki lepo zveni. ● Ptiček je zapel s srebrnim glaskom. ● Zaslišal se je srebrn otroški smeh. FRAZEMI srebrna ptica ali jeklena ptica Srebrna ptica je letalo. ● Potniki v srebrni ptici so se dvignili nad zemljo. srebro samostalnik Srebro je težka žlahtna kovina bele barve, iz katere izdelujemo nakit. ● uhani iz srebra ● Nekoč so bili kovanci iz zlitine zlata in srebra. ● Kovini, ki sta najboljša toplotna in električna prevodnika, sta srebro in baker. STALNE ZVEZE živo srebro PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Živo srebro je strupena tekoča kovina srebrno bele barve. ● Živo srebro so včasih uporabljali v termometrih. sreča samostalnik 1. Sreča je stanje velikega zadovoljstva, veselja in notranje izpolnjenosti. ● sijati, žareti od sreče ● sreča in zdravje ● Otroci staršem prinašajo srečo. ● Kar zjokal se je od sreče. 245 2. Sreča je naključje, ki vpliva na dober, zaželen izid ali potek česa. ● sreča doleti, spremlja koga ● imeti srečo ● Dimnikar prinaša srečo. ● Podkev je simbol sreče. ● Še sreča, da smo se pred nevihto lahko skrili pod streho. ● Vse se je izteklo po sreči. ● Vso srečo ti želim! STALNE ZVEZE igra na srečo Igra na srečo je igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja. ● Pri igri na srečo je zmagal in pobral dobitek. FRAZEMI k sreči ali na srečo K sreči pomeni po ugodnem naključju. ● Tekač si je ranil koleno, pes pa si je poškodoval rep. K sreči nista potrebovala zdravniške pomoči. ● Na srečo je očka verigo brez težav nataknil in kolesarili smo naprej. ● Ko sva želela vstopiti v avto, se vrata niso odprla. Na srečo je bil v bližini hišnik. imeti srečo v nesreči Če ima kdo srečo v nesreči, pomeni, da pri nesreči, nezgodi ni tako težko prizadet, kot bi lahko bil. ● Imel je srečo v nesreči, saj jo je pri prometni nesreči odnesel brez hujših posledic. poskusiti srečo Če kdo poskusi srečo, pomeni, da tvega in naredi kaj z upanjem na uspeh. ● Deček se je sklenil odpeljati po morju v daljne dežele, da bi tam poskusil svojo srečo. Sreča je opoteča. Sreča je opoteča pomeni, da je sreča negotova ali nezanesljiva. ● Sreča je opoteča in to še posebej velja za šport. sreča se nasmehne komu Če se komu nasmehne sreča, pomeni, da doživi uspeh, navadno nepričakovano in ne po svoji zaslugi. ● Ko sva hotela že odnehati, pa se nama je nasmehnila sreča. Vsak je svoje sreče kovač. Vsak je svoje sreče kovač pomeni, da je za svojo srečo odgovoren najprej vsak sam. ● Zavedajte se, da je vsak svoje sreče kovač. Vloženi trud se vedno izplača. srečen pridevnik 1. Srečen je tak, ki je v stanju velikega zadovoljstva, veselja in notranje izpolnjenosti. ● srečna družina ● srečen in zadovoljen ● Zdravnik mu je prerezal popkovnico in ga dal mamici v naročje. Bila je zelo srečna. ● Bil je ves srečen, da se bo lahko spet družil s prijatelji. ● S sošolcem ali s sošolko si pripovedujta, katere svoje potrebe morata zadovoljiti, da sta srečna. ● Srečen sem, ker se ukvarjam z glasbo, ki mi je hobi in hkrati tudi poklic. 2. Srečen je tak, ki kaže ali izraža tako stanje. ● srečen nasmeh, obraz ● Srečne misli so mu švigale po glavi. ● Marsikdo pozna svojo srečno številko. 3. Srečen je tak, ki je deležen naključnih dogodkov, ki vplivajo na ugoden izid česa. ● 50 srečnih izžrebancev čakajo nagrade. 4. Srečen je tak, ki poteka ali se konča ugodno. ● zaželeti komu srečno pot ● srečen konec ● Zaželel mu je srečno vožnjo. ● Zaželeli so si srečno življenje in obilno letino. ● Srečno novo leto! FRAZEMI imeti srečno roko pri izbiri česa Če ima kdo srečno roko pri izbiri česa, pomeni, da je kaj dobro izbral. ● Pri izbiri članov nogometne ekipe je imel srečno roko. roditi se pod srečno zvezdo Če se kdo rodi pod srečno zvezdo, pomeni, da ga v življenju spremlja sreča in živi v ugodnih življenjskih razmerah. ● Jaz imam veliko prijateljev. Rodil sem se pod srečno zvezdo! sreda samostalnik 1. Sreda ali sredina je osrednji del česa ali to, kar je pri čem na polovici. ● na sredi besede 246 ● na sredi travnika ● Stal je na sredi ceste. ● Na sredi pravokotnika iz kartona nariši črto, ki ti bo v pomoč pri sestavljanju gugalnice. ● Od srede 18. stoletja do začetka prve svetovne vojne je prišlo do številnih izumov – lokomotive, vlaka, razširilo se je železniško omrežje. ● Ponavljaj je lahko na koncu ali na sredi skladbe. 2. Sreda je tretji dan v tednu. ● V sredo zjutraj smo našo učilnico spremenili v gledališče. ● V sredo smo imeli športni dan. STALNE ZVEZE pepelnična sreda Pepelnična sreda je sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta. ● Na pepelnično sredo obsodijo pusta kot krivca za vse neumnosti in ga zažgejo, s čimer naj bi človek premagal zlo, dokončno odgnal zimo in se pripravil na rojstvo novega življenja. sredina samostalnik Sredina ali sreda je osrednji del česa ali to, kar je pri čem na polovici. ● sredina jabolka ● sredina kroga ● sredina sobe ● Kadar na gugalnici sedita enako težka otroka in sta enako oddaljena od sredine gugalnice, je gugalnica v ravnovesju. ● Jaka stoji na sredini med očkom in mamico. ● Spodnji rob papirja prepognemo do sredine. središče samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Središče je točka na sredini kroga, ki je enako oddaljena od vseh točk krožnice. ● središče krožnice ● Nariši krog s središčem S in polmerom 35 mm. ● Tetiva, ki poteka skozi središče kroga, se imenuje premer. 2. Središče ali center je kraj, ki je v osrednjem ali glavnem delu česa. ● mestno središče ● Sonce je zvezda v središču Sončevega sistema. 3. Središče ali center je navadno večji kraj ali prostor, ki je posebej namenjen za kakšno dejavnost. ● nakupovalno središče ● V parku so informacijsko središče za obiskovalce in razstavni prostori. 4. Središče ali center je najpomembnejši del česa. ● Znašla se v središču pozornosti. srednji pridevnik 1. Srednji je ta, ki je v sredi, v sredini. ● Višine vrhov prepiši v preglednico v srednji stolpec. ● Čevlji so v srednjem delu omarice. 2. Srednji je ta, ki je med spodnjo in zgornjo enoto ali vrednostjo. ● srednji brat, sin ● srednja hči, sestra ● kuhati na srednji temperaturi ● Največji paket je tehtal 3 kg, srednji 2 kg, najmanjši pa 250 dag. ● Moški srednjih let spi na klopi v parku. ● Nabirali smo palice srednje debeline. STALNE ZVEZE srednja šola Srednja šola je izobraževanje po končani osnovni šoli in pred fakulteto ali visoko poklicno šolo. ● Poklicni gasilci so ljudje, ki so zaključili srednjo šolo in šolo za poklicne gasilce. srednji spol PRI SLOVENŠČINI Srednji spol je v slovnici lastnost besed, ki je določena na podlagi njihovih oblik. Srednjega spola je v slovenščini na primer večji del samostalnikov, ki se končajo na -o ali -e. ● Pri določanju spola samostalnikov si lahko pomagamo tako, da pred samostalnik postavimo besedo tisti za moški spol (npr. tisti brat), tista za ženski spol (npr. tista mama) in tisto za srednji spol (npr. tisto drevo). srednji vek PRI DRUŽBI Srednji vek je obdobje med 5. in 15. stoletjem našega štetja. ● V srednjem veku je nastala Karantanija, v kateri so živeli tudi predniki Slovencev. ● Plemstvo je imelo v srednjem veku največ moči, posebnih pravic in premoženja. srna samostalnik Srna je hitra gozdna žival rjave barve, katere samec ima manjše razvejane rogove. ● V naših gozdovih živijo srne. ● Srna spada v družino jelenov. stanje samostalnik 1. Stanje so razmere in okoliščine, v katerih se kdo ali kaj nahaja. 247 ● izboljšanje stanja ● bolezensko stanje ● vremensko stanje ● Ker je astronavtova teža v vesolju zanemarljiva, ne potrebuje vzmetnice, le sprostiti se mora in zaspati v lebdečem stanju. ● Vreme je trenutno stanje v ozračju v določenem kraju. ● Hiša je v slabem stanju. ● Pragozd je gozd, v katerega človek ni posegal in ki je zato ohranjen v naravnem stanju. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Stanje je vsaka od oblik, v katerih se pojavljajo snovi, kot na primer trdno, tekoče in plinasto stanje. ● Voda je lahko v treh stanjih: v tekočem, trdnem in plinastem. ● Za snovi v različnih stanjih uporabljamo primerno embalažo. STALNE ZVEZE plinasto stanje PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Plinasto stanje je stanje snovi, ki je v obliki plina. ● Vodi v plinastem stanju pravimo para. tekoče stanje PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Tekoče stanje je stanje snovi, ki je v obliki tekočine. ● Voda v tekočem stanju je v potokih, rekah, jezerih in morjih. trdno stanje PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Trdno stanje je stanje snovi, ki je v trdni obliki. ● Ko je v naravi zelo mrzlo, se voda spremeni v trdno stanje. Nastane led. stanovalec samostalnik Stanovalec je oseba, ki stanuje v hiši ali stanovanju. ● stanovalci bloka, hiše ● stanovalci doma za ostarele ● stanovalci pritličja, prvega nadstropja ● Za urejanje stanovanjskih hiš in njihove okolice so dolžni poskrbeti stanovalci. ● Ker boste v šoli zbirali star papir, si se odločil, da boš stanovalce stolpnice prosil, naj pripravijo star papir. stanovalka samostalnik Stanovalka je ženska ali deklica, ki stanuje v hiši ali stanovanju. ● Kar tri stanovalke doma za ostarele so v preteklih mesecih dopolnile 100 let. ● Nova stanovalka bloka se je priselila pred dvema mesecema. stanovanje samostalnik Stanovanje je prostor, v katerem bivamo. ● čistiti stanovanje ● majhno, veliko stanovanje ● V stanovanjih in hišah se nabere veliko predmetov, ki jih ne potrebujemo več. ● Pozimi se ljudje toplo oblačimo in si ogrevamo stanovanja. ● Živimo v enosobnem stanovanju. stanovati glagol Stanovati pomeni imeti kje stanovanje ali bivališče, navadno za daljši čas. ● V kateri hiši stanuješ? ● Ljudje po svetu živimo v različnih družinah, stanujemo v različnih bivališčih. ● Babica in dedek stanujeta v bloku. star pridevnik 1. Star je tak, ki je v zadnjem obdobju življenja. ● star človek ● Vikam starejše ljudi in jih ogovorim z besedami gospod in gospa. 2. Star je tak, ki je značilen za starega človeka, zlasti po videzu. ● star obraz ● Koža prababice je stara in nagubana. 3. Star je tak, ki je v poznem obdobju rasti. ● Stara drevesa, zanimive podzemne jame, reke in jezera imenujemo naravna dediščina. 4. Star je tak, ki ni več dober za uživanje. ● Jedli smo samo star kruh. 5. Star je tak, ki ima določeno število let. ● starejši brat ● starejša sestra ● Star je pet let. ● Koliko si star? 6. Star je tak, ki obstaja že dolgo časa ali je že dalj časa v uporabi. ● stari običaji ● stara pesem, zgodba ● stara obrt ● Katera je najstarejša hiša v okolici šole? ● Zbiramo star papir. ● Star avto je že načela rja. 7. Star je tak, ki že od prej znan, ali tak, kot je bil prej, nekoč. 248 ● Igrajmo se, kot so se igrali v starih časih. STALNE ZVEZE stara mama Stara mama ali babica je mamina ali očetova mama. ● Mamo, očeta in staro mamo je skrbelo, kod hodi njihov otrok toliko časa. stari Egipt PRI DRUŽBI Stari Egipt je Egipt v obdobju od 7. tisočletja do konca 4. stoletja pred našim štetjem. ● Faraon Keops, drugi vladar 4. dinastije (stari Egipt, okoli 2550 p. n. št.), je bil sin in naslednik faraona Snefruja. stari Grki PRI DRUŽBI Stari Grki so pripadniki grške kulture in civilizacije do začetka 5. stoletja. ● Zaradi svežega vonja so stari Grki in Rimljani sivko uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov. stari Rim PRI DRUŽBI Stari Rim je Rim in Rimsko cesarstvo do svojega propada. ● V obdobju starega Rima so na ozemlju današnje Slovenije zgradili več mest, npr. Ptuj (Poetovium ali Poetovio), Celje (Celeia) in Ljubljano (Emona). stari Rimljani PRI DRUŽBI Stari Rimljani so prebivalci Rima in Rimskega cesarstva do njegovega propada. ● Latinica je pisava starih Rimljanov in vsaka pisava, ki se je razvila iz nje. stari starši Stari starši so starši staršev. ● Kakšno je bilo življenje v tvojem kraju v času, ko so bili tvoji stari starši otroci? stari vek PRI DRUŽBI Stari vek je obdobje med koncem prazgodovine in 5. stoletjem našega štetja. ● prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek in sodobnost ● V starem veku so nastale prve države. ● V starem veku, pred približno 2000 leti, so na današnja slovenska tla prišli Rimljani. FRAZEMI na stare dni Na stare dni pomeni na starost. ● Zdaj pesmi komponiram, na svoje stare dni. stara sablja Stara sablja je dolgoletni prijatelj. ● Pozdravljen, stara sablja! starost samostalnik 1. Starost je doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti. ● Da bi na starost malo bolje živel, se je odločil, da bo šel po svetu. 2. Starost je čas, ki preteče od rojstva koga ali nastanka česa. ● Tisa v Stranah pri Postojni je zaradi izredne starosti razglašena za naravni spomenik. ● Otroka do 1. leta starosti imenujemo dojenček. ● Vzroki za smrt ljudi so različni. Lahko je to starost ali bolezen, pa tudi nesreča. starši samostalnik Starši so moški in ženske, ki imajo otroka ali otroke. ● moji starši ● Otroci z opravljanjem gospodinjskih opravil pomagajo staršem in pridobivajo delovne navade. ● S starši živim v bližnjem mestu. STALNE ZVEZE stari starši Stari starši so starši staršev. ● Kakšno je bilo življenje v tvojem kraju v času, ko so bili tvoji stari starši otroci? start samostalnik PRI ŠPORTU Start je začetek plavanja, teka ali vožnje (na tekmovanju). ● start in cilj ● Začetek dirke na videz ni bil preveč obetaven, na startu se ni mogla rešiti večje skupine takoj za vodilnimi in je bila tako po prvem izmed šestih krogov komaj 15. ● Start je bil na igrišču, cilj je bil pred šolo. stavek samostalnik 1. Stavek je enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed. ● Še preden je dokončala stavek, je počilo. 2. PRI SLOVENŠČINI Stavek je skladenjska enota, sestavljena iz besed, zbranih okrog ene osebne glagolske oblike. ● Poved je iz dveh stavkov. 249 ● Poved ima lahko tudi več stavkov, če je dejanj še več: Ko pomivam, poslušam glasbo in prepevam. 3. PRI GLASBENI UMETNOSTI Stavek je oblikovno zaključen del skladbe. ● Simfonija je skladba za orkester, ki ima praviloma štiri stavke. stehtati glagol Stehtati pomeni ugotoviti maso s tehtnico. ● Kilogramsko utež stehtaj z dekagramskimi. Kaj ugotoviš? ● Če želimo ugotoviti, koliko je neke snovi, jo stehtamo. ● S tehtnicami, ki jih imate doma, stehtaj čim več različnih živil, ki imajo na embalaži označeno maso. steklenica samostalnik Steklenica je višja steklena posoda za tekočine z ozkim, podolgovatim grlom ali količina tekočine v tej posodi. ● steklenica vode ● litrska steklenica ● počena, razbita steklenica ● Iz mlekomata, ki stoji na začetku tržnice, si lahko ljudje v steklenice natočijo mleko. ● Tekočine shranjujemo v steklenicah, plastenkah in sodih. ● Po nesreči je razbil steklenico. steklo samostalnik Steklo je trda, krhka prozorna snov, iz katere izdelujemo steklenice, kozarce in okenske šipe. ● okensko steklo ● razbito steklo ● Odpadke iz papirja, stekla, pločevine in tekstila odpeljejo in predelajo. ● V steklarni naredijo nove izdelke iz stekla. STALNE ZVEZE povečevalno steklo Povečevalno steklo je preprosta priprava iz debelejšega stekla in ročaja, s katero opazujemo majhne stvari. ● Oglej si kapljico vode iz potoka, mlake ali jezera s prostim očesom, nato s povečevalnim steklom in na koncu še z mikroskopom. stena samostalnik 1. Stena je vsak od delov stavbe, ki omejuje prostore v njej. ● stena sobe ● stene in strop ● Levo od vrat sta ob steni dve visoki omari. ● Na steni so slike. ● V temni sobi z baterijsko svetilko osvetli steno. 2. Stena je to, kar kaj omejuje ob straneh. ● stena jame ● Na stenah kozarca vodni hlapi kondenzirajo v kapljice. ● Kisik in ogljikov dioksid se v pljučih izmenjujeta skozi stene pljučnih mešičkov. 3. Stena je skoraj navpično skalnato pobočje. ● gorske stene ● skalne stene ● Severna oziroma osojna pobočja so pogosto neporasla, tu najdemo skalnate stene in melišča. FRAZEMI bled kot stena ali bled kot kreda Bled kot stena je tak, ki je izrazito brez naravne in zdrave barve na obrazu. ● Od strahu je bil bled kot stena. ● Niti sanjalo se ji ni, da je od šoka bleda kot kreda. stene imajo ušesa Če imajo stene ušesa, pomeni, da kdo prisluškuje. ● Potiho govori. Tukaj imajo stene ušesa. stereotip samostalnik Stereotip je splošno prepričanje o določenih ljudeh ali o določeni skupnosti ljudi, ki je pogosto neresnično ali le delno resnično. ● Stereotipi in predsodki so lahko nevarni, saj si na njihovi osnovi lahko ustvarimo napačno mnenje o določeni skupnosti in njenih pripadnikih. ● Stereotip nastane na podlagi nepreverjenih sodb o človeku, skupini ali skupnosti. ● Zelo znan stereotip je denimo, da se fantje igrajo le z avtomobilčki, dekleta pa s punčkami. steza samostalnik 1. Steza je zelo ozka pot za pešce. ● hoditi po stezi ● gozdna steza ● shojena steza ● Za tek in hojo so najprimernejše gozdne in travniške steze. 2. Steza je pas zemljišča, urejen za določeno športno dejavnost. ● dirkalna steza ● kegljaška steza 250 ● Približno 1 km je dolžina dveh krogov in pol na atletski stezi. STALNE ZVEZE kolesarska steza Kolesarska steza je del cestišča, ki je namenjen za vožnjo s kolesom. ● Peljeta po ulici mimo stolpnice do kolesarske steze. pristajalna steza Pristajalna steza je pas zemljišča, kjer pristajajo letala. ● Priletelo je manjše letalo in zakrožilo nad pristajalno stezo. stik samostalnik 1. Stik je popolno približanje predmetov takó, da se dotikajo. ● Jedka snov ob stiku poškoduje živo tkivo, na primer kožo. ● Vnetljiva snov se v stiku z iskro, s plamenom ali z zelo vročim predmetom hitro vname. ● Z rednim umivanjem rok se zaščitimo tudi pred boleznimi, ki se prenašajo s stikom. 2. Stik je mesto, kjer kaj prihaja skupaj, ima mejne površine. ● Slovenija leži na stiku štirih velikih naravnih enot: Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Jadranskega morja. 3. Stik je to, kar omogoča medsebojno srečevanje, spoznavanje in sodelovanje. ● stik z živalmi ● Izberi take začetke pogovora, ki bi ti omogočili navezati stik. ● Izseljenci pojejo slovenske pesmi, govorijo slovensko, izdajajo slovenske časopise, ohranjajo stike s Slovenijo. ● Ob prehranjevanju lahko krepimo družabne stike. ● Šege so ljudem pomenile stik z naravo, božanstvi, skrivnostnimi silami, predniki itd. FRAZEMI priti v stik s čim Če kdo pride v stik s čim, pomeni, da se s čim sreča ali kaj izkusi ali spozna. ● Tuji jeziki so tisti jeziki, s katerimi pridemo v stik, kadar na primer potujemo v tuje kraje. stkati glagol Stkati pomeni izdelati tekstilni izdelek s križanjem in prepletanjem niti. ● S tekstilnimi stroji iz bombažnih niti stkejo blago. ● Svilene niti so stkali in tkanino obogatili z barvo in slikami. stol samostalnik Stol je kos pohištva navadno z naslonjalom in več nogami, na katerem lahko sedi ena oseba. ● usesti se na stol ● višina stola ● stol in miza ● V trgovini prodajajo kovinske, lesene in plastične stole. stoletje samostalnik Stoletje je obdobje, ki traja sto let, navadno od prejšnje od naslednje polne stotice, kot na primer 1900–1999. ● rop stoletja ● Na slovenskem ozemlju se ljudje že stoletja ukvarjajo z različnimi obrtmi. ● Prvi vodovodni sistem v Ljubljani je bil zgrajen konec 19. stoletja. ● Soline so bile za države dolga stoletja izjemno pomembne. stolpec samostalnik Stolpec je navpičen del preglednice ali del matematičnega prikaza podatkov, ki ima obliko majhnega stolpa. ● stolpec in vrstica ● V zvezek preriši preglednico in izpolni prvi in drugi stolpec. ● Podatke prikažemo z dvojnimi stolpci, obarvanimi z različnimi barvami. Rumeni kažejo podatke za tulipane, rdeči pa za vrtnice. ● Zakaj so stolpci v diagramu različno visoki? stopinja samostalnik 1. Stopinja je odtis noge na podlagi ali dotik noge s podlago pri hoji. ● stopinje v snegu ● živalske stopinje ● Na stopnišču je videti stopinje. ● Odtisi stopinj dinozavrov so pomagali razkriti vrsto in težo živali, hitrost ter način premikanja. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Stopinja je enota za merjenje temperature. ● Včasih je temperatura zraka visoka in preseže 30 stopinj Celzija, včasih je nizka in pade pod 0 stopinj. STALNE ZVEZE kotna stopinja 251 PRI MATEMATIKI Kotna stopinja je enota za merjenje velikosti kotov. ● Manjša enota od kotne stopinje je kotna minuta, ki jo zapišemo 1', še manjša pa kotna sekunda 1''. ● Vetrovnica prikazuje kotne stopinje in strani neba, ki so največkrat zapisane z angleškimi kraticami. stopnica samostalnik 1. Stopnica je vsaka od vodoravnih med seboj povezanih ploskev v vedno višjih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol. ● hoja po stopnicah ● Do stanovanja smo prišli po strmih stopnicah. ● Preskakoval je po tri stopnice naenkrat. ● Mamici z vozičkom smo pomagali po stopnicah. 2. Stopnica je to, kar je stopnici podobno. ● Galeb je počival na skalnati stopnici. STALNE ZVEZE tekoče stopnice Tekoče stopnice so tekoči trak s stopnicami za prevoz oseb med nadstropji, na primer v trgovini. ● Tekoče stopnice so me pripeljale do tretjega nadstropja. stopnišče samostalnik Stopnišče je celota stopnic, ki povezujejo nadstropja v stavbi. ● Slišali smo zvok pretakanja vode po ceveh in glasove ljudi na sosednjem stopnišču. ● Vzpenjali sva se po lesenem stopnišču stare mestne vile. stopnja samostalnik 1. Stopnja je vsaka od ravni, na katere lahko delimo kak pojav, dejavnost ali stanje. ● stopnja ogroženosti ● Dežela je bila del ozemlja neke države, ki je imel določeno stopnjo samostojnosti. ● Moč vetra podamo z lestvico od 0 do 12. Stopnja nič je brezvetrje, najvišja stopnja pa pomeni orkan. ● Pokrajina z največjo stopnjo zavarovanosti je Triglavski narodni park. ● S pridevnikom izražamo tri stopnje iste lastnosti, in sicer osnovno (star), srednjo (starejši) in najvišjo (najstarejši). 2. PRI MATEMATIKI Stopnja je eksponent potence. ● Vrednost potence se spreminja glede na osnovo in stopnjo. ● Stopnja potence z osnovo 10 nam pove, koliko ničel ima desetiška enota. ● Stopnja potence nam pove, kolikokrat se faktor ponovi. storitev samostalnik Storitev je naročeno delo, ki ga kdo opravi za koga, navadno za plačilo. ● Tako meščani kot vaščani pa potrebujemo storitve različnih ustanov, kot so šola, banka, pošta ali zdravstveni dom. ● Gospodarstvo so dejavnosti, ki nam zagotavljajo pridelke, izdelke in storitve. ● Kadar kupiš blago ali plačaš storitev, moraš prejeti račun. storž samostalnik 1. Storž je luskast del iglavcev, ki vsebuje seme. ● borov, smrekov storž ● Storži bora so v začetku zeleni. ● Ko storž dozori, se luske razprejo. Semena s krili ponese veter. ● V gozdu smo nabirali storže. 2. Storž je del koruze, ki vsebuje zrna. ● koruzni storž ● S storža smo odstranjevali zrnje. strah samostalnik 1. Strah je čustvo, ki ga povzroča neposredna ogroženost ali pričakovanje česa hudega. ● premagati strah ● trepetati v strahu ● strah pred nastopi ● Vsakodnevno življenje nekaterih otrok je žal prežeto s strahom, ker živijo sredi vojne. ● Strah me je bilo teme. ● Te ni nič strah, da se ne bi izgubil? 2. Strah je to, kar vzbuja, povzroča čustvo straha. ● hiša strahov ● Kakšne občutke in strahove v vas vzbuja pogovor o tem? ● Ponoči se lahko pojavijo hude sanje, nočne more, strahovi. 3. Strah je po ljudskem verovanju bitje, ki predstavlja grozljivost in vzbuja strah. ● Pobegnil je pred strašnim strahom. FRAZEMI pognati komu strah v kosti Če kdo komu požene strah v kosti, pomeni, da ga zelo prestraši. 252 ● Pes je začel tako grdo renčati, da bi še najpogumnejšim pognal strah v kosti. Strah je sredi votel, okrog ga pa nič ni. Strah je sredi votel, okrog ga pa nič ni pomeni, da strah navadno ni utemeljen. ● Za strah pravijo, da je sredi votel, okrog ga pa nič ni. Morda je to res, a verjetno ni otroka, ki ga kdaj ni strah. umreti od strahu Če kdo umre od strahu, pomeni, da ga je zelo strah. ● Skoraj sem umrl od strahu! stranica samostalnik 1. Stranica je vsaka od stranskih ploskev oglatega predmeta. ● stranice kocke ● stranice zaboja ● Vse stranice skrinje so bile poslikane. 2. Stranica je stranska deska postelje. ● Konci rjuhe so mu ves čas uhajali izza posteljnih stranic. 3. PRI MATEMATIKI Stranica je vsaka od ravnih črt, ki omejujejo lik. ● sosednji stranici ● dolžina stranice ● Koliko stranic ima petkotnik? ● Točke, v katerih se stranice stikajo, so oglišča. ● Nasprotni stranici sta vzporedni in vse 4 stranice so enako dolge. streha samostalnik 1. Streha je vrhnji del hiše, ki jo pokriva in ščiti pred padavinami. ● lesena, opečnata, slamnata streha ● luknja v strehi ● Streha je prekrita s strešniki. ● Veter je odkrival strehe s hiš. ● Lastovka si gnezdo naredi pod streho hiše ali v hlevu. 2. Streha je to, kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami ali soncem. ● streha avtomobila, čolna ● Avto je imel zložljivo streho. ● Samica skrije gnezdo pod streho iz travnih bilk. 3. ČUSTVENO OBARVANO Streha je dom. ● Po požaru smo ostali brez strehe. FRAZEMI Boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi. Boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi pomeni, da je bolje imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti. ● Bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo. O tem govori tudi pregovor Boljši je vrabec v roki kot golob na strehi. ogenj v strehi Ogenj v strehi je hud prepir. ● Če nas soseda odkrije, bo ogenj v strehi! O tem čivkajo že vrabci na strehi. O tem čivkajo že vrabci na strehi pomeni, da je kaj že zdavnaj splošno znano. ● O uspehih naših nogometašev je bilo že toliko napisanega, da o tem čivkajo že vrabci na strehi. vzeti koga pod streho Če kdo koga vzame pod streho, pomeni, da mu da prenočišče in hrano. ● Če ga ne bi vzel pod streho, bi zmrznil. stric samostalnik 1. Stric je mamin ali očetov brat. ● stric in teta ● Obiskal ga je stric. 2. Stric je starejši moški. ● Neki stric mi je pomagal čez cesto. strip samostalnik Strip je zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih. ● Nariši strip s kratkim besedilom, v katerem bodo nastopale domače živali. ● Rad bere stripe. strmeti glagol 1. Strmeti pomeni nepremično, vztrajno gledati. ● strmeti v nebo ● strmeti v ljudi ● Strmel je v daljavo. ● S široko odprtimi očmi je strmel v nas. ● Strmim skozi okno. 2. Strmeti pomeni biti negiben zaradi velikega vznemirjenja. ● strmeti od groze ● Ljudje so strmeli in se čudili. ● Nič ni rekla, samo strmela je. 253 stroj samostalnik Stroj je naprava, s pomočjo katere opravljamo delo in ki jo poganja motor, ki deluje na elektriko, plin. ● gospodinjski stroji ● gradbeni, kmetijski stroji ● pralni, pomivalni, šivalni stroj ● Prvi stroji za izdelovanje obutve so nastali šele v 19. stoletju. STALNE ZVEZE pisalni stroj Pisalni stroj je naprava za tipkanje besedila na papir. ● Dokumenti so bili napisani na pisalnem stroju. strpen pridevnik Strpen je tak, ki sprejema drugačen način življenja ali drugačno mnenje o določeni stvari. ● Pri delu v skupini si pomagamo. Pri tem moramo biti strpni. Svojo strpnost pokažemo tako, da sprejemamo mnenje drugih. ● Do ljudi, ki se od nas razlikujejo na primer po barvi kože, sposobnostih, načinu razmišljanja ali govorjenja, moramo biti strpni in potrpežljivi. strpnost samostalnik Strpnost je lastnost osebe, da sprejema drugačen način življenja ali drugačno mnenje o določeni stvari. ● Pri reševanju sporov je pomembna strpnost. ● Strpnost je spoštovanje, sprejemanje in upoštevanje različnosti svetovnih kultur, načinov izražanja in življenja ljudi. ● Strpnost, sodelovanje in enotnost so prava pot do sožitja v družbi. strup samostalnik Strup je snov, ki je za organizem zelo škodljiva ali smrtna. ● strup ose ● kačji strup ● V ožigalkah ožigalkarjev nastaja strup, ki je lahko človeku nevaren. ● Hrana, ki jo pripravljamo, mora biti varna, kar pomeni, da ne vsebuje strupov, tujkov in drugih snovi, ki bi škodovale zdravju. ● V sadovnjakih drevje škropijo s strupi, da bi zatrli žuželke, ki delajo škodo. strupen pridevnik Strupen je tak, ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtne snovi. ● strupena kača ● strupena snov ● strupeni odpadki ● Nekatere snovi so strupene, zato moramo z njimi pazljivo ravnati. sukanec samostalnik Sukanec je gladka, iz več niti izdelana preja, ki jo uporabljamo zlasti za šivanje. ● bel, močan sukanec ● Če dve preji združimo in ju vijemo, dobimo sukanec. ● Tanjše sukance uporabljamo za šivanje in vezenje. ● V šivanko je vdel sukanec. surovina samostalnik Surovina je naravna snov, ki je namenjena za proizvodnjo ali predelavo. ● Gozdarstvo in rudarstvo pridobivata surovine za nadaljnjo predelavo. ● Kmetijstvo prideluje hrano za ljudi in živali ter surovine za industrijo. ● Surovine so les, volna, papir, plastika, moka in meso. svet samostalnik 1. Svet je to, kar je okoli nas, nas obdaja in v čemer ljudje, živali, rastline in predmeti so, obstajajo, delujejo in se gibljejo. ● konec sveta ● Svet okoli sebe zaznavamo s čutili. ● Zelo pogost motiv pri kiparstvu so različne podobe iz vidnega sveta, predvsem človeška podoba. ● Smrt se zgodi vsem živim bitjem na svetu. 2. Svet je planet Zemlja. ● različni deli, konci sveta ● države sveta ● zemljevid sveta ● Pokrajine pri nas in drugod po svetu so različne. ● Mite o zmajih poznajo povsod po svetu, tudi v Sloveniji. ● Z ultra lahkim letalom je prekrižaril Evropo, zdaj pa se bo z ladjo odpravil na pot okoli sveta. 3. Svet je večji del zemeljske površine z določenimi značilnostmi. ● alpski, dinarski, primorski svet ● Podzemni svet skriva različne jame. ● Nižji del gorskega sveta je poraščen, najvišji deli gora so brez rastlin. ● Nočno in jutranje ohlajanje zemeljske površine in posredno zraka je največje na odprtem svetu. 254 ● Dolina je raven svet ob reki ali potoku, obdan z griči ali višjimi vzpetinami. 4. Svet je (zamejeno) okolje, v katerem kdo ali kaj živi. ● Živimo v hrupnem svetu. ● To je otrokom naklonjen svet: tam imajo zakon, da morajo biti otroci srečni. ● Upamo, da ti bo ves svet, otroci in odrasli, prisluhnil in te podprl v tvojem prizadevanju za lepši jutri. 5. Svet je zaključena celota kakih pojavov, predmetov ali bitij. ● Kako so okončine prilagojene načinu gibanja? Navedi primere iz živalskega sveta ● Postal je velik trgovec in kmalu je zaslovelo njegovo ime v trgovskem svetu ● Glasba je svet zvokov, zvenov ter šumov in nas spremlja na vsakem koraku našega življenja. FRAZEMI priti na svet Če kdo pride na svet, pomeni, da se rodi. ● Pri porodu so pomagale posebne medicinske sestre babice in porodničar. In mali je prišel na svet. za nič na svetu Za nič na svetu pomeni nikakor, pod nobenim pogojem. ● Za nič na svetu ni hotel, da bi zalotila prijatelja. ● Tega za nič na svetu ne bi hotela zamuditi. svetel pridevnik 1. Svetel je tak, ki je po izrazitosti barve podoben dnevni svetlobi. ● svetli lasje ● svetle barve ● svetlejša dlaka ● Za dobro vidnost nosimo svetla oblačila in kresničko, prvošolci pa tudi rumeno rutico. 2. Svetel je tak, ki oddaja močno svetlobo. ● svetel plamen ● svetla luč ● svetla luna, zvezda ● Svetlo sonce se je skrilo. 3. Svetel je tak, v katerem je veliko svetlobe. ● svetla soba ● Noč je temni del dneva, dan pa svetli. ● Lonček postavi na toplo in svetlo mesto. 4. ČUSTVENO OBARVANO Svetel je tak, ki je zelo prijeten ali ki vsebuje kaj lepega. ● svetel smehljaj ● svetle sanje ● Svetel trenutek je bil, ko sem dobila sestrično. 5. ČUSTVENO OBARVANO Svetel je tak, ki je zelo pozitiven, vreden posnemanja. ● Ti pogumni ljudje me v mislih spremljajo, so svetel zgled. svetloba samostalnik Svetloba so svetli žarki, ki jih oddaja sonce, luč ali ogenj in omogočajo, da kaj vidimo. ● pomanjkanje svetlobe ● sončna svetloba ● Večina semen bo vzklila, če bo imela dovolj svetlobe, zraka, vode in ustrezno temperaturo. ● Luna nima lastne svetlobe. ● Predmeti, ki oddajajo svetlobo, so svetila. Svetloba se širi od svetila v vse smeri. ● Nekateri predmeti, na primer steklo, prosojni papir in polivinil, svetlobo prepuščajo, od drugih se svetloba odbija. Za predmeti, ki ne prepuščajo svetlobe, nastane senca. svež pridevnik 1. Svež je tak, ki je dobljen, pripravljen pravkar in še ni izgubil svojih dobrih lastnosti. ● svež kruh ● sveže mleko ● sveže in gnilo sadje ● Na okensko polico postavi svež jabolčni krhelj in plastičen kozarček. 2. Svež je tak, ki še ni uporabljen ali izrabljen. ● Psu so nalili svežo vodo. ● Če jemo zdravo in raznoliko hrano, pijemo dovolj tekočine in se veliko gibljemo na svežem zraku, smo bolj zdravi. ● Vsak dan moramo obleči sveže spodnje perilo in obuti sveže nogavice. 3. Svež je tak, ki je pravkar narejen. ● svež beton ● Stopil je v svežo barvo. 4. Svež je tak, ki osvežuje. ● Sivko so zaradi svežega vonja stari Grki in Rimljani uporabljali za odišavljanje kopeli in prostorov. ● Zapihal je svež veter. svoboda samostalnik Svoboda je stanje, ko naših misli, besed in dejanj ne omejuje nič bistvenega. ● Ljudje imamo potrebo po ljubezni, zaščiti, sprejetosti, druženju z ljudmi in svobodi. 255 ● Temeljne svoboščine so posebej varovane pravice, kot so svoboda govora, javnega nastopanja in izobraževanja. ● V Evropski uniji veljajo načela demokracije: svoboda in spoštovanje posameznika, enakost ljudi pred zakonom, svobodne in demokratične volitve evropskih poslancev itd. ● Ali si tudi ti kdaj začutil potrebo po svobodi? ● Zemljiški gospod je imel nadzor tudi nad življenjem kmetov. Lahko jim je omejeval svobodo gibanja. svoboden pridevnik 1. Svoboden je tak, ki mu misli, besed in dejanj ne omejuje nič bistvenega. ● Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi za sklenitev zakonske zveze. ● Vsi ljudje se rodimo svobodni in imamo pravice, ki pripadajo vsakemu posamezniku v enaki meri, ne glede na to, kje človek živi, kakšne barve je njegova koža, kakšen jezik govori, kakšnega spola je, kateri veri pripada. ● Knez je moral pred svobodnimi prebivalci priseči, da bo dober in pošten vladar in pravičen sodnik. Šele tedaj mu je kmet odstopil mesto na knežjem kamnu. ● Mnoga druženja in sodelovanja si izbiramo prostovoljno, po svobodni volji. 2. Svoboden je tak, ki ni omejen s posebnimi pravili. ● V 20. in 21. stoletju so inštrumentalne zasedbe postale po sestavi svobodnejše. šablona samostalnik Šablona je priprava, navadno z ravnilom, z vrezanimi vzorci ali liki, s pomočjo katere lahko te vzorce ali like narišemo. ● S šablono nariši pet krogov. ● Šablone odstranimo in dobili smo odtis. širina samostalnik Širina je oddaljenost med skrajnima točkama kakega lika ali predmeta v smeri, ki je pravokotna na dolžino. Širino merimo v metrih. ● izmeriti širino ● širina ceste, njive ● prepogniti list po širini ● Izmeri širino vrat. širok pridevnik 1. Širok je tak, ki med najbližjima koncema glede na dolžino meri veliko, ki ima veliko širino. ● široka cesta ● Med cesto in hišo je širok jarek. 2. Širok je tak, ki ima med najbližjima koncema določeno mero. ● en meter široka miza ● Trak je širok 3 centimetre. 3. Širok je tak, ki ima ali vsebuje veliko (različnih) delov ali sestavin. ● Mnenju, ki ni osebno in je oblikovano na podlagi površnega mnenja širše skupine ljudi, pravimo stereotip. 4. Širok je tak, ki zajema pojav čim bolj v celoti. ● Beseda sadje je beseda s širšim pomenom. Besede jabolko, hruška, pomaranča so besede z ožjim pomenom. ● Arhitektura v najširšem pomenu je umetnost in znanost o načrtovanju človekovih gradenj in bivališč. škarje samostalnik Škarje so orodje za rezanje, striženje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V. ● S škarjami izreži poljubno obliko. škatla samostalnik Škatla je posoda za shranjevanje različnih snovi in predmetov, navadno kvadraste ali valjaste oblike in s pokrovom. ● škatla za čevlje ● škatla za igrače ● kartonasta škatla ● Imate v učilnici škatlo za odpadni papir? škoda samostalnik 1. Škoda je poškodba ali izguba česa, ki jo lahko navadno izrazimo v denarnem znesku. ● delati, narediti škodo ● materialna škoda ● Žled povzroča veliko škode, ker lomi veje. ● Če nekomu povzročimo škodo, jo moramo povrniti. ● Kamela brez škode izgubi toliko vode, kolikor znaša tretjina njene telesne teže. ● Gostitelj utrpi škodo, zajedavec ima korist. 2. Škoda rečemo, ko menimo, da je kaj predobro za kaj. ● Te obleke je škoda za doma. ● Škoda je tako lepe smreke. 3. Škoda rečemo, ko kaj obžalujemo, smo žalostni zaradi česa ali s kom sočustvujemo. ● Kakšna škoda, da ne moreš priti! ● Škoda, da učenci izdelkov niso žgali v peči za keramiko, saj bi bili tako veliko bolj obstojni in trdni. ● Škoda, da so bile to le sanje. 256 škodljiv pridevnik Škodljiv je tak, ki predstavlja tveganje, škodo za zdravje ali ki dela, povzroča škodo sploh. ● zdravju škodljiv ● škodljiv za okolje ● Nekatere snovi, ki jih hranimo doma, so škodljive in nevarne za naše zdravje. ● Mleko segrevajo, da uničijo škodljive organizme, ki bi ga pokvarili. ● Ugotovi, zakaj je kajenje škodljivo. škodljivec samostalnik Škodljivec je žival, ki dela, povzroča škodo. ● Danes podtalnico ogroža čezmerna uporaba gnojil in sredstev za zatiranje škodljivcev na njivah. školjka samostalnik 1. Školjka je morska ali sladkovodna žival z mehkim telesom, pokritim z dvema lupinama, ali lupina te živali. ● gojiti školjke ● Nabirali smo školjke. ● Školjke so tudi hrana za ljudi. ● Školjke in polži se med seboj razlikujejo po tem, da imajo školjke dvodelno lupino, polži pa enodelno. 2. Školjka je tej lupini podoben predmet ali del kakega predmeta. ● Sedel je na straniščni školjki. škorenj samostalnik Škorenj je obuvalo, ki sega do kolena ali čez. ● sezuti škornje ● gumijasti škornji ● umazani škornji ● Obul je škornje in si nataknil debele rokavice. škrat samostalnik Škrat je majhno pravljično bitje, podobno krepkemu moškemu z brado. ● gozdni škrat ● Mušnica je kot simbol življenja povezana z raznimi nadnaravnimi bitji, kot so palčki ali škrati, ki bivajo v njej ali pod njenim klobukom. ● Škratje radi pomagajo živalim. FRAZEMI tiskarski škrat Tiskarski škrat je tiskarska napaka. ● V zadnji številki revije nam je ponagajal tiskarski škrat. škrbast pridevnik Škrbast je tak, ki je brez vsaj enega zoba. ● Usta je razpotegnil v škrbast nasmeh. ● Nasmehnila se je. Bila je čisto škrbasta. škropiti glagol 1. Škropiti pomeni močiti koga ali kaj s kapljicami ali curki tekočine. ● škropiti koga v obraz ● Avto je škropil pešce. ● Sloni se škropijo z vodo in pahljajo z uhlji. ● Pridelovalci poljskih pridelkov gnojijo prst in škropijo rastline, da bi čim več pridelali. Škropiva in gnojila so velikokrat strupena in onesnažujejo okolje. 2. Škropiti pomeni leteti v obliki drobnih kapljic. ● Avto je drvel in blato je škropilo. ● Tolkel je po vodi, da je škropilo na vse strani. šola samostalnik 1. Šola je ustanova, v kateri se učenci vzgajajo in izobražujejo, pridobivajo znanje in spretnosti. ● glasbena, plesna šola ● Rada hodi v šolo. ● Kateri tuji jezik se učiš v šoli? ● Na poti v šolo in nazaj moramo biti v prometu vedno zelo previdni. 2. Šola je stavba, v kateri učenci obiskujejo pouk. ● Po pouku me je mamica čakala pred šolo. 3. Šola je pouk. ● Šola se začne ob osmih. ● Med šolo v naravi bomo imeli tudi lokostrelstvo. ● Po šoli smo šli na sprehod. STALNE ZVEZE osnovna šola Osnovna šola je obvezno devetletno izobraževanje za učence, ki so stari od šest do štirinajst let. ● Obiskuje tretji razred osnovne šole. srednja šola Srednja šola je štiriletno izobraževanje za učence, ki so stari od petnajst do osemnajst let. ● Poklicni gasilci so ljudje, ki so zaključili srednjo šolo in šolo za poklicne gasilce. ● Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo frizersko šolo. šola v naravi Šola v naravi je del izobraževanja, ki poteka več dni zunaj šolskih prostorov, na primer v hribih ali na morju. 257 ● poletna, zimska šola v naravi ● Med šolo v naravi bomo imeli več pohodov, en nočni pohod in vozili se bomo s kanuji. šolar samostalnik Šolar je učenec osnovne šole. ● Ko postanemo šolarji in šolarke, spoznamo nove prijatelje. ● Veliko šolarjev, dijakov in študentov se v Ljubljano vsak dan vozi z avtobusi in vlaki. ● Šolarji so priredili čistilno akcijo. šolarka samostalnik Šolarka je učenka osnovne šole. ● Ko postanemo šolarji in šolarke, spoznamo nove prijatelje. šolski pridevnik Šolski je ta, ki je v zvezi s šolo. ● šolski zvonec ● šolska malica ● šolske potrebščine ● šolska torba ● V šoli moramo upoštevati šolska in razredna pravila. ● Pred odhodom na šolsko igrišče so se učenci razporedili po navodilih. ● Knjige sem si izposodila v šolski knjižnici. šteti glagol 1. Šteti pomeni imenovati števila po vrsti ali s štetjem ugotavljati, koliko je česa. ● šteti s pomočjo prstov ● Otrok zna šteti do 6. ● V gledališču so šteli prodane vstopnice. ● Štel sem avtomobile na parkirišču. 2. Šteti pomeni biti sestavljen iz česa, kar je po količini omejeno. ● Koliko elementov šteje množica L? ● Koliko prebivalcev šteje mesto? 3. Šteti pomeni upoštevati pri štetju ali pripravi kakega dogodka. ● Ste me šteli zraven? ● Če ne štejem tebe, nas je pet. 4. Šteti pomeni upoštevati, upoštevati se ali uvrščati. ● Vsak pravilen odgovor šteje točko. ● To šteje kot dokaz. ● Tvoje mnenje šteje. ● Vsaka minuta šteje. ● Kot oblikovanje okolja štejemo tudi ureditev okolja stavbe. ● Med slabosti elektrarn na veter bi lahko šteli predvsem ogroženost ptic na mestih postavitve. ● Med padavine štejemo sneg, dež in točo. ● K stoječim vodam štejemo jezera in morja. FRAZEMI šteti si v čast Če si kdo šteje kaj v čast, pomeni, da se počuti dobro in je vesel, da lahko kaj naredi. ● V čast si štejem, da lahko razglasim dobro novico. številen pridevnik 1. Številni so taki, ki jih je mnogo, veliko. ● številne ptice ● Poleg jezer, rek, potokov in številnih slapov imamo tudi del Jadranskega morja. ● Slovenija v številne države po svetu izvaža svoje pridelke in izdelke. ● Napisal je številne knjige. 2. Številen je velik. ● To je moja številna družina. Skupaj živimo tri generacije – stari starši, moji starši in otroci. številka samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Številka je znak, s katerim zapišemo število. ● Prikazana števila zapiši z desetiškimi enotami, z besedo in s številko. ● To število zapišemo s številko 1240. ● Rimljani so za številke uporabljali črke. ● Rimljani so na slovensko ozemlje prinesli pisavo latinico, rimske številke, ceste in mesta. 2. Številka je tak znak ali več takih znakov, ki kaj označuje. ● številka čevljev ● številke na uri ● poštna številka ● Katero telefonsko številko pokličemo, če opazimo požar? ● Na vstopnicah sta s številko označena sedež in vrsta. 3. Številka je revija ali časopis, označen z zaporedno številko izdaje. ● Vaše zamisli bomo objavili v marčni številki revije. število samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Število je to, kar pove, koliko je česa. ● liho, sodo število 258 ● Števila 8, 16, 24, 32, 40, 48, 56, 64, 72 in 80 so večkratniki števila 8. ● Izračunaj vsoto števil 75 in 7. ● Število 538 povečaj za 5. ● Zaokroži naslednja števila na stotice. ● Napiši predhodnike in naslednike števil 180, 236, 475, 2917, 8799 in 4929. ● Števniki so besede, ki poimenujejo števila. 2. PRI SLOVENŠČINI Število v jeziku je z besednimi oblikami izražena količina, ki ima v slovenščini lahko vrednost ena, dve ali več kot dve. ● slovnično število ● V katerem spolu in številu so lahko pridevniki? ● Pri določanju števila danega samostalnika si pomagamo tako, da samostalnik uporabimo v povedi, s katero odgovorimo na vprašanje Kaj je to? – To so škarje. STALNE ZVEZE mersko število PRI MATEMATIKI Mersko število je število, ki ga zapišemo ob oznaki merske enote in izraža, kolikokrat je količina, ki jo merimo, večja ali manjša od merske enote. ● Izmerjeno dolžino, višino in širino zapišemo z merskim številom in mersko enoto, na primer 3 kg. številski pridevnik Številski je ta, ki je v zvezi s številom. ● Prepiši številska zaporedja in jih dopolni. ● Nariši številsko premico in na njej prikaži števila od 520 do 529. STALNE ZVEZE številski izraz PRI MATEMATIKI Številski izraz je skupek števil in ene ali več računskih operacij, ki tvorijo smiseln matematični zapis. ● Razliko števil 25 in 10 deli s številom 3. Zapiši številski izraz in izračunaj njegovo vrednost. ● Iz parov števil sestavi številski izraz seštevanja in številski izraz odštevanja in izračunaj njuni vrednosti. ● Če imamo številski izraz, v katerem imamo seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje in oklepaje v različnih kombinacijah, moramo upoštevati vrstni red. števka samostalnik PRI MATEMATIKI Števka je posamezen znak (od 0 do 9) v številki, s katerim je zapisano število. ● S števkami 5, 6 in 7 zapiši vsa trimestna števila, ki so večja od 600. štorklja samostalnik Štorklja je velika močvirska ptica selivka z dolgim kljunom, belim perjem, črnimi perutmi in tankimi dolgimi nogami. ● bela štorklja ● Štorklje gnezdijo tudi na dimnikih. FRAZEMI štorklja prinese koga Če koga štorklja prinese, pomeni, da se rodi. ● Štorklja ti bo prinesla bratca. takt samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Takt je merska enota v glasbi, ki ima določeno število poudarjenih in nepoudarjenih števnih enot ali dob. ● V taktu je glavni poudarek vedno na prvi dobi. ● Takti imajo lahko različno število notnih vrednosti in vsaka notna vrednost ima v taktu svojo dobo. ● Po številu in imenih notnih vrednosti se takti imenujejo dvočetrtinski, tričetrtinski, dvopolovinski. taktnica samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Taktnica je črta, ki označuje začetek ali konec takta in stoji vedno pred prvo poudarjeno dobo. ● Note zapisujemo v takte, ki jih ločujemo s taktnicami. taktovski pridevnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Taktovski je ta, ki je v zvezi s taktom. ● Pri izvajanju skladb je pomemben tudi dober občutek za taktovsko mero in tempo. STALNE ZVEZE taktovski način PRI GLASBENI UMETNOSTI Taktovski način je zgradba takta glede na to, katera notna vrednost predstavlja dobo in koliko jih je v taktu. ● Ritem narekuje izbrani taktovski način in s tem poudarjene in nepoudarjene dobe. ● Skladba je lahko napisana v dvodobnem, tridobnem, štiridobnem taktovskem načinu, lahko pa so taktovski načini tudi sestavljeni. taliti glagol 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Taliti pomeni delati ali povzročati, da trdna snov zaradi dovajanja toplote preide v tekoče stanje. 259 ● Plavži so peči, kjer so talili železovo rudo. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Taliti se pomeni prehajati v tekoče stanje zaradi dovajanja toplote. ● led, sneg se tali ● Ko vosku približamo gorečo vžigalico, se vosek začne taliti. taljenje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Taljenje je prehajanje trdne snovi v tekoče stanje zaradi dovajanja toplote. ● Lastnosti snovi se spreminjajo ob raztapljanju, taljenju, mešanju ali preoblikovanju. ● Vosek stalno mešaj med taljenjem. teden samostalnik Teden je čas sedmih dni, od ponedeljka do nedelje. ● naslednji, prejšnji teden ● ves teden ● dan, teden, mesec in leto ● Kako boš preživela konec tedna? ● Lase si umivamo enkrat ali dvakrat na teden. ● Luka ima rojstni dan čez štiri tedne. tehničen pridevnik 1. Tehnični je ta, ki je v zvezi s tehniko, znanostjo ali dejavnostjo, ki se ukvarja z izdelovanjem strojev, naprav, materialov, ki se uporabljajo v industriji, pri prevozu ali posredovanju informacij. ● Z razvojem znanosti in tehnologije je človek posegel tudi v vesolje. To ne bi bilo mogoče, če ne bi znanstveniki ves čas izumljali tehničnih in drugih pripomočkov, ki to omogočajo. ● Ljudje pri delu uporabljamo tehnične naprave in vozila, ki imajo različne sestavne dele in se različno gibljejo. ● Vodna kolesa so danes del tehnične dediščine. 2. Tehnični je ta, ki je v zvezi s pravilnim delovanjem kakega stroja ali naprave. ● Nastala je manjša tehnična okvara, kar pa bomo zagotovo kmalu uredili. tehnika samostalnik 1. Tehnika je znanost ali dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem strojev, naprav, materialov, ki se uporabljajo v industriji, pri prevozu ali posredovanju informacij. ● Materiali, kot so plastika, železo, steklo, jeklo, ter nove tehnike nam omogočajo gradnjo visokih stavb, mostov, ki povezujejo oddaljene otoke. ● Osvajanja so evropskim velesilam omogočila velikanski dotok dobrin, vplivala pa so tudi na razvoj znanosti in tehnike. 2. Tehnika je ustaljen način opravljanja kakega dela ali dejavnosti. ● tehnika izdelave grafike ● likovna tehnika ● plavalna tehnika ● Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice, praskanke. ● Svoje učne navade lahko izboljšamo z različnimi tehnikami. STALNE ZVEZE bela tehnika Bela tehnika so električne naprave za uporabo v gospodinjstvu. ● Poznamo različne vrste trgovin: z živili, z belo tehniko, z oblačili, z računalniki, s čistili, za osebno higieno, za male živali. tehtati glagol 1. Tehtati pomeni ugotavljati maso s tehtnico. ● V živalskem vrtu so tehtali živali. 2. Tehtati pomeni imeti določeno težo. ● Sestra je visoka 162 cm in tehta 50 kg. 3. Tehtati pomeni odločati se med vsaj dvema možnostma, kaj storiti. ● Dolgo je tehtal, kaj naj stori. tehtnica samostalnik Tehtnica je priprava, s katero tehtamo. ● digitalna tehtnica ● S tehtnico ugotavljamo, koliko kdo tehta in koliko kaj tehta. ● Koliko enakih uteži manjka na levi strani, da bo tehtnica v ravnovesju? ● S tehtnicami, ki jih imate doma, stehtaj čim več različnih živil, ki imajo na embalaži označeno maso. STALNE ZVEZE vodna tehtnica Vodna tehtnica je podolgovata priprava s cevko, ki je delno napolnjena s tekočino, v kateri je zračni mehurček, ki kaže, ali je predmet v vodoravni legi. ● Zidar uporablja svinčnico, vodno tehtnico, zidarsko žlico, mešalnik za beton, samokolnico in lopato. tek (premikanje) samostalnik Tek je želja ali potreba po jedi. 260 ● imeti velik tek ● zaželeti dober tek ● Bleda si videti in malo zraka pred zajtrkom ti bo vzbudilo tek. ● Dober tek! ● Minil me je ves tek. tek (apetit) samostalnik 1. Tek je premikanje s hitrejšimi koraki, pri katerem sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage, ali šport, pri katerem tečemo. ● tek na 60, 600 metrov ● konjski tek ● maratonski tek ● Med hojo in tekom se odrivamo od tal. ● Pognala sta se v tek. ● Hoja, kolesarjenje in tek koristijo zdravju. ● Trenira tek, oče pa s štoparico meri čas njegovega teka. 2. Tek je premikanje ali potekanje česa. ● tek motorja ● Vozilo je spravil v tek. ● Priprave so v polnem teku. 3. PRI ŠPORTU Tek je vsaka od voženj v določeni hitrostni disciplini. ● Po prvem teku je bil najboljši Miha, ki je imel edini čas pod minuto 0.58. STALNE ZVEZE tek na smučeh Tek na smučeh je smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh. ● Pokazali so mi pot proti Triglavu in prostor, na katerem so pozimi urejene proge za tek na smučeh. tekma samostalnik Tekma je športni boj, v katerem se nastopajoči merijo med seboj, da bi ugotovili, kdo je boljši. ● tekma smučarskih skokov ● rezultati tekme ● košarkarska, nogometna, odbojkarska tekma ● Po tekmi sta se hvalila, koliko golov sta dali njuni moštvi. ● Konec tedna igramo tekmo s sosednjo šolo. tekmovanje samostalnik 1. Tekmovanje je merjenje koga s kom v kakem športu, da bi ugotovili, kdo je boljši ali uspešnejši. ● prirediti tekmovanje ● atletsko tekmovanje ● Med treningi in tekmovanji razvija sposobnosti in spretnosti, ki mu koristijo tudi izven športnega življenja. ● Na tekmovanju je zmagala. 2. Tekmovanje je merjenje koga s kom v kaki dejavnosti, da bi ugotovili, kdo je boljši ali uspešnejši. ● prijavnica za tekmovanje ● glasbeno, matematično tekmovanje ● razredno tekmovanje ● Čestitamo vam za odličen nastop na pevskem tekmovanju. ● Na tekmovanje iz logike se je najprej prijavilo 85 učencev. ● V glasbeni šoli imajo številne vaje, nastope, tekmovanja in koncerte. tekmovati glagol 1. Tekmovati pomeni meriti se s kom v kakem športu, da bi ugotovili, kdo je boljši ali uspešnejši. ● tekmovati v atletiki ● Učenci so tekmovali v teku. ● Tekmujmo, kdo bo prvi na cilju! ● Trenira in tekmuje za Slovenijo, ob njegovih zmagah predvajajo slovensko himno. 2. Tekmovati pomeni meriti se s kom v kaki dejavnosti, da bi ugotovili, kdo je boljši ali uspešnejši. ● Sošolca sta tekmovala v reševanju matematičnih nalog. ● Vasi so med seboj tekmovale, katera bo imela lepši mlaj. ● Tekmovali bodo, kdo bo naredil boljši sladoled. tekočina samostalnik Tekočina je snov, ki se prilagaja obliki posode, v kateri je, in ima na površini gladino. ● naliti, nalivati tekočino ● liter tekočine ● kri in druge telesne tekočine ● Tekočine lahko prelivamo in mešamo. ● Če jemo zdravo in raznoliko hrano, pijemo dovolj tekočine in se veliko gibljemo na svežem zraku, smo bolj zdravi. ● Voda je najpomembnejša tekočina na zemlji. tekstil samostalnik Tekstil so izdelki, ki so narejeni zlasti s tkanjem ali pletenjem. ● barve za tekstil ● Med sezonskimi razprodajami tekstila in obutve trgovine svojim izdelkom znižajo cene. 261 ● Odpadke iz papirja, stekla, pločevine in tekstila odpeljejo in predelajo. tekstilen pridevnik Tekstilni je ta, ki je v zvezi s tekstilom. ● tekstilni izdelki ● tekstilna industrija ● S tekstilnimi stroji iz bombažnih niti stkejo blago. telefon samostalnik Telefon je elektronska naprava za prenašanje govora na daljavo. ● pogovarjati se po telefonu ● poklicati po telefonu ● Pri babici je zazvonil telefon. ● Na telefon se je oglasila mama. ● Nastopajoče in poslušalce med predstavo motijo zvoki prenosnih telefonov, zato jih izklopimo. telefonski pridevnik Telefonski je ta, ki je v zvezi s telefonom. ● telefonski pogovor ● telefonski zvonec ● telefonska govorilnica ● telefonska slušalka ● Katero telefonsko številko pokličemo, če opazimo požar? ● Telefonske številke najdemo v telefonskem imeniku. ● Tajnica sprejema tudi telefonske klice. STALNE ZVEZE telefonska tajnica Telefonska tajnica ali telefonski odzivnik je naprava, ki ob telefonskem klicu predvaja posneto sporočilo in shranjuje sporočila oseb, ki kličejo. ● Se ti je kdaj po telefonu oglasila telefonska tajnica ali telefonski odzivnik? telefonski odzivnik Telefonski odzivnik ali telefonska tajnica je naprava, ki ob telefonskem klicu predvaja posneto sporočilo in shranjuje sporočila oseb, ki kličejo. ● Se ti je kdaj po telefonu oglasila telefonska tajnica ali telefonski odzivnik? telesen pridevnik Telesni je ta, ki je v zvezi s telesom. ● telesna lastnost, značilnost ● telesna masa ● telesna temperatura ● Kamela brez škode izgubi toliko vode, kolikor znaša tretjina njene telesne teže. ● Po telesni dejavnosti moramo poskrbeti za osebno higieno. ● V šoli otroci razvijajo umske in telesne sposobnosti. teleskop samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Teleskop je naprava za ogledovanje zvezd in drugih teles v vesolju, sestavljena iz zrcal in leč, ki prestrezajo svetlobo, ki jo oddajajo telesa v vesolju. ● S teleskopom so opazovali Luno. ● Iz slik radijskih teleskopov, ki so postavljeni na različnih delih Zemlje, so sestavili sliko črne luknje. telo samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Telo je vse, kar sestavlja večcelični živalski organizem. ● telo sesalcev, žuželk ● drža telesa ● človeško telo ● Med nosečnostjo se v materinem telesu razvija otrok. ● Z rednim umivanjem skrbimo za čistočo vseh delov telesa (glave, rok, nog, trupa). ● Oporo našemu telesu dajejo kosti, ki tvorijo okostje ali skelet. ● Telo izgublja vodo z dihanjem, s potenjem in z uriniranjem. ● Telo galeba je pokrito z belim perjem. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Telo je to, kar je iz snovi, kar ima maso in zavzema del prostora, in to, o čemer govorimo, ko opisujemo pojave. ● Na gibanje teles lahko vplivamo. Če igralec tenisa žogico močno udari z loparjem, ji spremeni smer in hitrost gibanja. ● Telesa vidimo, kadar so osvetljena. ● Zemlja deluje na druga telesa s silo, ki jo imenujemo teža. ● Toplota prehaja s telesa z višjo temperaturo na telo z nižjo temperaturo. ● Naravni satelit kakega planeta je nebesno telo, ki kroži okrog tega planeta. 3. PRI MATEMATIKI Telo je del prostora, ki ga omejujejo ploskve. ● geometrijsko telo ● oglato, okroglo telo ● liki in telesa ● Telesa poimenuj in na njih pokaži robove, oglišča in mejne ploskve. ● Telo ima prostornino. 262 FRAZEMI Zdrav duh v zdravem telesu. Zdrav duh v zdravem telesu pomeni, da se je treba za zdravje ukvarjati tako s telovadbo kot tudi z učenjem, branjem in razmišljanjem. ● Zdrav duh v zdravem telesu ne pomeni, da je treba skrbeti le za krepko telo. Vsak mora skrbeti tudi za bistrost glave in zdravo življenje. ● Pri pouku športne vzgoje bodo učenci gojili zdrav duh v zdravem telesu. tema samostalnik Tema je stanje ozračja, ko ni svetlobe, kot na primer ponoči. ● tema se spusti ● bati se teme ● črna, popolna, trda tema ● svetloba in tema ● Zunaj je tema. ● Predmeti, ki se svetijo, niso svetila. V temi jih ne vidiš. ● V jami živi več vrst živali, ki so se prilagodile na življenje v večni temi. ● Zajela nas je tema. FRAZEMI tema kot v rogu Tema kot v rogu je popolna tema. ● V gozdu je bila tema kot v rogu. temelj samostalnik 1. Temelj je opora ali trdna podlaga, na kateri je kaj postavljeno. ● Za stabilnost makete in tudi pravih zgradb so ključni temelji. ● Janova družina gradi hišo. Uporabi načrt in izračunaj obseg njenih temeljev. 2. Temelj je to, kar čemu zagotavlja, da lahko obstaja, poteka ali se razvija. ● Dobri medsebojni odnosi in sodelovanje so temelj vsake skupnosti. ● Temelj uspešnega sodelovanja so poslušanje, spoštovanje predlogov, medsebojno spodbujanje in podpora. temeljen pridevnik Temeljni je ta, ki določa osnovo česa ali je bistven za obstoj česa. ● temeljne pravice, svoboščine ● temeljne vrednote ● Ustava določa temeljna pravila našega skupnega bivanja. ● Potreba po hrani, vodi, obleki, domu in gibanju so fizične ali temeljne potrebe. ● Spreminjanje živih bitij skozi čas je ena izmed temeljnih značilnosti življenja. ● Potreba po hrani, vodi, obleki, domu in gibanju so fizične ali temeljne potrebe. temen pridevnik 1. Temen je tak, ki ne oddaja svetlobe in je črni podobne barve. ● temni lasje ● temna barva ● temna očala ● Zgornja stran kril sivega galeba je svetlo siva, na konicah kril so peresa temnejša. ● Nad očmi ima temne obrvi. 2. Temen je tak, v katerem je malo ali nič svetlobe. ● temen gozd ● temen prostor ● temen in svetel ● V temni sobi z baterijsko svetilko osvetli steno. ● Noč je temni del dneva, dan pa svetli. ● Brez Sonca bi bila Zemlja temna, hladna in brez življenja. 3. ČUSTVENO OBARVANO Temen je tak, ki je za človeka neprijeten. ● V mojem življenju je bilo veliko temnih trenutkov. 4. ČUSTVENO OBARVANO Temen je tak, ki zveni nizko in globoko. ● Oglasil se je temen moški glas. temperatura samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Temperatura je količina, ki pove, kako toplo ali hladno je kaj. Temperaturo merimo s termometrom. ● izmeriti, meriti temperaturo ● temperatura vrelišča ● temperatura vode, zraka ● nizka, visoka temperatura ● telesna temperatura ● Mama mu je izmerila temperaturo. ● Osnovna enota za temperaturo je kelvin (K). ● Voda se spremeni v led, kadar je temperatura nižja od 0 °C. tercet samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Tercet je glasbena skupina, ki je sestavljena iz treh pevcev. ● Izberite dva pevca, ki bosta pesem zapela v duetu, nato naj se jima pridruži še tretji v tercetu. 263 termometer samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Termometer je priprava za merjenje temperature. ● meriti temperaturo s termometrom ● Termometer kaže minus pet stopinj Celzija. teta samostalnik 1. Teta je mamina ali očetova sestra. ● teta in stric ● Obiskala ga je teta. 2. Teta je starejša ženska. ● Neko teto sem vprašal, koliko je ura. teža samostalnik 1. Teža ali masa je temeljna lastnost snovi, ki se kaže s silo pritiskanja telesa na podlago ali odpora pri spremembi hitrosti telesa. Osnovna enota za merjenje teže je kilogram. ● Predmete lahko opisujemo, primerjamo in razvrščamo po različnih lastnostih (oblika, velikost, teža). 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Teža ali sila teže je sila, s katero veliko telo z veliko maso, na primer planet, privlači telesa z manjšo maso, ki so na njem ali v njegovi bližini. ● Zemlja deluje na druga telesa s silo, ki jo imenujemo teža. STALNE ZVEZE sila teže PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Sila teže ali teža je sila, s katero veliko telo z veliko maso, na primer planet, privlači telesa z manjšo maso, ki so na njem ali v njegovi bližini. ● Sila teže je manjša, če je telo bolj oddaljeno od središča Zemlje. ● Na astronavte na Luni deluje manjša sila teže kot na Zemlji (sila, s katero Luna ali Zemlja privlačita astronavta), ker ima Luna manjšo maso od Zemlje. ● Jabolko pade z drevesa, ker nanj deluje sila teže. težava samostalnik 1. Težava je neugoden občutek zaradi nepravilnega delovanja telesa. ● povzročati, povzročiti težave ● težave z dihali ● Voda je lahko čarobno zdravilo za raznovrstne zdravstvene težave. ● Kamilični čaj pijemo, kadar imamo drisko ali druge črevesne težave. 2. Težava je to, kar se pojavi nepredvideno in koga ovira pri opravljanju dela, uresničevanju nalog ali vsakdanjem življenju. ● reševati težave ● zaupati svoje težave komu ● znajti se v težavah ● Težav ne moremo vedno rešiti sami. ● Živali, ki preživijo dolge ledene mesece, imajo veliko težav pri iskanju hrane. ● Največja težava v puščavi nista vročina ali hrana, temveč pomanjkanje vode. 3. Težava je to, kar komu zaradi premajhne sposobnosti, neizurjenosti povzroča neprijetnosti ali ga ovira pri izvedbi česa. ● težave z branjem ● S temi računi nimam težav. ● Ker poštevanko dobro obvladam, mi to poglavje ne bo delalo težav. STALNE ZVEZE brez težav Brez težav pomeni brez truda ali napora, preprosto. ● Brez težav bi si priplaval zlatega delfinčka. ● Tlakovane ceste so bile dovolj široke, da sta se lahko brez težav srečala dva vozova. s težavo S težavo pomeni s trudom ali naporom, težko. ● S težavo vzdigne kamen. težek pridevnik 1. Težek je tak, ki ima veliko težo. ● Mravlja nosi težko breme. 2. Težek je tak, ki ima določeno težo. ● Maja je težka 36 kg. ● Buča je težja od grozdja. 3. Težek je tak, za opravljanje, izvajanje ali reševanje katerega je potreben velik trud, spretnost ali sposobnost. ● težek poklic ● težka situacija ● težko vprašanje ● Meni se zdijo naloge težke. ● Vse živali, ki živijo v težkih razmerah, imajo veliko sposobnost premikanja. ● Danes v tovarnah težja in zdravju škodljiva dela prevzemajo roboti. ● Čim bolj hrapave so površine, tem večje je trenje in gibanje je težje. 4. ČUSTVENO OBARVANO Težek je tak, ki spremlja ali povzroča težave, žalost ali bolečino. 264 ● Prevzela ga je težka osamljenost. 5. ČUSTVENO OBARVANO Težek je siten ali nadležen. ● Joj, kako si težka! STALNE ZVEZE težka doba PRI GLASBENI UMETNOSTI Težka doba je poudarjena doba v taktu. ● Ob poslušanju z udarci po nogah ponazarjaj težke dobe, lahke pa s tleskanjem. težka kovina PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Težka kovina je kovina, ki ima veliko gostoto. ● Svinec je težka kovina. ● Težke kovine iz baterij zastrupljajo okolje. FRAZEMI s težkim srcem S težkim srcem pomeni takó, da čutimo žalost ali skrb. ● Zahteval je nekaj strašnega. S težkim srcem ga je ubogal. tih pridevnik 1. Tih je tak, ki je malo slišen ali neslišen ali ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa ali ropota. ● tiha naprava ● tiho brenčanje ● tiho govorjenje ● tih kot riba ● Kateri zvok je glasnejši, kateri tišji? ● Kmečka lastovka se oglaša s tihim cvrkutanjem. ● Tone smo ploskali, igrali ali peli, pavze pa izvajali s poljubnimi tihimi gibi. ● Za mlinom teče tih potok. 2. Tih je tak, ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa ali ki malo govori. ● tih in sramežljiv ● tih in zamišljen ● Danes je soseda nenavadno tiha. ● Sedela je nekam tiha. 3. Tih je tak, ki je brez hrupa ali ropota. ● tih večer ● tiha noč ● Znašla se je v prvem nadstropju tihe hiše. ● Sprehodili smo se po tihi zimski pokrajini. ● Ulica je bila tiha in prazna. 4. ČUSTVENO OBARVANO Tih je tak, ki obstaja, vendar o njem ne govorimo. ● tiho pravilo ● gojiti tiho upanje ● Obšlo ga je tiho zadovoljstvo. ● Upoštevava najin tihi dogovor, da v družbi nikoli ne narediva ničesar, kar bi drugega utegnilo spraviti v zadrego. tihožitje samostalnik PRI LIKOVNI UMETNOSTI Tihožitje je slika, na kateri so upodobljeni negibni predmeti, živali ali rastline. ● Na tihožitju lahko upodobiš kar skledo s sadjem. tikati glagol PRI SLOVENŠČINI Tikati pomeni s ti ogovarjati osebo, ki jo dobro poznamo ali s katero smo v enakovrednem družbenem odnosu. ● Tikam starše, sošolce, prijatelje in ljudi, s katerimi se tako dogovorim. tiskanje samostalnik Tiskanje je nanašanje podobe, slike, besedila na papir ali tkanino z določeno tiskarsko tehniko. ● Blago plemenitijo z beljenjem in barvanjem, tiskanjem ali kosmatenjem. tiskati glagol Tiskati pomeni nanašati podobo, sliko, besedilo na papir ali tkanino z določeno tiskarsko tehniko. ● tiskati knjige ● Slovenci v različnih slovenskih društvih ohranjajo slovenski jezik in kulturo, tiskajo časopise in knjige v slovenščini. ● Bankovce tiskajo s posebnimi barvami na zelo odporen papir. tisočletje samostalnik Tisočletje je obdobje, ki traja tisoč let, navadno od prejšnje do naslednje polne tisočice, kot na primer 1000–1999. ● stoletje in tisočletje ● Ljudje že tisočletja predelujejo naravna živila in tako povečujejo njihovo trajnost ter izboljšujejo njihovo hranilno vrednost. ● Ljudje smo s svojo gospodarsko dejavnostjo pokrajine v tisočletjih že močno spremenili. ● Umetnina je nastala v sredini 2. tisočletja pred našim štetjem. tišina samostalnik Tišina je stanje brez glasov ali šumov, hrupa ali govorjenja. ● tišina nastane, nastopi, zavlada ● pretrgati tišino ● gluha, grobna, popolna tišina 265 ● Domačo nalogo pišem v tišini. ● Oče je tekel po note, v dvorani pa je zavladala mučna tišina. ● Kadar učiteljica zahteva minuto tišine, se po navadi čas kar vleče. tkalec samostalnik Tkalec je oseba, ki izdeluje tekstilne izdelke s križanjem in prepletanjem niti. ● Predilci, pletilci in tkalci v tovarni pletejo ali tkejo blago. ● Opredeno prejo so nekdaj v navitih klobčičih oddali k tkalcu, da je stkal platno. tkalka samostalnik Tkalka je ženska, ki izdeluje tekstilne izdelke s križanjem in prepletanjem niti. ● Tkalka prikaže način tkanja lanenega platna na starih lesenih belokranjskih statvah. tkalski pridevnik Tkalski je ta, ki je v zvezi s tkanjem. ● tkalski stroj ● Preizkusi svoje tkalske sposobnosti: nareži trakove iz različnih barv papirja in poskušaj narediti vsaj eno opisano vezavo. tkanina samostalnik Tkanina je tekstilni izdelek, narejen s tkanjem, ki se uporablja pri izdelavi oblačil ali opreme. ● Nekatere tkanine vsebujejo tudi elastanska vlakna, ki so zelo raztegljiva. ● Svilene niti so stkali in tkanino obogatili z barvo in slikami. ● Tkanine, pletenine in vlaknovine so narejene iz niti. tkanje samostalnik Tkanje je delanje tekstilnih izdelkov s križanjem in prepletanjem niti. ● S tkanjem na statvah so dobili blago za suknje, hlače, posteljnino in druge izdelke. ● S tkanjem nastane blago. tkati glagol 1. Tkati pomeni izdelovati tekstilne izdelke s križanjem in prepletanjem niti. ● tkati preprogo ● Volneno nit so tkali na statvah. ● Stroje, ki tkejo blago, imenujemo statve. ● Preživljali so se z lovom, redili živino, sejali lan in tkali laneno platno. 2. Tkati pomeni delati pajčevino. ● Pajek tke pajčevino. tla samostalnik 1. Tla so površina, po kateri hodimo. ● Zaprti prostori imajo stene, tla in strop. ● Na tleh je polit čaj in razdrobljene bobi palčke. ● Glasbeniki ob igranju udarjajo z nogo ob tla. 2. Tla so vrhnja plast zemeljske skorje. ● glinena, ilovnata in peščena tla ● Deževniki živijo v tleh, kjer delajo rove in rahljajo prst. ● Zaradi teže predmeti na Zemlji padejo na tla. ● Ker gozdna tla vpijejo dež, neurja ne odnašajo zemlje. FRAZEMI pasti na plodna tla Če kaj pade na plodna tla, pomeni, da uspe, se uresniči ali učinkuje. ● Besede so padle na plodna tla. ● Imel je dobro zamisel, čeprav ni padla na plodna tla. udreti se v tla Če se kdo udre v tla, pomeni, da nenadoma, nepričakovano izgine. ● Hihitanje je postajalo vse glasnejše, od sramu bi se najrajši udrla v tla. ● Obljubil mi je pomoč, potem pa se je udrl v tla. tlak samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Tlak je razmerje med silo, ki pritiska na neko ploskev, in ploščino te ploskve. ● Preden spustimo vrat napihnjenega balona, ima zrak v balonu višji tlak, kot je tlak zraka v okolici. ● Pri potiskanju bata se zraku v brizgi zmanjša prostornina in poveča gostota. Tlak zraka v brizgi je tedaj večji kakor zunanji tlak. ● Voda se po koritih lahko pretaka le navzdol, po ceveh v hiši ali bloku pa s pomočjo črpalke tudi navzgor. Tok tekočine poganja razlika v tlakih. STALNE ZVEZE krvni tlak PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Krvni tlak je tlak, s katerim kri pritiska na stene žil. ● Pri zdravniku so ji izmerili zelo nizek krvni tlak. zračni tlak PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Zračni tlak je tlak, s katerim zrak zaradi svoje teže pritiska na zemeljsko površino. 266 ● Z naraščanjem nadmorske višine zračni tlak pada. ● Cikloni so območja z nizkim zračnim tlakom, anticikloni pa območja z visokim zračnim tlakom. tlesk samostalnik Tlesk je kratek glas, ki se sliši, če kaj plosko udari ali zadene ob kaj. ● Zaslišal se je oddaljen tlesk vrat. ● Ob tlesku prstov se je zbudila. tleskati glagol 1. Tleskati pomeni povzročati kratek glas s ploskim udarcem ali zadetjem ob kaj. ● Jezik je tleskal ob nebo. ● Peli smo pesmico in tleskali s prsti. 2. Tleskati pomeni plosko udarjati ali zadevati ob kaj. ● Strgano jadro je tleskalo ob kovino. tleskniti glagol 1. Tleskniti pomeni povzročiti kratek glas s ploskim udarcem ali zadetjem ob kaj. ● Soseda je tlesknila s prsti in pes je takoj pritekel. ● Dvakrat je tlesknilo, potem pa so se vrata odprla. 2. Tleskniti pomeni plosko udariti ali zadeti ob kaj. ● Ena od desk je tlesknila ob rob prikolice. tloris samostalnik Tloris je prikaz stavbe, predmeta ali prostora, gledano od zgoraj. ● tloris hiše, vozila ● Poskusi narisati tloris svoje sobe ali svojega stanovanja. točka samostalnik 1. Točka je majhen del prostora, ki ima določen pomen ali namen. ● Sonce doseže najvišjo točko na nebu opoldne. ● Nadmorska višina je navpična oddaljenost od morske gladine do neke točke na Zemljinem površju. ● Orientacija je določanje položaja točke in ugotavljanje strani neba. 2. PRI MATEMATIKI Točka je to, kar nastane s presečiščem črt, in to, kar sestavlja premico, daljico in ravnino in nima dolžine. Narišemo jo kot piko. ● Točke poimenujemo z velikimi tiskanimi črkami. ● Premisli, ali lahko skozi točko A narišemo več premic. 3. Točka je del programa kake prireditve. ● Šolske prireditve bi bile zelo dolgočasne brez glasbenih točk. 4. Točka je enota za merjenje športnega rezultata ali vrednosti kakega dela. Prikažemo jo s številko. ● Lena je z lokom streljala v tarčo. Zadela jo je z vsemi tremi puščicami. Koliko točk je lahko dosegla? ● Na tekmovanju za naj športnika šole je dosegel osemindevetdeset točk in zasedel četrto mesto. ● Skupina, ki zbere največ besed, dobi točko. STALNE ZVEZE varna točka Varna točka je posebej označen javni prostor, v katerem so osebe, ki otrokom v stiski ponujajo zaščito ali pomoč. ● Varne točke prepoznate po posebni nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena na vidno mesto ob vhodu. ● Varna točka je lahko na primer knjižnica, vrtec, zavarovalnica ali lekarna. tok samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Tok je gibanje tekočine, plina, delcev ali energije v določeni smeri. ● tok reke ● hiter, počasen tok ● velik, majhen tok ● vodni tok ● Tok tekočine usmerimo s cevmi. ● Tok tekočine poganja razlika v tlakih. 2. Tok je voda, ki teče po strugi. ● S prstom potuj po reki Soči od zgornjega toka do sotočja z reko Tolminko. ● Koliko meri skupna dolžina toka Drave, Mure in Save? STALNE ZVEZE električni tok PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Električni tok je gibanje nabitih delcev po prevodniku, navadno v električnem krogu. ● Vir električnega toka je baterija, dinamo ali električno omrežje. ● Električni tok teče samo, če so vse snovi na njegovi krožni poti v električnem krogu prevodne. ● Varovalke preprečijo poškodbe naprav, ki bi jih povzročil prevelik električni tok, če bi stekel skoznje. Delujejo kot stikala, ki prekinejo električni krog, kadar je tok prevelik. 267 miselni tok Miselni tok je zaporedje med seboj povezanih misli. ● »Kako ti gre v šoli?« ga je nepričakovano vprašala. Simon ni sledil njenemu miselnemu toku. toplotni tok PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Toplotni tok je prehajanje toplote s telesa z višjo temperaturo na telo z nižjo temperaturo. ● Poskus nas je naučil, da je toplotni tok skozi tanko pločevino večji kot skozi keramiko. Iz tega sklepamo, da je pločevina dober prevodnik toplote, keramika pa je toplotni izolator. tolkalo samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Tolkala so glasbila, na katera igramo s tolčenjem ali z drgnjenjem, strganjem ali stresanjem. ● Na tolkala lahko igramo tudi s palicami. ● Razvil je celo družino tolkal, na primer zvončke, ksilofon, metalofon, triangel in tamburin. ton samostalnik 1. PRI GLASBENI UMETNOSTI Ton je zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve. ● Do, re, mi, fa, so(l), la, ti, do označujejo višino določenega tona v katerikoli lestvici. ● Vsaka lestvica ima točno določeno zaporedje celih tonov in poltonov. 2. Ton je način izražanja, zlasti govorjenja in pisanja. ● Naenkrat je spremenil ton govora. tona samostalnik Tona je enota za merjenje mase, ki je enaka tisoč kilogramov. ● Koliko polnih balonov ima maso 1 tono? ● Ena tona oziroma 1 t je masa manjšega avtomobila. ● Tona je največja enota, ki jo uporabljamo pri tehtanju težkih predmetov. tonski pridevnik Tonski je ta, ki je v zvezi s tonom. ● Izberi tri tonske višine in si izmisli svojo melodijo. ● Danes se bomo igrali z dolžinami tonov oziroma s tonskimi trajanji. STALNE ZVEZE tonska abeceda PRI GLASBENI UMETNOSTI Tonska abeceda ali notna abeceda je dogovorjeno zaporedje črk, s katerimi so poimenovani toni v tonski lestvici. ● Pesem preberi tudi s tonsko abecedo in jo nato zapoj. topilo samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Topilo je snov, v kateri se raztapljajo druge snovi. ● Voda je najbolj razširjeno topilo na Zemlji. ● Raztopina je iz topila in topljenca. topiti glagol 1. Topiti ali raztapljati pomeni delati, da se delci topljenca (trdne snovi) porazdelijo med delce topila (tekočine). ● Za lepljenje uporabi lepilo, namenjeno stiroporu, običajno univerzalno lepilo namreč stiropor topi. 2. Topiti se ali raztapljati se pomeni porazdeljevati se med delce topila (tekočine). ● Nekateri vitamini se topijo v vodi, drugi pa v maščobi. 3. Topiti ali taliti pomeni delati ali povzročati, da trdna snov zaradi dovajanja toplote preide v tekoče stanje. ● Nekdaj so topili železo v majhnih plavžih in fužinah. ● Zaradi višanja povprečne temperature na Zemlji se topijo tudi ledeniki, posledično se zvišuje morska gladina. toplice samostalnik Toplice so zdravilišče z vodo toplega izvira. ● V toplicah je vsak dan plaval v velikem bazenu, jedel v hotelu, zvečer pa z novimi prijatelji igral družabne igre. topljenec samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Topljenec je snov, ki se raztaplja v drugi snovi. ● Raztopina je iz topila in topljenca. ● Sol je topljenec. toplota samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Toplota je energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi ali trenju in sama od sebe prehaja s toplejšega telesa na hladnejše. ● Ali semena za kalitev potrebujejo toploto? ● Med puhastimi peresci se zadržujejo zračni mehurčki, ki preprečujejo oddajanje toplote. ● Pri eksploziji se snov eksploziva pretvori v nove snovi, v toploto in svetlobo. 268 ● Kocka ledu sprejme toploto grelne plošče. ● Toplota je način prenosa energije s toplejšega na hladnejše telo. toploten pridevnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Toplotni je ta, ki je v zvezi s toploto. ● toplotni izolator, prevodnik ● Živali imajo običajno vse telo pokrito z dlako ali s perjem; oboje je dobra toplotna izolacija in zmanjšuje toplotne izgube. ● Toplota skozi snovi prehaja različno hitro, ker imajo snovi različno toplotno prevodnost. STALNE ZVEZE toplotni obrat PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Toplotni obrat je vremenski pojav, ko temperatura ozračja z višino narašča zaradi plasti lažjega toplejšega zraka nad težjim hladnejšim. ● Toplotni obrat pogosto spremlja plast megle, ki leži na dnu kotline. toplotni tok PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Toplotni tok je prehajanje toplote s telesa z višjo temperaturo na telo z nižjo temperaturo. ● Poskus nas je naučil, da je toplotni tok skozi tanko pločevino večji kot skozi keramiko. Iz tega sklepamo, da je pločevina dober prevodnik toplote, keramika pa je toplotni izolator. tovariš samostalnik 1. Tovariš je oseba, s katero se družimo ali kaj skupaj delamo. ● tovariš pri igri ● moj popotni tovariš ● Pomembno je, da v visoke gore vedno hodimo v skupini ali vsaj z enim tovarišem. ● Objokovali so svojega izgubljenega tovariša. ● Bil je moj dober tovariš. 2. Tovariš je bil nekdaj gospod, spoštljivo poimenovanje za odraslega moškega. ● tovariš šef ● tovariš učitelj ● Včasih smo soseda pozdravili z "zdravo, tovariš". tovarna samostalnik Tovarna je večje podjetje, v katerem delavci s pomočjo strojev izdelujejo izdelke v večjih količinah. ● tovarna avtomobilov, pohištva ● Največji onesnaževalci so prevozna sredstva in tovarne. ● Naravne vire lahko v tovarnah predelajo v izdelke, na primer iz železove rude naredijo cevi, iz sončničnih semen pa olje. tovor samostalnik 1. Tovor je to, kar se kam prevaža z vozilom, ali to, kar nese žival na hrbtu. ● Promet nam omogoča prevoz ljudi in tovora. ● Po železnici lahko naenkrat prepeljemo velike količine tovora. ● Z udomačitvijo živali so tovor in ljudi začele prenašati živali. 2. ČUSTVENO OBARVANO Tovor je težja stvar, ki jo kdo ali kaj nese. ● Mravlje nosijo težek tovor. tovoren pridevnik Tovorni je ta, ki je v zvezi s tovorom. ● tovorni vagon ● tovorni vlak ● tovorna žival ● tovorno vozilo ● V pristanišču so zasidrane potniške in tovorne ladje. ● Promet delimo na potniški in tovorni. tovoriti glagol 1. Tovoriti pomeni voziti ali prestavljati tovor kam. ● Ko bodo opravili nekaj poizkusnih voženj ob obali, bodo odrinili pred kamnolom in pluli mimo vseh jadrnic, ki tovorijo kamenje. ● V zasilnem pristanišču je počivalo nekaj bark, na katere so s preprostim lesenim škripcem tovorili že obdelane kvadre. ● Martin Krpan je tovoril sol na svoji kobilici. 2. ČUSTVENO OBARVANO Tovoriti pomeni nesti ali nositi kaj težkega. ● Tovoril je težek kovček. ● Na ramenih je tovorila velikansko vrečo. ● Kdo bo vso to hrano tovoril sem in tja? tradicija samostalnik 1. Tradicija je skupek navad, običajev in načinov razmišljanja, ki so se ustalili v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod. ● družinska tradicija ● Kultura vključuje tradicijo, navade, vero, umetnost in jezik ter je nekaj, kar človek pridobi in se nauči. 269 ● Nekateri prazniki so povezani s kulturno, nekateri z versko in nekateri z državotvorno tradicijo. ● Romi svojo slikovito kulturno tradicijo prenašajo na mlajši rod z ustnim izročilom in v društvih. 2. Tradicija je dejavnost, ki je uveljavljena ali ki obstaja že dolgo. ● tradicija solinarstva ● Navada spuščanja barčic se je razvila v krajih z dolgoletno obrtniško tradicijo. ● Slovenska filharmonija je koncertna ustanova z dolgo in bogato glasbeno tradicijo. tradicionalen pridevnik 1. Tradicionalni je ta, ki je v zvezi s tradicijo, dejavnostjo, ki se je ustalila v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod. ● Pirhi so tradicionalna jed, ki se pripravlja ob veliki noči. ● Nekatera pokrivala so del tradicionalnih oblačil (turban, fez), druga pa le modni dodatek. 2. Tradicionalni je ta, ki je v zvezi s tradicijo, dejavnostjo, ki je uveljavljena ali ki že dolgo obstaja. ● tradicionalno orodje ● tradicionalni postopek pridelave soli ● Na seznamu žive kulturne dediščine v Sloveniji najdemo obhode kurentov, izdelovanje belokranjskih pisanic, oglarstvo, tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas in klekljanje idrijske čipke. trak samostalnik Trak je dolg, ozek in tanek kos blaga, gume ali drugega materiala. ● lepilni trak ● merski trak ● okrasni trak ● Iz papirja izdelaj 1 meter dolg trak. ● Magnetni trakovi na karticah nosijo zapis nekaterih podatkov. STALNE ZVEZE časovni trak Časovni trak je prikaz zgodovine z vodoravno črto, na kateri so drug za drugim označeni pretekli dogodki. ● Izdelal je časovni trak, ki prikazuje njegovo življenje. tekoči trak Tekoči trak je naprava iz dveh koles in traku, navadno v tovarni, na katerem se predmeti premikajo od enega delavca do drugega, da lahko vsak opravi svoj del skupne naloge. ● Delavci s tekočega traku pobirajo koristne odpadke in jih mečejo v zabojnike ali vreče pod njimi. FRAZEMI kot po tekočem traku Kot po tekočem traku pomeni zaporedoma in brez prestanka. ● Dogodki se bodo vrstili kot po tekočem traku, zato jim boste težko sledili. trava samostalnik 1. Trava je rastlina brez izrazitih cvetov z dolgimi ozkimi listi in steblom, ki je na več mestih odebeljeno. ● grabiti, sušiti travo ● krava jé, muli travo ● pokošena trava ● Okolja so življenjski prostor različnih živali in rastlin (dreves, trav, cvetic). ● Kmetje kosijo travo in spravljajo seno. ● Med travo so opazili cvetlice. 2. Trava je površina, na kateri raste trava. ● Otroci so se igrali na travi. ● Hodili smo po travi. ● Sprehajamo se po travi. STALNE ZVEZE morska trava PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morska trava je travi podobna rastlina, ki raste na morskem dnu ob obalah. ● Morje je naneslo na obalo kupe morske trave. travnik samostalnik Travnik je s travo poraslo zemljišče, ki ga kosimo večkrat na leto. ● cvetoč travnik ● zelen travnik ● Živa bitja živijo v različnih okoljih: na travniku, v gozdu, na polju ali v potoku. ● Na travniku rastejo trave in druge rastline. ● Če travnikov ne bi kosili vsako leto, bi gozdovi počasi spet zrasli. trd pridevnik 1. Trd je tak, ki se pod pritiskom ne udere, ki se težje oblikuje, obdeluje ali grize. ● trši papir ● trda podlaga 270 ● trda tla ● Na glavi ima oči in dolg trd kljun. ● Hrastov les je trd in ga uporabljamo za izdelavo stavbnega pohištva. 2. ČUSTVENO OBARVANO Trd je tak, ki je težko gibljiv. ● trdi prsti ● Od strahu sem bila čisto trda. ● Bila je trda od groze. 3. ČUSTVENO OBARVANO Trd je tak, ki prinaša trpljenje ali težave. ● trd boj ● To je bilo trdo življenje. ● Težko se je uveljaviti v trdem, neizprosnem svetu. ● Med treningi in tekmovanji razvija sposobnosti, ki mu koristijo tudi izven športnega življenja, na primer vztrajnost in navajenost na trdo delo. 4. Trd je močan ali izrazit. ● trd stisk roke ● Do trde teme so igrali nogomet. STALNE ZVEZE trdi disk PRI RAČUNALNIŠTVU Trdi disk je naprava z vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje podatkov, ki je del računalnika. ● Magnetni zapis je na bančnih karticah, s pomočjo magnetov delujejo tudi računalniški trdi disk, televizija, zvočniki in mikrofon. trda voda PRI GOSPODINJSTVU Trda voda je voda, v kateri je raztopljenih veliko mineralnih snovi, ki se kot bela obloga odlagajo na površinah, kjer voda izhlapeva. ● Obloge, ki jih trda voda naredi na ceveh pralnega stroja, se imenujejo vodni kamen. FRAZEMI biti trd oreh Če je kaj trd oreh, pomeni, da za koga predstavlja velik problem ali miselni napor. ● Verjetno bo moral sodelovati cel razred, sicer bo naloga kar trd oreh. trda roka Trda roka je odločno, dosledno vodstvo, ki navadno uporablja tudi nasilje. ● Knez je s trdo roko gospodaril svojim podanikom in tlačanom. ● Potrebuje trdo roko. trdega srca Trdega srca je tak, ki je neusmiljen. ● »Dobra gospa, saj vendar niste tako trdega srca!« je rekel potepuh. trdi pristanek Trdi pristanek je pristanek, pri katerem se lahko kaj razbije ali poškoduje. ● Letalo je doletel trdi pristanek. trden pridevnik 1. Trden je tak, ki pod pritiskom ne spremeni zlahka oblike ali se ne zruši. ● trden zid ● trdni zobje ● Trdne snovi so lahko v kosu ali sipke. ● Ko precedimo čaj, ločimo trdne dele rastlin od tekočine in v njej raztopljenih snovi. 2. Trden je tak, ki se težko pretrga ali loči. ● Bombažna vlakna so tanka, srednje trdna, malo raztegljiva in malo elastična. ● Med sošolci so bile trdne prijateljske vezi. 3. Trden je velik, močan ali izrazit. ● trden stisk rok ● Ni imel trdnega spanja. Sredi noči se je prebudil. STALNE ZVEZE trden most Trden most je igra, pri kateri hodi vrsta otrok pod dvignjenimi sklenjenimi rokami soigralcev. ● Po pouku smo se na igrišču igrali trden most. trdno stanje PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Trdno stanje je stanje snovi, ki je v trdni obliki. ● Ko je v naravi zelo mrzlo, se voda spremeni v trdno stanje. Nastane led. trditev samostalnik Trditev je misel, ki jo izrazimo v prepričanju, da je to, kar izraža, resnično. ● napačna, nepravilna trditev ● Če je trditev pravilna, jo prepiši v zvezek. ● Katera trditev drži? trditi glagol Trditi pomeni izražati kako misel v prepričanju, da je to, kar izraža, resnično. ● Ali lahko z gotovostjo trdimo, da so vsi izdelki, ki jih ponujajo trgovci, zdravju koristni? 271 trdnjava samostalnik 1. Trdnjava je celota utrjenih poslopij z zidovi in stolpi ter vojaško posadko za obrambo. ● Sovražniki so zavzeli trdnjavo. 2. Trdnjava je šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah. ● Tone je za trdnjavo žrtvoval konja. trebuh samostalnik Trebuh je prednji del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami, kjer je želodec. ● Boli me trebuh. ● Devet mesecev je rasel v mamičini maternici in z njim je rasel tudi njen trebuh. ● Pingvini varujejo jajca pred zamrznitvijo tako, da jih položijo pod kožno gubo trebuha. FRAZEMI iti s trebuhom za kruhom Če gre kdo s trebuhom za kruhom, pomeni, da išče službo ali zaslužek zunaj domačega kraja ali domovine. ● Imela je 12 bratov in sestra, s 16 leti je šla s trebuhom za kruhom in takrat je spoznala moža. trenje samostalnik 1. Trenje je pritiskanje na kaj z več strani z namenom drobljenja. ● Iz predala je potegnila klešče za trenje orehov. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Trenje je sila, ki se pojavi ob drgnjenju česa ob podlago in ki deluje v nasprotni smeri od smeri drgnjenja, zaradi česar predmet težje premikamo po hrapavih tleh. ● Čim manjše je trenje med dvema površinama, tem lažje drsita druga ob drugi. ● Kdaj je trenje večje, na gladkih ali hrapavih površinah? ● Voda zmanjša trenje med telesom in toboganom, zato lažje drsimo po njem. trenutek samostalnik 1. Trenutek je zelo kratek del časa. ● čez nekaj trenutkov ● v istem trenutku ● Ta trenutek bereš iz knjige. ● Samo trenutek, takoj bom preveril, ali je knjiga na voljo v naši knjižnici. ● Niti trenutka miru nimam! 2. Trenutek je čas, ki ga kaj zaznamuje in ki se zdi kratek. ● trenutek groze ● trenutek olajšanja ● Na pot se ljudje odpravijo tudi zaradi vojn, revščine ali pa zaradi izgube službe. To so žalostni trenutki, ki jih ljudje ne bi smeli nikoli izkusiti. ● Spomni se svojih glasbenih trenutkov med počitnicami. ● Dobil je zvestega prijatelja, ki mu bo stal ob strani v trenutkih osamljenosti. ● Voznik osebnega avtomobila je v križišču zavijal levo in spregledal kolesarja, ki mu je v tem trenutku prečkal pot. STALNE ZVEZE v trenutku V trenutku pomeni takoj. ● Zračnica njegovega kolesa je bila v trenutku prazna. v vsakem trenutku V vsakem trenutku pomeni kadar koli. ● Za pot lahko v vsakem trenutku vprašamo mimoidoče. prvi trenutek Prvi trenutek pomeni najprej ali takoj. ● Prvi trenutek ni vedel, kaj se mu je zgodilo. vsak trenutek 1. Vsak trenutek pomeni v zelo kratkem času, kmalu. ● Hitro, pospraviva! Vsak trenutek lahko pride. 2. Vsak trenutek pomeni kadar koli. ● Vsak trenutek se lahko pripeti nesreča. za trenutek Za trenutek pomeni nekaj časa, kratek čas. ● Za trenutek je kar obležala. ● Za trenutek sta oklevala. trg samostalnik 1. Trg je odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila. ● prodati kaj na trgu ● živilski trg ● Žito je odnesla na trg, ga prodala in od tega sta živela. ● Na trgu je kupil sadje in meso. 2. Trg je odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi. ● mestni trg ● V središču mesta je trg, kjer so park, občinska stavba, knjižnica, muzej, galerija, gledališče, kinodvorana in glasbena šola. 272 ● Središče življenja v mestih je bil trg. ● Na glavnem trgu je stala cerkev. 3. Trg je kupovanje in prodajanje blaga in storitev. ● Kolo Poni odlikujejo čvrsta zgradba in majhna kolesa. Na trgu se je pojavilo okoli leta 1960. trgatev samostalnik Trgatev je trganje ali obiranje grozdja s trt. ● Stric je povabil sorodnike na trgatev. ● Po trgatvi grozdje stiskajo. trgovina samostalnik 1. Trgovina je prostor, kjer kaj prodajajo. ● spletna trgovina ● V mestu je veliko trgovin, kjer prodajajo živila, pohištvo, oblačila, obutev, gospodinjske stroje in drugo. ● Trgovina je ob nedeljah zaprta. 2. Trgovina je storitvena dejavnost, ki se ukvarja s prodajanjem in kupovanjem. ● Veliko rimsko državo so povezovali s tlakovanimi cestami, ki so bile pomembne tako za vojsko kot za pošto in trgovino. trio samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Trio je glasbena skupina, ki je sestavljena iz treh inštrumentalistov. ● Nekatere učence so na klavirju spremljale učiteljice, drugi so igrali v duetu, triu ali kvartetu. trn samostalnik 1. Trn je oster, koničast izrastek pri nekaterih rastlinah. ● Listi kaktusov so spremenjeni v trne. ● Zaradi občutljivosti čutnic za tip se zavemo ostrine trna in mehkobe mačje dlake. 2. Trn je oster, koničast izrastek pri nekaterih živalih. ● Veliki trnati paličnjak se prikrije z obliko, barvo in se brani s trni. STALNE ZVEZE črni trn Črni trn je trnat grm z belimi cvetovi in koščičastimi plodovi. ● Črni trn je do 3 m visok grm, ki ima mlade poganjke žametasto dlakave. FRAZEMI biti na trnih Če je kdo na trnih, pomeni, da je napet ali vznemirjen. ● Bila je čisto na trnih, ker ga še ni bilo domov. ● Čakaš na postaji in si na trnih, ker avtobusa še ni. trobenta samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Trobenta je trobilo v obliki spredaj razširjene kovinske cevi. ● Moj stric Janez igra trobento v pihalnem orkestru. trobentač samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Trobentač je oseba, ki igra na trobento. ● Poišči podatke, kdo so najslavnejši pianisti, trobentači, violinisti in organisti na svetu. trobilo samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Trobila so glasbila v obliki cevi, ki so na koncu zvončaste oblike in na katera igramo takó, da vanje pihamo skozi napete ustnice. ● trobila v orkestru ● Trobila so na primer rog, trobenta, pozavna in tuba. trstenke samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Trstenke so ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebel trstike. ● Na trstenke igramo tako, da pihamo skozi luknjice cevk. ● V trstenke pihamo kak centimeter nad cevkami. tuba samostalnik 1. Tuba je posoda v obliki cevi, ki jo stiskamo, da iztisnemo v njej shranjeno mehko snov. ● zapreti tubo ● barva v tubi ● tuba majoneze ● Iz tube je iztisnil vso zobno pasto. 2. PRI GLASBENI UMETNOSTI Tuba je veliko trobilo ovalne oblike, ki zveni nizko. ● Trobenta, pozavna in tuba imajo kotlast ustnik, zato je njihov ton močan in prodoren. ● Tubist trobi v tubo. tuj pridevnik 1. Tuj je tak, ki pripada komu drugemu. ● To te bo izučilo, da se ne boš nikdar več okoriščal s tujim delom. ● Kukavica znese jajce v tuje gnezdo. ● Težko mi je bilo spati v tuji hiši. ● Ne vtikam se v tuje zadeve. 273 2. Tuj je tak, ki pripada drugi skupini ali ki z nami ni v sorodu. ● iti za pastirja k tujim ljudem ● Deklice so morale nekdaj iti zelo mlade od doma, da bi čuvale tuje otroke. ● Videla sem same tuje mame in očete, mojih pa ni bilo nikjer. 3. Tuj je tak, ki mu ne pripadamo. ● tuj narod ● tuja država ● Pripotovala je v tujo deželo. ● Čisto sama je v daljnem, tujem svetu. 4. Tuj je tak, ki ga uporablja druga skupnost, ne naša. ● Očeta je vprašal, zakaj imajo nekatere knjige naslove v tujih jezikih. 5. Tuj je tak, ki pripada drugi državi, ne naši. ● tuj državljan ● domači in tuji gostje, obiskovalci, turisti ● tuja dežela ● Ali poznaš kakšne tuje skladatelje? ● Radi potujemo v tuje kraje. ● Okupator je tisti, ki osvoji tuje ozemlje in ga spravi pod svojo oblast 6. Tuj je tak, ki ga ne moremo razumeti ali sprejeti. ● Vedno mi je bil tuj. ● S prijateljem sta si postala tuja. 7. Tuj je tak, ki nam ni znan ali za nas ni običajen. ● Spregovoril je tuj moški glas. ● Pri srečanju s tujim psom je najbolje mirovati. ● Bonton mu je tuj. ● Lakota mu ni bila tuja. tvegati glagol 1. Tvegati pomeni sprejeti možnost, da se zgodi kaj neugodnega, slabega ali kaj izgubi, ko zasledujemo pričakovano korist, dobiček ali pomemben cilj. ● tvegati življenje ● Ne bi rad tvegal, ker bi bile posledice lahko precej neprijetne. ● Veliko tvegaš. Boš to res storila? ● Sicer se ni bala, ampak tvegati pa le ni hotela. 2. Tvegati pomeni biti zaradi določenih neželenih dejanj, lastnosti podvržen možnosti, da se zgodi kaj neugodnega ali slabega. ● Ljudje, ki imajo v krvi preveč holesterola, tvegajo nastanek bolezni srca in ožilja, saj se ta nalaga na stene žil in jih lahko zamaši. tvoriti glagol 1. Tvoriti pomeni biti sestavni del celote. ● Oporo našemu telesu dajejo kosti, ki tvorijo okostje ali skelet. ● Možgani in živci tvorijo živčevje, ki deluje kot nadzorni sistem. ● Topilo in topljenec tvorita raztopino. ● Ljudje smo družbena bitja, zato se radi družimo. Tvorimo družbo oziroma skupnosti. 2. Tvoriti pomeni delati ali razvijati kaj novega. ● Če se na pisanje ne pripravimo, običajno tvorimo skromno besedilo, ki morda celo vsebuje napačne podatke. ● Kako tvorimo svojilne pridevnike iz osebnih lastnih imen? ● Presežnik tvorimo tako, da primerniku na začetku dodamo še naj- (npr. najmočnejši). ● Kadar združimo enostavne taktovske načine, tvorimo sestavljene in mešane taktovske načine. ● Tvori povedi z besedama noga in muha v dveh različnih pomenih. 3. Tvoriti pomeni povzročati, da kaj nastane. ● Iglavci tvorijo le semena, plodovi se pri njih ne razvijejo. ● Oksidi tvorijo z vodo kisline. ● Ko sonce sije, voda izhlapeva in tvori oblake, ki zakrijejo sonce. ● Plin zavzame ves prostor v posodi, v kateri ga shranjujemo. V posodi ne tvori gladine kot voda ali druga snov v tekočem stanju. 4. Tvoriti se pomeni nastajati ali razvijati se. ● Cvetovi so pomembni, saj se v njih tvorijo semena. ubijati glagol 1. Ubijati pomeni z nasiljem delati ali povzročati, da kdo umre. ● Ne ubijajte pajkov! ● Plenilec je žival, ki lovi in ubija druge živali za hrano. ● Naši predniki so se preživljali kot lovci na divje živali. Da so preživeli, so ubijali živali. 2. Ubijati pomeni z udarci, s silo odstranjevati jajčno lupino. ● Jajčka ubija v posodo. 3. ČUSTVENO OBARVANO Ubijati pomeni povzročati, da kdo izgublja svojo moč, voljo do dela in življenja. ● Na starost so ga ubijale krčne žile. 4. ČUSTVENO OBARVANO Ubijati se pomeni z naporom brez uspeha opravljati kako delo. ● Ubijala se je s pisanjem o-jev in a-jev. 274 FRAZEMI ubijati si glavo s čim ali beliti si glavo s čim Če si kdo s čim ubija glavo, pomeni, da o tem veliko razmišlja ali skuša to razrešiti, navadno brez pravega uspeha. ● Zdajle si pet agentov ubija glavo s tem. ubiti glagol 1. Ubiti pomeni z nasiljem narediti ali povzročiti, da kdo umre. ● Pikapolonice ne smemo ubiti. ● Med sušenjem s sušilcem obvezno zapri vodo. Ker voda prevaja električni tok, ki te lahko ubije. ● Plenilci svojo hrano ulovijo, ubijejo in pojedo. ● Med svetovno vojno so ubili veliko ljudi. 2. Ubiti pomeni z udarcem, s silo odstraniti jajčno lupino. ● V skledo ubijte jajca, dodajte sladkor in stepajte z metlico. 3. ČUSTVENO OBARVANO Ubiti pomeni povzročiti, da kdo izgubi svojo moč, voljo do dela in življenja, ali povzročiti izgubo česa. ● Kar ne ubije, te naredi močnejšega. ● Znal mi je ubiti veselje. 4. ČUSTVENO OBARVANO Ubiti pomeni zelo se razjeziti na koga in ga navadno kaznovati. ● Mama me bo ubila, ko bo izvedela, kaj sem naredil. 5. Ubiti se pomeni zaradi padca ali udarca umreti. ● Ubil se je v nesreči. ● Padel je s konja in se ubil. 6. Ubiti se pomeni narediti samomor. ● Obupal je in se ubil. FRAZEMI ubiti dve muhi na en mah Če kdo ubije dve muhi na en mah, pomeni, da z enim dejanjem hkrati opravi dve stvari. ● Če radi pijete češnjev sok, boste ubili dve muhi na en mah: pogasili žejo in pregnali bolečine v mišicah. ubog pridevnik 1. Ubog je tak, ki se mu je zgodilo kaj hudega ali neprijetnega in se nam smili. ● uboga živalca ● Prvič v življenju se je ubogi fant nasmehnil! ● »Ubogi muc,« je rekla. ● Ubogega fanta so pretepli. 2. ČUSTVENO OBARVANO Ubog je tak, ki je slaboten. ● Tvoj ubogi vol je tako slabo hranjen. 3. Ubog je tak, ki je reven. ● Organizirane glasbene prireditve doma in po svetu pomagajo revnim, ubogim in prizadetim ob naravnih nesrečah. ● Živel je ubog, toda pameten deček. 4. ČUSTVENO OBARVANO Ubog je tak, ki je majhen ali malo vreden. ● Tistega ubogega premoženja je že zmanjkalo. ubraniti glagol Ubraniti pomeni zagotoviti komu ali čemu zaščito, da ne bi bil prizadet, uničen ali zavzet ob napadu. ● Propolis čebele izdelajo iz drevesnih smol, eteričnih olj in snovi, ki jih same izločajo. Z njim se ubranijo bolezni. ● Zajčke bom v hlevčku ubranila pred vetrom. učenec samostalnik Učenec je oseba, ki se uči, navadno v šoli. ● Učitelj razdeli učencem barvice, flomastre in liste. ● Učenci, dijaki in študentje hodimo v šolo. učenka samostalnik Učenka je deklica ali ženska, ki se uči, navadno v šoli. ● učenke in učenci ● Učiteljica želi, da učenka opiše dobre navade pri učenju. učilnica samostalnik Učilnica je prostor za pouk v šoli ali podobni ustanovi. ● Za različne dejavnosti potrebujemo različne prostore: učilnica v šoli je velika, ker je v njej veliko otrok, telovadnica je še večja. ● Vsi so bili že zbrani v učilnici biologije. ● Veseli in radovedni smo na prvi šolski dan vstopili v učilnico prvega razreda. učinek samostalnik 1. Učinek je pojav, ki nastane zaradi učinkovanja ali vplivanja česa na kaj. ● negativni, pozitivni učinki ● V Sloveniji skoraj ni pokrajine, v kateri ne bi bili vidni učinki gospodarstva. ● Voda deluje proti stresu in zaradi njenih učinkov boljše spimo. ● Že dolgo poznamo zdravilne učinke čebeljih pridelkov. 2. Učinek je pojav, ki nastane zaradi učinkovanja česa na kaj ali vpliva na počutje koga. ● Zvočni učinki v filmu podkrepijo posamezne trenutne vtise: veselje, srečo, napetost 275 ● Ob praznikih uživamo v svetlobnih učinkih ognjemetov. 3. Učinek je zaželena ali pričakovana posledica ali rezultat kakega dela ali prizadevanja. ● Pravila morajo upoštevati vsi udeleženci v prometu. Le tako imajo učinek in zagotavljajo varnost. učinkovit pridevnik Učinkovit je tak, ki daje take rezultate ali deluje takó, kot je zaželeno ali pričakovano. ● učinkovito učenje ● hiter in učinkovit ● Dolžnost države je, da zagotovi učinkovito uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic tako, da lahko vsi ljudje brez razlikovanja te pravice tudi uresničijo. ● Zaradi varnosti in učinkovitejšega gašenja so oblikovali skupine po 8 gasilcev. ● Če ne bomo sprejeli in izvajali učinkovitih ukrepov proti nadaljnjemu zmanjševanju življenjske pestrosti, naj bi do leta 2050 izumrla kar četrtina svetovnega rastlinstva. ● Izločanje sline prispeva k učinkovitemu odstranjevanju bakterij v ustih in bolj zdravim zobem. učinkovitost samostalnik Učinkovitost je dejstvo, da kaj daje take rezultate ali deluje takó, kot je zaželeno ali pričakovano. ● Želijo si povečati učinkovitost rabe vode, saj se zavedajo, da bo pomanjkanje vode, hrane in energije v prihodnjih letih lahko postalo resen problem v svetu. učitelj samostalnik Učitelj je oseba, ki uči učence. ● Učitelj je rezultate napisal na tablo. ● Učitelji med poukom govorijo v knjižnem jeziku. ● Da so danes umetniki na področju glasbe in plesa uspešni, so potrebovali dobre učitelje. učiteljica samostalnik Učiteljica je ženska, ki uči učence. ● Učiteljica je naročila učencem, da morajo vsak dan vaditi branje. ● Je učiteljica kitare. učiteljski pridevnik Učiteljski je ta, ki je v zvezi z učitelji. ● Svoje živali rada pokaže študentom, ki se pripravljajo na učiteljski poklic. udar samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Udar je rezultat delovanja zelo močne sile, ki opravi določeno delo, kaj premakne ali poškoduje. ● Če bi se dotaknili ohišja, bi nas tretji priključek obvaroval pred udarom toka. ● Električni udar: kadar se posameznik poškoduje z elektriko, ga mora oskrbeti odrasla oseba in mora poklicati nujno zdravniško pomoč. udariti glagol 1. Udariti pomeni hitro, močno se dotakniti česa, navadno z roko ali nogo. ● S palčko udari po opni bobna. ● Trikrat je udarila z dlanmi. ● Če igralec tenisa žogico, ki leti proti njemu, močno udari z loparjem, ji spremeni smer in hitrost gibanja. ● Nosorog je udaril z nogami ob tla. ● Udarim se po čelu in se začnem smejati. 2. Udariti pomeni s hitrim, močnim dotikom povzročiti komu bolečino, navadno z roko ali palico. ● Bil je jezen in imel je dvignjeno roko. Ni bilo jasno, koga bo udaril. ● Nihče nima pravice nikogar udariti, ga žaliti ali kako drugače prizadeti. ● Napeta vrvica lahko udari v obraz. ● Tu in tam je kakšna od nas tiho kriknila, ko jo je zbodel trn ali udarila veja. 3. Udariti ali udariti se pomeni nehote z delom telesa hitro, močno zadeti kaj in pri tem začutiti bolečino. ● Nič hudega ne bi bilo, če ne bi z glavo udaril ob skalo. ● S trtico je udaril ob trdo pločevino. ● Zamisli si, da si se udaril v prst na roki. Opiši pot, ki jo prepotuje dražljaj po tvojem telesu. ● Staršem moraš povedati, da si se udaril v glavo. 4. Udariti pomeni z zelo močno silo kaj zadeti, premakniti ali poškodovati, navadno ob glasnem zvoku. ● V hrast je že pred časom udarila strela. ● Strahovito je počilo. Bilo je slišati, kot bi v avto udarila velikanska skala. ● Valovi močno udarijo ob obalo in opustošijo obalna območja. ● Kocke ledu so udarile ob kozarec. 5. Udariti pomeni dati navadno močan, glasen zvok ob premiku, gibu. ● Poslušaj in preštej, kolikokrat v minuti udari srce, ko miruješ. ● Ura na trgu je udarila. 276 6. ČUSTVENO OBARVANO Udariti pomeni naenkrat, nepričakovano kaj storiti, se pojaviti in povzročiti kaj neprijetnega ali neugodnega. ● Domotožje je znalo udariti povsem nepričakovano. 7. ČUSTVENO OBARVANO Udariti se pomeni spopasti, spoprijeti ali stepsti se. ● Trepetajoč od strahu je šel sovražniku nasproti. Na polju so se udarili. FRAZEMI kri je komu udarila v glavo ali kri je komu stopila v glavo Če je komu udarila kri v glavo, pomeni, da je zardel. ● Bil je jezen in kri mu je udarila v glavo. udariti jo Če jo kdo kam udari, pomeni, da kam odide ali se kam odpravi. ● Najprej smo se namenili na Uskovnico, vendar smo kasneje spremenili smer in jo udarili proti Debeli peči. udariti na kaj Če kaj udari na kaj, pomeni, da prizadene del telesa. ● Precej ga je prizadelo. Mislim, da mu je vse skupaj udarilo na črevesje. udariti nazaj Če kdo udari nazaj, pomeni, da kaj odločno zavrne, se na kaj odzove, navadno jezno. ● »Imel sem drugo delo,« je udaril nazaj. udariti na dan Če kaj udari na dan, pomeni, da postane vidno ali se pojavi. ● Tedaj so z druge strani udarile na dan njene oči, ki so zasvetile. udariti komu v nos Če kaj udari v nos komu, pomeni, da s svojim izrazitim vonjem povzroči, da kdo ta vonj začuti. ● V nos mu je udaril vonj po španskem bezgu. Odtrgal je tri vejice. udariti komu v obraz Če komu kaj udari v obraz, pomeni, da se zelo očitno pokaže na obrazu. ● V obraz mu je udarila jezna rdečica. kot bi v koga udarila strela Kot bi v koga udarila strela pomeni močno, zelo ali takó, da je odziv, navadno na kaj nenadnega, zelo izrazit. ● Nenadoma se je stresel, kot bi udarila vanj strela. uganiti glagol 1. Uganiti pomeni kaj ugotoviti naključno, takó, da sklepamo le iz malo podatkov. ● uganiti, koliko je kdo star ● Nihče ne bi uganil, da je na tej umetniški sliki naslikana glasba. ● Ob koncu dneva drug drugemu povejte, ali ste uganili, kdo je izžrebal vaše ime. ● Poskusi uganiti, za katero deželo je značilno posamezno glasbilo. 2. Uganiti pomeni rešiti uganko. ● uganiti besede, imena živali ● Poslušaj in ugani. Ima dolga ušesa in kratek rep. ● Ugani, kaj je narisano. ● Ugani, kateri dve besedi manjkata v oblačku, in ju vpiši v krogce. uganka samostalnik 1. Uganka je kratko besedilo, ki opisuje stvar, ki jo je treba uganiti. ● rešiti uganko ● reševanje ugank ● uganke, pesmi in zgodbe ● Zastavila mi je uganko. ● Prebrala sem zbirko ugank. 2. Uganka je naloga, ki jo rešujemo za zabavo, pri kateri je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed ali številk. ● glasbena uganka ● uganke in križanke ● Malo premeči črke in reši uganko. 3. ČUSTVENO OBARVANO Uganka je to, kar je težko razumljivo ali rešljivo. ● Kaj naj bi to pomenilo, je bila velika uganka. ● To je uganka narave, ki je znanstveniki ne znajo razvozlati. ugibati glagol 1. Ugibati pomeni prizadevati si, da bi kaj ugotovili naključno, takó, da sklepamo le iz malo podatkov. ● Ugibal je, kaj se bo zgodilo. ● Ugibala sem, koliko let naj bi imel. 2. Ugibati pomeni prizadevati si, da bi rešili uganko. ● Sošolci naj ugibajo, katero žival opisuješ. 277 ● Ugibate lahko trikrat. uglasbiti glagol PRI GLASBENI UMETNOSTI Uglasbiti pomeni dati besedilu pesmi zvočno podobo. ● Skladatelji in skladateljice skladajo skladbe. Lahko tudi uglasbijo besedila. ugled samostalnik Ugled je dobro, pozitivno mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti ali dejanj. ● Razlikam glede na gmotni položaj, ugled, izobrazbo in moč pravimo družbene razlike. ● S prijaznostjo si je pridobil velik ugled. uhat pridevnik Uhat je tak, ki ima velike, dolge uhlje. ● uhata žival ● Na razstavi so prodajali uhate ljubljenčke. STALNE ZVEZE uhati klobučnjak PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Uhati klobučnjak je morska žival z drobnimi lovkami in klobukom s štirimi lisami v obliki uhlja. ● V morju že nekaj časa opažajo nekoliko večje število uhatih klobučnjakov. uho samostalnik 1. Uho je čutilo za sluh in ravnotežje. ● uho boli ● šepniti, zašepetati na uho ● prijeten za uho ● Oči, ušesa, nos, jezik in koža so glavni organi zaznavanja – čutila. ● Odmev je pojav, pri katerem se zvok odbije od stene ali skale in pride nazaj v naše uho. ● Napenjal je ušesa, a ni nič slišal. 2. Uho je zunanji del tega čutila, uhelj. ● zardeti do ušes ● štrleča ušesa ● pokončna ušesa ● Zebe me v ušesa. ● V desnem ušesu nosi uhan. ● Zajec ima dolga ušesa in kratek rep. 3. Uho je temu delu ušesa podoben del kake priprave z luknjo, s katerim kaj držimo. ● V šivankino uho je vdel nit. 4. ČUSTVENO OBARVANO Uho je oseba, ki kaj sliši, čeprav navadno ne bi smela. ● To je slišalo veliko ušes. 5. ČUSTVENO OBARVANO Ušesa so zavihani, zmečkani vogali na papirju ali kartonu. ● ušesa v knjigi ● Njegovi zvezki so zdelani, imajo ušesa. FRAZEMI biti zaljubljen do ušes Če je kdo zaljubljen do ušes, pomeni, da je zelo zaljubljen. ● Zaljubljena sta bila do ušes. dati eno okrog ušes Če kdo komu da eno okrog ušes, pomeni, da komu da zaušnico. ● Poglej, kako je nesramen. Daj mu eno okrog ušes. dobiti eno okrog ušes Če kdo dobi eno okrog ušes, pomeni, da dobi zaušnico. ● Dobil je eno okrog ušes. naleteti na gluha ušesa Če kdo naleti na gluha ušesa, pomeni, da naleti na osebe, ki se ne pustijo prepričati. ● Prosil je: »Pospravite igrače!« Toda njegove besede so naletele na gluha ušesa. ● Moja prošnja je naletela na gluha ušesa. naviti komu ušesa Če kdo komu navije ušesa, pomeni, da ga kaznuje z zavijanjem uhlja ali ga kaznuje sploh. ● Ko bo izvedel, kaj smo storili, nam bo navil ušesa. imeti jih za ušesi Če jih kdo ima za ušesi, pomeni, da je zelo navihan. ● Tale Filip jih pa ima za ušesi! iti pri enem ušesu noter, pri drugem ven Če gre komu kaj pri enem ušesu noter, pri drugem ven, pomeni, da ne posluša pazljivo ali da ničesar ne upošteva. ● Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven. iti skozi ušesa Če gre skozi ušesa, pomeni, da je zelo glasno. ● Vpil je, da je šlo skozi ušesa. 278 priti komu na ušesa ali priti komu na uho Če kaj pride na ušesa komu, pomeni, da to sliši, izve. ● Glas o malem umetniku je prišel na uho celo cesarju in cesarici. ● Pazi, da to ne bi prišlo komu na uho. sama ušesa so koga Če so koga sama ušesa, pomeni, da pozorno posluša. ● Hitro začni pripovedovati. Sama ušesa so me. sedeti na ušesih Če kdo sedi na ušesih, pomeni, da ne posluša. ● Ne veš? Si spet sedel na ušesih? stene imajo ušesa Če imajo stene ušesa, pomeni, da obstaja možnost, da kdo prisluškuje. ● Potiho govori. Tukaj imajo stene ušesa. vleči na ušesa Če kdo vleče na ušesa, pomeni, da prisluškuje. ● Mama vleče na ušesa, kaj se dogaja v sobici. To si zapiši za ušesa! ali To si zapiši za uho! To si zapiši za ušesa rečemo, ko želimo, da si kdo kaj dobro zapomni. ● Le glej, da boš naslednjič ravnal, kot sem ti rekel. To si zapiši za ušesa! uiti glagol 1. Uiti pomeni kljub nasprotovanju naskrivaj oditi. ● uiti iz zapora ● Zapornik je ušel. ● Ptica je ušla iz kletke. ● Ušla je od doma. 2. ČUSTVENO OBARVANO Uiti pomeni s tekom se umakniti pred kom, izmakniti se komu. ● Ušli so zasledovalcem. ● Muc mi je ušel! ● Zajec je ušel lisici. 3. ČUSTVENO OBARVANO Uiti pomeni umakniti se pred čim ali izmakniti se čemu. ● Ušli smo nevihti. ● Vedel je, da ne bo mogel uiti usodi. 4. ČUSTVENO OBARVANO Uiti pomeni neželeno izteči od kod. ● Voda je ušla iz steklenice. ● Iz balona je ušel zrak. 5. ČUSTVENO OBARVANO Uiti pomeni odpeljati, preden bi lahko kdo vstopil. ● Avtobus mu je ušel. ● Vlak nam je ušel pred nosom. 6. ČUSTVENO OBARVANO Uiti pomeni neželeno se premakniti s prvotnega ali predvidenega mesta. ● Palica mi je ušla iz rok. ● Lasje so mi ušli izpod kape. ● Naredite vozel, da vrvca ne bo ušla nazaj. 7. ČUSTVENO OBARVANO Uiti pomeni opaziti. ● Nobena podrobnost mu ne uide. ● Nič mi ne sme uiti! ● Ni mu ušlo, da se je dečka polotila žalost. 8. ČUSTVENO OBARVANO Uiti pomeni neželeno se pojaviti ali nehote reči. ● Ušel mu je smeh. ● »Lažeš se,« mu je ušlo. 9. ČUSTVENO OBARVANO Uiti pomeni polulati ali pokakati se. ● Ušlo mu je v hlače. 10. ČUSTVENO OBARVANO Če komu kaj ne uide, pomeni, da se mu bo to zelo verjetno zgodilo. ● Presenečenje mu ne uide! ● Deset let zapora mu ne uide. ● Kazen mi ne uide. FRAZEMI uiti iz glave komu ali uiti iz spomina komu Če kaj uide komu iz glave, pomeni, da se tega ne more spomniti. ● Če ji je kaj ušlo iz glave, je pogledala na seznam. ujeda samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Ujeda je večja ptica z ostrim zakrivljenim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami in manjšimi sesalci. ● Ptice ujede (jastrebi, sokoli, orli) in sove imajo močan in oster zakrivljen kljun. ujeti glagol 1. Ujeti ali uloviti pomeni zgrabiti, dobiti žival zase kot hrano, plen. ● ujeti ribo ● Pajki se prehranjujejo z žuželkami, ki jih ujamejo v svoje mreže. ● Majhna žival je ujela veščo. 2. Ujeti ali uloviti pomeni dohiteti koga, navadno z namenom zgrabiti ga, narediti mu kaj zanj neprijetnega. ● Roparji so me ujeli in mi vse vzeli. ● Nisem ga mogel ujeti, zbežal je v gozd. 279 3. Ujeti pomeni s svojim nastopom povzročiti komu kaj neprijetnega. ● Bal se je, da ga bo ujela nevihta. ● Sredi gozda jih je ujela noč. 4. Ujeti ali uloviti pomeni prestreči, dobiti zase kaj, kar se navadno hitro premika. ● List ujame sončno svetlobo, da lahko proizvaja hranilne snovi. ● Z odebeljenimi listi in dlakavimi stebelci ujamejo in shranijo vodo ter se varujejo pred nizkimi temperaturami. ● Kovanec se mora v zraku obračati, potem pa ga morajo ujeti v dlan, preden se odbije od česa drugega. 5. Ujeti se ali uloviti se pomeni ustaviti se v gibanju zaradi trka, oprijema ob kako površino. ● veter se ujame v jadra ● Hrana se ujame na resicah, ki pokrivajo vosi. ● V lepljivo smolo iglavcev – jantar so se pogosto ujele starodavne žuželke. ● Med plasti oblačil se ujame zrak, ki je dober toplotni izolator. ● Spotaknil se je in se komaj ujel. 6. Ujeti pomeni doseči kaj in to ohraniti. ● Ko ujameta ravnotežje, začnita z zahtevnejšimi akrobacijami, kot so tek, poskakovanje in skakanje. ● Ko otrok ujame ritem, lahko poskusi še sam. ukaz samostalnik Ukaz je zahteva ali strogo naročilo komu, da in kako naj kaj naredi. ● dajati, vpiti ukaze ● dati ukaz ● Če ukaz izrečemo mirno, napišemo piko. ● Ko se zasliši ukaz stop, se ustavijo vsi igralci. ● Vojščaki so izpolnili kraljevi ukaz. ● Ubogali bodo vsak tvoj ukaz. ukazati glagol Ukazati pomeni izraziti komu zahtevo ali strogo naročilo, kako naj kaj naredi. ● ukazati kaj hlapcu, služabniku ● ukazati kaj vojakom ● Kralj je ukazal dvornim damam, naj pripeljejo princesko. ukazovati glagol Ukazovati pomeni izražati komu zahtevo ali strogo naročilo, kako naj kaj naredi. ● ukazovati služabnikom ● Kralj mu ukazuje, naj takoj pride k njemu. ● Prosila sta in ukazovala: »Pospravite igrače!« ● Jaz ukazujem, ti pa ubogaš! ukvarjati se glagol 1. Ukvarjati se s čim pomeni to delati, navadno kot redno ali poklicno dejavnost. ● ukvarjati se s poljedelstvom, z ribolovom, s turizmom, z vinogradništvom ● ukvarjati se z glasbo ● Ukvarja se s popravljanjem avtomobilov. ● Ukvarja se s športom. ● Z opozarjanjem o pomembnosti varovanja okolja se v Sloveniji ukvarja mnogo organizacij in društev. 2. Ukvarjati se s kom pomeni dajati komu na razpolago svoj čas, posvečati mu pozornost. ● Prodajalka se je dolgo ukvarjala s stranko. ● Mama se rada ukvarja z otrokom. ● Veliko se ukvarjam s svojim psom. uleči se glagol Uleči se pomeni spraviti se v vodoraven položaj, navadno za počitek na postelji. ● uleči se v posteljo ● uleči se na hrbet, trebuh ● Ulezi se in počivaj. ● Ulegla se je pod košato drevo. ulica samostalnik Ulica je v mestu prostor med stavbami, kjer poteka promet z vozili ali peš. ● ozka ulica ● Ulice v mestu so se križale pravokotno. ● Stanuje v sosednji ulici. uličen pridevnik Ulični je ta, ki je v zvezi z ulico. ● ulična svetilka ● Na trgu je ogromno uličnih nastopov. ● Javni napisi, npr. krajevne oznake, ulične oznake, imena podjetij in lokalov, so v slovenščini. uliti glagol 1. Uliti pomeni izdelati kaj z vlivanjem staljene kovine ali snovi v kalup. ● Kipar je v kalup ulil kip v obliki laboda. 2. Uliti se pomeni začeti teči silovito in v velikih količinah. ● Iz oči so se mu ulile solze. 3. Uliti se pomeni začeti močno deževati. ● Na nebu se zbirajo črni oblaki. Ulilo se bo. 280 uloviti glagol 1. Uloviti ali ujeti pomeni zgrabiti, dobiti žival zase kot hrano, plen. ● Večkrat jim ulovi kakšno miš ali ptiča, mi pa jih hranimo s toplim mlekom. ● Prehranjujejo se z žuželkami in pajki, tisti, ki so večji, lahko ulovijo tudi miši in majhne kuščarje ali kače. 2. Uloviti ali ujeti pomeni dohiteti koga, navadno z namenom zgrabiti ga, narediti mu kaj zanj neprijetnega. ● Sredi hodnika me ulovi in trdno zgrabi. ● S takšnim tempom je hotela uloviti čim več tekmovalk. 3. Uloviti ali ujeti pomeni prestreči, dobiti zase kaj, kar se navadno hitro premika. ● uloviti žogo ● Uhelj ulovi zvok in ga usmeri do bobniča. 4. Uloviti se ali ujeti se pomeni ustaviti se v gibanju zaradi trka, oprijema ob kako površino. ● Veter se je ulovil v jadro in ga napel. ● Na 1500 m 2 listov iste bukve se ulovi veliko nečistoče iz zraka. ● Ker je bil sunek padca tako hiter, se nisem mogla uloviti. umeten pridevnik 1. Umetni je ta, ki nastane kot rezultat človekovega dela, spretnosti, ne narave same. ● umetni vosek ● umetna snov ● umetno gnojilo ● umetno jezero ● Mnoga okolja je človek ustvaril z namenom, da si zagotovi hrano in bivališče. Pravimo jim umetna življenjska okolja. ● Dneve si podaljšujemo z umetno razsvetljavo. ● Embalaža je lahko iz papirja, kartona, umetne mase ali lesa. 2. Umetni je ta, katerega avtor je znan. ● Ti dve skladbi spadata med umetno glasbo, saj poznamo njune ustvarjalce. umetnica samostalnik Umetnica je ženska, ki ustvarja ali oblikuje dela, ki jih dojemamo kot lepa, ker prispevajo h kulturi z izbranim izražanjem čustev, določene izkušnje, odnosa do sveta. ● gledališka, likovna umetnica ● Umetnica se v svojih delih zgleduje po naravi. umetnija samostalnik Umetnija je dejanje, za katero moramo biti zelo spretni. ● Naučil sem se čarovniških umetnij. ● To ni nobena umetnija! umetnik samostalnik Umetnik je oseba, ki ustvarja ali oblikuje dela, ki jih dojemamo kot lepa, ker prispevajo h kulturi z izbranim izražanjem čustev, določene izkušnje, odnosa do sveta. ● Umetniki so na primer slikarji, kiparji, skladatelji, pisatelji in pesniki. ● France Prešeren je bil velik umetnik. ● V Narodni galeriji imajo dela vrhunskih slovenskih umetnikov. umetnina samostalnik Umetnina je umetniško delo. ● ogledati si umetnino ● čudovita, prelepa umetnina ● slikarska umetnina ● V njem se združijo ples, glasba, scenska dekoracija, kostumi in maska v celovito umetnino. ● Umetnina, ki jo vidite na sliki, je kip. ● Ta umetnina je že zelo stara. umetnost samostalnik 1. Umetnost je ustvarjanje ali oblikovanje del, ki jih dojemamo kot lepa, ker prispevajo h kulturi z izbranim izražanjem čustev, določene izkušnje, odnosa do sveta. ● Kultura vključuje tradicijo, navade, vero, umetnost in jezik. ● Vrste umetnosti so na primer glasba, likovna umetnost, arhitektura, besedna umetnost, gledališče in ples. ● Na področje likovne umetnosti uvrščamo: risanje, slikanje, kiparjenje, grafika in prostorsko oblikovanje. ● Umetnost polni, plemeniti in čustveno bogati naše življenje. 2. Umetnost je dejavnost, za katero potrebujemo spretnost in znanje. ● umetnost računanja ● Ker je kuhanje umetnost, ti bodo pridobljene izkušnje pomagale, da boš kakšno jed ustvaril tudi po svojem okusu. STALNE ZVEZE likovna umetnost Likovna umetnost je šolski predmet, pri katerem se učenci učimo risanja, slikanja in oblikovanja. 281 ● Sošolec bo zelo vesel, če mu boš pomagal pospraviti mizo pri likovni umetnosti, potem ko si ti svojo že uredil. umirati glagol Umirati pomeni prehajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi, kot na primer dihanje, ne potekajo več. ● ribe umirajo ● umirati od lakote ● V revnih deželah zaradi pomanjkanja hrane ljudje umirajo. ● Ljudje umirajo zaradi starosti, bolezni, v prometnih nesrečah … FRAZEMI umirati od česa Če umiramo od česa, pomeni, da to poteka zelo močno, intenzivno. ● Umirala sem od radovednosti. ● Umiram od želje, da bi šli na morje. ● Umiral je od smeha. ● Umiram od dolgčasa. umiti glagol 1. Umiti pomeni očistiti telo ali del telesa z vodo in milom. ● umiti si lase ● umiti si zobe ● Pred pripravljanjem hrane in pred jedjo si vedno umij roke. ● Zvečer se umijem in grem spat. ● Mama je umila otroka in ga preoblekla. 2. Umiti pomeni pomiti ali oprati. ● umiti posodo ● Hotel je umiti majico, a pralnega stroja ni bilo nikjer. ● Umila je kozarec in ga napolnila z mlekom. umivati glagol 1. Umivati pomeni čistiti telo ali del telesa z vodo in milom. ● umivati lase ● Zobe redno umivamo in redno obiskujemo zobozdravnika. ● Roke si moramo umivati pod tekočo vodo. ● Ko se umivamo, s telesa odstranjujemo znoj in mastno umazanijo. 2. Umivati pomeni pomivati ali prati. ● umivati sadje ● Ves dan že umiva okna. umreti glagol Umreti pomeni preiti v stanje, ko osnovni življenjski procesi, kot na primer dihanje, ne potekajo več. ● umreti od lakote, žeje ● umreti od žalosti ● umreti zaradi bolezni, nesreče ● Rastemo, se staramo in umremo. ● Pred mnogimi leti je 8. februarja umrl France Prešeren. ● V vojni, ki je trajala štiri leta, je zaradi spopadov, bolezni in mučenja umrlo veliko ljudi. FRAZEMI umreti od smeha Če kdo umre od smeha, pomeni, da se zelo smeji. ● Skoraj sem umrla od smeha! umreti od strahu Če kdo umre od strahu, pomeni, da ga je zelo strah. ● Skoraj sem umrl od strahu! upoštevati glagol Upoštevati pomeni odločati se ali ravnati v skladu s čim, zlasti s pravili, z navodili ali zakoni. ● upoštevati navodila, pravila ● Pomembno je, da kot kolesarji upoštevamo pravila, ki veljajo v cestnem prometu. ● Besede delimo tako, da upoštevamo določena pravopisna pravila, in ne tako, kot želimo. ura samostalnik 1. Ura je enota za merjenje časa. Ena ura je šestdeset minut. ● četrt, pol ure ● En dan traja 24 ur. ● Od dveh do treh bo minila ena ura. ● Minutni kazalec naredi en krog v eni uri. 2. Ura je čas, ki je določen glede na oddaljenost od polnoči ali poldneva. ● ura rojstva ● jutranje, večerne ure ● Predstava se začne ob peti uri in dvajset minut. ● Koliko je ura? 3. Ura je čas petinštiridesetih minut, ko poteka pouk. ● ura matematike ● ura petja ● razredna ura ● Na osebno higieno ne smemo pozabiti niti po uri športne vzgoje. 282 ● V šoli so šolske ure načrtovane s šolskim urnikom. 4. Ura je naprava za merjenje časa, ki kaže čas navadno s kazalci na številčnici. ● pogledati na uro ● ročna, stenska, žepna ura ● Urar odpre ohišje ure in zamenja pokvarjeno kolesce. ● Ura spet tiktaka in kaže čas. ● Če moja ura in ura v zvoniku kažeta pravi čas, ti že zamujaš. STALNE ZVEZE digitalna ura Digitalna ura je ura, ki kaže čas s številkami, ne kazalci. ● Digitalna ura izpiše ob enih ponoči številko 01:00, ob enih popoldne pa številko 13:00. govorilna ura Govorilna ura je čas, ki je določen za učiteljeve pogovore s starši. ● Govorilne ure so prestavili, zato mama ni izvedela za slabo oceno. peščena ura Peščena ura je priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del. ● Preden so ljudje izdelali ure, kakršne poznamo danes, so čas merili s peščenimi ali sončnimi urami. poznati na uro Poznati na uro pomeni znati razbrati čas z ure. ● Majhni otroci še ne poznajo na uro. sončna ura Sončna ura je priprava, ki kaže čas s senco palice, ki je postavljena pravokotno na številčnico. ● S sončno uro lahko določimo čas dneva tako, da določimo smer sence, ki jo na ploskev sončne ure ob določenem času meče palica. FRAZEMI kot huda ura Kot huda ura pomeni zelo jezno. ● Kadar se mama razjezi, gleda kot huda ura. ● Zakaj se držiš kot huda ura? Rana ura – zlata ura. Rana ura – zlata ura pomeni, da je vrednota to, da začnemo delati zgodaj. ● Za nekatere je svit najlepši del dneva. Stari rek pravi: »Rana ura – zlata ura!« ure so štete komu Če so ure komu štete, pomeni, da bo kmalu umrl. ● Vedel je, da so njegovemu ptičku ure štete. urad samostalnik Urad je ustanova državne organizacije ali organa, ki opravlja naloge, kot jih določa zakon ali predpis, ali stavba, v kateri je taka ustanova. ● Statistični urad RS poroča, da je slovenščina materni jezik večine prebivalcev Slovenije. ● Takoj se zglasite v uradu pristaniške oblasti in tam predajte to pismo! ● Cesar ga je imenoval za namestnika predstojnika cesarskega urada za astronomijo. ● Središča mest so vse bolj namenjena le uradom in upravnim stavbam. STALNE ZVEZE matični urad Matični urad je urad za sklepanje zakonskih zvez in registracijo zakonski podobnih skupnosti. ● Zakonsko zvezo zakonca skleneta s poroko, ki je poseben obred na matičnem uradu, v katerem se mož in žena zavežeta k skupnemu življenju. uraden pridevnik 1. Uradni je ta, ki je v zvezi s državno organizacijo ali organom, ki opravlja naloge, kot jih določa zakon ali predpis. ● Z grbom so opremljeni vsi uradni dokumenti Republike Slovenije. ● Osebne podatke lahko zaupamo le uradnim osebam, npr. policistu, učitelju, ravnatelju, razredniku, zdravniku. 2. Uradni je ta, ki ravna po predpisih, ne kaže osebnega odnosa in ni sproščen. ● V uradnem osebnem pogovoru sogovorca pozdravimo z dober dan ali dobro jutro. ● Osebam, ki jih ne poznamo dobro ali s katerimi nismo v enakovrednem družbenem razmerju in jih zato vikamo, izrekamo ali pišemo uradna voščila in čestitke. ● Uradna obvestila so namenjena ljudem, ki jih ne poznamo ali so starejši od nas, lahko pa do njih čutimo posebno spoštovanje. 283 ● V uradnem pogovoru, na primer z učiteljico, uporabimo vikanje, spoštljiv nagovor in prav tak pozdrav. STALNE ZVEZE uradni jezik PRI SLOVENŠČINI Uradni jezik je jezik, ki je v določeni državi z zakonom določen, na primer za rabo v šoli, v uradnih napisih, reklamah, knjigah in časopisih. ● Uradni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina, ponekod pa je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina (del slovenske Istre) oz. madžarščina (del Prekmurja). ureditev samostalnik 1. Ureditev je postavljanje, spravljanje česa v določen red, ki ustreza določenim zahtevam ali željam. ● ureditev las ● ureditev naselja, prostora ● V sodelovanju z drugimi prebivalci se lahko dogovarjamo o ureditvi kraja in si med seboj pomagamo. ● Že v Egiptu in v Mezopotamiji je poljedelstvo zahtevalo sistematično ureditev namakalnih jarkov in prekopov. 2. Ureditev je to, kar je določeno s predpisi ali pravili, kakšno stanje, ravnanje je primerno, pravilno in zakonito. ● Vsaka država EU je samostojna, s svojimi zakoni in ureditvijo. urediti glagol Urediti pomeni postaviti ali spraviti kaj v določen red, ki ustreza določenim zahtevam ali željam. ● urediti delovni prostor ● urediti lase, pričesko ● urediti zapiske, zvezek ● Svinčnike sem uredila po dolžini. ● Zberi podatke in jih uredi v miselni vzorec ali preglednico. ● Uredi števila po velikosti. ● Uredili so peresnico. urejanje samostalnik Urejanje je postavljanje česa v določen red, ki ustreza določenim zahtevam ali željam. ● Prikažite, kako bi se lotili skupinskega urejanja učilnice. ● Barvna pisala in barvni listi so pri učenju in urejanju zvezka v veliko pomoč. urejati glagol 1. Urejati pomeni postavljati ali spravljati kaj v določen red, ki ustreza določenim zahtevam ali željam. ● urejati podatke v miselni vzorec ● urejati igrače ● urejati zapiske ● Učenci urejajo števila po velikosti. ● Danes urejam svojo sobo. ● Ceste so začeli urejati šele Rimljani. 2. Urejati pomeni določati s predpisi ali pravili, kakšno stanje, ravnanje je primerno, pravilno in zakonito. ● Zakoni so napisana pravila, ki urejajo življenje v državi. ● Svetlobni prometni znaki in znaki pooblaščenih oseb urejajo promet. ● Otrokove pravice ureja posebna listina, ki se imenuje Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. usesti se glagol Usesti se pomeni spraviti se v tak položaj, da je teža telesa na zadnjici, navadno na stolu ali kavču. ● Usedel se je na stol. ● Usedita se, prosim. usmeriti glagol 1. Usmeriti pomeni narediti, da dobi kaj določeno smer ali da se kaj obrne v določeno smer. ● usmeriti pogled ● Uhelj, to je zunanji del ušesa, ulovi zvok in ga usmeri do bobniča. ● Če želimo, da bo zemljevid orientiran, moramo vrh zemljevida usmeriti proti severu v naravi. ● Tok tekočine usmerimo s cevmi. ● Pozornost usmeri na rakovo zgradbo telesa in število okončin. 2. Usmeriti pomeni narediti, da kdo misli ali ravna na zamišljen način. ● Oče ga je usmeril v igranje klavirja in skladanje. usmerjati glagol 1. Usmerjati pomeni delati, da dobi kaj določeno smer ali se kaj obrne v določeno smer. ● Noge potiskajo pedale, roke usmerjajo krmilo. ● Policist udeležence v prometu usmerja s položajem telesa in gibi rok. 2. Usmerjati pomeni delati, da kdo misli ali ravna na zamišljen način. ● Bonton so pravila, ki nas usmerjajo, kako se spodobno obnašati v družbi. 284 ● Glasba ima vsebino, nekakšen program, ki usmerja poslušalčevo domišljijo. ● Šege in navade usmerjajo človekovo življenje, odnose med ljudmi in razmerja med delom ter prostim časom. usnje samostalnik Usnje je obdelana živalska koža brez dlake. ● Iz usnja ali blaga oblikuj oči, nos in usta ter jih prilepi na zgornji del plastenke. ● Noga se v usnjenem čevlju manj poti, saj ima usnje zelo dobre lastnosti. ● Kravjo kožo lahko predelamo v usnje. usta samostalnik Usta so odprtina na spodnjem delu obraza, s katero sprejemamo hrano in govorimo, ali taka odprtina pri živali. ● nositi k ustom vilice ● polna usta ● Hrano damo v usta, jo prežvečimo in pogoltnemo. ● Iz ust potuje hrana po požiralniku v želodec. ● Vdihnemo skozi nos ali usta. FRAZEMI besede komu kar vrejo iz ust ali besede komu kar vrejo z jezika Če besede komu kar vrejo iz ust, pomeni, da veliko in z lahkoto govori. ● Je zabavno dekle, polna energije, besede ji kar vrejo iz ust. jezik zamrzne v ustih komu Če komu zamrzne jezik v ustih, pomeni, da ne more ničesar reči ali povedati. ● Ti je jezik zamrznil v ustih? lačna usta Lačna usta so ljudje, ki izkazujejo potrebo po hrani. ● Na kmetijskem podeželju je življenje številnih družin revno, saj je lačnih ust veliko, ročno obdelana zemlja pa ne obrodi dosti. na vsa usta Na vsa usta pomeni zelo glasno. ● Smejali smo se na vsa usta. ● Od bolečine se je drl na vsa usta. od ust do ust Od ust do ust pomeni z govorjenjem ali petjem. ● Najpreprostejše oglaševanje iz pradavnine je prenos informacij od ust do ust. ● Nekdaj je bilo prenašanje glasbe od ust do ust nekaj povsem običajnega. zleteti iz ust komu ali besede zletijo iz ust komu Če komu kaj zleti iz ust, pomeni, da hitro in nenadzorovano kaj reče. ● »Tecite z mano!« mi je kar zletelo iz ust. ustanova samostalnik Ustanova je organizirana skupnost ljudi, namenjena za opravljanje kake dejavnosti. ● glasbena, kulturna ustanova ● izobraževalna ustanova ● zdravstvena ustanova ● V mestu so številne ustanove: šole, muzeji, pošte, zdravstveni domovi, knjižnice in banke. ustaviti glagol 1. Ustaviti pomeni narediti ali povzročiti, da se kaj preneha premikati. ● Vozniki so ustavili vozila, ker je na semaforju gorela rdeča luč. 2. Ustaviti pomeni narediti ali povzročiti, da kaj preneha delati ali delovati. ● Merilec časa ustavi štoparico, zapisovalec pa zapiše čas. 3. Ustaviti se pomeni prenehati se premikati. ● Ustavita se pri prehodu za pešce. ● Če se vrtiš na vrtiljaku in se nato ustaviš, se ti še nekaj časa zdi, da se vse okoli tebe vrti. ● Ko se je vlak ustavil, sta vstopila. ● Pronicanje vode v globino se ustavi na neprepustnih plasteh gline. 4. Ustaviti se pomeni prekiniti pot in se določen čas zadržati kje. ● Ustavila sta se pri kletkah s tigri, z risi in levi. ● Ko je prevozil 395 km, se je ustavil in prenočil. 5. Ustaviti se pomeni zaradi podrobnejše obravnave ostati daljši čas pri čem. ● Ustavimo se še enkrat pri treh povedih. ustavljati glagol 1. Ustavljati pomeni delati ali povzročati, da se kaj preneha premikati. ● Policisti ustavljajo vozila. ● Najprej se naučimo ustavljati avtomobil in zavijati. 2. Ustavljati pomeni delati ali povzročati, da kaj preneha delati ali delovati. 285 ● Nekdaj so ob športnih tekmah v tovarnah ustavljali stroje, v šolah pa prekinjali pouk. 3. Ustavljati se pomeni določen čas se zadrževati kje ali prenehavati se premikati. ● V tej vasi se radi ustavljajo turisti. ● Po poti so se ustavljali in si ogledovali znamenitosti. ● Čez cesto ne teče in se ne ustavlja. ustrezati glagol 1. Ustrezati pomeni, da je kaj pravilno ali neproblematično glede na zahteve pri določeni nalogi ali da kaj predstavljamo na pravilen, dogovorjen način. ● Sestavi besedilno nalogo, ki ustreza enačbi x + 345 = 432, in jo reši. ● Dokončaj povedi tako, da bodo ustrezale izhodiščnemu besedilu. ● Pri delu izberemo snovi, ki najbolj ustrezajo tehničnim zahtevam končnega predmeta. ● Merilo nam pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu. 2. Ustrezati pomeni, da je kaj takó, da nimamo nič proti, se strinjamo. ● V katerem kraju bi ti vreme najbolj ustrezalo? ● »Čisto res,« je nadaljeval s širokim nasmehom, »res ti jo bom podaril. Saj ti ustreza, a ne?« ● Zunaj je še vedno sijalo toplo sonce in nikomur ni ustrezal hitri tempo, s katerim so jih bombardirali učitelji. 3. Ustrezati pomeni prilegati se ali biti tak, da ga lahko vstavimo na predvideno mesto. ● Preden se odločimo za nakup, moramo oba čevlja pomeriti, da ugotovimo, če nam res ustrezata. ● Piščal je izdelana iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so izvrtane luknjice, ki ustrezajo razmiku prstov na roki. ustrezen pridevnik 1. Ustrezen je tak, ki je pravilen, zadovoljiv ali neproblematičen, navadno glede na zahteve pri določeni nalogi. ● izbrati ustrezno možnost ● Prepiši nedokončane povedi in jih dopolni z ustrezno besedo. ● Primerjaj pare števil in mednje vpiši ustrezen znak. ● Za varno kolesarjenje sta obvezna ustrezna oprema in prometno varno kolo. 2. Ustrezen je tak, ki se prilega ali ki ga lahko vstavimo na predvideno mesto. ● Figuro postavi v ustrezno sobo. ● Z ustreznim nastavkom lahko s tlačilko tlačimo (potiskamo) zrak v kolesarsko zračnico, žogo ali druge predmete, ki jih želimo napolniti z zrakom. ustvariti glagol 1. Ustvariti pomeni narediti, da kaj nastane. ● ustvariti družino ● ustvariti odpadke ● Z rokami ustvari čim več različnih zvokov. ● Park je umetno življenjsko okolje, ker ga je ustvaril človek. ● Jamo je ustvarila reka ponikalnica tako, da je pod zemljo stopila del apnenca, in naredili so se rovi. ● Mnogi ljudje si o drugih ustvarijo slabo mnenje, še preden jih dobro spoznajo. 2. Ustvariti pomeni narediti ali povzročiti, da nastane umetniško delo. ● ustvariti kip ● ustvariti knjigo, strip ● ustvariti film, risanko ● ustvariti skladbo ● Skladatelj Peter Iljič Čajkovski je poleg Labodjega jezera ustvaril še dva baleta, Trnuljčico ter Hrestača. ustvarjati glagol 1. Ustvarjati pomeni delati ali povzročati, da kaj nastane. ● Voda ustvarja kraške jame in z odlaganjem apnenca tudi kapnike. ● Tovarne in termoelektrarne onesnažujejo zrak in ustvarjajo industrijske odpadke. ● Vsi ljudje v medsebojnih odnosih ustvarjamo družbo. 2. Ustvarjati pomeni delati, da nastane umetniško delo. ● Pred pričetkom dela ustrezno zaščitite prostor, kjer boste ustvarjali. ● Izberem različne lesene odpadke in ustvarjam svoje izdelke. ● Glasbenik je oseba, ki ustvarja ali poustvarja, izvaja glasbo. utemeljiti glagol Utemeljiti pomeni navesti razloge in dokaze, zakaj je kaj takó, kot je. ● utemeljiti izbiro, odgovor, odločitev, rešitev ● V zvezek prepiši tiste povedi, s katerimi lahko utemeljiš, da je slovenščina naš državni jezik. ● Bi danes še lahko obstajalo življenje na Zemlji, če ne bi bilo razkrojevalcev? Utemelji. 286 utež samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Utež je predmet, ki ga uporabljamo za merjenje mase predmetov in ima označeno svojo maso v gramih, dekagramih in kilogramih. ● Pri tehtanju uporabljamo uteži. ● Uteži so telesa z znano maso, ki je enaka dogovorjenim enotam (kg, dag, g), ki so po vsem svetu enake. 2. PRI ŠPORTU Utež je športni pripomoček za krepitev mišic z dvigovanjem. ● Ne pretiravaj z dvigovanjem uteži. uvod samostalnik 1. Uvod je to, kar naj pripravi koga na tisto, kar bo sledilo. ● Učiteljica je povedala nekaj besed za uvod. 2. PRI SLOVENŠČINI Uvod je del besedila, v katerem napovemo, o čem bomo pripovedovali. ● V katerem odstavku besedila je uvod? ● Kaj predstavimo v uvodu, jedru in zaključku? užaliti glagol Užaliti pomeni povzročiti čustveno prizadetost koga z nevljudnostjo ali nespoštljivostjo. ● Če nekoga užalimo, se mu moramo opravičiti. ● Nisem te mislila užaliti. užiti glagol 1. Užiti pomeni prejeti hrano, pijačo ali drugo snov v telo skozi usta. ● Edino, kar je užila, je bil mlačen čaj. ● Diete, pri katerih ne užiješ veliko kalcija, preprečujejo izgorevanje telesnih maščob. 2. Užiti pomeni doživeti ali izkusiti. ● Peli so poezijo s sporočilom, da je treba užiti enkratno, neponovljivo človeško življenje ● V kasnejših letih boste užili mnogo več razumevanja in družinske sreče. 3. Užiti pomeni doživeti telesno ali duševno ugodje ob čem. ● Zdaj je napočil čas, da užijeva krvavo prislužene počitnice! ● Kako so se gostili. Še nikoli niso toliko dobrot užili. ● Ne naprezajte se čisto do konca meseca in užijte veseli december! uživati glagol 1. Uživati pomeni prejemati hrano, pijačo ali drugo snov v telo skozi usta. ● uživati hrano, pijačo, živila ● Uživaš dovolj sadja in zelenjave? ● Kadar odrasli uživajo alkohol, ne smejo biti udeleženi v prometu. ● Strupenih snovi ne smemo uživati, ker lahko povzročijo zastrupitev. 2. Uživati pomeni doživljati telesno ali duševno ugodje ob čem. ● uživati v gozdu, na zraku ● uživati v razgledu ● uživati v predstavi ● uživati življenje ● Žan je med vožnjo užival. ● Jejmo počasi in uživajmo v hrani. ● Uživam v prebiranju knjig in gledanju televizije. vabilo samostalnik Vabilo je izražena želja komu, naj kam pride. ● Na vabilo napišemo datum, uro, kraj dogodka, in kdo vabi. ● Sošolcem je razdelila vabila na praznovanje rojstnega dne. vabiti glagol 1. Vabiti pomeni izražati komu željo, naj kam pride ali kaj naredi. ● Vabimo vas, da si ogledate našo razstavo. ● Šolski otroški pevski zbor vabi k vpisu mlade pevce in pevke, stare od 6 do 11 let. 2. ČUSTVENO OBARVANO Vabiti pomeni vzbujati pri kom željo za določeno prijetno in privlačno dejavnost. ● Naravne lepote Alp vabijo izletnike, planince. ● Kateri vonj iz kuhinje pa tebe najbolj vabi? vaditi glagol Vaditi pomeni s ponavljanjem ustreznih gibov ali dejanj prizadevati si postati sposoben čim bolje opravljati kaj. ● vaditi branje, poštevanko ● vaditi klavir ● vaditi nogomet ● pridno vaditi ● Pevski zbor bo imel nastop, zato pevci vsak dan vadijo. ● Če želiš biti dober matematik, moraš veliko vaditi. ● Več ko vadim, bolje mi gre. ● Še bom moral vaditi, naloge ne znam rešiti. vaja samostalnik 1. Vaja je prizadevanje, da bi s ponavljanjem ustreznih gibov ali dejanj postali sposobni čim bolje opravljati kaj. 287 ● vaja pevskega zbora ● Poklic glasbenika zahteva veliko vaje. ● V svojem kraju obiščite delujoči orkester in prisostvujte vaji. ● Obišči vajo kake pevske skupine. 2. Vaja je skupek gibov ali dejanj, ki so namenjeni za usposabljanje ali izpopolnjevanje koga za kaj. ● telesne vaje ● Vajo ponovite trikrat in primerjajte dosežene čase. ● Pri urah športne vzgoje v šoli vse vaje vedno opravi prvi, ker jih izvaja pravilno in natančno. 3. Vaja so navodila, na osnovi katerih ponavljamo in utrjujemo učno snov. ● Mami, naroči, prosim, to knjigo z vajami. ● Več vaj boš naredil, več boš znal in bolj samozavesten matematik boš. FRAZEMI Vaja dela mojstra. Vaja dela mojstra pomeni, da je za dobro obvladanje česa treba veliko vaditi. ● Pri kuhanju prav gotovo velja pregovor »vaja dela mojstra«. valj samostalnik 1. PRI MATEMATIKI Valj je okroglo geometrijsko telo, ki ga omejujeta dva kroga in plašč v obliki pravokotnika. ● valj in stožec ● Valj ima 2 roba. 2. Valj je predmet, ki ima obliko valja. ● V dva merilna valja nalij enako količino vode. ● Zaradi vrtenja ročice na glasbeni skrinjici zobje na valju zatresejo različno dolge kovinske trakove. valjar samostalnik 1. Valjar je lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa. ● Testo smo razvaljali z valjarjem. 2. Valjar je naprava za valjanje zlasti asfaltne podlage. ● Valjar ravna cestišče. varčevanje samostalnik Varčevanje je prizadevanje, da porabimo čim manj denarja, energije, vode ali drugih dobrin. ● varčevanje z energijo, elektriko ● Najbolj varna oblika varčevanja denarja je varčevanje na banki. ● Vsi moramo poiskati načine za varčevanje z vodo. varčevati glagol Varčevati pomeni prizadevati si, da porabimo čim manj denarja, energije, vode ali drugih dobrin. ● Denar lahko varčujemo doma ali v banki. ● Pravilno ravnamo z odpadki ter varčujemo z vodo in elektriko. ● Če sušimo perilo na zraku, varčujemo z energijo. varen pridevnik 1. Varen je tak, ki mu ne grozi nevarnost ali kaj neprijetnega. ● varen pred napadalcem ● Kaj lahko sami naredimo, da bomo v prometu bolj varni? ● V družini se otroci počutijo varne. 2. Varen je tak, ki omogoča tak položaj, da komu ne grozi nevarnost ali kaj neprijetnega. ● varen prostor ● varna vožnja ● varno zavetje ● Na poti v šolo smo previdni. Izberemo pot, ki jo dobro poznamo in je varna. ● Najbolj varna oblika varčevanja je varčevanje na banki. STALNE ZVEZE varna hiša Varna hiša je ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini. ● Z mamo in mlajšim bratom se je priselila v bližnjo varno hišo. varnost samostalnik Varnost je stanje, ko komu ne grozi nevarnost ali kaj neprijetnega. ● ogrožati varnost ● poskrbeti, skrbeti za varnost ● varnost pri delu ● Hodimo po pločniku in pravilno prečkamo cesto. Tako poskrbimo za varnost. ● Družino povezujejo ljubezen, medsebojna skrb drug za drugega in občutek varnosti. varovati glagol 1. Varovati pomeni skrbeti, da se zmanjša nevarnost, da bi se komu ali čemu zgodilo kaj neprijetnega in neželenega. ● varovati srce in ožilje ● varovati pred boleznijo, obolenjem 288 ● Bivališča po svetu so različna, povsod pa varujejo ljudi pred soncem in dežjem, mrazom in vročino. ● Gosta dlaka psa varuje v vseh vremenskih razmerah. ● Čelada varuje glavo pred poškodbami. 2. Varovati pomeni imeti v varstvu. ● Mene varuje babica. 3. Varovati pomeni prizadevati si, da se kaj ohrani v dobrem, primernem stanju. ● varovati naravo ● varovati zdravje ● Tudi ljudje vplivamo na naravno okolje. Paziti moramo, da ga varujemo in ohranjamo. ● Kulturna dediščina ima velik pomen, zato jo moramo varovati. včasih prislov 1. Včasih pomeni neredno. ● Igram košarko in včasih rišem. ● Včasih je v gledališču težko najti pravi sedež, ker nas lahko zmedejo številke lož, balkonov in galerij. 2. Včasih pomeni pred sedanjim časom. ● Včasih niso imeli ne televizije in ne računalnikov. ● Ljudje so včasih živeli v drugačnih hišah kot živimo sedaj. vdova samostalnik Vdova je ženska, ki ji je umrl mož. ● V starih časih je v Studenici nad Bočem živela revna vdova s sinom Jankom. ● Že dolgo let je vdova, saj ji je mož umrl v prometni nesreči. STALNE ZVEZE črna vdova PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Črna vdova je zelo strupen pajek z okroglim trupom črne barve in liso na zadku. ● Človeka ugrizne črna vdova le, ko se čuti ogroženo. ● V Istri in Dalmaciji živi rdečepikasti pajek ali črna vdova, katerega ugriz je za človeka strupen. vdovec samostalnik Vdovec je moški, ki mu je umrla žena. ● Vdovec sem, žena mi je umrla pred štirimi leti. večdneven pridevnik Večdnevni je ta, ki traja več dni. ● večdnevni obisk ● večdnevna prireditev ● večdnevno deževje ● večdnevno praznovanje ● Odpravili smo se na večdnevni izlet. večer samostalnik Večer je del dneva ob sončnem zahodu. ● od jutra do večera ● proti večeru ● ob večerih ● božični, kresni večer ● zimski večer ● Dala ji bom knjigo pravljic, ki jo bo brala vsak večer. ● Vsak večer pred spanjem in vsako jutro si moramo temeljito umiti zobe. ● Zvečer pozdravimo z "dober večer". večerja samostalnik Večerja je zadnji obrok hrane, ki ga jemo zvečer. ● priti na večerjo ● obilna, skromna večerja ● božična večerja ● zajtrk, kosilo in večerja ● Za večerjo je pojedla 2 lončka jogurta. ● Po večerji si umijem zobe. ● Mama je skuhala večerjo. večina samostalnik Večina je večji del kake skupnosti ali celote. ● večina ljudi ● večina Zemljine površine ● Večina semen bo vzklila, če bo imela dovolj svetlobe, zraka, vode in ustrezno temperaturo. ● Jeseni pospravimo večino pridelkov. ● Narodnostna manjšina pripadniki naroda, katerega večina živi v drugi državi. večpomenka samostalnik PRI SLOVENŠČINI Večpomenka je beseda, ki ima več pomenov. ● Beseda jezik je večpomenka. vejica samostalnik 1. Vejica je majhna veja. ● V šopku so vejice rožmarina. ● V zahvalo za darove so gospodinji izročili zeleno vejico, ki so jo vzeli zelenemu Juriju. ● Z vejic so odpadle vse iglice. 2. PRI SLOVENŠČINI Vejica je levostično nekončno ločilo, s katerim razčlenjujemo povedi na smiselne dele. Vejica ločuje med seboj osebne glagolske oblike. 289 ● Za nagovorom lahko napišemo vejico, a potem napišemo prvo besedo besedila z malo začetnico. ● Če je dobesedni navedek pred spremnim stavkom, se konča z vejico, vprašajem ali s klicajem. ● Pri branju gremo pri vejici z glasom navzgor in naredimo kratek premor. STALNE ZVEZE decimalna vejica Decimalna vejica je vejica, ki pri zapisu števil ločuje celi in decimalni del. ● Evri in centi so ločeni z decimalno vejico. ● Znesek zapiši v evrih z decimalno vejico. ● Decimalno vejico zapisujemo stično na obeh straneh. velikost samostalnik Velikost je lastnost osebe ali stvari glede na to, kako je velika. ● velikost oblačil, obutve ● biti enake, različne velikosti ● Primerjaj števila po velikosti. ● Semena so različnih oblik, velikosti in barv. ● Hitrost prevajanja toplote je odvisna od vrste snovi in od velikosti telesa. ● Velikost sence je odvisna od lege svetila in lege ter velikosti osvetljenega predmeta glede na zaslon. ven prislov Ven pomeni v smeri proti zunanjemu prostoru. ● iti ven ● Stoji pri oknu in gleda ven. ● Ko se ličinka v jajčecu razvije, prileze ven in poišče hrano. ● Hodil je ven in noter. ventil samostalnik Ventil je naprava, ki je pritrjena na pipo ali cev in uravnava pretok tekočine ali plina. ● Vodovodni sistem je nesklenjen sistem, kar pomeni, da vodo pošiljamo po ceveh do ventilov, ki jih lahko odpiramo ali zapiramo. ● Ohlajena voda se spušča po radiatorju navzdol in skozi spodnji ventil po cevi odteče do peči, kjer se ponovno segreje. ● Gleda v trobentačeve prste na treh ventilih trobente: prvi ventil je odprt, druga dva zaprta. vera samostalnik 1. Vera je prepričanost, da obstaja življenje po smrti ali ponovno rojstvo po smrti in bog ali bogovi, ki vplivajo na dogajanje v svetu. ● vera v boga ● Mnogi naši predniki so se še dolgo oprijemali svoje poganske vere v bogove bliska, zime, pomladi, boginje in vile. Počasi so vendarle sprejeli novo vero, stari bogovi pa odsevajo v ljudskih bajkah in šegah. 2. Vera je celota naukov, vrednot in obredov, v katerih se kaže táko prepričanje. ● judovska, krščanska, muslimanska vera ● Pripadamo različnim veram, narodom, govorimo različne jezike. verz samostalnik PRI SLOVENŠČINI Verz je vrstica pesmi. ● Preberite še enkrat drugi verz prve kitice! ● Kako bi lahko razložil verze, da si majhen kot mravlja in velik kot ocean? vesel pridevnik 1. Vesel je tak, ki je v stanju, ko občuti zadovoljstvo, ugodno počutje in dobro razpoloženje ob čem, zaradi česa. ● vesel in žalosten ● Vesela sem, da sem te spoznala. ● Če je kdo vesel, lahko to razberemo z njegovega obraza. ● Kadar imamo težave, smo zelo veseli pomoči. 2. Vesel je tak, ki kaže ali izraža stanje veselja. ● Luč božičnih svečk je osvetljevala vesele obraze otrok. 3. Vesel je tak, ki povzroča stanje veselja. ● vesel dogodek ● vesel občutek ● Voščim ti vesele božične praznike in srečno novo leto. ● Vesela sprememba v družini je rojstvo novega otroka. ● Miza je praznično pogrnjena in vsi smo v veselem pričakovanju. veseliti glagol 1. Veseliti pomeni delati ali povzročati, da je kdo vesel. ● Uspehi otrok starše veselijo. ● Veseli me, da sva se spoznali. 2. Veseliti pomeni vzbujati pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj prijetno. ● Če te nekaj veseli, potem ni nič težko. ● Veselijo jo ustvarjalne naloge, kot je npr. izdelava novoletnih voščilnic. ● Rada igra na flavto, ker jo to veseli. 3. Veseliti se pomeni biti vesel. 290 ● Ali se ob praznikih res vedno veselimo? ● Čofotajo po lužah, mame pa jih gledajo skozi okna in se veselijo z njimi. 4. Veseliti se pomeni biti v stanju prijetnega pričakovanja česa ali imeti pozitiven čustveni odnos do česa. ● Jaz se najbolj veselim počitnic. ● Veselimo se novega šolskega leta. veselje samostalnik 1. Veselje je stanje, ko občutimo zadovoljstvo, ugodno počutje in dobro razpoloženje ob čem, zaradi česa. ● poskočiti, skakati, vriskati, zavriskati od veselja ● iskreno veselje ● zimsko veselje ● Veselje, jezo, žalost ali strah pokažemo na različne načine. ● Papagaja sta nam bila v veliko veselje. ● Dedek mi je s posebnim veseljem pokazal mizarsko orodje. 2. Veselje je to, kar ima kdo rad. ● Vsak človek ima kakšno veselje. ● Filip je svetlolas fant z očali, ki mu je največje veselje delo z računalnikom. 3. Veselje je pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj prijetno. ● Ima veselje do glasbe. STALNE ZVEZE z veseljem Z veseljem rečemo, ko komu vljudno pritrdimo. ● Boste prišli? Z veseljem. veselo prislov 1. Veselo pomeni takó, da občutimo zadovoljstvo, ugodno počutje in dobro razpoloženje ob čem, zaradi česa. ● veselo peti, žvižgati, žvrgoleti ● Glasbeniki na odru so veselo zaigrali. ● Veselo se je lotil dela. 2. Veselo pomeni takó, da kaže ali izraža veselje. ● Oči so se ji veselo zasvetile. 3. Veselo pomeni takó, da povzroča veselje ali je poln prijetnega. ● Lase ima veselo kodraste. veslo samostalnik Veslo je daljši predmet s širšim ploščatim koncem za poganjanje čolna ali splava z odrivanjem vode. ● Vesla je potegnila v čoln. vesolje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vesolje so vsa nebesna telesa skupaj in prostor, v katerem so. ● izstreliti satelit v vesolje ● nastanek vesolja ● Zemlja je del vesolja. ● Vesolje je obširen prostor, v katerem so galaksije in zvezde, osončja in planeti, kometi, asteroidi in druga telesa, črne luknje in še marsikaj. ● Z razvojem znanosti in tehnologije je človek posegel tudi v vesolje: stopil je na Luno, raziskuje Mars, druge planete, zvezde in skrivnostne vesoljske pojave. veter samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Veter je tok zraka nad zemeljsko površino, ki nastane zaradi razlik v zračnem tlaku in temperaturi. ● veter piha, zapiha ● Vetromer je naprava, ki meri hitrost vetra. ● Burja je močan, sunkovit veter. ● Nekatere vrste rastlin oprašujejo žuželke, druge vrste rastlin pa oprašuje veter. vetrn pridevnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vetrni je ta, ki je v zvezi z vetrom. ● Zberi nekaj informacij o vetrni energiji iz knjig ali s spleta in jih zapiši v preglednico. vetrnica samostalnik 1. Vetrnica je naprava z lopaticami ali krilci, ki se vrtijo, kadar nanje piha veter. ● Po načrtu izdelaj vetrnico, lepša bo, če jo boš zanimivo pobarval. ● Z vetrnico lahko določiš smer vetra in s preizkušanjem različnih velikosti vetrnic ugotoviš, katera se vrti hitreje. 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vetrnica je naprava, ki z izkoriščanjem moči vetra proizvaja električno energijo. ● Za pridobivanje energije iz premikanja zračnih mas se uporabljajo vetrnice, ki energijo vetra pretvorijo v mehansko ali električno energijo. ● Vetrne elektrarne sestavljajo skupine vetrnic, ki so postavljene blizu skupaj. STALNE ZVEZE morska vetrnica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morske vetrnice so skupina ožigalkarjev s kroglastim trupom in več lovkami, ki živijo pritrjene na morsko dno. ● Na morju sem opazovala morske vetrnice. 291 vetrokaz samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vetrokaz je naprava, ki navadno s puščico kaže smer vetra. ● Vetrna vreča in drugi vetrokazi kažejo smer in hitrost vetra. ● Vetrokaze z vetrovnico in živaljo na osi pogosto vidimo na strehah stavb. vetromer samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vetromer je naprava, ki meri hitrost vetra. ● Poznamo več vrst vetromerov: mehaničnega, zvočnega, na vročo žico in druge. ● Vetromer je pokazal 2,9 m/s. veverica samostalnik Veverica je glodavec temno rjave ali rdeče rjave barve s košatim repom, ki živi na drevju v gozdu. ● Veverica skače po vejah. ● Otroci so v parku opazovali veverico. ● Veverica je skotila tri mladiče. vhod samostalnik Vhod je kraj, kjer se da v kaj priti. ● vhod v panj, votlino ● šolski vhod ● Srednjeveško mesto je imelo obzidje in mestna vrata, ki so pomenila vhod v mesto. ● Mami me je čakala pred vhodom v šolo. vikati glagol PRI SLOVENŠČINI Vikati pomeni z vi ogovarjati osebo, ki je ne poznamo dobro ali s katero nismo v enakovrednem družbenem odnosu. ● Vikam starejše ljudi in jih ogovorim z besedami gospod in gospa. ● Ali ravnatelja šole vikaš ali tikaš? Kaj pa učiteljico? ● Knjižničarka in razredničarka sta uradni osebi, zato ju vikamo in pozdravimo z dober dan, na svidenje, dobro jutro, lahko noč. vila samostalnik Vila je mladi ženski podobno pravljično bitje, ki živi v gozdu ali v vodi. ● dobra vila ● gorska, gozdna vila ● Deček je povedal materi, kako je srečal vilo in kaj mu je rekla. ● Vila mu je izpolnila tri želje. vile samostalnik Vile so orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje in premetavanje trave ali gnoja. ● nositi gnoj na vilah ● Vrtnarji obdelujejo vrt z različnim orodjem, na primer z lopato, grabljami, motiko in vilami. vilice samostalnik Vilice so priprava iz ročaja in rogljev za nabadanje ali nalaganje kosov hrane. ● vilice in nož ● Pri jedi uporabljamo prtiček, vilice držimo v levi roki, nož v desni in ne govorimo s polnimi usti. ● Nož naj bo na zgornji strani, obrnjen proti nam, vilice na spodnji, njeni roglji pa naj bodo obrnjeni navzgor. ● Z vilicami in žlico jemo špagete, vendar k ustom nosimo le vilice. vino samostalnik Vino je alkoholna pijača iz soka grozdja. ● piti vino ● kozarec, steklenica vina ● belo, rdeče vino ● Vinogradniki vino stekleničijo in prodajajo. vinograd samostalnik Vinograd je zemljišče, kjer je posajena vinska trta. ● Na prisojnih straneh gričevij so vinogradi. ● Babica in dedek imata vinograd v Slovenskih goricah. ● Vinogradnik skrbi za vinograd tako, da ga okopava, gnoji, škropi in obrezuje trto. viola samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Viola je večji violini podobno godalo. ● Godalni kvartet sestavljajo prva violina, druga violina, viola in violončelo. ● Viola ima temen in poln ton. violina samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Violina je manjše godalo, ki ga glasbenik pri igranju nasloni na ramo, nanj pa nasloni brado. ● Nekaj časa je igral violino v simfoničnem orkestru, nato pa je vodil svoj ansambel. ● Sestavni deli violine so polž, vijak, vrat, ubiralka s štirimi strunami, zvočnica, kobilica, resonančno telo, podbradek. 292 violinist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Violinist je oseba, ki igra na violino. ● Danes nekateri violinisti igrajo na električno violino, ki ne potrebuje več klasičnega resonančnega trupa za ojačenje zvoka. violinistka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Violinistka je ženska, ki igra na violino. ● V prvem delu koncerta je violinistka izvedla tri dela za violino solo. violist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Violist je oseba, ki igra na violo. ● Violist izvaja repertoar od baročne literature do novih del. violistka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Violistka je ženska, ki igra na violo. ● Violistka mojstrsko obvladuje vse parte skladb, ki jih igra. violončelist samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Violončelist je oseba, ki igra na violončelo. ● Violončelist z lokom igra na violončelo. violončelistka samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Violončelistka je ženska, ki igra na violončelo. ● V prvem delu koncerta bo nastopila violončelistka, ki jo bo spremljala pianistka. violončelo samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Violončelo je večje godalo, ki ga glasbenik pri igranju oklepa z nogami. ● Stradivari je izdeloval violine, viole in violončela, pa tudi kitare in harfe. ● Toni violončela so nizki in imajo temno zvočno barvo. vir samostalnik Vir je to, iz česar kaj izhaja ali prihaja. ● Sonce oddaja svetlobo, je vir svetlobe. ● Velik vir pitne vode je podzemna voda. STALNE ZVEZE naravni vir PRI DRUŽBI Naravni vir je dobrina, ki jo dobimo iz narave. ● Ljudje so v preteklosti uporabljali naravne vire, ki so jih našli v svoji bližini. ● Gospodarske dejavnosti nam zagotavljajo naravne vire, kot so pšenica, les, ribe in železova ruda. neobnovljivi vir PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Neobnovljivi vir je vir energije, ki se ne obnavlja oziroma ga mnogo hitreje izrabljamo, kot nastaja v naravi. ● Neobnovljivi viri so premog, nafta, zemeljski plin, šota in radioaktivne snovi. obnovljivi vir energije PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Obnovljivi vir energije je vir energije, ki se zajema iz narave in ki je načeloma ne zmanjka, na primer sončna energija, vetrna energija ali vodna energija. ● Veter je obnovljivi vir energije. ● Obnovljivi viri energije okolje onesnažujejo v manjši meri in ga manj spreminjajo. spletni vir Spletni vir je vir podatkov, ki ga najdemo na internetu. ● Pomagaj si s spletnimi viri in poišči najboljše plesne pare, ki na tekmovanjih v standardnih plesih zastopajo našo državo. zgodovinski vir PRI DRUŽBI Zgodovinski vir je vir podatkov, zlasti staro besedilo ali najdba, s pomočjo katerega izvemo, kako so živeli ljudje v preteklosti. ● Zgodovinske vire strokovno zbirajo, ohranjajo in preučujejo muzeji, arhivi, knjižnice in druge ustanove. visok pridevnik 1. Visok je tak, ki v navpični smeri navzgor meri veliko, ki ima veliko višino. ● visok deček ● visoka gora ● visoko drevo ● Sem visok in suh. ● Jablana je visoka. Breza je višja. Smreka je najvišja. 2. Visok je tak, ki ima med najnižjo in najvišjo točko določeno mero. ● Drevo je visoko 2 metra. 3. Visok je tak, ki dosega veliko, izrazito stopnjo ali mero. 293 ● visoka ocena ● Za nekatere pokrajine so značilne nizke temperature, za druge visoke. 4. Visok je tak, ki ga oddaja kaj, kar je krajše, tanjše in niha hitreje. ● Na klavirju ali ksilofonu si izberi višji in nižji ton ter zaigraj uspavanko. visokogorje samostalnik PRI DRUŽBI Visokogorje je območje, kjer so gore visoke, nad gozdno mejo. ● Alpske pokrajine sestavlja visokogorje z vmesnimi dolinami in kotlinami, ki so jih v ledeni dobi preoblikovali ledeniki. ● V visokogorju pihajo močni vetrovi s sunki, ki odnašajo manjše delce prsti. ● Zakaj se sneg v visokogorju ne tali tako hitro, kot se v nižinah? visokogorski pridevnik Visokogorski je ta, ki je v zvezi z visokogorjem, območjem, kjer so gore visoke. ● Značilnost našega visokogorskega sveta so ostri vrhovi, strma pobočja, globoko zarezane grape in ozke doline. ● Reke, ki izvirajo v visokogorskem svetu, so razrezale površje v številne doline. višina samostalnik 1. Višina je oddaljenost med najnižjo in najvišjo točko kakega lika, predmeta, živali ali osebe. Višino merimo v metrih. ● meriti višino ● višina trikotnika ● Moja telesna višina je 154 cm. 2. Višina je oddaljenost od površine ali tal v navpični smeri navzgor. Višino merimo v metrih. ● Helikopter se je spustil na višino sto metrov. ● Poleti se zrak hitro dvigne v višino in hitro ohladi, vodni hlapi se spremenijo v večja ledena zrna, ki jim pravimo toča. 3. PRI GLASBENI UMETNOSTI Višina je lastnost tona, ki je določena glede na to, kako hitro niha to, kar ga oddaja, na primer glasilke ali struna. ● Melodijo sestavljajo toni različnih tonskih višin. STALNE ZVEZE nadmorska višina PRI DRUŽBI Nadmorska višina je višina, na kateri se nahaja kak kraj, vrh gore, reka ali mesto in ki se meri od morske gladine. ● Kmetija leži na 700 metrih nadmorske višine. vitamin samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vitamin je snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za rast in delovanje. ● Vitamini omogočajo nemoteno delovanje življenjskih procesov in nas ščitijo pred obolenji, zato jih imenujemo zaščitne snovi. ● Zelenjava ima veliko vitaminov in mineralov. ● Šipkove plodove lahko uporabljamo pri zdravljenju pomanjkanja vitamina C. vitez samostalnik PRI DRUŽBI Vitez je bil v srednjem veku moški, ki je imel nižjo stopnjo plemiškega naziva in se je kot bojevnik ali pripadnik viteškega reda na konju in v oklepu bojeval za svojega fevdalnega gospoda. ● Vitezi so varovali tudi kmete, ki so delali na njihovi zemlji, oni pa so jim vračali s svojim delom in pridelki. ● Vitezi so se izurili v uporabi orožja, ravnanju s konjem, bojevanju in uglajenem vedenju. ● V eni od zbirk je razstavljena kovana oprema in orožje vitezov. vključno prislov Vključno pomeni takó, da koga ali kaj upoštevamo kot del celote. ● Elementi množice T so večkratniki števila 3 do vključno 30. T = {3, 6, 9, 12, 15, 18, 21, 24, 27, 30} ● Vsak od sodelujočih, vključno s tistim, ki je besedo izbral, si mora izmisliti smiselno razlago izbrane besede. ● Dala mu je veliko daril, vključno s čudovito vezeno haljo, ki jo je sama naredila. vlada samostalnik PRI DRUŽBI Vlada je skupina navadno izvoljenih oseb, ki ima izvršilno oblast v državi. ● Vlada poskrbi za izvrševanje v parlamentu sprejetih zakonov in odločitev. To delo opravlja predsednik vlade z ministri. ● Vlada, ki jo sestavljajo predsednik vlade in ministri, in predsednik republike imata izvršno oblast, sodno oblast pa imajo sodišča. ● Naloga parlamenta je, da sprejema zakone in da nadzira delo vlade. vlakno samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vlakno je tanek, podolgovat delec rastline ali človeškega in živalskega telesa. ● Dražljaji se po živčnih vlaknih prenesejo do središč v možganih, kjer se prevedejo in obdelajo v sporočilo. 294 2. PRI DRUŽBI Vlakno je tanek podolgovat delec niti, tkanine. ● Ker pri pranju in sušenju vlakna spreminjajo videz, postanejo oblačila zmečkana in jih moramo zlikati. ● Poleg ovce so za pridobivanje vlaken primerne še naslednje živali: koza, lama, kamela, zajec, konj. ● Bombaž je najpomembnejše in zelo cenjeno naravno rastlinsko vlakno. vliti glagol Vliti pomeni dati ali spraviti tekočino v kaj. ● Pri litju snov, ki jo želijo oblikovati, najprej segrevajo, da se stali, in jo nato vlijejo v modele. vloga samostalnik 1. Vloga je to, da kdo predstavlja osebo v dramskem delu ali šolski igri. ● Sošolcu z rutico preveži oči in ga z navodili usmerjaj do table. Vlogi nato zamenjajta. 2. Vloga je ravnanje in vedenje, ki ga družba pričakuje od koga v določeni situaciji. ● postaviti se v vlogo koga ● družbena vloga ● Svobodno si izbiramo različne vloge. Lahko smo sošolci, prijatelji, kupci, obiskovalci knjižnice in sosedje. ● Vsak družinski član ima svojo vlogo. Starši so odgovorni za razvoj in vzgojo otrok. ● Povej, v kakšni vlogi si, ko greš v trgovino, in v kakšni, ko se pelješ z avtobusom. ● Vloga gasilca je pomagati ljudem. 3. Vloga je to, kar kaj opravlja. ● V Beli krajini ima v zadnjem času vse bolj pomembno vlogo turizem. ● Pri nastanku tal imajo pomembno vlogo tudi razkrojevalci (npr. deževniki). ● Kakšno vlogo igra škripec pri vodnjaku? STALNE ZVEZE igra vlog Igra vlog je ponazarjanje, uprizarjanje določene situacije v življenju. ● V igri vlog prikažite, kako bi se lotili skupinskega urejanja učilnice. vneti glagol 1. Vneti pomeni narediti, povzročiti, da kaj začne goreti. ● Sončni žarki so vneli papir. 2. ČUSTVENO OBARVANO Vneti pomeni narediti ali povzročiti, da se kaj začne z veliko silo. ● Slika nam je vnela domišljijo. 3. Vneti se pomeni začeti goreti. ● Vnetljiva snov se v stiku z iskro, s plamenom ali zelo vročim predmetom hitro vname. ● Les se je vnel. 4. Vneti se pomeni zaradi bolezni ali poškodbe postati vroč, rdeč in otekel. ● oči se vnamejo ● Zaradi umazanije koža slabo diha in se lahko vname. ● Pri astmi se sapnice vnamejo in zožijo. 5. ČUSTVENO OBARVANO Vneti se pomeni začeti se z veliko silo. ● Vnel se je pravi boj. ● Vnel se je prepir. 6. ČUSTVENO OBARVANO Vneti se pomeni začutiti močno zanimanje za kaj ali naklonjenost do česa. ● Vnel se je za glasbo. vnetljiv pridevnik Vnetljiv je tak, ki se v stiku z iskro ali plamenom hitro vname. ● vnetljiv plin ● lahko vnetljiv ● Nekatere snovi so strupene, vnetljive ali okolju nevarne, zato moramo z njimi pazljivo ravnati. ● Nekatera goriva so hitro vnetljiva, druga težje. voda samostalnik 1. Voda je prozorna naravna tekočina brez barve, vonja in okusa. ● voda teče ● kaplja, kapljica vode ● lonec z vodo ● poln vode ● odpadna, pitna voda ● Rastline za življenje potrebujejo vodo, svetlobo, zrak in prst. ● Mleko vsebuje vodo. ● Pravilno ravnamo z odpadki ter varčujemo z vodo in elektriko. ● Da bi živali ohranile v telesu čim več vode, se ne znojijo, njihovi iztrebki pa so zelo suhi. 2. Voda je večja ali manjša množina te tekočine, ki teče ali miruje, kot na primer reka, jezero ali morje. ● skakati, skočiti v vodo ● globoka, plitva voda ● nizka, velika, visoka voda ● Na vodi so naredili bivališča na kolih, zato prebivalce imenujemo koliščarji. ● V morju in celinskih vodah živijo tudi različne vrste rakov. 295 3. Voda je raztopina z večjim ali manjšim deležem te tekočine, ki ga uporabljamo kot sredstvo za nego kože. ● Med prvo svetovno vojno so sivkino vodo uporabljale medicinske sestre, ker deluje antibakterijsko. STALNE ZVEZE mehka voda PRI GOSPODINJSTVU Mehka voda je voda, v kateri je raztopljenih manj mineralnih snovi, ki bi se kot bela obloga odlagale na površinah, kjer voda izhlapeva. ● Da ne uničimo naravne kislosti kože, je za umivanje zelo primerna mehka voda in nevtralno milo. sladka voda Sladka voda je naravna voda, ki se na Zemlji pojavlja v obliki potokov, rek, ribnikov in jezer. ● Morska solata je alga, ki dobro uspeva tam, kjer je v morski vodi veliko snovi in v morje doteka sladka voda. slana voda Slana voda je morska voda. ● V zalivu se mešata sladka in slana voda, zato izobilje majhnih rakcev, ribic in planktona privablja številne vrste morskih sesalcev, predvsem morskih levov in različnih vrst kitov. trda voda PRI GOSPODINJSTVU Trda voda je voda, v kateri je raztopljenih veliko mineralnih snovi, ki se kot bela obloga odlagajo na površinah, kjer voda izhlapeva. ● Obloge, ki jih trda voda naredi na ceveh pralnega stroja, se imenujejo vodni kamen. FRAZEMI Kri ni voda. Kri ni voda pomeni, da je treba upoštevati tudi lastnosti, ki jih je oseba podedovala po prednikih, ali vezi, ki jih ima s svojimi družinskimi člani. ● Zanimivo je, da je letos v reprezentanci kar lepo število potomcev nekdanjih vrhunskih slovenskih smučarjev, kar dokazuje, da kri ni voda. ● Morda bova s sestro po vseh teh letih končno spet imeli dober odnos. Kri ni voda, kajne? Ne gori voda. ali Saj ne gori voda. Ne gori voda pomeni, da se komu ne mudi. ● Ne hiti. Saj ne gori voda. splavati po vodi Če kaj splava po vodi, pomeni, da propade. ● Naš načrt je splaval po vodi. tresti se kot šiba na vodi ali trepetati kot šiba na vodi Če se kdo trese kot šiba na vodi, pomeni, da se zelo trese ali ga je zelo strah. ● Soseda smo se tako bali, da smo se tresli kot šiba na vodi. utopiti koga v žlici vode Če bi kdo koga utopil v žlici vode, pomeni, da ga sovraži, ga ne prenaša. ● Pogledal me je, kot bi me hotel utopiti v žlici vode. živeti ob kruhu in vodi Če kdo živi ob kruhu in vodi, pomeni, da živi v pomanjkanju. ● Babica mi je pripovedovala, da so nekdaj živeli ob kruhu in vodi. voden pridevnik Vodni je ta, ki je v zvezi z vodo. ● vodni curek ● vodni hlapi ● vodna kapljica ● vodna para ● Sonce je sijalo na vodno gladino. ● Splav poganja vodni tok. ● Vodo črpajo v vodni zbiralnik. STALNE ZVEZE vodni kamen Vodni kamen je bela obloga na predmetih, ki nastane z odlaganjem v vodi raztopljenih mineralnih snovi. ● S čistilom za odstranjevanje vodnega kamna smo očistili kopalnico. voditi glagol 1. Voditi pomeni iti pred kom ali s kom z namenom, da pride na določeno mesto. ● Bratec je za roko vodil sestrico. ● Kdo vodi turiste, ko si peš ogledujejo jamo? ● Psa vodimo na vrvici. 2. Voditi pomeni biti vodja pri kaki dejavnosti. ● Zborovodja in zborovodkinja vodita pevski zbor. ● Šolo vodi ravnatelj ali ravnateljica. 3. Voditi pomeni delati, da kdo ravna v skladu z določenim ciljem. 296 ● Radovednost glede tega, kaj se skriva v notranjosti telesa, je vodila raziskovalce v natančno opisovanje zgradbe in delovanja telesa. 4. Voditi pomeni imeti določeno smer ali omogočati, da kdo ali kaj kam pride. ● Do hišice vodi stezica. ● Pot ga vodi mimo pošte. ● V kablu, ki vodi od vtičnice do aparata, sta dve žici. 5. Voditi pomeni delati ali povzročati, da pride do česa. ● Pitje alkoholnih pijač, kajenje in uživanje drog je škodljivo. Uživanje teh snovi vodi v odvisnost. ● Vdihovanje dima ob požaru lahko vodi v zastrupitev ali nezavest. 6. Voditi pomeni opravljati kako dejavnost, s katero se spremljajo določeni dogodki. ● Matični urad je državni urad, kjer vodijo osnovne podatke o prebivalcih posamezne države (rojstva, poroke, razveze). 7. Voditi pomeni biti pred drugimi tekmovalci glede na rezultat ali točke. ● Naši skakalci vodijo. vodljiv pridevnik 1. Vodljiv je tak, ki ga je mogoče dobro voditi, usmerjati ali upravljati. ● Avto je dobro vodljiv z ravno prav trdim volanom. ● Cepelin je vodljiva zračna ladja. 2. Vodljiv je tak, ki uboga navodila ali ukaze. ● Pitbuli so učljivi in vodljivi psi, če z njimi primerno ravnamo. vodoodporen pridevnik 1. Vodoodporen je tak, ki ga voda ne premoči ali vode ne prepušča. ● Nahrbtnik se ni premočil zaradi vodoodporne tkanine. ● Delovanje pod vodo omogočajo vodoodporna ohišja, ki ščitijo fotoaparat do globine treh metrov. 2. Vodoodporen je tak, ki ga voda ne odstrani. ● Potrebuješ škarje, vodoodporni flomaster, plastenko in ravnilo. vodoraven pridevnik PRI MATEMATIKI Vodoraven je tak, ki ima enako lego ali položaj kot gladina mirujoče vode. ● vodoraven položaj ● vodoravna lega ● Z ravnilom in svinčnikom narišite vodoravne črte z razmikom 5 centimetrov. vojna samostalnik Vojna je vojaški spopad, navadno med plemeni, ljudstvi ali državami. ● napovedati vojno ● Vsakodnevno življenje nekaterih otrok je žal prežeto s strahom, ker živijo sredi vojne. ● Zaradi želje po čim več ozemlja so se države zapletale v številne vojne. ● Največja vojna v dotedanji zgodovini človeštva je izbruhnila leta 1914 – prva svetovna vojna. volk samostalnik Volk je psu podobna zver z rjavkasto sivim kožuhom. ● volk tuli ● Volk se hrani z mesom. ● Volk ima na prednjih nogah dolgo črno liso. FRAZEMI Človek človeku volk. Človek človeku volk pomeni, da lahko ljudje zelo škodujejo drugim ljudem. ● Zgodovina nam dokazuje, da je v preteklosti človek človeku volk, lakomen, požrešen, hudoben, in je hotel živeti na račun drugega. da bo volk sit in koza cela Da bo volk sit in koza cela pomeni takó, da bo prav za vse, da ne bo nihče prikrajšan. ● Odločili so se, da bodo žrebanje ponovili, da bo volk sit in koza cela. Mi o volku, volk iz gozda. Mi o volku, volk iz gozda pomeni, da kdo, o katerem se pravkar govori, nepričakovano pride. ● Kadar koga omeniš, se kmalu prikaže. Saj poznaš tisti pregovor: mi o volku, volk iz gozda. vonj samostalnik 1. Vonj je to, kar zaznavamo s čutilom za voh. ● neprijeten, prijeten vonj ● vonj in okus ● Če ste prehlajeni, ne zaznavate različnih okusov in vonjev. ● Cvetovi so različnih oblik, barv in velikosti, pogosto imajo tudi značilen vonj. 2. Vonj je voh. ● Nos je čutilo za vonj. vosek samostalnik Vosek je rumena snov, ki jo izločajo čebele, da iz nje delajo celice satja. 297 ● sveča iz voska ● Čebelje gnezdo je sestavljeno iz satov, ki so iz voska. ● Segret vosek je mehek in ga lahko oblikujemo. voščilo samostalnik Voščilo je besedilo, s katerim komu voščimo. ● voščilo za dan žena ● novoletno voščilo ● čestitka in voščilo ● Voščilo izrečem ustno ali ga napišem na voščilnico. voščiti glagol Voščiti pomeni izraziti komu željo, da bi bil deležen česa dobrega. ● voščiti za praznike, rojstni dan ● voščiti srečno novo leto ● Maja je imela rojstni dan. Prijatelji so ji prišli voščit. votlina samostalnik 1. Votlina je prostor, ki je zaprt z vseh strani, vanj pa vodi navadno ozek, skrit vhod. ● medvedja votlina ● podzemna votlina ● temna votlina ● Kmetje so se pred Turki skrivali v jamah, votlinah in gozdovih pa tudi v cerkvah. 2. Votlina je temu prostoru podoben prostor v telesu. ● Če imamo vneto ustno votlino in žrelo, čaja ne pijemo, ampak ga grgramo. ● Očesi sta z mišicami pritrjeni v očesni votlini. vpiti glagol 1. Vpiti pomeni sprejeti vase navadno kaj tekočega. ● vpiti vodo ● Predmeti, kot sta kresnička in bel list, odbijejo večino svetlobe, drugi večino svetlobe vpijejo (na primer črna jopica, asfalt). ● Ker gozdna tla vpijejo dež, neurja ne odnašajo zemlje. 2. Vpiti se pomeni preiti v notranjost česa. ● Krema se je vpila v kožo. vpiti (posrkati) glagol Vpiti pomeni govoriti z močnim glasom ali izražati jezo z zelo glasnim govorjenjem. ● vpiti na koga ● vpiti od razburjenja ● glasno vpiti ● »Spodmaknil mi je stol!« sem vpila. ● Na vrstnike vpije in jih zmerja. vpliv (kričati) samostalnik 1. Vpliv je učinek, delovanje na koga, ki se kaže ali izraža v njegovem delu, ravnanju ali mišljenju. ● pod vplivom čustev ● Ljudje smo pogosto nekritični in pod vplivom mnenj drugih. ● Velik vpliv na naše potrošniške navade imajo veliki plakati ob cestah in televizijski oglasi. ● Splošna deklaracija o človekovih pravicah je najpomembnejši pravni predpis o človekovih pravicah na svetu ter ima velik moralni vpliv. ● Pod vplivom droge začasno pozabijo na svoje težave, sčasoma pa postanejo odvisni ali zasvojeni. 2. Vpliv je učinek, delovanje, ki povzroča na čem spremembe. ● vremenski vplivi ● Koža zaščiti notranjost telesa pred vplivi iz okolja. ● Morje ima tudi velik vpliv na podnebje, rastlinstvo in življenje ljudi ob njem. ● Živali so pred temperaturnimi vplivi zaščitene s kožuhom, perjem ali maščevjem. vplivati glagol 1. Vplivati pomeni imeti učinek na koga takó, da se to kaže ali izraža v njegovem delu, ravnanju ali mišljenju. ● Na našo samopodobo vplivajo podobe znanih ljudi, ki jih posredujejo revije, televizija in svetovni splet. ● Družina vpliva na lastnosti otrok. ● Naše navade, vrednote in pravila vplivajo na to, kako se bomo razumeli z drugimi ljudmi. 2. Vplivati pomeni delovati na kaj takó, da se to spreminja. ● Na naravo vplivamo tudi tako, da jo onesnažujemo. ● Vreme vpliva na rastline, živali in ljudi. ● Na gibanje teles lahko vplivamo. vpojen pridevnik Vpojen je tak, ki lahko sprejme vase tekočino. ● Tkanine za posteljnino morajo biti kakovostne, mehke in vpojne ter morajo prepuščati zrak. vpojnost samostalnik Vpojnost je lastnost česa, da lahko sprejme vase tekočino. ● vpojnost in vodoodpornost 298 ● Lastnost, ki jo preizkušamo z dodajanjem vode prsti, imenujemo vpojnost prsti. vprašaj samostalnik PRI SLOVENŠČINI Vprašaj je znak, navadno na koncu povedi, podoben narobe obrnjenemu S s piko spodaj, ki izraža vprašanje. ● Katero ločilo stoji na koncu vprašalnih povedi: pika, vprašaj ali klicaj? ● Katero število moramo vstaviti namesto vprašaja, da bo tehtnica v ravnovesju? vprašanje samostalnik 1. Vprašanje je želja ali zahteva, s katero se kdo obrne na koga zato, da bi od njega kaj izvedel. ● postavljati vprašanja ● Odgovori na vprašanja o predmetih iz preglednice. ● Na vprašanja odgovori ustno ali napiši odgovore v zvezek. ● Pri razumevanju nam običajno pomagajo vprašanja, ki so v učbenikih zapisana ob strani ali pod besedilom. 2. Vprašanje je to, kar je v zvezi s čim nejasno ali neznano in je treba pojasniti ali rešiti. ● Raziskovalni vprašanji sta »Katere lastnosti snovi se pri segrevanju spremenijo« in »Ali se vse snovi začnejo spreminjati pri isti temperaturi?« vprašati glagol 1. Vprašati pomeni izraziti željo ali zahtevo, s katero se kdo obrne na koga zato, da bi od njega kaj izvedel. ● Doma vprašajte, kako je bilo, ko ste se rodili. ● Polona je vprašala nekaj sošolcev, kateri je njihov najljubši šport. ● »Kam greš?« je vprašal oče. ● »Boš zmogel?« ga je prijazno vprašala knjižničarka. ● Učiteljica je vprašala učence, kako delimo besede. 2. Vprašati se pomeni začutiti dvom in skušati ga odpraviti z ustreznim odgovorom ali rešitvijo. ● Že večkrat sem se vprašala, ali je res tako pogumen. ● Sam pri sebi sem se vprašal, kaj naj zdaj storim. ● Vprašal sem se, kaj bom v petek zvečer počel doma, medtem ko se bodo moji sošolci zabavali. 3. Vprašati se pomeni uporabiti pričakovanemu odgovoru ustrezno vprašalnico ali izraz. ● Kako se vprašamo po zaimkih? ● Deljenje se ne izide vedno. Lahko imamo ostanek. Zato pri deljenju rezultat najprej ocenimo. Vprašamo se, kolikokrat gre manjše število v večjega. 4. Vprašati pomeni prositi koga za kaj. ● Za lesene ploščice različnih oblik lahko vprašate pri mizarjih. ● Ne da bi ga kaj vprašali, jim je igračo kar dal. FRAZEMI če mene vprašate Če mene vprašate rečemo, ko želimo poudariti to, kar trdimo. ● Človek mora znati sam poskrbeti zase, če mene vprašate. ● Škoda, da ni že zdaj prepozno, če mene vprašate. ● Če mene vprašate, nikakor nočem tja s starši. še vprašaš ali še vprašata ali še vprašate Še vprašaš rečemo, ko želimo povedati, da je odgovor odveč, ker je samoumeven. ● »Stoj!« je zavpila, čeprav se nisva premaknila. »Kaj je narobe?« sem se začudila. »Še vprašata?« ● Kaj pa je to? Še vprašaš? To bo naša spletna stran, jasno! vrabec samostalnik Vrabec je majhna ptica s sivim in rjavim hrbtom in belim trebuhom, ki živi v bližini človekovih bivališč ali na poljih. ● Kosi jedo ovsene kosmiče in rozine, ščinkavci in vrabci pa proso in drugo drobno seme. ● Zunaj so čivkali vrabci in sinice. FRAZEMI Boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi. Boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi pomeni, da je bolje imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti. ● Bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo. O tem govori tudi pregovor Boljši je vrabec v roki kot golob na strehi. O tem čivkajo že vrabci na strehi. O tem čivkajo že vrabci na strehi pomeni, da je kaj že zdavnaj splošno znano. ● O uspehih naših nogometašev je bilo že toliko napisanega, da o tem čivkajo že vrabci na strehi. 299 vrag samostalnik 1. Vrag je bitje, ki je nasprotje boga in človeku želi zlo, ga zapeljuje v zlo, ali zlo, skušnjave, ki jih povzroča tako bitje. ● Vrag se mu je prikazal. ● Največji vrag je Lucifer. 2. Vrag je oseba, ki drugemu želi ali povzroča veliko hudega, je njegov sovražnik. ● On je pravi vrag! ● Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! 3. ČUSTVENO OBARVANO Vraga rečemo, kadar nas kaj razburi, razjezi ali negativno preseneti. ● »Vraga!« je rekel. »Kje pa je? Le kam bi lahko šla?« FRAZEMI za vraga Za vraga rečemo, kadar nas kaj razburi ali razjezi. ● Kdo za vraga pusti mladoletno hčer samo in gre na pot? ● Kdo me budi, za vraga! k vragu K vragu rečemo, kadar s kako stvarjo ali osebo ne želimo imeti več opravka, nam ni več pomembna. ● K vragu pa malica! Bomo že preživeli. V gozdu je gotovo tudi veliko malin in drugega. ● »K vragu s tatico!« je zarobantil. ni vrag Ni vrag rečemo, kadar menimo, da ima kaj glede na vse okoliščine dobre, velike možnosti, da se uresniči. ● Šla bova v šolo, ni vrag, da ne bi bila sposobna priti do tistih papirjev, saj nisva neumna. ● Se bom že dokopala do resnice, nekje mora tičati in ni vrag, da je ne bom odkrila! kot sam vrag Kot sam vrag pomeni zelo, neznosno. ● Čeprav je bil večkrat tečen bolj kot sam vrag, tako hude kazni ni zaslužil. biti od vraga Če je kdo od vraga, pomeni, da je hudoben, neprijazen in želi ali povzroča drugemu veliko hudega. ● Največ grenkih ur so mu naredili pastirji. Bili so vsi od vraga. Ves čas so mu nagajali. iti k vragu Če gre kaj k vragu, pomeni, da propade ali izgine. ● Naj grejo k vragu vsi, si rečem in izbrišem njihovo sporočilo. ● Naj gre vse k vragu. naj me vrag Naj me vrag rečemo, ko smo nad čim presenečeni, navadno negativno. ● »No, naj me vrag,« je rekel. »Jaz česa takega nikoli ne vidim.« vrag si ga vedi Vrag si ga vedi rečemo, ko smo nad čim presenečeni, navadno negativno, in ne vemo dobro, kako si stvar razlagati. ● Nezaupljivo je pogledoval fanta in koračil za njim. »Vrag si ga vedi, kaj je na tem?« je premišljeval starec. vrat samostalnik 1. Vrat je del telesa, ki povezuje glavo s trupom. ● iztegniti, stegovati vrat ● Okoli vratu ima zlato verižico. ● Srčni utrip lahko merimo tudi na vratu. ● Črna žolna ima rumen kljun, dolg vrat in belkasto črno perje. 2. Vrat je ožji del kakega predmeta. ● vrat balona, steklenice ● Zgornji del plastenke napolni z zdrobom ali mivko. Položi jo na drugi del plastenke tako, da njen vrat gleda v plastenko. 3. PRI GLASBENI UMETNOSTI Vrat je navpična črta kot del note. ● Do tretje notne črte zapisujemo note z notnimi glavicami in vratovi na desni strani zgoraj. FRAZEMI na vrat na nos Na vrat na nos pomeni hitro in brez razmisleka. ● Na vrat na nos sta prihitela v predsobo. zaviti komu vrat Če kdo zavije komu vrat, ga ubije, uniči ali premaga. ● Kokoši je zavila vrat. ● Kralj je rekel, da bo nasprotnikom zavil vrat. vrba samostalnik Vrba je drevo s hrapavim lubjem in povešenimi vejami z drobnimi listi. 300 ● Na ravnini pod staro, votlo vrbo sta se srečala dva potočka. ● Nemirno je krožil okrog pritlikave rumene vrbe. S svojimi mehkimi vejami je božala z gostim ruševjem poraslo pobočje. ● Poglej, smreka, breza, hrast in vrba so izgubili svoje liste. STALNE ZVEZE vrba žalujka Vrba žalujka je vrba z rumenkastimi listi in močno povešenimi vejami. ● Na bregovih reke so rasla ljubka drevesa in grmiči vrbe žalujke. vreden pridevnik 1. Vreden je tak, ki obsega določeno merljivo enoto. ● Sok je vreden dva evra. ● Koliko bankovcev je imel v denarnici, če vemo, da je bil vsak izmed njih vreden 10 €? ● Stehtane koščke zlata, srebra in bakra so označili s pečati. Tako so vedeli, koliko je vreden košček kovine in koliko lahko zanj dobijo. ● Polovinka je vredna 2 dobi. 2. Vreden je tak, ki si zasluži kaj, navadno zaradi svojih dobrih dejanj, vedênja ali zaželenih lastnosti. ● Vsak od nas je edinstven in vreden spoštovanja. ● Nekaterim se zdi, da določeni ljudje ali skupnosti ne ustrezajo večini, zato jih obravnavajo kot manj vredne. vrednost samostalnik 1. Vrednost je značilnost bitja ali stvari, da je pomembna ali uporabna. ● Kulturna dediščina ima izjemno vrednost za posamezen narod. ● Pri psihičnem nasilju prizadenemo občutek osebne vrednosti drugega. 2. Vrednost je količina denarja, za katero se dobi kaj. ● Mama mu je obljubila, da mu bo doplačala polovico vrednosti smučarske opreme. ● Evrski bankovci so izdani v sedmih različnih vrednostih, in sicer 5 €, 10 €, 20 €, 50 €, 100 €, 200 € in 500 €. 3. PRI MATEMATIKI Vrednost je to, kar nam pove, kako je veliko kaj, kar izmerimo ali izračunamo ter zapišemo s števili. ● vrednost zračnega tlaka ● Pri enačbi morata biti vrednosti na levi in desni strani enačaja enaki. ● V določenem taktu je ustrezno število notnih vrednosti. ● Ko je sonce zašlo za hrib, so vrednosti osvetljenosti na prisojni in osojni strani močno padle, kljub temu pa je bila osvetljenost na prisojni strani še vedno večja kot na osojni. vrelišče samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vrelišče je temperatura, pri kateri se snov začne spreminjati iz tekočega stanja v plinasto. ● Vodo pri kuhanju pogosto segrejemo do vrelišča pri okoli 100 °C. ● Pri izhlapevanju preide snov iz tekočega v plinasto stanje pri temperaturi, nižji od temperature vrelišča, pri izparevanju pa pri temperaturi vrelišča. ● Ledišče je pri 0 °C, vrelišče pa pri 100 °C. Vrelišče je odvisno od tlaka. vreme samostalnik Vreme je trenutno stanje in dogajanje v ozračju nad kakim območjem. Vreme je na primer sončno, deževno, vetrovno ali megleno. ● Kakšno bo vreme, lahko razberemo iz vremenske karte. ● Burja prinaša večinoma suho vreme. ● Ko se ozreš skozi okno in vidiš jasno nebo brez oblakov, pričakuješ lepo vreme. vremenski pridevnik Vremenski je ta, ki je v zvezi z vremenom. ● vremenske razmere ● vremenski ali meteorološki ● Z vremenske karte razberemo podatke o vremenskih pojavih in napovedani temperaturi. ● Vremenoslovci z opazovanji in z meritvami s pomočjo satelitov, vremenskih balonov, računalnikov in naprav na vremenskih postajah zberejo podatke ter izdelajo vremenske karte. STALNE ZVEZE vremenska napoved Vremenska napoved je napoved, kakšno bo vreme, ki temelji na opazovanju trenutnega vremena na čim več točkah in poteku vremena v preteklih desetletjih. ● Meteorologi vreme opazujejo in merijo količino padavin, temperaturo zraka, hitrost in smer vetra, zračni tlak. Na podlagi teh meritev lahko naredijo vremensko napoved. ● Zvečer sem poslušala vremensko napoved, ki je napovedala sončno vreme tudi za naslednje dni. 301 vretence samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vretence je vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico. ● Hrbtenica je zgrajena iz različnega števila vretenc, zato je gibljiva. ● Žirafa ima v svojem vratu sedem vratnih vretenc. vretenčar samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vretenčarji so skupina živali, ki imajo hrbtenico. Vretenčarji so ribe, dvoživke, plazilci, ptiči in sesalci. ● Telo vretenčarjev sestavljajo glava, trup in rep. ● Večina vretenčarjev ima dva para okončin, obstajajo tudi izjeme (na primer ribe, nekateri plazilci, kiti). ● Katere skupine vretenčarjev poznamo? vreti glagol 1. Vreti pomeni gibati se zaradi dviganja mehurčkov pare, ki nastanejo ob močnem segrevanju tekočine. ● Voda vre pri 100 ° C. ● Prižgem električno ploščo, malo počakam in voda vre. 2. ČUSTVENO OBARVANO Vreti pomeni hitro in v veliki količini teči ali prihajati od kod. ● Solze so mu vrele iz oči. FRAZEMI besede komu kar vrejo iz ust ali besede komu kar vrejo z jezika Če besede komu kar vrejo iz ust, pomeni, da veliko in z lahkoto govori. ● Je zabavno dekle, polna energije, besede ji kar vrejo iz ust. kar vreti iz koga Če iz koga kar vre, pomeni, da veliko govori, ker je vznemirjen. ● »Igrali smo zelo slabo. Že dolgo nisem bil tako jezen,« je kar vrelo iz njega. vrh samostalnik 1. Vrh je zgornji ožji del gore. ● Na vrhu hriba sva opazila star grad. ● Gorovje je skupina gora, ki jo sestavljajo številni vrhovi. ● Ko je alpinist priplezal na vrh, je bil nagrajen s čudovitim pogledom na ožarjene vrhove. 2. Vrh je zgornji, najvišji del česa. ● vrh piramide ● vrh in dno ● Da bi hitreje prišel na vrh, sem prestopal po dve stopnici. ● Splezal je na vrh smreke. ● Zemljevidi so narisani tako, da je sever na vrhu zemljevida, jug na dnu. ● Zunanjo stran zob krtači od dlesni proti vrhu zoba. 3. Vrh je skrajni zgornji del ob robu ali odprtini. ● Do vrha polna posoda vode tehta 25 kg. vroč pridevnik 1. Vroč je tak, ki ima zelo visoko temperaturo. ● vroč dan ● vroč zrak ● vroča kovina ● vroča voda ● Poletje prihaja, z njim pa vroči dnevi. ● Vroča voda teče po ceveh do radiatorjev v stanovanjih, hladnejša pa se vrača v toplarno. ● V vsako posodo natoči enako količino vroče vode in meri temperaturo. ● Umetnik je kip oblikoval iz gline, ki jo je potem žgal v zelo, zelo vroči peči. ● Sonce je tako vroče, da ni trdno (kot železo) niti tekoče (kot voda), ampak plinasto (kot zrak). 2. Vroč je tak, pri katerem čutimo visoko temperaturo, ko ga jemo ali pijemo. ● vroč čaj ● vroča čokolada ● Z jezikom ugotoviš, ali je hrana mrzla, vroča, mehka ali trda. ● Polpete ponudite vroče. 3. Vroč je tak, ki ima povišano telesno temperaturo zaradi bolezni ali povečane telesne aktivnosti. ● Zjutraj mi mama potipa čelo. Še vedno sem vroča. ● Med glavnim odmorom sta se podila po hodniku. Bil je vroč in prepoten. ● Roke je imela vroče. 4. Vroči je ta, ki za pravilno delovanje potrebuje visoko temperaturo. ● Cvetličar potrebuje vrtnarske škarje, klešče, žico, vroče lepilo, zalivalke, pršilke in merilnike vlage. 5. ČUSTVENO OBARVANO Vroč je tak, ki ga občutimo kot zelo močnega ali intenzivnega. ● vroča zaljubljenost ● Vroča želja se mu je izpolnila. ● Ko sem zaslišal svoje besede, me je oblil vroč val sramu. FRAZEMI biti vroče krvi ali biti hude krvi 302 Če je kdo vroče krvi, pomeni, da se hitro razjezi. ● Ustrašil sem se je, ker je vroče krvi. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha pomeni, da ni nič tako hudo ali težko, kot je videti na prvi pogled. ● Seveda se sliši grozno, ampak nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. vrsta samostalnik 1. Vrsta je zaporedje več oseb, stvari ali znakov, razvrščenih drug poleg drugega ali drug za drugim v eni smeri. ● Z zeleno barvo sem v vsaki vrsti obkrožil najmanjše število. ● Pred blagajno je bila dolga vrsta. ● Prebrala je prve tri vrste v knjigi. 2. Vrsta je to, kar tvorijo stvari z določeno skupno ali tipično lastnostjo. ● vrste odpadkov ● vrste pridevnikov, števnikov ● Jesti moramo različne vrste sadja in zelenjave. ● Radi imamo različne vrste glasbe. 3. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Vrsta je to, kar tvorijo rastline ali živali, ki imajo skupne lastnosti in se med seboj razmnožujejo. ● rastlinske vrste ● Znanstveniki so doslej opisali že skoraj 1,5 milijona živalskih vrst. ● Danes živijo na Zemlji vrste rastlin in živali, ki jih v času dinozavrov ni bilo. ● Kolibriji so edina vrsta ptic, ki lahko letijo vzvratno. STALNE ZVEZE biti na vrsti Če je kdo na vrsti, pomeni, da je po čakanju na kaj na točki, ko kaj lahko izvede ali opravi. ● Računi v oklepajih imajo prednost pred vsemi ostalimi. Nato sta na vrsti množenje in deljenje. po vrsti Po vrsti pomeni takó, kot si osebe ali stvari sledijo. ● Učitelj kliče učence po vrsti. priti na vrsto Priti na vrsto pomeni po čakanju na kaj priti na točko, ko se kaj lahko izvede ali opravi. ● Nov zalogaj naj pride na vrsto šele, ko so usta prazna. vrstica samostalnik 1. Vrstica je zaporedje znakov v besedilu, razvrščenih drug poleg drugega v eni smeri. ● Iz besed v vsaki vrstici sestavi smiselno poved. ● Kaj narediš, kadar je beseda tako dolga, da ti v vrstici zanjo zmanjka prostora? ● Kitica ima štiri vrstice. 2. Vrstica je vodoraven del preglednice ali del matematičnega prikaza podatkov. ● vrstica in stolpec ● Števila v posamezni vrstici preglednice predstavljajo neko številsko zaporedje. ● V preglednici ali tabeli so podatki razporejeni v polja, ki jih določajo vrstice in stolpci. vrstnica samostalnik Vrstnica je ženska, ki je približno iste starosti kot druga oseba. ● Kako je fant ogovoril svojo vrstnico in kako njenega očeta? ● Pri reševanju spora je lahko tretja oseba tudi vrstnik oziroma vrstnica, ki poskrbi, da ni zmagovalca niti poraženca. vrstnik samostalnik Vrstnik ali sovrstnik je oseba, ki je približno iste starosti kot druga oseba. ● V šoli se učimo skupaj z vrstniki. ● Zanimivo je brati o tem, kako živijo vrstniki v oddaljenih krajih. vrt samostalnik 1. Vrt je manjše zemljišče, na katerem raste trava ali na katerem gojimo vrtnine in okrasne rastline. ● obdelovati, zalivati vrt ● cvetlični, zelenjavni, zeliščni vrt ● Pikapolonica živi na travnikih in vrtovih. ● Na vrtu raste zelje, peteršilj, čebula in česen. ● Na vrtu in polju pospravljamo pridelke. 2. Vrt je zemljišče z okrasnim rastlinjem, ki je namenjeno za sprostitev ali sprehode. ● Kraljična se je sprehajala po grajskem vrtu. 3. Vrt je zunanji del gostinskega lokala. ● Jedli smo na vrtu restavracije. 4. Vrt je večje zemljišče z urejenimi prostori za rastline ali živali, ki si jih lahko ogledamo. ● botanični vrt ● Po obisku živalskega vrta so otroci izbrali najljubšo žival, ki so jo videli. 303 vrtec samostalnik 1. Vrtec je ustanova, v katero za varstvo in vzgojo hodijo predšolski otroci. ● hoditi v vrtec ● vrtec in šola ● Vzgojiteljica je zaposlena v vrtcu ali šoli. Skrbi za otroke, ki so ji zaupani v vzgojo in varstvo. ● Danes je v vrtcu še posebej živahno. 2. Vrtec je stavba, v katero za varstvo in vzgojo hodijo predšolski otroci. ● Zgradili bodo prizidek k staremu vrtcu. ● Ob vrtcu je asfalt, na desni strani pa travnata površina. ● V daljavi vidim trgovino, levo od mene pa je vrtec. vrtenje samostalnik Vrtenje je gibanje okoli svoje osi ali povzročanje, da se kaj vrti. ● Z vrtenjem pedala prek verige vrtimo pogonsko kolo. ● Menjavanje dneva in noči je posledica vrtenja Zemlje. ● Nekatere ročne svetilke delujejo tako, da z vrtenjem ročice proizvajamo električni tok in žarnica zasveti. vrteti glagol 1. Vrteti pomeni delati ali povzročati, da se kaj giblje okoli svoje osi ali po sklenjenem krogu. ● vrteti gumb na radiu ● vrteti pedala ● Učenec vrti globus okoli njegove osi. ● Z vrtenjem pedala prek verige vrtimo pogonsko kolo. ● Kroglico vrtimo v dlani. 2. Vrteti pomeni s krožnim premikanjem ročice kake naprave delati, da ta deluje. ● Vrtel je lajno. 3. Vrteti pomeni prikazati s predvajanjem. ● vrteti risanko po televiziji ● Vse dni si vrti glasbo. ● Sošolec je s pomočjo računalnika vrtel posnetke znanih skladateljev. ● Mojo najljubšo nadaljevanko vrtijo zelo pozno. 4. Vrteti se pomeni gibati se okoli svoje osi ali po sklenjenem krogu. ● vrtiljak se vrti ● Zakaj se vetrnica vrti? ● Zemlja se vrti okoli svoje osi. ● Vrteli smo se na vrtiljaku. ● S konstrukcijsko zbirko sestavi zobata kolesa, tako da se bodo vrtela vsa kolesa naenkrat. 5. Vrteti se pomeni biti kje ali opravljati svoje delo takó, da se premikamo sem in tja. ● Vrtela se je po kuhinji. 6. Vrteti se pomeni imeti občutek hitrega gibanja samega sebe ali predmetov v okolici. ● Od štetja pladnjev in piškotov se ji že kar vrti v glavi. FRAZEMI kaj se komu vrti po glavi Če se komu kaj vrti po glavi, pomeni, da o tem razmišlja. ● Nihče ne ve, kaj se mu vrti po glavi. misli se vrtijo okoli česa Če se komu misli vrtijo okoli česa, pomeni, da o tem razmišlja. ● Misli so se mu vrtele okoli denarja. vrteti jezik Če kdo vrti jezik, pomeni, da veliko in spretno govori. ● Res zna vrteti jezik. ● Neutrudno je vrtel jezik. vrteti se okrog koga Če se kdo vrti okrog koga, pomeni, da se z njim rad druži in da si prizadeva pridobiti njegovo naklonjenost. ● Sošolec se ves čas vrti okoli moje prijateljice. vrteti se v začaranem krogu Če se kdo vrti v začaranem krogu, pomeni, da ne najde rešitve ali izhoda. ● Vrtite se v začaranem krogu, namesto da bi pogumno poiskali rešitev za svoje težave. vrv samostalnik Vrv je izdelek iz spletenih vlaken, namenjen za povezovanje in privezovanje. ● vrv za sušenje perila ● jeklena vrv ● Čoln je z vrvjo privezal k obali. vsebina samostalnik 1. Vsebina je to, kar je v čem. ● vsebina kozarca, krožnika ● Nekatere snovi kupujemo v embalaži. Vsebino porabimo, prazna embalaža pa gre v smeti. 304 ● Vodo nalij v prvi kozarec, prelij vsebino v drugega, nato v tretjega. 2. Vsebina so zlasti glavne ali najpomembnejše misli, ki so izražene v kakem besedilu. ● vsebina filma, oddaje ● Po sličicah sledi vsebini pesmi. ● Povej vsebino prebranega besedila. ● Vsebino opisa živali lahko povzamemo s preglednico ali z miselnim vzorcem. vsebovati glagol Vsebovati pomeni imeti kaj kot svoj del. ● Voda je pitna, če ne vsebuje zdravju škodljivih snovi. ● Nariši množico T, ki vsebuje dva različno velika zelena pravokotnika, rdeč trikotnik, rumen trikotnik in zelen trikotnik. ● Katere podatke vsebuje telefonski imenik? vsota samostalnik 1. Vsota je vrednost določene količine denarja, ki je namenjena za kaj. ● skromna vsota ● Sešteli smo vse svoje prihranke in prišli do vsote dvajset evrov in petdeset centov. ● Stavila sta za veliko vsoto. 2. PRI MATEMATIKI Vsota je število, ki ga dobimo pri seštevanju. ● izračunati vsoto ● vsota treh števil ● vsota in razlika ● Vsota se ne spremeni, če zamenjamo vrstni red seštevancev. vstaviti glagol 1. Vstaviti pomeni dati kaj v odprtino, ki je namenjena za to. ● Na zadnji strani izvrtaj luknjo in vanjo vstavi in prilepi magnet. 2. Vstaviti pomeni vnesti kaj kam. ● Katero število moramo vstaviti namesto vprašaja, da bo tehtnica v ravnovesju? ● Povedi prepiši v zvezek in vstavi vejico, kjer je potrebno. vstavljati glagol 1. Vstavljati pomeni dajati kaj v odprtino, ki je namenjena za to. ● Uteži vstavljaj v lonček, dokler se papir ne upogne. 2. Vstavljati pomeni vnašati kaj kam. ● V premi govor boš vstavljala ločila in malo/veliko začetnico. ● Če bi nadaljevali in v neenačbo vstavljali vedno večje vrednosti za neznanko x, bi bil produkt x · 6 vedno večji od 10. vzdihniti glagol Vzdihniti pomeni s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje ali olajšanje. ● globoko vzdihniti ● očarano vzdihniti ● zadovoljno vzdihniti ● Žalostno je vzdihnil. ● »Raje bi jedel pico,« je vzdihnil. ● Razočaran je vzdihnil. vzdrževanje samostalnik 1. Vzdrževanje je ohranjanje česa v dobrem stanju. ● vzdrževanje oblačil, obutve ● Izdelki iz bombaža so trpežni in enostavni za vzdrževanje ter dobro vpijajo vlago. 2. Vzdrževanje je ohranjanje česa v stabilnem stanju. ● Hranilne snovi nam dajejo tudi energijo za vzdrževanje telesne temperature. vzdrževati glagol 1. Vzdrževati pomeni delati, da se kaj ohranja v dobrem stanju. ● vzdrževati oblačila, obutev ● Stavbe, ki so del naše kulturne dediščine, moramo vzdrževati in obnavljati. ● Kar smo zgradili, moramo vzdrževati, da ne propade. 2. Vzdrževati pomeni delati, da se kaj ohranja v stabilnem stanju. ● vzdrževati red ● Koža vzdržuje telesno temperaturo. ● Ustno higieno vzdržujemo s pravilnim ščetkanjem in uporabo zobne nitke. vzleteti glagol Vzleteti pomeni dvigniti se od tal, podlage in začeti leteti. ● golob, vrana vzleti ● raketa vzleti ● Ptička vzleti in sede na drevo. ● Pikapolonica vzleti tako, da najprej razpre pokrovki, nato pa razširi prozorni krili. ● Da letala varno vzletijo, da letijo tudi med oblaki in v temi in da varno pristanejo, skrbijo kontrolorji letenja. 305 vzorec samostalnik 1. Vzorec je skupek oblik ali črt, ki se na kaki površini pravilno ponavljajo. ● vzorec na obleki ● Nestrupena mlečna kača ima podoben vzorec kot izredno strupena kača koralnica. ● Semena v cvetlicah so razporejena v obliki zanimivega vzorca, čebele pri svojem delu v obliki vzorca gradijo satje. 2. Vzorec je to, kar posnemamo kot merilo, da kaj naredimo. ● Imaš kako fotografijo ali risbo za vzorec? ● Sestavite ritmične vzorce iz četrtink in osmink. ● Ugotovi, kaj je gradnik vzorcev, in vzorca nadaljuj s še petimi členi. ● V zvezek s pomočjo šablone preriši dani vzorec in ga nadaljuj. 3. Vzorec je manjši del česa, ki ga proučujemo ali preizkušamo zato, da o tem izvemo kaj več. ● S sošolci primerjajte vzorce prsti med seboj. ● Povprašaj mamo, če imate doma vzorce blaga, ki bi ustrezali posamezni vezavi. STALNE ZVEZE miselni vzorec Miselni vzorec je risba z oblački in črtami, ki prikazuje pomembne podatke o določenem pojavu, pri čemer je naslov teme zapisan v oblačku na sredini. ● Vsebino opisa živali lahko povzamemo s preglednico ali z miselnim vzorcem. vzporeden pridevnik PRI MATEMATIKI Vzporeden je tak, ki nima skupnih točk z drugo črto ali ploskvijo. ● Premica p je vzporedna s premico a. ● V pravokotniku sta stranici a med seboj vzporedni, ravno tako tudi stranici b. vzporednost samostalnik PRI MATEMATIKI Vzporednost je odnos med dvema črtama ali ploskvama, ki nimata skupnih točk. ● Vzporednice poimenuj in matematično označi vzporednost. ● Vzporednost lahko prikažeš tudi z deli telesa. ● Vzporednost in pravokotnost premic preverimo s pomočjo geotrikotnika. vzrok samostalnik Vzrok je to, zaradi česar kaj je, je bilo ali bo. ● vzrok in posledica ● Selimo se zaradi različnih vzrokov: zaradi službe, šolanja, nakupovanja, zdravstvene oskrbe, poroke. ● Vzrok izrazimo z besedo ker, cilj oz. namen pa z besedama da bi. ● Zakaj je onesnaženost prsti lahko vzrok za onesnaženost podtalnice? vztrajati glagol 1. Vztrajati pomeni kljub težavam ali nasprotovanju še naprej ostajati kje ali v kakem stanju. ● Rad bi še vztrajal, a mi zdravje ne dopušča. 2. Vztrajati pomeni kljub težavam ali nasprotovanju še naprej opravljati svoje delo. ● Bil sem pod velikim pritiskom, trener pa mi je govoril, naj vztrajam pri svoji napadalni igri. ● Starši so me vzpodbujati, naj vztrajam pri začeti nalogi. 3. Vztrajati pomeni kljub nasprotovanju ohranjati svojo voljo ali stališče. ● Če vsakdo vztraja pri svojem mnenju, se skupina ne more sporazumeti. ● Pa naj bo, če že vztrajaš! vztrajen pridevnik 1. Vztrajen je tak, ki kljub težavam ali nasprotovanju še naprej opravlja svoje delo. ● Vaja dela mojstra, le vztrajen in potrpežljiv moraš biti. 2. Vztrajen je tak, ki kljub nasprotovanju ohranja svojo voljo ali stališče. ● Tako je bila vztrajna, da je mama na koncu popustila in ji kupila kolo. 3. Vztrajen je tak, ki kljub težavam ali nasprotovanju traja še naprej. ● Eden največjih mojstrov borilnih veščin dokazuje, da lahko s trmo in vztrajnim delom veliko dosežemo. vztrajnost samostalnik 1. Vztrajnost je lastnost osebe, da kljub težavam ali nasprotovanju še naprej opravlja svoje delo. ● Med treningi razvija sposobnosti, ki mu koristijo tudi zunaj športnega življenja, na primer vztrajnost in soočenje z zmagami ter s porazi. 2. Vztrajnost je lastnost osebe, da kljub nasprotovanju ohranja svojo voljo ali stališče. ● Nenasilen je človek, ki doživlja krivice ali nasilje, vendar se je odločil, da se proti njim ne bo boril z nasiljem. Nenasilje terja veliko potrpljenja in vztrajnosti. 306 za predlog 1. S TOŽILNIKOM Za izraža, da se kdo ali kaj navadno ciljno premika tako, da pride kdo ali kaj pred njega in ga vsaj delno zakrije. ● Grega in Klemen sta stopila za mikrofon. ● Previdno se mu je priplazila za hrbet. 2. S TOŽILNIKOM Za izraža, da se kdo z gibanjem, premikanjem dotakne ali oprijema koga ali česa. ● Ko srečaš dimnikarja, se primeš za gumb in si potihoma nekaj zaželiš. ● Vlecite za vrvico, da izvabite zvok, podoben kokodakanju. ● »Uuh!« je zatulil Zevs in se prijel za čelo. 3. S TOŽILNIKOM Za izraža, da je kaj namenjeno za koga ali se uporablja pri čem, za določen namen. ● Cesto prečkamo na prehodu za pešce. ● V naravi najdemo veliko zdravilnih rastlin. Ljudje jih nabiramo za pripravo čajev in sirupov. ● Oko je čutilo za vid. ● Maja je bila zelo vesela, ko je ob prvem snegu dobila sani za darilo. ● Danes za merjenje uporabljamo različne merske pripomočke, ki merijo dolžino v standardiziranih enotah. ● Čas je za spanje. ● Namignite mu, katero besedo ste si izmislili, on pa naj jo črkuje. Končno pa za šalo poskusite še nekaj. 4. S TOŽILNIKOM Za izraža, da kdo dela ali čuti kaj, kar je komu ali čemu v korist. ● Očka in mamica bosta zdaj skrbela za tri otroke. ● Zbala se je za svoje ljube igrače. Stopila je v sobo in najljubše zložila v zaboj. 5. S TOŽILNIKOM Za izraža, da kdo ali kaj pri kakem dejanju dobi določeno vlogo, položaj ali status. ● Rudarska kolonija v Trbovljah je razglašena za etnološki spomenik. ● Kobariški muzej je bil leta 1993 proglašen za evropski muzej leta. 6. S TOŽILNIKOM Za izraža, da kaj traja, poteka določeno količino časa. ● Nekateri so se izselili za stalno, drugi le začasno. ● Pesek smo za eno uro postavili na sonce in izmerili temperaturo. ● V lovsko hišo je prišel za teden dni živet neki lovec z Gorenjske. ● Zmagovalka teka na 800 m je progo pretekla v 1 minuti in 54 sekundah. Najhitrejša osnovnošolka pa enako dolgo progo preteče v 3 minutah in 34 sekundah. Za koliko minut in koliko sekund je atletinja hitrejša? ● Belka je bila najlepša krava iz cele vasi, a na Tončetovo veliko žalost ni bila samo najlepša, temveč tudi najbolj muhasta in tatinska. Če je Tonče samo za trenutek pogledal stran, se je šla past na sosedov travnik. 7. S TOŽILNIKOM Za izraža, da kaj v prostoru opravi pot, ki navadno kaže določeno količino časa. ● Na tej uri so s številkami označene ure, s pikami pa minute. Veliki kazalec kaže minute. Ko se zavrti za en krog, mine ena ura. Mali kazalec kaže ure. Ko se zavrti za en krog, mine 12 ur. 8. S TOŽILNIKOM Za izraža, da ima kaj določeno, navadno številčno vrednost. ● Na sliki je spominski kovanec za 3 evre, ki je bil izdan ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije. ● Odprla je hranilnik in ugotovila, da ima v njem 18 kovancev za 1 cent, 20 kovancev za 10 centov, 6 kovancev za 1 € in 8 kovancev za 2 €. ● Popoldanska temperatura v Ljubljani bo za 10 °C višja kot dopoldanska. ● Nujno moram shujšati za pet kilogramov. ● Čoh je risal za pet. 9. S TOŽILNIKOM Za izraža, da je kaka lastnost v določenem razmerju s kakim predmetom ali snovjo. ● Nekatere snovi lahko oblikujemo v telesa, ki ohranijo svojo obliko. Te snovi imenujemo trdnine. Razlikujejo se po gnetljivosti, trdoti, prožnosti, prepustnosti za vodo in zrak. 10. Z ORODNIKOM Za izraža, da je kdo ali kaj kje tako, da se ne vidi povsem, ker je kdo ali kaj pred njim. ● Za vasjo teče potok. ● Za predmeti, ki ne prepuščajo svetlobe, nastane senca. ● Družina za mizo. ● Skozi lino lahko zleze ven in nemoteno opravi potrebo v gostem grmovju za uto. ● Za devetimi gorami, za devetimi vodami, prav na koncu sveta, kamor niti ptiček ne prileti, je modro morje. 11. Z ORODNIKOM Za izraža, da se kdo ali kaj premika tako, da bi dosegel določen cilj. ● Vzela je manjše vedro in šla za babico. ● Ves dan je tekal za kozo, ki se je pasla v bregu. ● Po zadnji uri jo je ucvrl iz šole in ponovno so lahko le nemočno strmeli za njim. 12. Z ORODNIKOM Za izraža, da kaj je, poteka, stoji v določenem zaporedju. ● Rožice je eno za drugo postavljala v vodo. ● Storil je, da so izginile ena stvar za drugo, nato pa jih je znova od nekod privabil nazaj. ● Bil je presneto težak, toda Gorazd je bil močan fant in skupaj z Alešem sta ga vlekla centimeter za centimetrom navzgor. 13. Za izraža, da kaj poteka tako, da ni vidno, jasno. 307 ● Me res zanima, kaj tiči za vsem tem. 14. Z ORODNIKOM Za izraža, da koga ali kaj prizadene bolezen. ● Prehranjevali so se predvsem z kruhom, mesom, vodo, niso pa jedli sadja in zelenjave. Zato so začeli obolevati za skorbutom (pomanjkanje vitamina C). 15. Za izraža, da se kdo s čim ali kom strinja. ● Jaz sem za. STALNE ZVEZE iti za 1. iti za pomeni biti to, o čemer govorimo, kar razlagamo. ● Pri ustnem sporazumevanju gre za govorjenje in poslušanje, pri pisnem sporazumevanju pa za pisanje in branje. ● Učenci, morda vam bo všeč ta knjiga, gre za nagrajeno detektivko. ● Z vzorci se srečamo tudi pri matematiki. Gre za ponavljanje po nekem pravilu. 2. iti za pomeni, da je kdo ali kaj pomemben, da nam je zanj mar. ● Se bom pa zlagala, da sem stara 15 let. Neumnost, saj gre za tvojo varnost. ● Pusti prilizovanje. Tule gre za vprašanje naše časti. zabava samostalnik 1. Zabava je to, kar koga zabava. ● Plešemo lahko za zabavo ali poklicno. ● Veliko zabave! 2. Zabava je družabna prireditev, namenjena zabavi, na kateri navadno poslušamo glasbo in plešemo. ● organizacija zabave ● novoletna, rojstnodnevna zabava ● Maja je na zabavi delila bonbone prijateljem. zabavati glagol 1. Zabavati pomeni delati ali povzročati, da je kdo sproščen in dobro razpoložen ali da prijetno preživi čas in se ne dolgočasi. ● zabavati goste ● zabavati otroke ● Na prireditvi so nas zabavali klovni. 2. Zabavati se pomeni prijetno preživljati čas v sproščenem in dobrem razpoloženju in se ne dolgočasiti. ● zabavati se ob branju ● S prijatelji se družimo, se zabavamo in jim zaupamo lepe in žalostne stvari. ● Dojenček se zabava z ropotuljo. ● Zvečer so se zabavali tako, da so si pripovedovali zgodbe. zabaven pridevnik 1. Zabaven je tak, ki povzroča sprostitev, dobro razpoloženje in odsotnost dolgočasja. ● zabaven dogodek ● Šolske prireditve so zanimive in zabavne zaradi glasbenih, pevskih in plesnih nastopov učencev. ● Sedla sem na udoben stol in prebrala zelo zabavno zgodbo. ● Moj prijatelj je zelo zabaven. ● Film je zabaven in ne srhljiv. 2. Zabaven je tak, ki je v zvezi z zabavo. ● Otroci so priredili zabavno oddajo v živo. 3. Zabaven je tak, ki je umetniško manj zahteven. ● zabavna in klasična glasba ● S harmoniko izvajajo domačo zabavno glasbo. zabojnik samostalnik 1. Zabojnik je velik kovinski zaboj, v katerega naložijo različne izdelke, ki jih prevažajo na velike razdalje. ● Zabojnike (tudi kontejnerje) prevažajo z ladjami, vlaki in kamioni. ● V Luko Koper z vsega sveta prihajajo ladje s kmetijskimi pridelki, avtomobili, rudami in zabojniki z različnimi izdelki. 2. Zabojnik je velikemu zaboju podobna posoda za odlaganje odpadkov. ● odvreči kaj v zabojnik ● zabojnik za embalažo, steklo, papir ● zabojnik za nevarne snovi ● Ostanke hrane, travo, cvetje, papirnate brisače in robčke odložimo v zabojnike za biološke odpadke. ● Čeprav so smetnjaki in zabojniki namenjeni odpadkom, pa jih veliko še vedno leži na tleh. ● Ekološki otoki so prostori, kjer stojijo različni zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. začasen pridevnik Začasen je tak, ki traja le krajši omejen čas ali je predviden, načrtovan za krajši čas. ● Najkrajša in hkrati najpogostejša oblika začasnih selitev so dnevne selitve. ● Začasna bivališča so na primer hoteli in bivalne hišice v počitniškem kampu in avtodomi. ● Prva pomoč so prvi, začasni, hitri in pravilni ukrepi, s katerimi pomagamo poškodovanemu ali nenadno zbolelemu človeku. začetnica samostalnik Začetnica je začetna črka besede. 308 ● Na začetnice imena vsakega člana družine je napisal besedilo. ● Z veliko začetnico pišemo ime in priimek osebe, ime živali in besedo na začetku povedi. ● Vejico pišemo sredi povedi. Besedo za njo pišemo z malo začetnico. začuditi se glagol 1. Začuditi se pomeni začutiti in izraziti začudenje ali presenečenje. ● silno se začuditi ● Verjetno si se že kdaj začudila, da je bilo poleti v zgodnjih jutranjih urah vreme jasno, a trava pokrita s kapljicami vode. To je bila rosa. ● »Le kam sva prišla?« se je začudil. 2. Začuditi pomeni spraviti koga v začudenje ali presenečenje. ● Začudilo bi me, če bi bilo drugače. zahlipati glagol Zahlipati pomeni zajokati s kratkimi, odsekanimi glasovi. ● Sestrica je zahlipala. ● Med navalom obupa je nekajkrat zahlipala. ● Miha je zahlipal. »To je krivično!« zahvala samostalnik Zahvala je izraz hvaležnosti. ● izrekati, pisati zahvalo ● Z besedo prosim izrekam prošnjo, z besedo hvala pa zahvalo. ● V zahvalo za darove so gospodinji izročili zeleno vejico, ki so jo vzeli Zelenemu Juriju. zahvaliti se glagol Zahvaliti se pomeni izraziti hvaležnost. ● Medicinski sestri smo se zahvalili za njeno prijaznost in se poslovili. ● Če se ne zahvalimo, smo nevljudni. ● Kako naj se ti zahvalim? zaigrati glagol 1. Zaigrati pomeni uprizoriti gledališko predstavo ali prikazati kaj, kot bi bilo resnično. ● zaigrati brezbrižnost, brezskrbnost, prijaznost ● Otroci so zaigrali lutkovno igrico. ● S sošolcem zaigrajta prizor, ko ga pokličeš in ga povabiš na nedeljski izlet. ● Pesmico smo zaigrali kot pantomimo. 2. Zaigrati pomeni ustvariti glasbo z glasbilom ali izvesti glasbeno delo z glasbilom. ● godba zaigra ● zaigrati na glasbilo ● Zaigrali in zapeli smo pesmico. ● Glasbena skrinjica je zaigrala. ● Trije glasbeniki so zaigrali na odru. 3. ČUSTVENO OBARVANO Zaigrati pomeni pojaviti se kot gib ali gesta ob prijetnem vznemirjenju ali veselju. ● Nasmeh ji je zaigral na obrazu. FRAZEMI srce zaigra komu Če komu zaigra srce, pomeni, da postane zelo vesel. ● Kar srce mi je zaigralo, ko sem ga videla po dolgem času. zajček samostalnik 1. Zajček je majhen ali ljubek zajec. ● Iz gozda je priskakljal zajček. ● Otroci so skakali kot zajček. 2. Zajček je igrača, ki predstavlja zajca. ● plišast zajček ● K sebi je stisnila mehkega zajčka in zaspala. zajec samostalnik Zajec je manjši sesalec z velikimi uhlji, kratkim repom in daljšimi nogami. ● Telo zajca pokriva kratka, gosta rjava dlaka. ● Lisica se hrani z zajci, vevericami, pticami in domačo perutnino. STALNE ZVEZE planinski zajec Planinski zajec je zajec, ki ima poleti sivo rjavo, pozimi snežno belo dlako in ki živi v gorah. ● V alpskih pokrajinah živi alpski svizec, veliko je srnjadi in jelenjadi, ne manjkajo pa niti planinski zajci, lisice in jazbeci. poljski zajec Poljski zajec je zajec z rumeno rjavo dlako, ki živi na poljih in travnikih. ● Poljski zajec hitro teče in spretno skače. FRAZEMI V tem grmu tiči zajec. V tem grmu tiči zajec pomeni, da je tu jedro problema ali bistvo stvari. ● Prav v tem grmu tiči zajec. Kar so se otroci naučili koristnega od staršev ali vzgojiteljev, jim bo prišlo prav kasneje v življenju. 309 zajedavec samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Zajedavec je žival ali rastlina, ki živi na škodo drugega organizma. ● Nekatere vrste žuželk delajo škodo na pridelkih ali so zajedavci na živalih. ● Ptice so polne majhnih zajedavcev, ki se hranijo s perjem in odmrlo kožo. zajtrk samostalnik Zajtrk je prvi obrok hrane, ki ga jemo zjutraj. ● Zajtrk ti da energijo za celodnevno delo. ● Za zajtrk je pojedel dve jajci. ● Kosilo je začela kuhati takoj po zajtrku. zajtrkovati glagol Zajtrkovati pomeni jesti zajtrk. ● Utrujena si, ker še nisi zajtrkovala. ● Otroci, ki zajtrkujejo, lažje sodelujejo pri pouku in se bolje počutijo. zaklad samostalnik 1. Zaklad so skrite dragocenosti ali denar, za katerega se ne ve, čigav je. ● iskati zaklad ● izkopati zaklad ● skrit zaklad ● Pod palubo so zakladi. ● Star gusarski zemljevid prikazuje zakopan zaklad. 2. ČUSTVENO OBARVANO Zaklad je to, kar je za koga zelo dragoceno ali veliko vredno. ● Znanje je zaklad, ki ti ga nihče ne more vzeti! ● Kdo bi si mislil, da gre toliko zakladov v en sam žep. 3. ČUSTVENO OBARVANO Zaklad je to, kar je zelo dragoceno ali veliko vredno. ● Skrivnostna barjanska tla hranijo več tisoč let stare zaklade, kot je najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, in ostanke koliščarskih naselbin. STALNE ZVEZE besedni zaklad PRI SLOVENŠČINI Besedni zaklad so (vse) besede določenega jezika, zlasti kadar jih kdo pozna. ● Skozi igre spoznava posamezne črke in glasove, si bogati besedni zaklad, povezuje posamezne črke s predmeti ter sestavlja stavke. ● Ko je čas, da gredo otroci v šolo, nekateri že tekoče govorijo in imajo bogat besedni zaklad. zaključek samostalnik 1. Zaključek je to, kar zaključuje kako dogajanje ali kako celoto. ● Na list papirja napiši zahvalo svojemu učitelju ob zaključku šolskega leta. ● Ob zaključku šolanja dobimo spričevalo ali diplomo. ● Izmisli si zanimiv zaključek zgodbe. 2. Zaključek je končni del besedila, v katerem povzamemo, kaj smo ugotovili, in izrazimo svoje mnenje o obravnavani témi. ● uvod, jedro in zaključek ● V katerem odstavku je zaključek? zaključiti glagol 1. Zaključiti pomeni dati k celoti zadnji sestavni del. ● Prepiši povedi in jih zaključi z ustreznim ločilom. ● Razmisli, s čim boš zaključil svojo pripoved. 2. Zaključiti pomeni končati kaj. ● Poklicni gasilci so ljudje, ki so zaključili srednjo šolo in šolo za poklicne gasilce. ● Z vajo je zaključila ob 18.45. 3. Zaključiti se pomeni končati se. ● Nosečnost se zaključi s porodom, z rojstvom otroka. ● Vsako šolsko leto v glasbeni šoli se zaključi z izpitom. zakon samostalnik 1. Zakon je obsežnejši predpis s pravili, s katerimi državna oblast določa, kaj državljani smejo in česa ne smejo delati. ● Zakoni predvidevajo tudi kazni za neupoštevanje v njih zapisanih pravil. ● Zakone pripravijo različni strokovnjaki, sprejme pa jih državni zbor. ● Temeljni zakon Republike Slovenije je ustava. Vsi drugi zakoni in predpisi morajo biti v skladu z njenimi določili. 2. Zakon je odnos med osebama, ki sta poročeni. ● V sestavljeni družini poleg zakoncev živijo še njuni otroci iz prejšnjih zakonov. STALNE ZVEZE zakon o razčlenjevanju PRI MATEMATIKI Zakon o razčlenjevanju je pravilo, ki pove, da vsoto ali razliko števil v oklepaju pomnožimo s številom takó, da število pomnožimo z vsakim številom v oklepaju posebej. ● Napiši račun tako, da ga lahko rešiš z zakonom o razčlenjevanju. 310 zakon o zamenjavi PRI MATEMATIKI Zakon o zamenjavi je pravilo, ki pove, da lahko v računu seštevanja ali množenja vrstni red števil zamenjamo. ● Pri seštevanju velja zakon o zamenjavi. zakon o združevanju PRI MATEMATIKI Zakon o združevanju je pravilo, ki pove, da lahko faktorje pri množenju ali seštevance pri seštevanju med sabo poljubno združujemo, pa se končni rezultat ne spremeni. ● Zapiši račun, pri katerem boš uporabil zakon o združevanju. zakrožiti glagol 1. Zakrožiti pomeni narediti nekaj gibov takó, da pot gibanja opisuje krog ali elipso. ● Galebi so vzleteli in zakrožili okoli njega. ● Priletelo je manjše letalo in zakrožilo nad pristajalno stezo. ● Počasi je zakrožil okoli mizice. 2. Zakrožiti pomeni večkrat se neurejeno, brezciljno premakniti po prostoru. ● Malo je zakrožil po kmetiji. zaledeneti glagol 1. Zaledeneti ali zmrzniti pomeni spremeniti se v led. ● zaledenele luže ● Ko je v naravi zelo mrzlo, se voda spremeni v trdno stanje. Nastane led. Zaledenijo jezera, ribniki, potoki. 2. ČUSTVENO OBARVANO Zaledeneti pomeni postati brezčuten, hladen. ● Srce mu je zaledenelo. FRAZEMI kri je zaledenela komu (v žilah) ali kri je zledenela komu (v žilah) Če je komu zaledenela kri (v žilah), pomeni, da se je zelo prestrašil. ● Zakričal je tako glasno, da je vsem prisotnim zaledenela kri v žilah. zalet samostalnik Zalet je hitro premikanje z namenom, da dobimo zadostno hitrost za kaj, navadno za skok. ● vzeti zalet ● Sošolci so na atletskem športnem dnevu skakali v daljino z zaletom. ● Skok je sestavljen iz zaleta, odriva, leta in doskoka. zamenjati glagol 1. Zamenjati pomeni dati komu kaj za kaj drugega. ● Koliko sličic je zamenjal s sošolkami? ● Na tržnicah so kupovali tako, da so si predmete zamenjali. 2. Zamenjati pomeni dati kaj na mesto, kjer je bilo prej kaj drugega iste vrste. ● zamenjati vodo v akvariju ● Če v besedi kost zamenjam črko k s črko m, dobim most. ● Odpre ohišje ure in zamenja pokvarjeno kolesce. 3. Zamenjati pomeni priti pri kakem opravilu na mesto koga drugega. ● Zamenjajva, ti boš doma delal, jaz pa grem v delavnico. 4. Zamenjati pomeni narediti, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto. ● Če vrstni red seštevancev zamenjamo, se rezultat ne spremeni. 5. Zamenjati pomeni dojeti koga ali kaj kot kaj drugega, kot je v resnici. ● Najnevarnejši odpadki so plastične vrečke, saj jih živali zamenjajo za meduzo in pojedo. STALNE ZVEZE zamenjati vlogo Če kdo s kom zamenja vlogo, pomeni, da dela to, kar je delal drugi. ● Zamenjajta vlogi: sošolec naj obnavlja, ti pa poslušaj. zamenjava samostalnik Zamenjava je menjanje česa za kaj drugega. ● Zamenjava črke lahko besedi spremeni pomen, npr. šala – šola. ● Naša bivališča obnavljamo s pleskanjem in zamenjavo obrabljenih predmetov. ● Avtomehanik okvaro odpravi z zamenjavo izrabljenega dela ali s popravilom pokvarjenega mehanizma. STALNE ZVEZE zakon o zamenjavi PRI MATEMATIKI Zakon o zamenjavi je pravilo, ki pove, da lahko v računu seštevanja ali množenja vrstni red števil zamenjamo. ● Pri seštevanju velja zakon o zamenjavi. zamenjevati glagol 1. Zamenjevati pomeni dajati komu kaj za kaj drugega. ● S sošolci si zamenjuje sličice. 311 2. Zamenjevati pomeni dajati kaj na mesto, kjer je bilo prej kaj drugega iste vrste. ● Svinčene vodovodne cevi danes zamenjujemo z drugimi materiali, saj svinec, ki prehaja v vodo, škoduje telesu. 3. Zamenjevati pomeni prihajati pri kakem opravilu na mesto koga drugega. ● Na površju gruče je veliko hladneje, zato se čebele s površja občasno zamenjujejo s tistimi iz notranjosti. 4. Zamenjevati pomeni dojemati koga ali kaj kot kaj drugega, kot je v resnici. ● Nikar ne zamenjuj pojmov mersko število in merska enota. zamrzniti glagol 1. Zamrzniti pomeni narediti, da kaj zmrzne z namenom shranjevanja. ● Zelenjavo lahko vložimo ali zamrznemo. 2. Zamrzniti pomeni prekriti se z ledom. ● Jezero pozimi zamrzne. 3. Zamrzniti pomeni sprijeti se z zmrznjeno podlago. ● Žlica je zamrznila v skodelici z vodo. FRAZEMI jezik zamrzne v ustih komu Če komu zamrzne jezik v ustih, pomeni, da ne more ničesar reči ali povedati. ● Ti je jezik zamrznil v ustih? zamrzovanje samostalnik Zamrzovanje je postopek ali proces, pri katerem naredimo, da kaj zmrzne z namenom shranjevanja. ● Za ohranjanje užitnosti živil uporabljamo različne postopke konzerviranja, kot so kisanje, sušenje, kuhanje in zamrzovanje. zamrzovati glagol 1. Zamrzovati pomeni delati, da kaj zmrzne z namenom shranjevanja. ● Mešanico za sladoled vlijte v plitvo posodo in zamrzujte eno uro. 2. Zamrzovati pomeni prekrivati se z ledom. ● Studenec že zamrzuje. zanašati glagol 1. Zanašati pomeni večkrat se nehote na hitro (nekoliko) premakniti iz zamišljene smeri vožnje ali hoje. ● Zaradi prevelike hitrosti ga je na blagem levem ovinku začelo zanašati, zapeljal je na brežino in avto se je večkrat prevrnil. 2. Zanašati se na koga ali kaj pomeni vedeti, da bo kaj naredil, kot je treba, kot se od njega pričakuje. ● Saj bi moral vedeti! Le kako se je lahko zanašal na njegovo pomoč! zanesti glagol 1. Zanesti pomeni nehote se na hitro (nekoliko) premakniti iz zamišljene smeri vožnje ali hoje. ● Vlečnica ga je potegnila, smuči so se mu prekrižale in zaneslo ga je vstran. ● Kamion za njim je nekajkrat nevarno zaneslo. 2. Zanesti pomeni povzročiti, da kdo ali kaj kam pride, navadno ob čem drugem ali ne povsem načrtovano. ● Svetlobo zaznava z dobro razvitimi očmi in se tako lahko pravočasno umakne, če ga naraščajoča voda zanese proti površini. ● Če vas pot zanese mimo, se ustavite pri nas. ● Skrbno zaklepajte! Človek nikoli ne ve, kdaj lahko zanese sem kakega tatu. ● Na naša tla so Rimljani zanesli mnoge pridobitve svoje kulture (npr. pisavo) in zapustili bogato dediščino. 3. Zanesti pomeni nehote storiti ali reči kaj ne najbolj primernega ali razumnega. ● Mlajše otroke lahko zanese navdušenje. ● Pri nakupih vas bo spet malo zaneslo. Ne boste se mogli upreti, da ne bi kupili, kar vam je všeč. 4. Zanesti se na koga ali kaj pomeni vedeti, da bo kaj naredil, kot je treba, kot se od njega pričakuje. ● Spoznala sem, da se na našega očka lahko vedno zanesem. ● Stvari bom prišel do dna. Lahko se zanesete, da bom. ● Pri nabiranju školjk, rakov in lovu na hobotnice in ribe se mroži zanesejo predvsem na svoje brke, s katerimi tipajo v temi. zanimati glagol 1. Zanimati pomeni vzbujati pri kom željo, da bi kaj izvedel, ugotovil ali se s čim ukvarjal. ● močno, zelo zanimati ● Novica ga ni zanimala. ● Zanima ga glasba. ● Laro je zanimala soba, v kateri so Prešernova postelja, pisalna miza in peč. ● Nežo zanima, katera števila lahko vstavimo namesto neznanke a, da bo držalo a ≤ 4. ● Vas zanima delo, ki ga opravljajo vaši starši? ● Če te zanima več o življenju nekoč, obišči starejše ljudi in skupaj pobrskajte med starimi predmeti, fotografijami. 312 2. Zanimati pomeni vzbujati pri kom željo, da bi kaj dobil ali imel. ● Zanima ga ta igrača. ● Kdaj mi boste sporočili, ali ga boste kupili? Vedeti moram, ker avto zanima še druge. 3. Zanimati se pomeni imeti željo, da bi kaj izvedeli, ugotovili ali da bi se s čim ukvarjali. ● zanimati se za novice ● Včeraj se je zanimala zate. ● Zanima se za šport. ● Ker se nisem za nič zanimal, nisem vedel, kam bi šel v srednjo šolo. 4. Zanimati se pomeni imeti željo, da bi kaj dobili ali imeli. ● Zanimam se za to igračo. zanimiv pridevnik Zanimiv je tak, ki vzbuja željo, da bi se z njim seznanili ali ga spoznali podrobneje. ● zanimiv pogovor ● zanimiv primer ● zanimiva predstava ● Moja babica se je velikokrat usedla na klop ob peči in nam pripovedovala zanimive zgodbe. ● Ali je bilo besedilo zanimivo? ● Zelo zanimivi so naravni pojavi, kot na primer veter. zanimivost samostalnik 1. Zanimivost je lastnost česa, da vzbuja željo, da bi se z njim seznanili ali ga spoznali podrobneje. ● Zanimivost dela z računalnikom je v tem, da lahko preizkusimo različne možnosti in barve spreminjamo, dokler nismo zadovoljni s sliko. 2. Zanimivost je to, kar vzbuja zanimanje. ● zanimivosti iz sveta narave ● V knjigah poišči zanimivosti še o drugih živalih in jih predstavi sošolcem in sošolkam. ● Berem zanimivosti o astronavtih. ● Postojnska dama je velika turistična zanimivost Slovenije. zanka samostalnik 1. Zanka je sklenjen del vrvi ali traku. ● Dva traka kartona upognite, da nastaneta zanki. 2. Zanka je sklenjen del vrvi za lovljenje živali. ● Ko je konja pripeljal domov, mu je snel z vratu zanko, s katero ga je ujel. 3. ČUSTVENO OBARVANO Zanka je past, s katero kdo koga z zvijačo ujame. ● nastaviti zanko ● Ujeli so ga v zanko, pa se jim je izmuznil. FRAZEMI ujeti se v lastno zanko Če se kdo ujame v lastno zanko, pomeni, da je nesreča, ki jo je pripravljal drugim, zadela njega samega. ● Pazite, da se ne boste ujeli v lastno zanko! zaokroževati glagol PRI MATEMATIKI Zaokroževati pomeni iskati približno vrednost določenega števila, navadno za hitrejše računanje. ● Števila vedno zaokrožujemo po enakem pravilu. zaokrožiti glagol PRI MATEMATIKI Zaokrožiti pomeni poiskati približno vrednost določenega števila, navadno za hitrejše računanje. ● zaokrožiti število ● zaokrožiti navzdol, navzgor ● Najprej ocenimo rezultat; 967 zaokrožimo na 1000, 12 pa na 10. ● Če števila zaokrožimo, pri računanju dobimo le približen rezultat. zapis samostalnik 1. Zapis je zapisano krajše besedilo. ● Svoja razmišljanja zapiši in jih primerjaj z zapisi sošolcev/sošolk. ● V knjižnici poišči v pesmaricah zapise različnih izštevank. 2. Zapis je to, kar je prikazano z znaki. ● decimalni zapis ● ritmični zapis ● Zapoj notni zapis s solmizacijskimi zlogi in notno abecedo. ● Zapiši elemente množic in z matematičnim zapisom. ● Neenačba je zapis dveh izrazov, med katera postavimo enega od neenačajev. 3. Zapis je to, da kaj zapišemo. ● Prepiši s pisanimi črkami. Pazi na zapis z veliko začetnico. zapisati glagol 1. Zapisati pomeni napisati kaj, da se ohrani v spominu. ● Z izumom nosilcev zvoka so ljudske pevce, ki so pesmi prepevali, posneli, nato zapisali besedilo in melodijo ter jo tako ohranili do danes. ● Med branjem si kaj označimo oziroma med poslušanjem kaj zapišemo. 313 2. Zapisati pomeni napisati. ● zapisati odgovor ● zapisati račun, rezultat ● zapisati z ulomkom ● Meritve zapiši v zvezek. ● Svoje ugotovitve zapiši v preglednico. ● »Domovina je ena, nam vsem dodeljena,« je zapisal pesnik Oton Župančič. FRAZEMI To si zapiši za ušesa! ali To si zapiši za uho! To si zapiši za ušesa rečemo, ko želimo, da si kdo kaj dobro zapomni. ● Le glej, da boš naslednjič ravnal, kot sem ti rekel. To si zapiši za ušesa! zapisovati glagol 1. Zapisovati pomeni pisati kaj, da se lahko ohrani. ● zapisovati ideje ● Vsa počitniška doživetja je zapisoval v svoj dnevnik. ● Vse prekrške voznikov so stražniki zapisovali v beležnico. 2. Zapisovati pomeni pisati. ● Kako zapisujemo imena praznikov? ● Note so glasbeni simboli, s katerimi zapisujemo dolžino in višino tonov. ● Črke, s katerimi zapisujemo samoglasnike, so: A, E, I, O, U. ● Opazuj spremembe in jih zapisuj v preglednico. zaplavati glagol 1. Zaplavati pomeni začeti plavati ali odmakniti se od obale na začetku plavanja. ● zaplavati v globino ● Skočila sem v vodo in zaplavala. ● Ko se ribe izležejo, zaplavajo na prostost. 2. Zaplavati pomeni premakniti se po vodi ali zraku. ● zaplavati z vetrom ● Barčica je zaplavala. ● Če pihnemo v bele kepice regrata, po zraku zaplavajo padalca. ● Z balonom sta zaplavala čez mesta in trate. 3. ČUSTVENO OBARVANO Zaplavati pomeni začeti se širiti. ● Po sobi je zaplaval tih smeh. ● Melodija je zaplavala po dvorani. zaplesati glagol 1. Zaplesati pomeni začeti plesati ali v plesu narediti nekaj korakov. ● zaplesati kolo ● zaplesati ob glasbi ● zaigrati in zaplesati ● Zaplesali smo ljudski ples. ● Zaplešiva! 2. ČUSTVENO OBARVANO Zaplesati pomeni pojaviti se ali premakniti se z lahkotnim premikanjem. ● Metulj je zaplesal nad travnikom. ● Lasje so mu zaplesali okrog glave. ● Prve snežinke so zaplesale. zaporeden pridevnik Zaporeden je tak, ki sledi drugemu, ki se nahaja ali zgodi za drugim. ● Med dvema zaporednima sodima številoma je vedno eno liho število. ● EMŠO je številka, ki jo otrok dobi ob rojstvu in pomeni zaporedno številko rojenega v tistem letu. ● Po treh zaporednih zmagah so prevzeli prvo mesto na državni lestvici. zaporedje samostalnik Zaporedje ali zapovrstje je skupina pojavov ali stvari, ki si sledijo, ali način, kako si sledijo. ● Kakšno je zaporedje mesecev in letnih časov? ● Katero število je na 5. mestu v zaporedju 3, 6, 9, 12? ● Pri zaporedju ugotovimo, po katerem pravilu je oblikovano, nato ga nadaljujemo. ● Vsaka lestvica ima točno določeno zaporedje celih tonov in poltonov. zapovrstje samostalnik Zapovrstje ali zaporedje je skupina pojavov ali stvari, ki si sledijo, ali način, kako si sledijo. ● zapovrstje dogodkov ● abecedno zapovrstje ● Imena vseh mesecev v pravilnem zapovrstju napiši v zvezek. ● Abeceda je ustaljeno zapovrstje črk v kateri od pisav, zlasti v latinici. zarjaveti glagol Zarjaveti pomeni postati rjast. ● Žeblji v vodi zarjavijo. 314 zasedati glagol 1. Zasedati pomeni s svojo prisotnostjo delati ali povzročati, da kak prostor ali kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega. ● Ali imajo tudi snovi, ki zasedajo enak prostor, različne mase? ● Ljudje slonom škodujemo tako, da jim zasedamo in uničujemo življenjski prostor. ● Pri Sumercih in Babiloncih je cifra sedem zasedala povsem izjemno mesto. 2. Zasedati pomeni imeti daljša srečanja večjega števila ljudi, ki se o čem dogovarjajo. ● V Ljubljani so številne pomembne ustanove: sedež predsednika republike in predsednika vlade, parlament, kjer zaseda državni zbor, sedež vlade in ministrstev. zasedba samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Zasedba je skupina ljudi, ki igrajo ali izvajajo kako glasbeno delo. ● glasbena zasedba ● vokalna zasedba ● V Križankah se odvijajo številne glasbene prireditve: nastopi solistov in komornih zasedb ter operne predstave. ● V veččlanski instrumentalni zasedbi sodelujejo glasbeniki, ki izvajajo glasbo na pihala, trobila, tolkala in godala. ● Edino brenkalo, ki se pojavlja v klasični zasedbi simfoničnega orkestra, je harfa. ● Trio je zasedba, kjer nastopajo trije inštrumentalisti. zasesti glagol 1. Zasesti pomeni s svojo prisotnostjo narediti ali povzročiti, da kak prostor ali kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega. ● zasesti stole ● Lisica lahko zasede tudi jazbečeve rove. ● Avtomobili večkrat zasedejo tudi pločniki in zelenice. ● V drugi svetovni vojni so Italija, Nemčija in Madžarska leta 1941 zasedle slovensko ozemlje. 2. Zasesti pomeni priti na kako mesto ali položaj. ● Moj naslednik naj po moji smrti zasede prestol in nosi kraljevsko krono. 3. Zasesti pomeni s prizadevanjem ali dejavnostjo priti na določen položaj v kakem zaporedju. ● Najboljši slovenski tekač je zasedel 10. mesto. zaskrbeti glagol Zaskrbeti pomeni začutiti nemir zaradi neprijetnega, neugodnega ali nevarnega položaja ali strahu pred njim. ● Marko se je spotaknil in padel, mamo pa je zaskrbelo, da si je zlomil roko. ● »Je s kužkom kaj narobe?« je zaskrbelo Tino. zaslužiti glagol 1. Zaslužiti pomeni dobiti plačilo za opravljeno delo. ● zaslužiti plačo ● zaslužiti tisoč evrov ● zaslužiti dovolj, premalo, veliko ● Bolj ko je bil godec zabaven, več je zaslužil. ● Starši hodijo v službo ali pa imajo podjetje, da zaslužijo mesečni osebni dohodek. 2. Zaslužiti pomeni zaradi določenih dejanj ali lastnosti biti upravičen do česa ali po pravici dobiti kaj. ● Vso pohvalo si seveda zaslužijo oba scenarista in režiser. ● Čeprav je bil velikokrat tečen, tako hude kazni ni zaslužil. ● To si zaslužim! zastrmeti se glagol Zastrmeti se pomeni usmeriti svoj pogled kam in nekaj časa tako gledati. ● zastrmeti se v daljavo ● zastrmeti se v luno ● Obstala je in se zastrmela vame. ● Zastrmel se je v strop. ● Zastrmela se ji je v oči. zastrupitev samostalnik Zastrupitev je proces, ki sledi vstopu strupa v telo. ● Živali vrečke zamenjajo za hrano in jih pojedo, zato pogosto prihaja do zadušitev ali zastrupitev. ● Strupena snov ob zaužitju povzroči zastrupitev, tudi smrt. zastrupiti glagol 1. Zastrupiti pomeni narediti, da v telo pride strup. ● Navadna hobotnica ugrizne in zastrupi svoj plen. 2. Zastrupiti pomeni narediti, da postane kaj strupeno. ● Iztekajoča nafta iz zarjavelih cevi lahko onesnaži zajetja pitne vode in zastrupi obdelovalno zemljo. 315 3. Zastrupiti se pomeni nehote vnesti strup v svoje telo in čutiti njegove posledice. ● Ima drisko, tudi bruhal je, očitno se je z nečim zastrupil. ● Če škodljivi mikroorganizmi pridejo v hrano in se v njej razmnožijo, se lahko zastrupimo. zastrupljati glagol 1. Zastrupljati pomeni delati, da v telo pride strup. ● Žuželke ogroža človek, ker jih s škropljenjem rastlin zastruplja. 2. Zastrupljati pomeni delati, da postane kaj strupeno. ● S plini iz tovarn in izpušnimi plini iz prevoznih sredstev zastrupljamo zrak. zatisniti glagol 1. Zatisniti pomeni trdno zapreti odprtino, navadno z vrvico, kljukico ali drugim pripomočkom. ● Polivinilasto vrečko povezni čez nekaj listov izbrane lončnice ali drevesa in jo tesno zatisni. ● Z navadno kljukico za perilo si zatisnejo svoj občutljivi nos, da jim ni treba vohati česna. 2. Zatisniti pomeni dati kaj pred odprtino ali v odprtino, da se ta ne vidi, izgine ali česa ne prepušča. ● V plastenko nekaj naredi majhno luknjico, luknjico pa zatisni s prstom. ● Z rokama si je zatisnil oči in čakal neizbežno. ● Preden je lahko izgovorila naslednje besede, ji je z roko zatisnil usta. FRAZEMI ne zatisniti očesa ali ne zatisniti oči Če kdo ne zatisne očesa, pomeni, da ne more zaspati. ● V nedeljo ponoči ni in ni zatisnil očesa. zaupanje samostalnik 1. Zaupanje je to, da komu verjamemo, da si za nas resnično želi vse dobro, da naših skrivnosti ne bo širil naprej in smo mu jih zato pripravljeni povedati. ● izkoristiti zaupanje ● vzbujati zaupanje ● vreden zaupanja ● Zakonska zveza temelji na vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. ● Svoje potrebe lahko zadovoljujemo v družini, v kateri sta prisotni ljubezen in zaupanje ter v njej vladajo pristni medčloveški odnosi. ● Še nikoli ni izrabil mojega zaupanja. 2. Zaupanje je zanašanje na koga ali kaj, da bo dobro, ustrezno opravljal svojo nalogo. ● zaupanje lastni moči ● Zaupanje v samega sebe je prva skrivnost uspeha. zaupati glagol 1. Zaupati komu pomeni verjeti, da je kdo pošten, iskren in da si za nas resnično želi vse dobro, da naših skrivnosti ne bo širil naprej. ● Če se počutimo ogrožene, poiščemo pomoč odrasle osebe, ki ji zaupamo. ● Bil sem jezen, ker mi nisi zaupala. ● Zaupam ti, ampak sem previden. ● Če vedno govorimo resnico, nam drugi zaupajo in nas spoštujejo. 2. Zaupati pomeni zanašati se na koga ali kaj, da bo dobro, ustrezno opravljal svojo nalogo, ali dati komu kaj v upanju, da bo stvar dobro opravljena. ● zaupati kakovosti izdelkov ● Najbrž staremu zemljevidu med potovanji ne zaupate več. ● Če se cenimo, če zaupamo vase in če si postavljamo višje cilje, gradimo pozitivno samopodobo. ● Zaupaj svojemu znanju! ● Svoje premoženje zaupamo v upravljanje podjetju, ki v našem imenu z našim denarjem kupuje vrednostne papirje. ● Zaupala sta mi svoje knjige v varstvo. 3. Zaupati pomeni povedati, sporočiti komu kaj, za kar ne želimo, da bi vedeli tudi drugi. ● zaupati komu skrivnost ● Spoznala sta Marka, ki jima je zaupal, da se v šolo vsak dan vozi z avtobusom. ● Na številki 116 111 lahko otroci in mladostniki svoje težave zaupajo svetovalcem in jih prosijo za nasvet. ● Svojih osebnih podatkov ne smemo zaupati komur koli. zavijati glagol 1. Zavijati pomeni spreminjati smer svojega gibanja ali poteka. ● avto zavija ● Če ne zavijam, moj skiro za seboj pušča ravno sled. ● Vedeti moramo, kdaj ima kdo prednost, kdaj smemo prečkati cesto, kdaj zavijamo. ● Voznik osebnega avtomobila je v križišču zavijal levo. 316 2. Zavijati pomeni delati ali povzročati, da kaj v loku spremeni smer poteka. ● Zavijala je z očmi. 3. Zavijati pomeni spravljati kaj v ovoj za zaščito. ● Uporabimo lahko kar navaden ovojni papir, v kakršnega zavijamo poštne pošiljke. ● Njegovi pomočniki zavijajo darila. ● Tesno se je zavijal v plašč. 4. Zavijati pomeni oglašati se z zateglim glasom ali dajati temu podobne glasove. ● volk zavija ● zavijati kot sirena ● Veter je zavijal okrog vogalov. ● Sirena je glasno zavijala. 5. Zavijati pomeni povzročati močne bolečine v trebuhu. ● Začelo ga je zavijati. ● Zavija jo po trebuhu. FRAZEMI zavijati v želodcu komu Če komu zavija v želodcu, pomeni, da je zelo lačen. ● V želodcu mi zavija. zavijati koga v vato Če kdo koga zavija v vato, pomeni, da ga brani pred vsem hudim ali neprijetnim. ● Starši so te preveč zavijali v vato. zaviti glagol 1. Zaviti pomeni spremeniti smer svojega gibanja ali poteka. ● avto zavije ● zaviti v trgovino ● Pred hišo sva zavila desno. ● V prvem križišču zavijeta levo. ● Zavili sva med knjižne police. ● V živalskem vrtu rada zavijem s poti. 2. Zaviti pomeni narediti ali povzročiti, da kaj v loku spremeni smer poteka. ● Konico rakete izdelaj iz papirnatega kroga, iz katerega izreži krožni izsek. Zavij ga v stožec in nalepi na raketo. ● Zavila je z očmi. 3. Zaviti pomeni spraviti kaj v ovoj za zaščito. ● zaviti v folijo, papir ● zaviti se v odejo ● Zavili smo zvezke in knjige. ● Cvetličarka zavije škatlo v rdeč darilni papir. ● Testo je babica razvlekla po mizi, namazala z jabolki, skuto in rozinami ter zavila. FRAZEMI zaviti komu vrat Če kdo zavije komu vrat, ga ubije, uniči, premaga ali hudo kaznuje. ● Kokoši je zavila vrat. ● Kralj je rekel, da bo nasprotnikom zavil vrat. zavpiti glagol 1. Zavpiti pomeni spregovoriti z močnim glasom ali izraziti jezo z zelo glasnim govorjenjem. ● zavpiti z gromkim glasom ● jezno, navdušeno, veselo zavpiti ● glasno zavpiti ● Igralec pobere palico in zavpije stop. ● »Kaj?« je začudeno zavpil. ● »Hura!« so zavpili. 2. Zavpiti pomeni dati močan glas, navadno zaradi bolečine. ● Zavpil je od bolečine. zavrteti glagol 1. Zavrteti pomeni narediti ali povzročiti, da se kaj giblje okoli svoje osi ali po sklenjenem krogu. ● zavrteti gumb na radiu ● zavrteti ročico česa ● zavrteti vrtavko ● Ko zavrtimo eno zobato kolo, se zavrtijo vsa zobata kolesa. ● Šestilo zavrtimo tako, da krak s svinčnikom drsi po papirju in riše črto – krožnico. ● Padajoča voda bo kolo zavrtela. ● Vrv je nekajkrat zavrtel naokrog in jo zalučal skozi odprtino. 2. Zavrteti pomeni prikazati s predvajanjem. ● zavrteti film ● Na radijski postaji so zavrteli mojo najljubšo skladbo. 3. Zavrteti se pomeni premakniti se okoli svoje osi ali po sklenjenem krogu. ● Vetrnica se zavrti, ker nanjo deluje sila vetra. ● Ko se veliki kazalec zavrti za en krog, mine ena ura. ● Roke damo v bok in se zavrtimo na mestu. 4. Zavrteti se pomeni premakniti se po prostoru. ● Pari so se zavrteli v ritmu. 5. Zavrteti se pomeni dobiti občutek hitrega gibanja samega sebe ali predmetov v okolici. ● Zavrtelo se mi je v glavi. FRAZEMI zavrteti telefonsko številko 317 Če kdo zavrti telefonsko številko, pomeni, da z vrtenjem številčnice vzpostavi zvezo s klicno številko. ● Zavrtela je telefonsko številko in se prijavila na tekmovanje. zbiranje samostalnik 1. Zbiranje je postopek ali proces, pri katerem večja količina česa pride skupaj ali se shranjuje na enem mestu. ● ločeno zbiranje odpadkov ● Za zbiranje podatkov se uporabljajo različne merilne naprave. ● Solidarnost lahko izkažemo z zbiranjem hrane, oblačil, denarja ali z drugačno pomočjo. ● Vodo iz podtalnice prečrpajo v vodni zbiralnik, ki je namenjen zbiranju in shranjevanju večjih količin vode. 2. Zbiranje je prizadevanje, da dobimo večje število stvari iste vrste, ki jih urejamo v zbirko. ● Njen konjiček je zbiranje znamk. ● Neža in Sonja sta tekmovali v zbiranju prtičkov. zbirati glagol 1. Zbirati pomeni delati, da pride skupaj večja količina česa ali se na enem mestu shranjuje. ● Učenci zbirajo oblačila za otroke, potrebne pomoči. ● Ali tudi ti zbiraš star papir? ● Raziskujem in zbiram podatke. ● Pomolzeno mleko zbirajo v velikih posodah in ga hladijo, da se ne pokvari. 2. Zbirati pomeni prizadevati si, da dobimo večje število stvari iste vrste, ki jih urejamo v zbirko. ● Maja in Teja zbirata znamke. ● V prostem času igramo nogomet, zbiramo sličice, beremo knjige in obiskujemo gledališče. 3. Zbirati se pomeni prihajati kam v večjem številu ali pojavljati se kje v večji količini. ● V kulturnem društvu se zbirajo in družijo ljudje različnih starosti. ● Zrak trepeta v vročini, zbirajo se oblaki in v daljavi že vidiš prve bliske. ● Štirna je starinski izraz za vodnjak, za prostor, kjer se steka in zbira deževnica. zbirka samostalnik 1. Zbirka je urejena skupina predmetov ali stvari. ● zbirka znamk ● pesniška zbirka ● S sošolci in sošolkami boste liste dreves uredili v razredno zbirko listov. ● France Prešeren je napisal pesmi, ki so zbrane v zbirki Poezije. ● Muzejsko zbirko si ogledamo v zaprtih prostorih ali na prostem. 2. Zbirka je knjiga, ki je sestavljena iz več krajših knjig. ● Neža je za tri knjige iz iste zbirke skupaj plačala 18 evrov. Celotna zbirka vsebuje 8 knjig. zbor samostalnik 1. Zbor je večja skupina ljudi, ki je zbrana kje z določenim namenom. ● Nastopili so pred velikim zborom poslušalcev. 2. Zbor je skupina pevcev, ki pojejo skupaj. ● pevski zbor ● Nekaj učencev se je izpisalo in sedaj prepeva v zboru še 42 učencev. 3. Zbor je prihod več ljudi ob določenem času na določeno mesto, ki je izhodišče za začetek česa. ● V ponedeljek imamo športni dan. Zbor bo ob 8. uri pred šolo. STALNE ZVEZE državni zbor Državni zbor je skupina ljudi v slovenskem parlamentu, ki sprejema zakone. ● V Ljubljani je parlament, kjer zaseda državni zbor. zborovodja samostalnik Zborovodja je oseba, ki vodi pevski zbor. ● Revija je namenjena predvsem zborovodjem in učiteljem glasbe. zborovodkinja samostalnik Zborovodkinja je ženska, ki vodi pevski zbor. ● Končno so otroci zapeli pesem, vendar je zborovodkinja njihovo izvedbo velikokrat prekinila. zbrati glagol 1. Zbrati pomeni narediti, da pride skupaj večja količina česa ali se na enem mestu shranjuje. ● zbrati informacije, podatke ● Skupaj so zbrali 40 kg odpadnega papirja. ● Uhelj zbere zvočne valove in jih usmeri po sluhovodu do bobniča. ● Si že zbral dovolj denarja za novo smučarsko opremo? 2. Zbrati pomeni narediti, da se kaj pojavi v dovolj veliki meri. ● zbrati misli ● zbrati vse moči 318 ● Zbral je pogum in mu sledil. 3. Zbrati se pomeni priti kam v večjem številu ali pojaviti se kje v večji količini. ● Obiskal sem lutkovno delavnico. Zbralo se je veliko mojih vrstnikov. ● Na silvestrovo se je družina zbrala ob smrečici. ● Na postaji se bodo zbrali ob 8. uri. 4. Zbrati se pomeni priti v stanje, ko smo sposobni dalj časa misliti na določeno stvar. ● zbrati se pri učenju ● Tako je bil utrujen, da se ni mogel zbrati. zdrav pridevnik 1. Zdrav je tak, ki se dobro počuti, ki ni bolan ali poškodovan. ● zdrav otrok ● Če se veliko gibljemo na svežem zraku, smo bolj zdravi. 2. Zdrav je tak, ki ima take lastnosti ali deluje takó, kot je zaželeno ali pričakovano. ● zdrav razvoj ● zdrav želodec ● zdravi zobje ● Za zdrav glas moramo poskrbeti sami. ● Zdrava družina poskrbi za zadovoljevanje fizičnih in materialnih dobrin vsakega družinskega člana. ● Z igrami utrjujemo prijateljstva in ustvarjamo zdravo tekmovalnost. 3. Zdrav je tak, ki dobro vpliva na zdravje. ● zdrava hrana, prehrana ● zdravo življenje ● Oblikuj urnik, v katerega boš vpisoval dejavnosti, ki pripomorejo k zdravemu načinu življenja. ● Dolgotrajno sedenje pred televizorjem in računalnikom ni zdravo. FRAZEMI Zdrav duh v zdravem telesu. Zdrav duh v zdravem telesu pomeni, da se je treba za zdravje ukvarjati tako s telovadbo kot tudi z učenjem, branjem in razmišljanjem. ● Zdrav duh v zdravem telesu ne pomeni, da je treba skrbeti le za krepko telo. Vsak mora skrbeti tudi za bistrost glave in zdravo življenje. ● Pri pouku športne vzgoje bodo učenci gojili zdrav duh v zdravem telesu. zdravilo samostalnik Zdravilo je snov, ki preprečuje ali zdravi bolezen. ● steklenička z zdravili ● Zdravilo smeš jemati le pod nadzorom staršev ali drugih odraslih oseb. ● Jemlješ lahko le tista zdravila, ki ti jih predpiše zdravnik. ● Zdravila kupimo v lekarni. zdravje samostalnik Zdravje je stanje dobrega počutja, brez bolezni. ● duševno, telesno zdravje ● skrbeti za zdravje ● zdravju škodljiv ● Včasih je naše okolje onesnaženo z različnimi snovmi, ki lahko škodujejo našemu zdravju. ● Na zdravje vplivajo tudi osebno zadovoljstvo, ljubezen, prijateljstvo in veselje. FRAZEMI bog daj zdravje Bog daj zdravje rečemo, ko izražamo dobre želje. ● Bog ti daj zdravje! zdravnica samostalnik Zdravnica je ženska, ki se poklicno ukvarja z zdravljenjem ljudi. ● Jana je po poklicu zdravnica in opravlja delo zdravnice. ● Če se boš zjutraj še slabo počutil, bova šla k zdravnici na pregled. ● Zdravnica je s pomočjo slik ugotovila, da prst ni zlomljen. zdravnik samostalnik Zdravnik je oseba, ki se poklicno ukvarja z zdravljenjem ljudi. ● biti, postati zdravnik ● zdravnik in medicinska sestra ● Dojenčka je skrbno pregledal zdravnik pediater. ● Zdravila mora jemati tako, kot mu je predpisal zdravnik. ● Odšli smo v ordinacijo k zdravniku. FRAZEMI Jabolko na dan odžene zdravnika stran. ali Eno jabolko na dan drži zdravnika vstran. Jabolko na dan odžene zdravnika stran pomeni, da je jesti jabolka dobro za zdravje, ker vsebujejo veliko vlaknin in vitaminov. ● Kaj pomeni pregovor: Jabolko na dan odžene zdravnika stran? ● »Eno jabolko na dan drži zdravnika vstran«, pravi stara modrost. Jabolko krepi zobe in dlesni, hkrati razkuži ustno votlino. 319 združevanje samostalnik Združevanje je postopek ali proces, pri katerem pride kaj skupaj ali pri katerem iz samostojnih delov nastane nova celota. ● združevanje besed v stavke ● Glasbenik je mojster združevanja različnih glasbenih slogov. STALNE ZVEZE zakon o združevanju PRI MATEMATIKI Zakon o združevanju je pravilo, da lahko faktorje pri množenju ali seštevance pri seštevanju med sabo poljubno združujemo, pa se končni rezultat ne spremeni. ● Zapiši račun, pri katerem boš uporabil zakon o združevanju. združevati glagol 1. Združevati pomeni delati, da pride kaj skupaj ali da iz samostojnih delov nastane nova celota. ● Povedi združujemo v odstavke, odstavke v besedilo. 2. Združevati pomeni povezovati v določeno skupnost ali celoto. ● Dobro je tisto, kar združuje. Zlo je tisto, kar ločuje. ● Glasba ima veliko vlogo pri premagovanju nesoglasij, saj združuje in zbližuje ljudi različnih dežel in kultur. ● Od 1. maja 2004 je Slovenija članica Evropske unije, ki združuje 28 evropskih držav. 3. Združevati se pomeni postajati sestavni del določene skupnosti ali celote. ● Srne se združujejo v skupine, ki se imenujejo tropi. ● V milijonih let so se celice spreminjale in združevale. ● Pripadniki romske skupnosti se združujejo v številna društva, kjer ohranjajo romsko kulturo in jezik. združiti glagol 1. Združiti pomeni narediti, da pride kaj skupaj ali da iz samostojnih delov nastane nova celota. ● Koliko konjev bi imeli, če bi farmi združili? ● Besede združi v besedno družino. 2. Združiti pomeni povezati v določeno skupnost ali celoto. ● Nesreča ljudi združi. ● Namesto dežel, kjer so živeli Nemci in Slovenci, naj bi nastala nova, samo slovenska dežela, ki bi združila vse Slovence. 3. Združiti se pomeni postati sestavni del določene skupnosti ali celote. ● Voda v zraku se na zrcalu združi v kapljice. ● Pri baletu se ples, glasba, kostumi in maska združijo v celovito umetnino. ● Države so se združile z namenom, da bi bilo življenje vseh članov boljše in lažje. ● Ko se združita semenčica in jajčece, nastane zarodek, ki raste in se spreminja v maminem telesu. FRAZEMI združiti moči Če kdo združi moči s kom, pomeni, da začne delovati skupaj s kom ali v skupno dobro. ● Pri uprizoritvi lahko združite moči z učenci preostalih četrtih razredov. združiti prijetno s koristnim Če kdo združi prijetno s koristnim, pomeni, da v prostem času naredi kaj koristnega. ● Združimo prijetno s koristnim in na sprehodu skozi jesenski gozd naberimo kostanj. zdrzniti se glagol Zdrzniti se pomeni narediti hiter gib ob nenadnem občutku neugodja ali strahu. ● Ko je sosed zavpil, so se otroci zdrznili. ● Zdrznila se je od groze. zelen pridevnik 1. Zelen je tak, ki je take ali podobne barve kot trava ali listje. ● svetlo, temno zelen ● Cesto prečkam, kadar se na semaforju prižge zelena luč. ● Po dolini teče smaragdno zelena reka Soča. ● Ostanke hrane, olupke, ogrizke, pa tudi travo, listje, lubje in veje mečemo v zelen zabojnik za bio odpadke. 2. Zelen je tak, ki ima liste ali še ni uvenel. ● Gospodinja je zataknila zeleno vejico za podboj vrat. ● Koza je obirala zelene veje po grmovju. 3. Zeleni je ta, ki ima plodove ali liste zelene barve. ● zelena solata ● Zeleni deli rastline oddajajo kisik, ki ga za dihanje potrebujejo vsa živa bitja. 4. Zelen je tak, ki je porasel z zelenim rastlinjem. ● Značilnost podeželskega naselja je precej zelenih površin in malo visokih zgradb, saj zanje ni potrebe. 320 ● Slovenija velja za zanimivo, mirno in zeleno državo z neokrnjeno naravo. 5. PRI DRUŽBI Zeleni je ta, ki manj onesnažuje okolje, zlasti zaradi uporabe naravnih virov energije. ● K zmanjšanju onesnaženosti zraka prispeva tudi razvoj zelenih tehnologij. STALNE ZVEZE zelena mušnica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Zelena mušnica je strupena goba z rumenkasto zelenim klobukom. ● Najbolj strupena goba pri nas je zelena mušnica. zelena žolna PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Zelena žolna je ptica z zelenkastimi krili, sivim spodnjim delom telesa in črno liso na licih. ● Zelena žolna je splošno razširjena v Evropi in Sloveniji, kjer poseljuje listnate gozdove z jasami in gozdne robove. zelenica samostalnik Zelenica je manjša površina med hišami ali bloki v naselju, ki je porasla s travo. ● zelenice in parki ● Pred blokom so urejene zelenice z nasadi rož. ● Otroci se s kolesom vozijo po zelenici. zelenjava samostalnik Zelenjava so rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju. ● zelenjava raste ● jesti zelenjavo ● vložena zelenjava ● sadje in zelenjava ● Jeseni pobiramo zelenjavo in poljščine, obiramo sadje in trgamo grozdje. ● Na vrtovih in poljih od pomladi do jeseni pridelujemo zelenjavo. ● Na stojnicah z zelenjavo prodajalci ponujajo korenje, peteršilj, zelje, kolerabo, cvetačo in krompir. zelje samostalnik Zelje je vrtna rastlina z gladkimi listi v obliki večje čvrste glave. ● kuhati, skuhati zelje ● naribati zelje ● kislo zelje ● Zelje gojimo na njivah. ● Največkrat smo jedli zelje, krompir, fižol in žgance. zemlja samostalnik 1. Zemlja je tretji soncu najbližji planet, na katerem živimo. ● star kot Zemlja ● Naš planet Zemlja je precej onesnažen. ● Zemlja se vrti tudi okoli svoje osi. ● Je na Zemlji še dovolj pitne vode? ● Tudi zaradi izginjanja gozdov se spreminja podnebje na Zemlji. 2. Zemlja je površina tega planeta, po kateri hodimo ali na kateri kaj stoji. ● Oblak sestavljajo kapljice ali ledeni kristali. Ko kapljice postanejo pretežke, padejo na zemljo v obliki dežja. ● Električno omrežje je sestavljeno iz žic, ki so pod ali nad zemljo. 3. Zemlja ali prst je vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske in mineralne snovi. ● gnojiti zemljo ● Semena smo posadili v zemljo. ● Krastača se čez dan skrije pred plenilci tako, da z zadnjimi nogami izkoplje rahlo zemljo in se vzvratno zrine v rov. ● Zemljo obdelamo z orodji in s stroji. ● Streha je prekrita s strešniki, tla pa so iz steptane zemlje. 4. Zemlja je del površine tega planeta kot gospodarska dobrina. ● Dogovorite se z lastnikom zemlje, da boste skrbeli za ta prostor. ● Zemljiški gospod je bil graščak, škof ali drug, ki mu je vladar podelil zemljo v last. STALNE ZVEZE zemljo krasti Zemljo krasti je otroška igra, pri kateri igralci vsak iz svojega dela kroga na tleh poskušajo drugemu odvzeti njegov del. ● Na dvorišču pred hišo smo se igrali zemljo krasti. FRAZEMI kot bi koga zemlja požrla Kot bi koga zemlja požrla pomeni takó, da kdo nenadoma izgine in ga ni mogoče najti. ● Izginil si, kot bi te zemlja požrla! tlačiti zemljo Če kdo tlači zemljo, pomeni, da živi, navadno ne v najboljših okoliščinah. 321 ● Dolga leta že tlačim zemljo, videl sem že marsikaj. zemljevid samostalnik Zemljevid ali karta je papir ali platno s pomanjšanim prikazom zemeljskega površja, kot ga vidimo od zgoraj navzdol. ● Pri orientaciji si lahko pomagam z zemljevidom in s kompasom. ● Na zemljevidu sveta poišči Slovenijo. ● Za branje zemljevida moramo poznati pomen znakov na njem. zgnesti glagol 1. Zgnesti pomeni enakomerno porazdeliti dele lepljive snovi z rokami, da dobimo želeno obliko. ● Med igračami je tudi material, iz katerega sam zgneteš figurice. ● Testo najprej zgnete v majhno kroglico, ki jo povalja, nato pa jo na sredini potlači z leseno palico. 2. Zgnesti se pomeni spraviti se kam takó, da je več ljudi ali živali tesno drug ob drugem. ● Tako hitro so se zgnetli v avtobus, da je Tanjo kar odrinilo proti zadnjim sedežem. ● V skupino se zgnete tudi po več tisoč ptic in tako ohranjajo toploto. zgniti glagol Zgniti pomeni razpasti ali razkrojiti se, navadno zaradi delovanja bakterij, gliv ali podobnih organizmov. ● Sadje s časom zgnije in ni več užitno. ● Vsi odpadki počasi zgnijejo in se spreminjajo v koristno gnojilo, s katerim babica skrbi za svoje rastline. zgodba samostalnik Zgodba je to, kar kdo pripoveduje ali kar preberemo o resničnih ali izmišljenih dogodkih, ki so povezani v celoto. ● brati, poslušati zgodbo ● napisati, povedati zgodbo ● zanimiva zgodba ● žalostna zgodba ● Babica je rada pripovedovala zgodbe. ● Boš prebral še druge zgodbe v tej knjigi? ● Izmislite si svojo zgodbo. ● Vsak izmed nas ima svojo življenjsko zgodbo. zgodovina samostalnik 1. Zgodovina je to, kar se je zgodilo v preteklosti, navadno kot časovno urejena celota. ● zgodovina Zemlje ● Z državnimi prazniki obeležujemo pomembne dogodke v zgodovini Slovencev in države Republike Slovenije. ● Glasba se skozi zgodovino spreminja in nenehno razvija. ● Zgodovino razdelimo na pet zgodovinskih obdobij: na prazgodovino, stari vek, srednji vek, novi vek in moderno dobo ali sodobnost. 2. Zgodovina je znanost, ki se ukvarja s raziskovanjem preteklosti, da iz nje naredi časovno urejeno celoto. ● Zgodovina proučuje, kdaj in kje se je nekaj zgodilo, zakaj je prišlo do tega dogodka, kdo je bil udeležen in kakšne so bile posledice. ● Zgodovina preučuje preteklost človeštva. 3. Zgodovina je šolski predmet, pri katerem se učenci učimo osnove te znanosti. ● Pri zgodovini smo se učili o starih Rimljanih. zgoreti glagol Zgoreti pomeni porabiti ali uničiti se v ognju. ● Ko drva v peči zgorijo, naložimo nova. ● V starejših žarnicah lahko vidiš tanko žico, ki jo električni tok tako segreje, da žari, zgoreti pa ne more, ker nima zraka. ● Njegova rojstna hiša je zgorela. zgostiti glagol 1. Zgostiti pomeni narediti bolj gosto. ● Jed lahko zgostimo tudi z drobno naribanim krompirjem. 2. Zgostiti se pomeni postati bolj gost. ● Vodni hlapi se dvigajo v ozračje, se ohlajajo in zgostijo. zgoščevanje samostalnik Zgoščevanje je proces, pri katerem kaj postaja bolj gosto. ● Zgoščevanje je pojav, nasproten izparevanju oziroma izhlapevanju. ● S puščicami prikaži pot kroženja vode. Z rdečo barvo nariši, kje voda izhlapeva in kam se premika ter z modro barvo zgoščevanje in kam gredo kapljice. zgoščevati glagol 1. Zgoščevati pomeni delati bolj gosto. ● Juho zavremo in jo z zdrobom še 15 minut zgoščujemo. 2. Zgoščevati se pomeni postajati bolj gost. ● Hlapi izdihane vode se zgoščujejo v drobne kapljice. 322 zid samostalnik Zid je vsak od delov stavbe, navadno narejen z zidaki, ki ob straneh omejuje prostor, ali temu podobna zgrajena stvar, ki ni del stavbe. ● nasloniti kaj na zid ● debel, tanek zid ● nizek, visok zid ● Stara hiša je bila iz kamenja, zato so bili zidovi krivi in debeli pol metra. ● V bronasti in železni dobi so se ljudje naselili na dobro utrjenih gričih, ki so bila utrjena z obrambnim zidom ali jarkom. ● Spim v postelji pri zidu. STALNE ZVEZE prebiti zvočni zid Če kaj prebije zvočni zid, pomeni, da je hitrejše od zvoka. ● Če letalo preseže hitrost zvoka, slišimo močan pok, ker prebije zvočni zid. zidati glagol Zidati pomeni postavljati stavbo, zlasti iz zidakov ali opeke. ● Po vojni so se vrnili na pogorišče in začeli zidati nov dom. ● Zidamo novo, veliko hišo. ● Je kopal in nosil opeke in zidal, dokler ni bila hišica gotova. ● Anže zida stolp iz kock. FRAZEMI zidati gradove v oblakih ali graditi gradove v oblakih Če kdo zida gradove v oblakih, pomeni, da sanjari o nemogočem, nedosegljivem. ● Kar naprej si zida gradove v oblakih. zima samostalnik Zima je letni čas med jesenjo in pomladjo, ko dan doseže najmanjšo dolžino in se počasi daljša, je zelo hladno ali mrzlo, drevesa pa so brez listja. ● Zima je pri nas najbolj mrzel letni čas. ● Živali se pripravljajo na zimo. ● Veverica si jeseni pripravi zalogo hrane za zimo. zimski pridevnik Zimski je ta, ki je v zvezi z zimo. ● zimski šport ● zimski večer ● zimska pokrajina ● zimske počitnice ● Pozimi se rastline, živali in ljudje prilagodijo zimskim razmeram. ● Zimska oblačila morajo biti topla in mehka. ● V slovenskem morju so v zimskem času povprečne temperature površinske vode od 8 do 10 ° C. STALNE ZVEZE zimsko spanje PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Zimsko spanje je stanje živega bitja, ko se ne giblje, se mu umiri srčni utrip in zniža telesna temperatura z namenom, da bi zmanjšalo porabo energije v zimskem času, ko ni zadostnih virov hrane. ● Medved in jež se pripravljata na zimsko spanje. zjutraj prislov Zjutraj pomeni v času od sončnega vzhoda do dopoldneva. ● Zjutraj so na listih kapljice rose. ● Vsak dan je zjutraj prinesla drva in zakurila v štedilniku. ● Zjutraj se nam vedno mudi, lažje ti bo, če si že zvečer pripraviš torbo. zlat pridevnik 1. Zlat je tak, ki je iz zlata, mehke žlahtne kovine rumene barve. ● Okoli vratu ima debelo zlato verižico. 2. Zlat je tak, ki je take ali podobne barve kot zlato. ● zlata barva ● zlato klasje ● zlato sonce ● Po želji izdelek okrasimo z zlatim flomastrom. 3. Zlati je ta, ki ga podelijo za prvo mesto ali najvišji možni uspeh na tekmovanju. ● zlati delfinček ● zlata medalja ● V imenu šole ti čestitam za usvojeno zlato Cankarjevo priznanje. 4. ČUSTVENO OBARVANO Zlat je tak, ki je zelo dober, dobrosrčen, ali tak, ki ga imamo radi. ● zlata pomlad ● Pozdravljena, vnučka moja zlata! ● Ta otrok je zlat. 5. ČUSTVENO OBARVANO Zlat je tak, ki je zelo dragocen ali koristen. ● Za dobre medsebojne odnose velja zlato pravilo: Vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili, tudi vi storite njim. 323 STALNE ZVEZE zlata ribica Zlata ribica je riba zlato rumene barve, ki navadno živi v ribniku. ● V ribniku na vrtu so plavale zlate ribice. zlati hrček Zlati hrček je večji hrček s svetlo rjavo ali rumenkasto dlako. ● Bivališče zlatega hrčka je v terariju ali kletki, saj ta vrsta ne živi v našem okolju. ● Zlati hrček spada med glodavce. FRAZEMI Rana ura – zlata ura. Rana ura – zlata ura pomeni, da je vrednota to, da začnemo delati zgodaj. ● Za nekatere je svit najlepši del dneva. Stari rek pravi: »Rana ura – zlata ura!« zlata jama Zlata jama je to, kar komu prinaša velik dobiček. ● Slabo vreme je zagodlo tudi turističnim delavcem, za katere so zimske počitnice zlata jama. zlato samostalnik Zlato je mehka žlahtna kovina rumene barve, iz katere izdelujemo nakit. ● iskalec zlata ● čisto, suho zlato ● zlato in srebro ● Nekoč so bili kovanci iz zlata in srebra. ● Prvi denar je nastal, ko so za plačevanje začeli tehtati kose zlata, srebra in bakra. ● Večina kovin, kot so železo, baker, srebro in zlato, zelo dobro prevaja električni tok. zleteti glagol 1. Zleteti pomeni premakniti se po zraku s perutmi ali krili. ● Ptica je zletela iz kletke. ● Čebela je zletela iz čebelnjaka. 2. Zleteti pomeni premakniti se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva ali udarca. ● Iz zrelih plodov s pokom zletijo semena tudi več metrov daleč. 3. ČUSTVENO OBARVANO Zleteti pomeni zaradi močnega sunka in izgube opore spremeniti prvotno smer ali cilj gibanja. ● Avto je zletel s ceste. 4. ČUSTVENO OBARVANO Zleteti pomeni steči, hitro oditi. ● Fant je zletel po hodniku. ● Deklica je zletela v klet. FRAZEMI zleteti iz ust komu ali besede zletijo iz ust komu Če komu kaj zleti iz ust, pomeni, da hitro in nenadzorovano kaj reče. ● »Tecite z mano!« mi je kar zletelo iz ust. zlikati glagol Zlikati pomeni zgladiti tkanino s potegovanjem vročega likalnika po njej. ● Za čistočo oblačil po navadi skrbijo starši; oblačila operejo, zlikajo in tudi zašijejo, če je treba. zlog samostalnik PRI SLOVENŠČINI Zlog je enota govorjenega jezika, ki je lahko céla beseda ali del besede in ki vsebuje glas, ki lahko tvori zlog (na primer a, e, i, o ali u). ● Povej, koliko zlogov ima beseda. ● Pri besedi jagoda je v vsakem zlogu en samoglasnik: j a - g o - d a. STALNE ZVEZE solmizacijski zlog PRI GLASBENI UMETNOSTI Solmizacijski zlog je zlog, s katerim poimenujemo določen ton. ● Pesem lahko zapojete s solmizacijskimi zlogi ali s tonsko abecedo. ● Doslej si spoznal solmizacijske zloge DO, RE, MI, FA, SOL, LA, SI, DO, s katerimi poimenujemo tone. zmaj samostalnik 1. Zmaj je hudobno pravljično bitje z eno ali več glavami, kremplji in kačjim repom, ki bruha ogenj. ● Mite o zmajih poznajo povsod po svetu, tudi v Sloveniji. ● Ljudska pravljica pripoveduje, kako je strašnega, rjovečega in nenasitnega zmaja, ki je živel v Postojnski jami, ugnal bistri pastirček Jakob. 2. Zmaj je igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku. ● papirnat zmaj ● Otroci spuščajo zmaje, a joj, nitke so se zapletle med seboj. 3. Zmaj je naprava s krili za jadranje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino. ● Človek lahko danes leti tudi s padalom, športnim zmajem in balonom. 324 zmes samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Zmes je snov, ki je sestavljena iz dveh ali več različnih snovi v enakih ali različnih količinah. ● Nekatere snovi iz zmesi lahko ločimo, drugih ne. ● Zrak je zmes plinov. ● Z magnetom iz zmesi ločimo železo. zmnožiti glagol PRI MATEMATIKI Zmnožiti pomeni narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec poveča tolikokrat, kolikor znaša množitelj. ● zmnožiti dve števili ● Zmnoži in uredi zmnožke po velikosti od največjega do najmanjšega: 7 · 20, 70 · 3, 50 · 6, 40 · 9, 80 · 7, 2 · 60, 4 · 40. zmoči glagol Zmoči pomeni imeti ali izkazati sposobnost, da kaj uresničimo, opravimo ali dosežemo. ● Nalogo bom zmogel. ● Pokaži, kaj zmoreš. zmrzniti glagol 1. Zmrzniti ali zaledeneti pomeni spremeniti se v led. ● Če je ozračje dovolj ohlajeno, voda zmrzne. 2. Zmrzniti pomeni izgubiti toploto in postati otrpel zaradi mraza. ● Ko se na severnem tečaju razdivjajo viharji, lahko človek zmrzne v nekaj minutah. zmrzovanje samostalnik Zmrzovanje je spreminjanje v led. ● Zmrzovanje vode je pojav, ko voda iz kapljevine preide v trdno stanje (led). zmrzovati glagol 1. Zmrzovati pomeni spreminjati se v led. ● Pri temperaturi 0 ºC prične voda zmrzovati in se spremeni v led. 2. ČUSTVENO OBARVANO Zmrzovati pomeni občutiti mraz zaradi izgubljanja toplote. ● Prav trapasto je zmrzovati tu zunaj, oblekel se bom. značilnost samostalnik Značilnost je pomembna lastnost ali del česa, po čemer to prepoznamo. ● Pokrajina je del Zemljinega površja, ki se po določenih značilnostih razlikuje od ostalih delov. ● Na telesne značilnosti in vedenje vpliva tudi okolje, v katerem posameznik živi. ● Od mehkužcev se ločijo po tem, da imajo telo razdeljeno na člene – kolobarje. Zaradi te značilnosti jih imenujemo kolobarniki. znak samostalnik 1. Znak je dogovorjen lik, črka, slika, glas ali gib, ki ima določen pomen. ● znak za nevarnost ● pomen znaka ● prometni znak ● svetlobni znak ● Šola ima ime in svoj znak. ● Kakšno je vreme, lahko zapišemo v vremenski koledar z vremenskimi znaki. ● Vlakovni odpravnik je dvignil loparček in dal znak za odhod. ● Ključ je znak, ki določa višino not na črtovju. ● Legenda je seznam kartografskih znakov, ki so uporabljeni na zemljevidu, z razlago, kaj ti znaki pomenijo. 2. Znak je to, kar kaže na prisotnost česa. ● Njihove nasmehe je prepoznal kot znak dobrodošlice. ● Kateri bolezenski znaki se lahko najprej pojavijo med potovanjem? ● Ponesrečen pes je še kazal znake življenja. STALNE ZVEZE znak stop Znak stop je prometni znak v križišču, pred katerim mora voznik vozilo ustaviti. ● Pred znakom stop moramo varno ustaviti ob robu cestišča. znanje samostalnik Znanje je celota podatkov in informacij, ki jih poznamo, ker smo se jih naučili, ali izurjenost za kako dejavnost. ● utrjevanje in poglabljanje znanja ● V različnih obdobjih se nam zgodijo različni dogodki in pridobimo nova znanja. ● V šoli otroci pridobivajo znanje. ● Znanje petja, igranja na glasbila in plesa so pridobili v nižjih in srednjih glasbenih in baletnih šolah. FRAZEMI V znanju je moč. V znanju je moč pomeni, da imamo z znanjem, izobrazbo večje možnosti za uspeh, uspešno življenje. 325 ● Prizadevala si bom za odprtost in vseživljenjsko učenje. V znanju je moč. ● Danes je znanje še vedno največ vredno. V znanju je moč. znanost samostalnik Znanost je proučevanje in znanje o dejstvih in pojavih v naravi ali družbi. ● Z razvojem znanosti in tehnike je človek posegel tudi v vesolje: stopil je na Luno, raziskuje Mars, zvezde in skrivnostne vesoljske pojave. ● Med negospodarske dejavnosti štejemo izobraževanje, znanost in kulturo. znanstvenica samostalnik Znanstvenica je ženska, ki proučuje dejstva in pojave v naravi ali družbi. ● Znanstvenica je svoje življenje posvetila raziskovanju šimpanzov v Afriki. znanstvenik samostalnik Znanstvenik je oseba, ki proučuje dejstva in pojave v naravi ali družbi. ● Znanstveniki nenehno raziskujejo in proučujejo. Njihovi izumi in odkritja pomenijo napredek za vse nas. ● Znanstveniki so ugotovili, da so se prva živa bitja na Zemlji razvila pred več milijardami let. ● Z raziskovanjem magnetizma in elektrike nasploh se je ukvarjal znanstvenik Nikola Tesla. znesek samostalnik Znesek je vsota denarja za določen namen ali kot rezultat (računskega) postopka. ● Če je poraba električne energije majhna, je tudi znesek, ki ga plačamo za elektriko, majhen. ● Poišči na računu znesek, ki je bil vrnjen, če je bil račun plačan z gotovino. ● Znesek, ki ga odšteješ, preprosto prečrtaš. Kar ostane, je iskana razlika. zob samostalnik 1. Zob je trd bel izrastek v ustih za grizenje in žvečenje hrane. ● zob boli, se maje ● čistiti, nitkati, umivati zobe ● šklepetati z zobmi od mraza ● škrtati, zaškrtati z zobmi ● beli, gnili, piškavi, škrbasti zobje ● Od bolečin je stiskala zobe. ● Beli medved ima močne in ostre zobe. ● Zobje se razlikujejo po obliki in po tem, kakšno nalogo opravljajo. 2. Zob je temu izrastku podoben del kakega predmeta. ● Zaradi vrtenja ročice na glasbeni skrinjici zobje na valju zatresejo različno dolge kovinske trakove. STALNE ZVEZE mlečni zob Mlečni zob je vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnjem otroštvu in po šestem letu starosti izpade. ● Otrokom najprej zrastejo mlečni zobje, te pa kasneje nadomestijo stalni zobje. modrostni zob Modrostni zob je vsak od dveh zadnjih kočnikov. ● Modrostni zobje so štirje. stalni zob Stalni zob je vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti. ● Koliko stalnih zob že imaš? FRAZEMI Jezik za zobe! Jezik za zobe rečemo, ko želimo, da kdo ne ugovarja ali da umolkne. ● Ne pustim se žaliti. Jezik za zobe! kaj za pod zob Kaj za pod zob je hrana. ● Živali, ki živijo v težkih razmerah, lahko v eni sami noči prehodijo kilometre, da najdejo kaj za pod zob. kazati zobe Če kdo kaže zobe, pomeni, da se pripravlja za napad ali da komu grozi. ● V polfinalu so pričakovali lahko delo proti nasprotni ekipi, ki je kazala zobe vse do sredine zadnje četrtine. oborožiti se do zob Če se kdo oboroži do zob, pomeni, da se zelo dobro oboroži. ● Vojaki so bili oboroženi do zob. zračen pridevnik 1. Zračni je ta, ki je v zvezi z zrakom. ● zračni mehurček ● Zračni promet potrebuje le letališča, omogoča pa dostop do krajev, ki so sicer težko dostopni in zelo oddaljeni. 326 2. Zračen je tak, v katerem je veliko zraka. ● Učilnica je zelo zračna. 3. Zračen je tak, ki prepušča zrak. ● zračni čevlji ● Rastline bolje uspevajo, če imajo dovolj vlage, svetlobe, zraka ter rodovitna in zračna tla. STALNE ZVEZE zračni tlak PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Zračni tlak je tlak, s katerim zrak zaradi svoje teže pritiska na zemeljsko površino. ● Z naraščanjem nadmorske višine zračni tlak pada. ● Cikloni so območja z nizkim zračnim tlakom, anticikloni pa območja z visokim zračnim tlakom. zrak samostalnik 1. Zrak je zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje in ki jo dihamo. ● napolniti balon z zrakom ● temperatura zraka ● hladen, topel zrak ● onesnažen zrak ● Živali sprejemajo kisik skozi pljuča iz zraka. ● Rastline za življenje potrebujejo vodo, svetlobo, zrak in prst. ● Zvok nastane, ko se predmet trese in s tem premika zrak. ● Veter je gibanje zraka. 2. Zrak je prostor nad tlemi, ki je napolnjen s to zmesjo. ● skočiti v zrak ● vreči kaj v zrak ● Pticam peruti omogočajo letanje po zraku. ● Koridor je ozek pas na kopnem, v vodi ali zraku, po katerem potekajo prometne zveze. ● Zemljino površje je na zemljevidu prikazano, kot bi na Zemljo gledali iz zraka. 3. Zrak je prostor zunaj stavbe, v naravi. ● Če jemo zdravo in raznoliko hrano, pijemo dovolj tekočine in se veliko gibljemo na svežem zraku, smo bolj zdravi. zunaj prislov Zunaj pomeni na zunanji strani ali v zunanjem prostoru. ● Otroci so zunaj. ● Hišo so si ogledali zunaj in znotraj. ● Ti pojdi v hišo, mi pa ostanemo zunaj. zvečer prislov Zvečer pomeni v času od sončnega zahoda do polnoči. ● Kmetje molzejo krave zjutraj in zvečer. ● Zvečer sonce zaide, stemni se. ● Torbo si pripravi že zvečer! zveza samostalnik 1. Zveza je stanje, ko je kaj povezano s čim. ● Poved je smiselno urejena zveza besed. ● Poskusimo opisati zvezo med številoma 5 in 20. ● Poleg zveze petih celin predstavljajo olimpijski krogi tudi srečanje športnikov vsega sveta na olimpijskih igrah. ● To nima nobene zveze s tem! 2. Zveza je to, kar omogoča, da kam pridemo s prevoznim sredstvom. ● Koridor je ozek pas na kopnem, v vodi ali zraku, po katerem potekajo prometne zveze. 3. Zveza je to, kar omogoča prenos informacij iz enega kraja v drugega, od enega človeka k drugemu. ● Babica ga je poklicala po telefonu, on pa je šel na hodnik in potegnil vtikač iz vtičnice, da se je zveza prekinila. ● Po radijski zvezi je poklical gorske reševalce. ● Vsa njihova pristajalna mesta so bila na bližnji strani Lune, torej na tisti, ki se od nas vidi, tako da so lahko ohranjali zvezo z Zemljo. 4. Zveza je tesnejši družinski odnos med dvema odraslima osebama. ● zakonska, zunajzakonska zveza ● Sestavljena družina je družina, v kateri poleg zakoncev ali partnerjev živijo še njuni otroci iz prejšnjih zvez in zakonov. ● Moški in ženska lahko družino ustvarita v zakonski zvezi (imenujemo ju zakonca) ali zunajzakonski zvezi (imenujemo ju partnerja). 5. Zveza je skupnost oseb, ki opravljajo isto dejavnost, ali skupnost držav, ki so združene zaradi skupnih ciljev. ● lovska, nogometna zveza ● Evropska unija je zveza 28 držav Evrope, ki si prizadevajo za mir in blaginjo v Evropi. STALNE ZVEZE besedna zveza PRI SLOVENŠČINI Besedna zveza je zveza dveh ali več besed. ● Pri tvorjenju opisa ne smeš ponavljati istih besed oz. besednih zvez. ● Besedne zveze uporabi v povedih. 327 zvezda samostalnik 1. Zvezda je nebesno telo, ki oddaja svetlobo. ● šteti zvezde ● položaj zvezd ● zvezda na nebu ● svetla zvezda ● Zvezde vidimo zlasti ponoči, ko ni vidna sončna svetloba. ● Podnevi se lahko orientiramo s pomočjo Sonca, ponoči pa s pomočjo zvezd in Lune. ● Zvezdo Severnico najdemo v ozvezdju Malega voza. ● Sonce je zvezda. 2. Zvezda je lik z več kraki, ki izhajajo iz središča, ali to, kar je temu liku podobno. ● risati zvezde ● Iz papirja izrežite zvezde. 3. Zvezda je zelo slavna, znana oseba. ● Znani modni oblikovalci rišejo skice oblačil za filmske zvezde. STALNE ZVEZE morska zvezda PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Morska zvezda je žival s petimi ploščatimi kraki, ki živi na morskem dnu. ● Podvodne skale so bile pokrite z morskimi zvezdami. FRAZEMI kovati koga v zvezde Če kdo koga kuje v zvezde, pomeni, da ga zelo hvali ali poveličuje. ● Eni ga na smrt sovražijo, drugi ga kujejo v zvezde. roditi se pod srečno zvezdo Če se kdo rodi pod srečno zvezdo, pomeni, da ga v življenju spremlja sreča in živi v ugodnih življenjskih razmerah. ● Jaz imam veliko prijateljev. Rodil sem se pod srečno zvezdo! zvezden pridevnik Zvezdni je ta, ki je v zvezi z zvezdami, nebesnimi telesi, ki oddajajo svetlobo. ● zvezdni utrinek ● zvezdna karta ● zvezdna noč ● Če razdaljo med zvezdama v zadnji osi Velikega voza približno petkrat podaljšamo po zvezdnem nebu, se nam pokaže zvezda Severnica. zvezek samostalnik Zvezek je knjižica iz listov in platnic, v katero pišemo in rišemo. ● črtasti, karo zvezek ● notni zvezek ● S pisanimi črkami prepiši v svoj zvezek naslove knjig. STALNE ZVEZE delovni zvezek Delovni zvezek je zvezek z nalogami, vprašanji in praznim prostorom za pisanje rešitev in odgovorov. ● Reši nalogo v delovnem zvezku. zvočen pridevnik Zvočni je ta, ki je v zvezi z zvokom. ● zvočni izolator ● zvočni posnetek, zapis ● Zvok slišimo takrat, ko zvočni valovi pridejo do naših ušesnih bobničev in naprej do možganov. ● Toni pri violini so visoki in imajo svetlo zvočno barvo. ● Kolo mora imeti zvonec ali drugo napravo za dajanje zvočnih znakov. STALNE ZVEZE prebiti zvočni zid Če kaj prebije zvočni zid, pomeni, da se začne gibati hitreje od zvoka. ● Če letalo prebije zvočni zid, slišimo močan pok. zvok samostalnik Zvok je to, kar zaznavamo s sluhom. ● Okoli sebe slišim veliko različnih zvokov. ● Zvok avtomobilskega motorja potuje do nas po zraku. žaba samostalnik 1. Žaba je dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico. ● žabe kvakajo, regljajo ● Žabe se prehranjujejo tudi s polži. ● Žaba odloži v vodo jajčeca – mrest; iz jajčec se razvijejo paglavci. ● Vse naše žabe so ogrožene in so zato na spisku zavarovanih živali. 2. Žabe so enodelno oblačilo iz hlačk in nogavic. ● Oblekla si je bele žabe. 3. Žaba je prsno plavanje, pri katerem z rokami in nogami delamo krožne gibe. ● Učili smo se plavati žabo. 328 žaliti glagol Žaliti pomeni povzročati čustveno prizadetost koga z nevljudnostjo ali nespoštljivostjo. ● Jezna sem, kadar me sošolci in sošolke žalijo. ● Nihče nima pravice nikogar udariti, ga žaliti ali kako drugače prizadeti. žalost samostalnik Žalost je čustvo, ki ga povzroča doživljanje česa bolečega, na primer zavrnitve, smrti ali izgube koga. ● jokati, tuliti od žalosti ● globoka, velika žalost ● Samo z obrazom izrazi naslednja čustva: jezo, veselje, strah, presenečenje in žalost. ● Kdor se bo spoznal s svetom glasbe za violino, bo s tem dobil zvestega prijatelja, ki mu bo stal ob strani v trenutkih sive osamljenosti, bridke žalosti, pa tudi veselja. ● V slovenščini se sporazumevamo med seboj, izražamo veselje in žalost, pišemo, govorimo in beremo. STALNE ZVEZE na žalost Na žalost rečemo, ko izražamo, da smo prizadeti ali nezadovoljni ob čem. ● Nakupujemo tisto, kar potrebujemo, in na žalost tudi tisto, česar ne. ● Na žalost je prometa na cestah iz leta v leto več. žalosten pridevnik 1. Žalosten je tak, ki občuti žalost. ● žalosten deček ● zelo žalosten ● žalosten in osamljen ● Žalostna sem, ker se sošolci in sošolke nočejo igrati z mano. ● Ne bodi žalosten. 2. Žalosten je tak, ki kaže ali izraža žalost. ● žalosten obraz, pogled ● žalostne oči ● Kaj pomeni ta žalosten jok? 3. Žalosten je tak, ki vzbuja žalost ali je poln žalosti. ● žalosten spomin ● žalostna misel ● žalostna novica ● žalostna pesem, pravljica, zgodba ● Žalostna sprememba v družini je, če eden izmed družinskih članov umre. ● S prijatelji se družimo, se zabavamo in jim zaupamo lepe in žalostne stvari. žar samostalnik 1. Žar je močna svetloba ali svetloba, ki jo oddaja goreča snov. ● žar sonca, zvezd ● žar sveče ● Opazovali smo lepo pokrajino v večernem žaru. ● V žaru zahajajočega sonca je bil videti kot pravi mornar. 2. Žar je priprava z rešetko za pečenje nad žerjavico. ● Pečemo lahko v ponvi, na malo maščobe, na žaru ali pa v pečici. 3. Žar je velika čustvena vznemirjenost. ● Dela se je lotil z velikim žarom. ● Z mladostnim žarom v očeh pove, da je vedno rada risala. žarek samostalnik Žarek je svetloba v obliki ravne črte. ● žarek svetlobe ● svetlobni žarek ● Z močnim žarkom baterijske svetilke obsveti različne predmete. ● Sončni žarki najbolj segrevajo tisti del zemeljske površine, na katerega vpadajo navpično. žarnica samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Žarnica je zaprt steklen predmet, ki sveti, ko je priključen na vir električne energije. ● žarnica pregori ● zamenjati žarnico ● Če žarnico z žicami ali kabli priključimo na vir električne energije, smo sestavili električni krog. ● Žarnica sveti le, če je vsak od njenih dveh priključkov povezan s svojim priključkom baterije. ● Kadar v električni krog z eno baterijo vežemo zaporedno dve enaki žarnici, ti svetita šibkeje, kot če je priključena le ena. STALNE ZVEZE varčna žarnica PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Varčna žarnica je žarnica, ki vsebuje plin in oddaja več svetlobe pri manjši porabi električne energije. ● Z energijo varčujemo tudi z ugašanjem luči, z uporabo varčnih žarnic in z izklapljanjem električnih naprav, kadar jih ne potrebujemo. 329 žebelj samostalnik Žebelj je tanek predmet z ostro konico, ki je na enem koncu razširjen in s katerim se kaj pritrdi. ● Ko izberete mesto za sliko, nanj v obliki križa nalepite lepilni trak. Tako omet ne bo popokal, ko boste s kladivom zabijali žebelj in kljukico za sliko. želod samostalnik 1. Želod je plod hrasta podolgovate oblike s kapico na vrhu. ● Želoda ni pobral s tal, odtrgal ga je z veje. 2. Želod je več želodov ali želodi kot celota. ● S teto sva v gozdu nabrala želod in lešnike. žemlja samostalnik Žemlja je ovalno pecivo z globoko zarezo po dolžini. ● Na voljo ima žemljo in kruh ter pašteto in klobaso. žena samostalnik 1. Če je moški poročen z žensko, je ta ženska njegova žena. ● Moj očka in moja mamica sta mož in žena. ● Zakonsko zvezo zakonca skleneta s poroko, ki je poseben obred na matičnem uradu, v katerem se mož in žena zavežeta k skupnemu življenju. 2. Žena je odrasla oseba ženskega spola. ● Volnene kosme so oprali, posušili in razčesali. Žene in dekleta so iz njih spredle volneno prejo. STALNE ZVEZE bela žena Bela žena je po ljudskem verovanju mladi, lepi ženski podobno bitje, ki pomaga ženam pri porodu in varuje njihove otroke pred zlim. ● Bele žene prebivajo visoko v gorah in so zelo lepe. dan žená Dan žená je praznik mednarodnega ženskega gibanja 8. marca. ● Ob dnevu žena bodo pripravili predstavo. ● 8. marec praznujemo kot mednarodni dan žena v spomin na delavke, ki so leta 1908 v New Yorku v boju za izboljšanje razmer izgubile življenje. žalik žena Žalik žena je po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim dobrim ljudem. ● Žalik žene rade pomagajo kmetom pri žetvi in pletvi. Če pa se jim kdo zameri, na žitna polja namečejo kamenje. ženska samostalnik Ženska je odrasla oseba ženskega spola. ● noseča ženska ● Oče je moški, mama je ženska. ● Branjevka je ženska, ki prodaja na tržnici. ● Včasih so žito žele ženske s srpi. ● Položaj moškega in ženske v družbi zahodnih držav je enakopraven. ● Ženske najpogosteje rodijo v porodnišnici. ženski pridevnik 1. Ženski je ta, ki je v zvezi z osebami ženskega spola. ● ženski spolni organi ● ženski pevski zbor ● žensko ime ● žensko stranišče ● Za spočetje človeškega bitja je potrebna združitev moške in ženske spolne celice. ● Žensko telo se razlikuje od moškega telesa. ● Ali sta ceni moškega in ženskega striženja enaki? 2. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Ženski je ta, ki ima samo pestiče. ● ženski cvet ● Na levi sliki je socvetje rdečega bora, na desni pa žensko socvetje macesna. STALNE ZVEZE ženski spol PRI SLOVENŠČINI Ženski spol je v slovnici lastnost besed, ki je določena na podlagi njihovih oblik. Ženskega spola je v slovenščini na primer večji del samostalnikov, ki se končajo na -a. ● Pri določanju spola samostalnikov si lahko pomagamo tako, da pred samostalnik postavimo besedo tisti za moški spol (npr. tisti brat), tista za ženski spol (npr. tista mama) in tisto za srednji spol (npr. tisto drevo). ● Samostalnik babica je ženskega spola (tista babica). žep samostalnik Žep je majhni vreči podoben del na oblačilu za spravljanje manjših predmetov. ● potegniti, vzeti iz žepa ● napolniti, natlačiti žep ● spraviti v žep 330 ● žep plašča ● Na levi hlačnici imam ob strani našit žep. ● Daj roke iz žepov! FRAZEMI imeti prazen žep Če ima kdo prazen žep, pomeni, da nima denarja. ● Vedno je imel prazen žep. poznati koga kot lastni žep Če kdo koga pozna kot lastni žep, pomeni, da ga pozna zelo dobro, zlasti njegove negativne lastnosti. ● Poznala ju je kot lastni žep in vedela, da imata nekaj za bregom. žepnina samostalnik Žepnina je manjša vsota denarja, ki jo otrok dobiva od staršev. ● Ali ti dobivaš žepnino? ● Mesečno dobim 10 evrov žepnine. žerjav samostalnik 1. Žerjav je velika ptica z dolgim vratom, sivim perjem in tankimi dolgimi nogami. ● Žerjav je v glavnem na tleh živeča ptica, ki je podobna čapljam. 2. Žerjav je velika naprava za dvigovanje ali prestavljanje na vrvi obešenih težkih predmetov po zraku. ● Ravno takrat, ko smo prišli na gradbišče, se je pokvaril motor enega od žerjavov, tako da je delo zastalo. žerjavica samostalnik Žerjavica so kosi lesa v ugašajočem ognju, ki gorijo počasi, brez plamena in rdečkasto žarijo. ● pogasiti žerjavico ● razpihovati žerjavico ● Nad žerjavico smo spekli koruzo. žig samostalnik 1. Žig je odtisnjen znak. ● Poštni žig mu ni povedal nič drugega, kot da je bilo pismo oddano v Kranju. ● Knjižničar na kartico v knjigi pritisne žig ali napiše datum izposoje ter ime izposojevalca. 2. Žig je priprava v vrezanim znakom za odtiskovanje. ● Učiteljica hodi z žigom in blazinico od klopi do klopi in deli miške v zvezke. STALNE ZVEZE vodni žig Vodni žig je prozoren znak na papirju, ki je viden samo, ko je obrnjen proti svetlobi. ● V vsak bankovec sta vdelana vodni žig in varnostna nitka, ki preprečujeta ponarejanje denarja. živ pridevnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Živ je tak, ki lahko diha, se giblje in raste, ali tak, ki ni umrl, poginil ali uvenel. ● živo bitje ● živ in zdrav ● Vir hrane za spužve so med drugim tudi žive ali mrtve planktonske živali. ● Suha, mrtva drevesa so za gozd prav tako pomembna kot živa. ● Okolje gradijo živa bitja in neživa narava. 2. Živ je tak, ki je dejaven, lahkotno govori ali se giblje. ● Bila sem zelo živ otrok, precej sem tekala naokrog in plezala po drevesih. ● Gledala je njegove žive oči, ki so ji navihano mežikale. 3. Živ je tak, ki je poln raznovrstnih stvari ali se pojavlja v izraziti ali močni obliki. ● živa domišljija ● žive barve ● Tvoja slika naj bo vesela, zato slikaj z živimi barvami. STALNE ZVEZE živa glasba Živa glasba je glasba, ki jo glasbeniki pojejo ali igrajo pred občinstvom, ki se ne predvaja prek zvočnega posnetka. ● Gostje so ob živi glasbi plesali še dolgo v noč. ● Preden so izumili kasetofone, je kraljevala živa glasba. živa meja Živa meja je ograja iz gosto nasajenih nižjih grmov okrog stavbe ali parka. ● Uredimo okolico, nasadimo rože, obrežimo živo mejo, pokosimo trate. živo srebro PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Živo srebro je strupena tekoča kovina srebrno bele barve. ● Živo srebro so včasih uporabljali v termometrih. 331 FRAZEMI priti komu do živega Če kdo ali kaj pride komu do živega, pomeni, da ga prizadene. ● Izraz na mojem obrazu mu je moral priti do živega, ker je bil nenadoma videti skesan. ● Tudi z orožjem mu niso mogli priti do živega. svoj živi dan ne videti koga ali svoj živ dan ne videti koga Če kdo ne vidi koga svoj živi dan, pomeni, da ga ni videl še nikoli. ● Svoj živi dan nisem videla nikogar, ki bi bil močnejši od mene. vse svoje žive dni Vse svoje žive dni pomeni vse življenje. ● Rada sta se imela vse svoje žive dni. živa duša ali živ krst Živa duša ali živ krst pomeni nihče. ● Na predstavo ni prišel živ krst. ● Na ulici ni bilo žive duše. žival samostalnik 1. PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Žival je živo bitje, ki se hrani z rastlinami ali živalmi, ima čutila in se navadno lahko premika. ● mesojeda, rastlinojeda žival ● divje živali ● gozdne, morske živali ● Na kmetiji so otroci spoznavali domače živali. 2. Žival je igrača, ki predstavlja kako žival. ● Moj mlajši brat je najsrečnejši v svoji veliki sobi, polni plišastih živali. živalca samostalnik 1. Živalca je majhna ali ljubka žival. ● plašna živalca ● puhasta živalca ● Pred odhodom v šolo pozdravi svoje živalce. Pri pasji utici poboža psička, ob potočku preplaši goskico. ● Uboga živalca! Se vam nič ne smili? 2. Živalca je igrača, ki prestavlja kako žival. ● S sabo sem vzel svoje plišaste živalce. živalski pridevnik Živalski je ta, ki je v zvezi z živalmi. ● živalska celica ● živalska vrsta ● živalsko bivališče ● Živila ločimo na živila živalskega izvora in živila rastlinskega izvora. živčevje samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Živčevje je organski sistem, ki ga sestavljajo možgani, hrbtenjača in živci. ● Živčevje nadzoruje in usklajuje delovanje celotnega telesa. STALNE ZVEZE osrednje živčevje PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Osrednje živčevje je živčevje, ki nadzira delovanje vseh organov. Sestavljajo ga možgani in hrbtenjača. ● Osrednje živčevje pri človeku sestavljajo možgani in hrbtenjača. živec samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Živec je skupek razvejenih vlaken, ki prenašajo informacije med deli telesa ter možgani in hrbtenjačo. ● slušni, vidni, vohalni živec ● Od predmeta odbita svetloba pride skozi zenico v oko, vzburjenje pa po vidnem živcu v možgane. ● Možgani, hrbtenjača in živci uravnavajo in usklajujejo delovanje našega telesa. ● Prek kože prihajajo po živcih v naše možgane različna sporočila iz okolja. FRAZEMI biti na koncu z živci Če je kdo na koncu z živci, pomeni, da je tako vznemirjen, da se ne more več obvladati. ● Ko so končno nehali razgrajati, je bila z živci že čisto na koncu. imeti železne živce ali imeti jeklene živce ali imeti močne živce Če ima kdo železne živce, pomeni, da ima veliko mero potrpljenja. ● Ima železne živce in na zahtevno nalogo je odlično pripravljen. iti na živce komu Če gre kdo ali kaj komu na živce, pomeni, da ga draži ali mu povzroča nejevoljo. ● Takšni izgovori so mu šli na živce. 332 izgubiti živce Če kdo izgubi živce, pomeni, da se razburi in ponori. ● Izgubila je živce in začela glasno zmerjati soigralke. parati živce komu ali načenjati živce komu Če kdo ali kaj para komu živce, pomeni, da povzroča, da kdo postopoma začne izgubljati potrpljenje ali kaj komaj še prenaša. ● Vajini prepiri mi parajo živce. požreti živce komu Če kdo komu požre živce, pomeni, da ga s svojim dalj časa trajajočim neprijetnim ravnanjem zelo razburi, razjezi. ● S prepevanjem vedno iste pesmi je bratu požrla živce. spravljati ob živce koga Če kdo koga spravlja ob živce, pomeni, da ga jezi. ● Z nagajanjem so ga spravljali ob živce. živci so popustili komu Če so komu popustili živci, pomeni, da se je razburil. ● Ob koncu tekme so igralcu popustili živci in zaradi kričanja je prejel rdeči karton. živeti glagol 1. Živeti pomeni, da je kdo ali kaj v stanju, ko potekajo življenjski procesi, na primer dihanje in rast. ● Nobeno živo bitje ne more živeti brez hrane in vode. ● Muha živi povprečno 50 dni. 2. Živeti pomeni bivati ali stanovati v določenem kraju in v določeni stavbi, ki ju imenujemo dom. ● Star sem osem let in živim v Kopru. ● Naša družina živi v večstanovanjski hiši v mestu. ● Otroci lahko živijo z obema staršema, samo z mamo ali samo z očetom. 3. Živeti pomeni obstajati, bivati ali biti prisoten na določenem območju ali v določeni skupnosti. ● V Sloveniji živijo različni narodi. ● Ali v puščavi živijo živali? 4. Živeti pomeni bivati, obstajati ali preživljati čas na določen način ali v določenih okoliščinah. ● Živim zdravo in skrbim za okolje. ● Ljudje, ki živijo v revščini, so večinoma osamljeni, obupani, nesrečni. ● Ali bi danes lahko živeli brez televizije? FRAZEMI živeti ob kruhu in vodi Če kdo živi ob kruhu in vodi, pomeni, da živi v pomanjkanju. ● Babica mi je pripovedovala, da so nekdaj živeli ob kruhu in vodi. živilo samostalnik Živilo je to, kar jemo, pijemo ali uporabljamo za pripravo jedi, kot na primer moka, jajce in mleko. ● živila rastlinskega ali živalskega izvora ● V vasi imamo majhno trgovino z živili. ● S prehransko piramido ponazarjamo, kaj in koliko živil naj bi dnevno zaužili. STALNE ZVEZE varovalno živilo Varovalno živilo je živilo, ki ne škoduje zdravju, saj vsebuje malo maščob, soli ali sladkorja. ● Varovalna živila imajo na embalaži znak v obliki srca in napis »varuje zdravje«. življenje samostalnik 1. Življenje je to, da ljudje, živali in rastline obstajajo, imajo sposobnost rasti in razmnoževanja. ● Rastline za življenje potrebujejo vodo, svetlobo, zrak in prst. ● Znanstveniki domnevajo, da se je življenje na Zemlji razvilo pred več milijardami let v morju. ● Kisika, ki ga za življenje potrebuje večina organizmov, je v zraku 21 odstotkov, dušika pa skoraj štirikrat več. 2. Življenje je čas od rojstva do smrti. ● prvič, nikoli v življenju ● do konca življenja ● Zobje začnejo rasti v prvem letu življenja. ● Predstavo o sebi začnemo oblikovati v otroštvu in jo oblikujemo celo življenje. ● Dvoživke del življenja preživijo v vodi in dihajo s škrgami, del pa na kopnem; tedaj dihajo s pljuči. 3. Življenje je obstajanje ali bivanje človeka. ● Zaradi našega načina življenja je vse več odpadkov. ● Življenje naših prednikov se je razlikovalo od našega. ● Spoznaval je delo in življenje na kmetiji. ● Za zdravo življenje se moramo veliko gibati, jesti uravnoteženo hrano in skrbeti za higieno telesa. ● Živimo sproščeno življenje in se ne jezimo po nepotrebnem. 333 4. Življenje je delovanje in aktivnost na določenem področju ali v določeni družbeni skupnosti. ● Mesto slovi po bogatem kulturnem življenju. ● Družinsko življenje je priložnost, da se naučimo osnovnih pravil lepega vedenja. ● Med treningi in tekmovanji razvija sposobnosti in spretnosti, ki mu koristijo tudi zunaj športnega življenja. STALNE ZVEZE drevo življenja Drevo življenja je okrasna rastlina s čvrstim deblom, iz katerega v šopu rastejo ozki in dolgi listi. ● Mojo pozornost je pritegnilo veliko drevo življenja v kotu dnevne sobe. ● Drevo življenja v naravi raste predvsem v Južni in Srednji Ameriki. ● Drevo življenja je odmrlo in v obliki ogolelega štrclja romalo v smeti. FRAZEMI dati življenje komu Če kdo da komu življenje, pomeni, da ga spočne ali rodi. ● Ženska, ki me je nosila v svojem trebuhu, mi je dala življenje. ● V času svojega zakona sta dala življenje trem otrokom. na življenje in smrt Na življenje in smrt pomeni intenzivno, hitro, prizadevno. ● Kričali so in tekli na življenje in smrt. ● Igralo se bo na življenje in smrt – za obstanek na svetovnem prvenstvu. plačati kaj z življenjem ali plačati kaj z glavo Če kdo plača kaj z življenjem, pomeni, da umre zaradi česa, navadno napake ali nepremišljenega dejanja. ● Svojo lahkomiselnost bi kmalu plačal z življenjem. prebijati se skozi življenje Če se kdo prebija skozi življenje, pomeni, da živi v slabih življenjskih razmerah, po navadi zaradi pomanjkanja denarja. ● Skozi življenje se je prebijala z različnimi slabo plačanimi zaposlitvami. življenjski pridevnik Življenjski je ta, ki je v zvezi z življenjem. ● življenjski krog ● življenjski pogoji ● življenjska vloga ● življenjske potrebe ● življenjsko okolje ● nagrada za življenjsko delo ● Moja babica ima zelo zanimivo življenjsko zgodbo. ● Človek vse bolj posega v naravno okolje in s tem zmanjšuje življenjski prostor živali. STALNE ZVEZE življenjska doba Življenjska doba je število let, ki naj bi jih doživelo posamezno bitje. ● Poišči podatke o povprečni življenjski dobi slona, mačke in zlate ribice. žleb samostalnik 1. Žleb je podolgovata priprava polkrožne oblike za odtekanje vode, zlasti s strehe. ● Kapljice vode, ki drsijo po strehi, ob žlebu zmrznejo. ● Zaradi potrebe po stalni oskrbi z vodo je človek vodo preusmeril tako, da jo je z žlebovi, koriti in cevmi pripeljal do svojih bivališč. 2. Žleb je podolgovata vdolbina na površini česa. ● V plutovinast zamašek z nožem zareži žleb. žlica samostalnik 1. Žlica je priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta in zajemanje zlasti tekočih jedi. ● nositi žlico v usta ● zajeti z žlico ● kovinska, lesena, plastična žlica ● žlica in vilice ● Kaj jemo z vilicami, žlico, žličko, nožem in rokami? ● Z žlico jemo različne vrste juh. 2. Žlica je količina, ki se lahko naenkrat zajame s to pripravo. ● žlica medu ● V mleko smo dodali 1 žlico sladkorja. 3. Žlica je priprava z rahlo vboklino za obuvanje čevljev. ● Z žlico si je pomagal pri obuvanju. FRAZEMI utopiti koga v žlici vode Če bi kdo koga utopil v žlici vode, pomeni, da ga sovraži, ga ne prenaša. 334 ● Pogledal me je, kot bi me hotel utopiti v žlici vode. žolna samostalnik Žolna je ptica z močnim kljunom, s katerim dolbe dupla in išče žuželke pod drevesnim lubjem. ● Kaj pomeni to trkanje? To je žolna, ki s svojim močnim kljunom udarja po deblih in išče žuželke. STALNE ZVEZE črna žolna Črna žolna je žolna črne barve z belim kljunom in rdeče obarvano glavo. ● Črna žolna se hrani z žuželkami, ki jih išče pod drevesnim lubjem. zelena žolna Zelena žolna je žolna z zelenimi krili, sivim spodnjim delom telesa in večjo črno liso na licih. ● Zelena žolna se spomladi kričeče oglaša z razpoznavnim »glikglikglik«. žreti glagol 1. ČUSTVENO OBARVANO Žreti pomeni hitro, hlastno jesti. ● Velika krava je žrla repo. 2. ČUSTVENO OBARVANO Žreti pomeni jesti, navadno hitro in preveč. ● Mačke žrejo miši. ● Žrl je kot zmešan. ● Žrla je brez prestanka. 3. ČUSTVENO OBARVANO Žreti pomeni gristi ali pikati. ● Psa so žrle bolhe. ● Ves večer so me žrli komarji. 4. ČUSTVENO OBARVANO Žreti pomeni vznemirjati ali mučiti. ● Vedel sem, da se bodo žrli in da jih bo skrbelo, če ne bom pravočasno prišel domov. ● Ljubosumen si in to te žre. 5. ČUSTVENO OBARVANO Žreti pomeni porabljati velike količine česa. ● Moj avtomobil žre veliko bencina. ● Predvajalnik glasbe hitro žre baterije. 6. ČUSTVENO OBARVANO Žreti pomeni jemati figure pri družabni igri. ● Pri šahu lahko žreš samo nasprotnikove figure. župan samostalnik Župan je oseba, ki je izvoljena za vodjo mesta ali občine. ● V mestni hiši opravlja svoje delo župan mesta. ● Na sedežu občine župan in občinski uradniki skrbijo za številne pomembne zadeve v občini. ● Župan je poskušal pomiriti prestrašeno množico. žuželka samostalnik PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Žuželke so skupina manjših živali, ki imajo glavo, trup in zadek, šest nog in navadno krila ter tipalke. Žuželke so na primer muhe, kačji pastirji, metulji in hrošči. ● hraniti se z žuželkami ● Žuželke so po številu vrst največja živalska skupina na Zemlji. ● Samice žuželk ležejo jajčeca. ● Žuželke oprašujejo nekatere rastline. ● Razvoj žuželk poteka v več stopnjah. Pri žuželkah z nepopolno preobrazbo se iz jajčec izležejo ličinke, ki se večkrat levijo in se nato preobrazijo v odraslo žival. žvegla samostalnik PRI GLASBENI UMETNOSTI Žvegla je flavti podobno ljudsko glasbilo iz slivovega lesa. ● Žvegla je staro slovensko glasbilo, pihalo z zelo nežnim zvokom.