228. štev.
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto . . pol leta fetrt leta ta rcecec , .
Za inozemstvo:
celo teto	,	K 400*—•
jiol leta.	.	„ 200'—
tetri leta . . .	„ 100 —
ra mesec	35'—
V Ljubljani, četrtek 23. septembra 1920. I’0žl"i"a plačana ? gotovini.
j u,
Li
K 240-—
120'—
III. leto.
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja
Novi rarcinikl raj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostoru in sicer visok tei 53 mm rti '!oi za cnkrai popust.
K
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44.	---- ——
Izhaja vsak dan zjutraj,
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov . vor dopisnica ali znamka. — Du„
Rokopisi se ne vratu,
Priprave za pogajanja z Italijo.
a odgo
irajo. —
Beograd 22. seDt. (Izvirno poročilo.) Sinočnie seie min. sveta, odseka za zunanie stvari so se udeležili ministri dr. Trumbič. Draško-vič. Drinkovič. Jovanovič in Marinkovič. Seia ie raznravliala o Jadranskem vprašanju. ne da bi razora vo zakliueila. Tudi na nocoišnii seli ni prišlo do definitivnih zaključkov. zato se no vršila iutri še tretia spia katere se bodo udeležili tudi iz Saraieva se vrnivši ministri. Jutri-šnia seia mora določiti natančna navodila za Dotraiania z Italiio. ker bo dr. Trumbič v petek ali soboto že odpotoval. Pričal;uio se da bo iu-
trišnii seii zunanjega odseka ministrskega sveta radi nlene izredne važnosti prisostvoval tudi regent Aleksander.
Beograd. 22. sept. (Izvirno poročilo.) Krai sestanka med dr. Trumbičem In grofom Sfotzo še vedno ni določen. Dr. Trumbič ie sicer že poslal svoi predlog v Rim, a do danes še ni oreiel odgovora. Trumbiča bo soremlfal k pogajanjem A. Radovič, ki ie bil kot Črnogorec član naše mirovne delegacije v Rimu. PašiČ se pogajam! ne udeleži.
Italijansko stališče.
Trst/ 22. septembra. (Izvirno poročilo.) Italijanska parlamentarna komisiia za zunanio politiko se ie zndnie^dni na treh seiah zedinila glede podlage za direktna pogaiania z Jugoslavijo. Uradna »Tribuna« doznava. da ie vlada za direktna pogajanja z Jugoslavijo glede jadranskega vorašania popolnoma pooblaščena. Določeno pa le. da se moralo pogaiania voditi strogo v delokrogu noga lani mirovne konfe-
rence. Italiii se mora zagotoviti trdna in vama niela proti vzhodu, za Dalmagilo na ie treba izposlovati jamstva zn gotovost italijanskega prestiža in interesov. — Vlada ne navaia nobenega minima ali.maksi-ma svoSh zahtev, pripravljena na ie začeti oogaiania v dobri nadl to iih vori-tJ taka da bodo italHansld predlog za jugoslovansko vlado, sprejemljivi.
Nova poljska ofenziva.
Berlin. 22. seot. (Izvirno poročilo.) Poliaki so začeli včeraj ziutrai z novo energično ofenzivo na celi fronti iužiio od Brest Litovskega. Prvi sunki so bili uspešni. Polisko-ukraiinskim četam v Galiciji se je posrečilo potisniti iz Galicije zadnje ruske oddelke. General Petltora ie ta sedel ze sinoči Kamenec Podol-
ski. Armada, ki prodira severno od Petliure se bliža že znanemu trdnjavskemu trikotu Luck—Dubno— Rovno. Po na1nweišib vesteh sta Luck in Dubno že padla. ,Na severni fronti se vrše pozicijski bofl. katerih se na ruski strani udeležujejo tudi Bfavske čete.
VLADNI DELOVNI PROGRAM.
Beograd. 22. seot. (Izvirno poročilo.) Danes so se vrnili z Bosne člani vlade, ki so soremliali regenta na miegovem potovaniu v Saralevo. Vlada bo začela takoi z delom in sicer bo obravnavala najprej ooiobla-stilni zakon, uradniško in dravinjsko vprašanje ter vorašanie o delu In redu. Poleg tega se bo vlada oečala tudi z zunanjepolitičnimi vprašanji predvsem z vnrašaniem direktnih eogaiani z Italiio.
monopolni zakon se vendar RAZŠIRI!
LDU Beograd. 21. sept. Začasni ekonomski komite ministrstva je sklenil, da se srbski monopolni zakon razširi na vso državo.
RAZKRITA MADŽARSKA ZAROTA V PEČUHU.
LDU Pečuh. 22. sept. Pečuška ekspozitura subotiške talne policije ie izvedla preiskavo v zadevi zaro-
■ESS£*E£3i«I[£i
te proti namestniku kraljevega vladnega komisarja-podžupana. ki so to zasnovali gotovi madžarski elementi. Zarota le bila organizirana na Široki podlagi ter le bil nlen glavni vodia grof Szeclienvi. Id le ood izmišljenim imenom zbiral tol-do za izvršitev zarote. Ko so 18. t. m. detektivi subotiške talne oollciie prišli na nlcgov dom v Somogv Tarnos. da bi ga aretirali, ie s pomočjo svoje služinčadi pobegnil skozi okno nroko demarkacijske črte na Madžarsko. Tekom nadaljnje preiskave in zasliševanj so odkrili načrt obširne Iredentistično agitacije belih agitatorjev iz Madžarske Vodia policijske ekspoziture le odpotoval v Beograd, da poroča o za-
Ifedha da d°bl n°Vlh navt,dil'
NORVEŠKA NE PRIZNA SOVJETSKE RUSIJE.
LDU. RIM, 22. septembra. Iz Kristia-nlje se Javlja, da se Norveška brani prl-*natl sovjetsko Rusijo.
REGENT V SARAJEVU.
Sokolska manifestacija. — Regentov odhod
LDU. Sarajevo, 21. septembra. Popoldne Je bila sokolska slavnost, kateri Je prisostvovala velika množica občinstva. Ob 16.30 Je prišel na slavnost regent prestolonaslednik. Sokoli so ga sprejeli v špalirju ter ga pozdravili z burnimi vzkliki. Ko je stopil prestolonaslednik na telovadišče, ga je zbrano občinstvo pozdravilo s Irenetlčnlm odobravanjem. Starejšlna sarajevskega Sokola, poverjenik za narodno obrano Stevo Žakula In vodja sarajevske župe z ostalimi predstavniki Sokolstva so pozdravili prestolonaslednika in ga spremili v paviljon, med tem ko Jo vojaška godba igrala kraljevsko himno.
Najprej so Sokoli priredili alegorijo osvobojenja od Hoflmanna, nakar so So-kollce lz Mostarja Izvajale Vidmarjeve vaje. Prestolonaslednik Aleksander je pozval k sebi g. Žahulo ter mu Izrazil svojo zadovoljnost radi lepega Izvajanja vaj. Medtem so pričali Sokoli In Sokofice Izvajati vaje na orodju, ki so žele mnogo odobravanja. Okoli 18. Je prestolonaslednik med burnim! ovacijami zapustil, telovadišče. Za tem so se pričele vaje SokoUc Iz Sarajeva In Sokolov Iz Tuzle, ki so Izvajali vaje šestega Sokolskega zleta v Pragi leta 1912. Impozanten je bil pogled, ko so vsi Sokoli in Sokolicc z naraščajem denilrali preko telovadišča. Med vzkliki »Zdravo« se Je končala sokolska slavnost, Prt kateri Je sodelovalo nad 600 Sokolov In SokoUc iz Bosne Ih Hercegovine ter južne Dalmacije, Po končani slavnosti so Sokoli korakat! s sokolsko godbo lz Her-ccgnovega po sarajevskih ulicah.
LDU, Sarajevte, 22. septembra. Davi ob 8.30 Je odpeljal dvorni vlak Iz Sarajeva v J3eograd. Ministrski' predsednik dr. Milanič« Vesnič Je Izjavil vsem časnikarjem, da Je popolnoma zadovoljen nad sijajnim sprejemom, ki ga Je priredilo Sarajevo regentu prestolonasledniku. prj tem Je na-glašal svojo posebno zadovoljnost nad Iskrenim sprejemom, ki ga Je priredil kraljeviču muslimanski del našega naroda v Bosni In Hercegovini. :	v
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalle.)
tistevo ^ .Daro*a • Krali io le izdal za ob slel’io^‘ma.Dravico k n,emu Toda Vhrv "f Dodnev5 ali znočil Vitrv se obotavlja116 P,E5, 0?°?t,‘ čez obraz. Vitrv ie zel-ni H Svrk! Na levo! Na&Z Besnel dere mimo! Capestang ie v ■ oredsobi!' Vrata! Odnre iih» dvoie. troie srditih udarcev’™'™ strani, in vitez, raztrgan, razcapan orez sape stoii ob zelaviu Ludvika ■'Hi...: Ne meneč se za kraia. p0. /rabi vrč in ga trešči ob tla. ozre se
5:7ldk da ie DoIna- In io izliie
M-crrif f v ^dno delo le storjeno.
io niOC Dri krai,i: znak se zvr-ie. kakor izoodsekan hrast
pravkar ie hotel niti!« še za-čorbaoue!?"0"6 UStnice' »Bil ie
RAZDOR V ČEŠKI SOCI.1ALNI DEMOKRACI.il.
Proti komunistom.
Praga. 22. seDt. (Izvirno poročilo.) V Plzniu se le vršila velika skupščina socialistične desnice, na kateri ie 25.000 soc. demokratov protestiralo orotl komunističnemu nasiliu nad strankinim organom »Pravo Lidu«. Snrcralovo politiko ie na oster način obsodilo tudi delavstvo v Moravski Ostravi.
ODPRAVA DEVIZNE CENTRALE IN — ZDRAVE VALUTE.
Beograd, 22. sept. (Izvirno poročilo.) Danes Jo bila podpisana naredba o ukinje-nju devizne centrale. Posli, ki Jih Je opravljala, preidejo sedaj na generalni Inšpektorat. Za Izvoz se bo zahtevalo poslej plačilo v naši valuti.
j ..—nr—rr
XXII.
Krali hi Dustolovec.
Trušč, ki se ie vzdignil po Lou-vru, ie zadržal roko Ludvika XIII
PvfnlČ ieJZtf.z?!a,D0 zastrupljeni čaši! Mladi krali ie skočil Iz postelje ter pograbil za meč. Ali vrata nje-' gove snalnice © se odprla in Ludvik ie spoznal Caoestanga!
Videl ga ie planiti k mizici, razbiti vrč te-r pritisniti vsebino kuoe no tleh. In ie prebledel. Razumel ie!
Zastrupljevalka za skritimi vrati pa ie hronla od gneva in prisluškovala. kar so ii dale moči. Krali ie bi! rešen! Toda kdo ga ic otcl? Oh. vedeti niegovo ime. dobili ga v svojo oblast in ga mučiti z naiizbranet-šimi strahotami, da bi prestal vsai na telesu to. kar na duši ona v tei grozili minuti trni! Vedeti hoče. kdo ie. Ona ne gre. ne beži: ona poslUSa!
Caoestang ie bil nadel brez zavesti no preprogi. Sobo so napolnili vaiaki. častniki, sluge s svečami v rokah, in vsa ta zbegana in srdita truma ie navalila na viteza.
»Stoite!« ie kriknil kralj. »Smrt
tistemu, kdor se ga dotakne!«
Vsi so obstali kakor okameneli: hrup ie utihnil namah: zavladalo ie splošno molčanje'. Ludvik XIII. se je mrklo ozrl na razbiti vrč in na one-sveščenega viteza. Nato ie zletel niegov pogled po množici, ki ie bila napolnila sobo. Smehljaj mu ie razklenil ustnice, ki so se smejale tako redkokdai. in hudomušen plamenček mu ie vzplaoolal v drugače tako nemirnih zenicah. In zdaici — kdo bi veriel? — ic Dušil Ludvik XIII. v neukrotljiv grohot!	v
»Joi. tistile. z zelenim nosom!... In ta. ves višniev in rdeč!... Pa oni. kako ie rumen!... in ti.. od-kdai imaš vijoličasto brado? ...«
Krali ie omagoval od smeha, va-lial se po svoiem naslanjaču, oziral se na desno in levo, in več ko !e videl teli pisanih obrazov, tem boli sc ie smeial.
i edai se ie vzdihniil nov hrup v tei tihi sobani: vseobči homerski grohot. od katerega so žvenketala stekla v oknih, tako grmeč in mor
Conte Sforza in dr. Trumbič.
Italijanska parlamentarna komisija je pooblastila vlado za direktna pogajanja z Jugoslavijo glede jadranskega vprašanja.
Uradni komunike o tem pooblastilu je precej sumaričen. Zanimati nas utegne predvsem vest, da se pogajanja ne smejo vršiti v večjem obsegu kakor so sc vršila na mirovni konferenci. Italija da mora dobiti trdno In varno mejo proti vzhodu, a Dalmaciji se morajo dati garancije za sigurnost Italijanskega prestlžd In italijanskih Interesov*.
Ta odstavek bi se dal komentirati približno tako, kakor smo komentirali doslej vsa brezplodna rimska besedičenja o stra-teglčnlh mejah proti naši državi. Če se ne bl bilo do danes v notranjosti Italije in v Evropski politiki marsikaj zasukalo tako kakor ni nihče pričakoval pred letom dni, bl nas tudi sedanja pripravljenost Italije za direkten sporazum z nami pustila hladne In nikakor ne bl pričakovali, da pride do definitivnega rezultata.
Danes Je to drugače. Kakor vse kaže, se bo veliki delavski štrajk sicer končal z nekakim kompromisom med delavci In gospodarji, toda ta kompromis postavlja vlado pred Izredno težko bodočnost. Po paktu, ki se Je sklenil v Rimu (lu ta »rimski pakt" bo brez dvoma drugače bolj trdno držal kakor pa naš rimski pakt), bodo Izvrševali delavci kontrolo v industrijskih podjetjih. Ni dvoma, da se bd ta kontrola uveljavljala v vse večji meri In da bodo delavske zahteve od dne do dne naraščale. Kapitalizmu je s tem rimskim pak-tora pravzaprav tovlta Iz rok oblast nad podJetR. Kljub temu, da Je štrajk končan, se končni bo) med delavstvom In kapitalom v Italiji šele pričenja.
. Tak Je položaj v notranjosti države. Zunaj atojlb meja sl je obetala Italija pridobitev močnih kart v Albaniji, Bolgariji, Madžarski in Avstriji, ki bl Jih ob prvi priliki In potret)! Izigrala proti Jugoslaviji.
Bolgarska In romunska zunanja politika so pa obračata v tako smer, k! Italiji ne bo nlslla nlkaklb koristi proti nam. Sofija In Bakarešt uvidevata, da bl bilo blazno gnati boso IJndsko maso v nove konflikte za neznane In prazne cilje.
Razumevanje, da morajo sosedje na Balkanu živeti uied seboj v miru, prodira od dne do dne čedalje globije. Nekaj upanja bl ostalo z.a Italijo edinole še na Madžarskem. Toda tudi v tej državi narašča krog treznih glav, ki iščejo če ne crngcga vsaj pametnih trgovskih zvez z nami. Kar se tiče Avstrije, izglcda, da bo držalo formalno prijateljstvo Dunaja z Rimom samo še do konca koroškega plebiscita. Najbrže so sl vodilni avstrijski krogi že zelo na jasnem, da italijansko prijateljstvo zanje nima velike cene in da vzdržujejo to prijateljstvo edinole še v pomiritev celovških in radgonskih demagogov. Vagoni, ki tečejo na progi od Beograda do Dunaja natovorjeni z živili pa kažejo obrise po na-ravl usmerjeno drugačne politike.
Vsled lake notranje in zunanje politične situacije se pripravlja Italija vendarle enkrat na resno besedo z nami. Rimu so odpovedali vazalstvo bolj ali manj od-krito vsi naši sosedje. V Italijanski držav* sami sc je pa položaj tabo poostril, da se ne sme Igrati z izzivanjem ob mejah niti ena laška vlada več.
K sestanku, ki ga bosta Imela grok Slorza in dr. Trumbič, moramo omeniti In naglasiti eno: če se bodo vodila pogajanja Ih delali sklepi po načrtu hakor nam ga prinaša italijanski uradni komunike, te da) ti sklepi ne bodo dobili sankcije naroda. Ml nimamo nikake potrebe pomagati rimski vladi, da sl osvobodi roke, ki so j| vezane na naših mejah ter nastopi z železno pestjo proti delavskemu gibanju doma. Dasl ne želimo pobojev In pokolov nikjer, pa tudi ne v Italiji, smatram«, da vendarle m naša naloga prinašati Indirektno pomoč rimskim mogotcem s tem, da prodamo svoje prvenstvo oziroma enakopravnost na Jadranu za skledo leče, kt nam jo obeta italijanski uradni komunike.
Alejo med nami in Italijo Je začrtala narava precej zapadno od Witsonove črte. Samo tisto mejo poznamo in priznamo hi vsak diplomatski dokument,'kl bl nam hotel risati drugo, bl pač nosil podpise pa* državnikov, ne bl pa bl! Izraz narodov« volje.
UNIČENA RAZBOJNIŠKA ČETA.
LDU Skoplje, 22. sept Dne 14. f. m. ie Imel naš orožniški izvldnl oddelek pri 110 km blizu Udova spopad z veliko komitaško Četo vojvode Ička DSmitrova. ki le Dred kratkim Dobetmil iz Gornie Džu-četnika. Na naši strani sta bila rani aie. V boi« ie padel sam vojvoda IČko. Padla sta tudi nicirova dva niena dva orožnika. I6ko Dimitrov le že 15 let usranial razhotoištvo In plenil v okolici Genice. Vardarja in Giovstieliia ter so grške oblasti razpisale na nieeovo glavo 10.000 drahem. Bil Je član vrhovnega revolucionarnega odbora razbojniške družbo Protogerova Aleksandrova, ki te za bolgarske okupacile plenila do MaoedonHi.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA! 22. septembra. Valute in devize.
Cnrlb: Berlin 9.85, Newyorh 622; London 21.63, Pariz 41.70, Milan 26.7ty Praga 8, Beograd 21, Zagreb 5, Budimpešta 2, Dunaj 2.65.
Praga: dinarji 245, marke 120, švicarski Iranki 1254, lire 341, francoski Iranki 520.50, dolarji 75, avstrijske krone 23.
Dunaj: Zagreb 243—263, Budimpešta 96-106, Varšava 100—114, češkoslovaške krone 401—425, dinarji 980 d« 1030 (včeraj 970—1020).
Beograd:	franki	franc.	194-198,
dolarji 27.50-28 Jire 125-126, marke 46.50-47, levi 56JI0-57, češkoslovaške kron« 45-46, avstr, krone 9.70-10, angl. funti 93« 100, levi 40-42, napaleondorl 106-107.50.
Zagreb: Borza zaprta zaradi židovskega praznika.
gočen. da ie vzdramil celo Cape-stanea iz omedlevice. Odprl ie oči, ter videl vsa usta razklana do ušes in vse trebuhe skakaiočc v božjastnem smehu, ki ga Je povzročala zgoli želia, prikupiti se vladarju: videl te pisane obraze in ooackane uniforme ter sam le komal premagal smeh. Urno se Je spravil na noge in delal napol osuplo, napol porogljivo:
»Ohe! Pazite na čebriče!«
»Jdite. gospoda!« ie rekel kralj, smejoč se venomer. »Idite. očedite se!«
Ludvik XIli. ie ostal sam z vitezom. Kraliev obraz se Je naglo zresnil. Ogrnil si ie dolg pašč preko nočne obleke ter začel počasi hoditi Po sobi. Canestaug ie stal kakor sveča in čakal.
»Sedite, vitez de Capcstaug,« le rekel krali nenadoma.
»Vitez de Capestang!« ie siknila zastruolievavka za tapetnimi vrati. »Dobro, da vem!«
»Sire.« ie odvrnil pustolovec, »čeprav so mi dvorne šege boli ma-
lo znane, vem vendar iz ust svoiega ratoega očeta, da dober podanik ne sme sedeti pred vladarjevim obličjem.«
»Sedite.« ie priiazno ponovil krali, Gapestang se ie priklonil in se-< del v naslanjač, ki mu ga 1e Ludvik pokazal. Krali na se ie sklonil tisti! hib in pobral dva ogromna čopiča« »Kai ie to?«
»Moie orožie. sire-« ie dcial Ca-Destang.
Krali se ie zagrohotal iznova. sede' vitezu nasproti, vrgel čopiča V
kot in velel:
»Razložite mi vendar... Oh. to
mora biti zabavno!«
Vitez ie začel pripovedovali o svoiem nezaslišanem boiu. v katerem ie bila namenjena slikarskim čebričem tako imenitna vloga. Strmeč nad tolikšno drznostjo te krali občudoval žareči obraz mladeniča, ki se ni ustrašil vseh Lcuvrskih straž. Ko na ie bila zgodba pri kraju. se ie globoko za-cislil in molčal dolg.o časa. Nato ie izorožil nevarno vprašan/te
Sovjeti ali vlada demokracije?
Prača. 19. sept. 1920. (Nadaljevanje včerajšnjega praškega pisma.)
Doeodek v palači »Prava Lidu«. kier se ie akciiski odbor praške le-
Izseljevanje.
Bela Krajina. 20. sept.
Zadrrii čas se mitov*) ®ovori o izšelievaniu. Nekateri zvračato krivdo na razne potovalne pisarne, ki
so pa pri vsem iako nedolžne. Vzroki tiče mtrosro eloblie v orvl vrsti v gospodarstvu. Pred volno so se iz-
vice polastil s nomočio uslužbencev j selievaii ljudje iz Slovenije največ »Prava Udu« palače in knjigarne, j & Bele Krajine. Od nas ie še danes ni pravzaprav nič posebnega. Sai i naiveč liudi tam in od tod se selilo
nrl nn lom nlconlll viPfJlVJl 1^1— * Jnnnn	xr Iz-roHocfiro rronoMttrAnrn
no dosedanjem pjsaniu »Prava Li du« delavstvo ni vedelo, kam ga vlečeio. ali na desno ali na levo. Zato ie šlo z onim. M mu le slaiše prigovarjal. Naoad na »Pravo Lidu« ic vodil revoluciionar od včerai dr. Šmeral. ki le znan po tem. da je snoval na Dunaiu salon avstrijskih narodov. Tako ie prešlo »Pravo Lidu« v roke levice. Levičar! so že začeli gospodariti in odpuščati na-stavlience. ki niso bili niihovega mišljen ia. To zooet ni nič novega: To •prakso so vršili soc. demokrati dio-sedai na češkoslovaških sociialistih.
Toda tudi desničarji ne lenarijo. Preselili so se v drugo tiskarno, kaer izdaiato »Pravo Lidu« naorei.
Razmere so tore! dospele do točke. kier se mora odločiti, ali zmaga levica ali desnica. Skupal ne gre več.
Pa tudi sicer se mora izčistiti ozračie da se vzame komunistom, ki so močni le dotlei. dokler se ne vidiio vsi skuipal. agitačna moč. Zato le treba, da se delavstvo Izreče: ali hoče soviete ai demokracijo. Izreče nai se svobodno, še oredno bodo komunisti zooet kak »mič« poizkusili. Narodna socialistična stranka ie vsled tega sklenila, da izvede v Vel. Pragi v naibližHh dneh med delavstvom glasovanie. ali te delavstvo za vlado sovietov ali za vlado demokraciie. Izid glasovania bo za komuniste, ki iih vodilo tovarnartl kakršen ie Koller in hišni posestniki kot n. pr. Hauserieva, pravt pravcati tuš. Po tem bo oa mir. Dr. P-n.
Ob volitvi novega francosk. predsednika.
Predvčeraišnlfm le b'd ▼ francoski zbornici In senatu orečttan
službeni tekst iziave o odstopu predsednika Deschanela. danes oa se sestaneio v Versaillesu nalvollv-neišl možfe Francije. da Izvole republiki novega poglavarja.
Deschanel »e malo Časa vžival čast in slavo nrvega moZa francoske države. Za predsednica te bH izvoljen šele 17. januarja 1.1. V maju se k* primeril z?soneten dnčak da le padel iz vagona, v katerem se le vozli na neko slavnost v notranjost države. Od tega časa ie bil Descha-nel za svoic odgovorno mesto neoo-raben. Odpovedali so mu živci. In tako le šlo vedno boli navzdol — do poskusa samomora. Francoz! so morali začeti misliti, kal bo z načelnikom republike.
Tako te prišlo do Deschanetlove odpovedi. Kandidatov za izpraznjeno predsedniško mesto ie več. Imenujeta se Ntillerand Jonnard. Buge-ois. Feret. Brland in Stee«. Naiveč izgloda ima prvi. sedanH ministrski predsednik MHIerand. V začetku se ie kandidaturi upiral, pozneje pa. ko ie uvidel, da žele niegovo kandidaturo vse stranke, se le Iziavil pripravljenega kanidirati. ker. te prišel do nrenričania. da se zastopniki naroda in Uudstvo strinia z niegovo politiko. Zato ni skoraj nobenega dvoma, da bo pri volitvah Miilerand tudi prodrl. Njegovih nasprotnikov francoski politični krogi ne smatralo za tako resne, da bi mogil zatem neti Millerandovo osebo. Nekateri izmed kandidatov so veliki MMle-randovi oriiatelM in se bodo že iz tega vzroka kandidature vzdržali. Edini mož. ki bi prihajal proti Mllle-randu v poštev kot protikandidat, je Jonnard. Toda Jonard le star. bolehen človek n zato naibrže ne bo Izvoljen.
Tako stoji torei Francija pred novo vodilno uro v Versaillesu. Sla va Deschanela. čigar temeljna točka zunanie politike ie bila iaka in kompaktna Franciia. zatemmeva boli in bodi Zgodovina bo komaj vedela o niem povedati, da ie z nlegovim odstopom ugasnila politična glorija na-obraženeva. duhovitega ln spravljivega Francoza, ki ie umel voditi razprave v francoskem parlameritu s toliko obzimostio kakor maloka-* teri nietrov sovrstnik.	■
Koroške motive obravnavajo IVANA ALBREHTA »PABERKI IZ ROŽA«. Naročite jih za 5 K pri Zvezni knjigami V Ljubljani, Marijin trg &
danes zooet v kraliestvo zapeljivega dolaria. Belokranjsko gospodarstvo ie v splošnem pasivno. To največ zaradi nerodovitnosU tal. kajti pokrajine iužno od Crnomlia prištevamo že lahko k plitvemu krasu. Živina se naiveč pase. po zimi io krmite le toliko, da io ohranijo pri živ-Ifeniu. Skraino slabe ceste onemogočalo vsak promet, domače obrti ni — razen tekstilne, ki oa tudi zaradi pomanjkanja materitala propada.
Ali se ie potem čuditi, ra beže liudie z lastne grude, ki lih ne preži via? Belokranic! so vredni sotrpini iadnlh Ličanov, ki Uh tudi rešuje lakote edino le Amerika. Zadnji čas se govori o zadrugi za orodukciio ženskih ročnih del. Stavim, da ni nikier pri nas boli ugodnih tal za žensko domačo obrt. kot ravno v Beli Kralini. kier ie .še ohranjena. — Tu ni treba nikakeea idealizma. — marveč samo Dedi e t nega človeka, ki bo s pomočio izobraženih domačinov organiziral vse nodtetie in potem ie vsak riziko izključen.
Saj tudi Kočevci ne žive od poljedelstva. na vendar žive dostojno, ker tfh orežlvlia domača lesna obrt in oa krošniarstvo. Za nJe ie skrbela avstriiska vlada posebno v gospodarskem oziru in lih tudi z lastnim delom na lastni grudi (da se že tako izrazimo) rešila gospodarskega poloma.
Ce bodo liudie videli dobro volta vlade, se bodo nnriiell dela: ootein bo tudi patri iotsko razno!oženie kmalu bolle in ne bo več takih komedij. kakršne so se zadnii čas pojavile.
Uudstvo potrebuie ravno v teh kraiih mnogo pouka in mani političnih evnnvelHev. ki so vedno enostranski in hvilskato«.
Dajte liudstvu zaslužka doma In ne bo vam sililo v tu lino!
sklh in sadjarskih šol. ki bodo radi dali svoie znanie drugim na razpolago: samo začeti ie treba. Bliža se zima. na delo torei vsi. ki ste dobri volte	Hočkl.
Žitni trg pri nas in drugod.
Na svetovnem trgu se isfotaKo kakor ori nas onaia veliko novnia-ševanie po pšenici Daši prihajata iz Argeutiniie ugodnejše vesti, ker je suša odnehala, vendar to na oolo-žaiu ne spremeni mnogo, ker te Izvoz pšenice iz Argentintie v veliki meri prepovedan. Pač pa ie izvoz koruze čimdalie živahneiši in se oričakuie. da bo v naikraišem času še narastel. Istočasno orihalaio Iz Severne Amerike o stanju koruzne žetve iako dobre vesti. Y nekaterih državah posebno v Missourl ie žetev Izredno bogata. Trgovino z žitom v Severni Ameriki oa otežko-čaio stavke in razna delavska gi-bania. — Razmeroma zadovoljive so tudi vesti iz Franciie. Sicer ie škodila pridelku ria in žito. nima normalne teže a vendar spada Francti-ska med one redke države v Evropi. katerih prehranjevalno stante ie razmeroma zadovoljivo. Potrebni uvoz v Francilo se računa na 2 milijona ton. ki pa iih bo težko krila, ker rabi nonaiveč pšenico, ki io na svetovnem trgu ni v večfih količinah.
Tudi na sreniskih. banatskih in slavonskih trgih ie povpraševanje po pšenici veliko, in so se ii zaradi j ega d vignile cene Naiboliša kvaliteta (75 kg teže) ie dpsegla ceno do 820 kron. Kot kunci pridejo v poštev v prvi vrsti srbski trgovci, ki kupujeta za izvoz. Tudi cena ovsu se ie dvignila in se boiše kvalitete plačujejo od 240—260 kron. — Mlini v Slavoniji in Sloveniji slabo deluieio. ker še vedno nimaio zadostnega kvantoma žita. Ponudba koruze ie na trgu velika. Vsled tega bo kmalu nastopila neobhodna potreba. da se izvoz pšenice omeli, izvoz koruze, ki io imamo v Izobiliu. oa kolikor mogoče farsi ra.
Pametni nasveti.
(Z dežele smo oretell sledeči dopis, ki ga priobčujemo ln priporočamo v sološno uvaževanie.)
Draginja narašča ln bo naraščala. dokler se Uudstvo ne spametuje in postane družabno živitertte drugačno. Vsako nedello m praznik se vršijo celo po vaseh razne prireditve in takozvane veselice z godbo, šaliivo pošto, konfeti, prodatanierh cvetlic in konečnim neizogibnim plesom. Vse te prireditve -so navadno dobro obiskane, akoravno stanete obiskovalce ogromno drobiža. — Dražie ie vino. boli se piie. Odkod oa jemlteio obiskovalci teli veselic potrebna sredstva? — Vse se zopet podraži: blago in delo.
Kako oa ie z dohodki na kmetih? — Po vaseh razsaiaio kužne bolezni pri svmiah in perutnini in marsikateremu posestniku pogine zadnja svinia in zadnia kokoš. Nadzorovalne oblasti o tem le malo zvedo, ker lastnik ne naznani županu, ta oa višjim oblastim ne in tako ostane vse tiho. — Sadla le povsod mnogo: ker oa se sveže ne more po primerni ceni prodati, se narela iz nlega večinama iabolčnjk ta hruševec. ki se shranjuje potem v slabih sodih, da se soridi ta postane za uživanje nerablidv. če ne celo škodljiv.
AH bi ne bilo torei dobro, ko bi se namesto veselic vršila oo vaseh
poljudna predavanja strokovnjakov o živinoreji, čebelarstvu, sadjereii vinarstvu itd.? — Kte so naši strokovnjaki. da iih ie tako malo videti in slišati na deželi. Ali bi se ne hoteli podati ob nedeljah in praznikih v večje vasi ter tamkai razlagati kmečkim Hudem o živinoreji, zlasl: sviniereii in perutninarstvu, o reji kuncev in čebel, o sadlerell in vinogradništvu. Ljudstvo bi sc s časom že privadilo in rado zahajalo k takšnim podučnim predavanjem ter bflo prirediteljem hvaležno. Namesto dragih veselic nai stanite kmetijska predavanja, prosti medsebojni razgovori: vsak naj pove svoie izkuš-nie drugim. Kmalu se bo pridelalo vsega več in draglnla bo polagoma prenehala. V nekterih kraiih te mno go absoventov kmetijskih, vinar
mefti oa so tako vcflk«. Oa nf mogoče ndsliti na to. da bi se kompenzacijska pogodba izvršila na suhem, temveč se bo moralo vse blago prevažati oo Donavi.
Nekateri nakupi pšenice, določene za češko prehranjevalno ministrstvo so se zrušili. Točna množtaa premoga ln koksa se bo določila Sefe v Pragi.
Beležke.
Žalostna nam tnaikai
Iz
listi:
Saraleva poročalo zagrebški Regentu bi morala posebna demitaciia izročiti dragoceno sabljo kot dar hercegovskega prebivalstva. Ker se. niso mogli zediniti, ali nai bodo v deautadf Srbi aK Hrvati. so sklenili, nai bodo v ntei do en Srb. Hrvat in Slovenec.
Tako sestavljena deputaciia ie prispela v Sarajevo. A tu se te do-lavih nova težkoča. Kdo nai izroči sablfo regentu, kdo gfl nagovori — Srb ali Hrvat? Sporazum zopet ne-
mogoč: bati se ie. da pade vsa ceremonija v vodo,
Ministrski predsednik VesniČ sam se ie lotil posredovanja. Kai ie dosegel, listi ne poročate več. Dač pa stoti v uradnem naročilu o regentovem bivaniu v Sarajevu, da mu ie izročila nesrečno aablip — gospa Čamalovič. Ali ie Srbkinja afl Hrvatica. poročilo ne pove. na ne vemo. kako se ie rešila pravda.
Povejte, liudie božii. ali nai kolnemo. se iakamo ali se smejimo!
Sele druga ea Je fzpametovafa.
D’ Annunzte le prirejal na Reki, odkar fe mesto zasedeL vsak dan »svečanosti«. Tako le šlo nanrej skoraj oelo leto. No. pred kratkim ie prišel na Reko neki parnik, na kar tereni te umrl mornar za bubonsko kugo. Bolezen se le začela sedal širiti tudi v D’ Annunzievl »reggenzl* in vsled tega so vse »svečanosti« prepovedane Torei celo kuga ie začela ovirati D’ Annunzia Dri njegovih blaznostih orel nego ml.
Jugoslavija.
Volilno zibanje.	]	agrarne reforme in ureditev uradniškega
Zagreb, 22. sept. (Izvirno poročilo.) j vprašanj*. Predsedstvo stranice ]e že ta
Trgovska pogodba s
Čehoslovaško
Pred nekoliko dnevi so odšli iz Beograda zastopniki češke vlade, ki so se Dri nas Dovaiali o trgovski oo-godbi s čehoslovaško republiko. — Dogovor ie bil sklenien. Jugoslavija te določila začasen izvozni kontingent 15 tisoč vagonov pšenice, od caterih dobi Čehoslovaška republ. 6000 vagonov. Po Izčrpanju začasnega kontingenta bo ministrstvo za prehrano ugotovilo koliko pšenice bo z ozirom na domačo potrebo lahko še izvozite. Računa se. da bo drugi kontingent znašal 8000 vagonov. od katerih lih dobi Cehoslova-ška republika 3000. Razen pšenice bo izvozila Jugoslaviia v Čehoslovaško 300 vagonov masti ta druze-ga mesenega blaga. Zato dobi od čehoslova^e premog in koks. na-dalie železo in druge izdelke, ka iih ne izdeluie domača industrija in poleg tega sladkor. Kar se tiče sladkorja te že skJemiena cena ta kvantitativna pariteta 1 vagon sladkoria za 3 vagone pšenice. Pogodba pripušča tako z jugoslovanske kakor z čehoslovaške strani svobodni nakup in prodate kontingentiranega blaga. Poleg teh pošlliatev se le Iako obširno oogaialo o splošni trgovski in carinski pogodbi, pri čemur so zastopniki češkoslovaške vlade polagali naivečli obzir nato. da se odstranilo ali vsaj omililo številne ovire. ki otežkočate dovoz v Jugoslavijo in katerim vzrok is nonaiveč slaba administrativa. V vseh vprašanjih se ie dosegi sporazum. Važen predmet Dogaianl te bilo Doprav-Hanie lokomotiv in vagonov, ki ga ie zahtevala uprava jugoslovanskih železnic kot del kompenzacije. Kar se tiče lokomotiv, te ostal naš trud brezuspešen. Dač Da se bo DODrav-lianie vagonov organiziralo od češkoslovaške industrije in sicer v Jugoslaviji sami. Ustanovile se bodo orevozue delavnice, ki bodo na mestu popravljale naše vagone. Prihodnji teden odide v Prago lugoslo vanska delegacija pod vodstvom ministra Popoviča, ki bode pogaja-nia zaključila.
Po vesteh, ki smo Uh dobili iz Beograda se Je že pod nogoH te nove pogodbe prodalo v Čehoslovaško 1500 vagonov pšenice za sladkor zgoral naznačenem razmerju.
V Beogradu se mudi tikfl zastopnik praškega železniškega ministrstva. Zaoreka ari Železnikom oro-
Kakor se doznava, namerava kandidirati demokratska stranka	v beograjskem
okrožju dalmatinskega poslanca Jur. Bian-kinlja. — Na kandidatno listino demokratske stranke Je pristal tudi novinar Krsta Cicvarlč. Kandidiral bo v bližini Beograda. Dr. Smodlaka In dr. Trumbič bosta nastopila z Izvenstrankarsfco listo, kateri se bodo pridružili tudi ostali napredni voditelji dalmatinskega ljudstva.
Demokratski volilni program v Dalmaciji.
LDU Split, 22. sept. Glasilo demokratske stranke »Život« plSe, da se demokratska stranka pripravlja, skleniti kompromis v svrho volilne kooperacije, in sicer z onimi političnimi skupinami, ki zastopajo načelo popolnega narodnega edinstva ter se bore za edinstveno legislativno ureditev države z administracijskimi avtonomijami, toda ne na plemenskem in zgodovinskem partikularizmu, temveč na popolnem izenačenju plemenskih nazivov, nadalje z onimi skupinami, ki so za radikalno ureditev
svoje nazore sporočilo nekaterim organizacijam in nevtralnim politikom.
Regent v Sarajevu.
LDU Sarajevo, 22. sept. SnočI Je WJ v častniškem domu svečan ples na čast regentu prestolonasledniku, ki Je došel V častniSki dom ob 10. s svojim spremstvom burno pozdravljen, medtem ko le gardna godba odigrala kraljevsko himno. Kraljevič Je plesal prvo kolo z gospo soprogo generala Hadžiča, nakar se je razvila plesna zabava. Kraljevič Je odšel Iz častniškega doma nekoliko pred 12. uro med navdušenimi vzkliki.
Brezuspešno pričakovanje d’ Annunzia.
LDU Split, 22. sept. Iz Zadra poročalo, da so predsnočnjem pričakovali D’Annunzia, ki pa ni došel baje zaradi tega, ker sa je na Reki pojavilo več primerov kuge.
Konec pekovske stavke v Zagrebu.
LDU Zagreb, 21. sept. Stavka pekovskih pomočnikov je končana, ker Je došlo do sporazuma z delodajalci.
Razna poročila.
Desckanelovo stanje se slabša. | škl promet ie nereden. V trgovini in indu-LDU Pariz, 21. sept Kakor javlja j strijl vladajo popolnoma kaotične razmere.
Journal«, francoski predsednik Deschanel od včeraj ni zapustil sobe. Sirijo se vesti, da se njegovo stanje vedno slabša in da ostane v postelji.
Kabinet Briand v Franclji.
LDU Pariz, 21. sept. Računa se splošno s kabinetom Briand, ki ga vsi meščanski listi pozdravljala .
Francija proti Nemčiji.
LDU Dunaj, 21. sept. Listi Javljalo iz Pariza, da Je Franclja sklenite, da Izstopi iz zveze narodov, če bi za sprejem Nemčije v zvezo narodov glasovalo dve tretjini zastopnikov.
Francoski delavci odklanjajo vstop v 3. Internacionalo.
LDU Pariz, 20. sept. Kakor poročajo listi Iz Marselilcsa, so zastopniki, marselllc-skih sindikalistov odklonili vstop v tretjo hiternacljonalo.
Cičerin grozi Angliji z — Azijo I
LDU Moskva, 20. sept. V brzojavki Litvinovu Izjavlja Cičerin, da se Lloyd George ne sme pritožiti, ako bo preklnjenje političnih pogajanj povzročilo v AzHl veliko gibanje proti Angliji.
Komunisti v Angliji se gibljejo.
London, 21. septembra. (Izvirno poro-čllo.) Morntagpost odkriva načrte za pokrajinske sovjete v Angliji, ki so Jih izdelali angleški komunisti. List prlpnmnja, da Je treba proti temu tajnemu rovarenju britanskih komunistov odločno nastopiti.
Poljsko-lltavska pogajanja prekinjena.
LDU Varšava, 21. sept. Predsednik poljske mirovne delegacijo, Id hi se imel pogajati s Lltvanci, se Je danes vrnil v Varšavo. Pogajanja so se prekinila.
Delna demobilizacija Poljske.
LDU London, 21. sept. Poljski viri poročajo, da je vojni minister odredil delno demobilizacijo, ker Je z gotovostjo upad na nspeh pogajanj v Rigi ln na skorajšnji mir.
Poljski grozi lakota.
London, 21. septembra. (Izvirno poročilo.) Times poročajo lz Varšave, da grozi Poljski veliko pomanjkanje živil. Železni-
Vojaški teror v Rusiji.
LDU Dunaj, 21. sept. Listi Javljajo, da so v Rusiji zopet pričela delovati vojna sodišča. Izvršujejo se cele množine eksekucij na smrt obsojenih.
Grško napredovanje.
LDU London, 21. sept Po poročilih iz Carigrada se grške čete pripravljajo na odhod v Malo Azijo. Zasedle so še Ada-bazar. Turški nacionalisti se zbirajo pri Kara Hissarju.
Samostojnost Egipta.
LDU London, 20. sept. »Times« dozna-vajo lz Kaira, da Je ustavodajna skupščina s 44 glasovi proti 3 glasovom sprejela reformni predlog lord Mlllnerja. Na ta način je praktično izvedena egiptovska samostojnost.
Za samostojnost zapadnoukrajlnske republike.
London, 21. septembra. (Izvirno poročilo). V London je dospel predsednik za-padnoukrajinske vlade dr. Petruskiewlcz, ki se hoče z Lloyd Georgeom razgovoriti glede priznanja samostojnosti zapadno-ukrajinske republike.
Lit v Inska mobilizira.
Berita, 21. septembra. (Izvirno poročilo). Iz Varšave poročajo: Navzlic temu, da potekajo pogajanja med Litvinsko in Poljsko zelo povoljno, Je odredila lltvinska vlada mobilizacijo letnikov od 17.-35. leta.
Kamenjev ne sme več v Anglijo.
Angleški listi poročajo, da se ruski delegat Kamenjev ne sme vrniti več v Angli-3°.
Nove madžarske poštne znamke.
Budimpeštanskl Usti poročajo, ga izda madžarska vlada v kratkem nove poštne znamke. Kronske znamke bodo imele napis: Nem. nem, soha! (Ne, ne, nikdar!), drugo znamke bodo imele sličice nekaterih zasedenih mest, kakor: Arada, Velikega Vara-dlna, Košič, Bratislave Itd.
Aneksija južne Tirolske, ki je bila, kakor znano, sklenjena v italijanskem parlamentu, je po poročilih inomoških listov odgode-na na nedoločen čas.
Gospodarstvo.
češko-poljska pogajanja za Izmenjavo gospodarskih prodoktov.
Krakovo, 21. septembra. (Izvirno poročilo). Danes je dospela semkaj češkoslovaška delegacija obstoječa lz 80 članov. Delegacija 80 bo pogajala a poljskimi zastopniki glad« Izmenjav« njo*podarskih produktov.
Železniški promet na Madžarskem se omeji.
Budimpešta, 31. septembra. (Izvirno poročilo). Ravnateljstvo madžarskih dr-Cavnlh železnic namerava radi grozeče premogovne krize meseca novembra OOetttt železniški promei
Stran 3.
 -----Tmw—,n
Dnevne vesti.
— Plebiscitne znamke za koroško elasovalno cono A se bodo izdale v nekai dneh. Za nodlaeo se UDora-biio preostale časopisne znamke, ki so s«? do konca teea meseca v rabi. Znamke doliiio natiske vrednosti z Pritiskom: K. e. c. A 1920. Izdale se bodo znamke za 5. 15, 25. 45, 50 par in za 2 dinaria. Prodana!« se bodo no troini nominalni vrednosti. Kar ie coko nominalne vrednosti, ere za plebiscitni fond.
— Brezposelnost v Avstriji. Od meseca maia naprei narašča v Av-s(riy. zlasti na Dunaiu. število brezposelnih. Sredi meseca maia ie uživalo v Avstriji okroz 15,000 ljudi nodporo zaradi pomanikania dela. Danes šteie armada brezposelnih že nad 20.000. a njih število še raste od dne do dne. Posebno v zadnjem času se ie množica brezposelnih močno pomnožila, odkar ie nastala velika stavnaciia v kovinski in mizarski obrti. V imenovanih obrtih se dela mesto 48 ur samo 22—26 ur na teden. Vse te velike stroške za oodoore brezposelnih mora nositi avstrijski davkoplačevalec. — Av-striiski »rai« torei ni takšen, kakor ca nain onisuie »Koroško Korošcem«.
— Spominsko ploščo huvatske-tnu pesniku Harambašiču so odkrili v nievovem rojstnem kraiu v Dolencem Mihailovcn. Slavnosti ie prisostvovala velika množica liudstva iz naiboli oddaljenih kraiev. kakor tudi mnoeo odličneea občinstva.
— Tesen le tu. Že mrzli dnevi koncem aveusta, ki so prišli tako-rekoč čez noč in prinesli vsled tesra ker iib ni nihče tako zvodai pričakoval mnovo orehlaieni in nahodov. so nas ielf opozarjati na bližajočo se iesen. Vsled oreztrodnieva mraza le začelo ponekod tudi listie na dreviu oref rumeneti, nevo druea leta. Sicer oa ie nastop letošnle leseni boli topel, kot ie bil averust. čeprav tu na tam malo dež ponosi. Ce bo pri tem ostalo, bomo imeli še nekai priletnih in toplih dni. katerih si zlasti želita in tudi potrebujeta kmet in vinogradnik.
— 20 kronske bankovce namerava bale finančni minister potegniti Iz prometa. V prvi vrsti zato, ker je mnogo ponarejenih vmes. Vest še ni potrjena.
— Odsek čevljarskih mojstrov za radovljiški okraj vabi na izredni obč. zbor ki se vrši v nedeljo popoldan ob pol 3. uri v gostilni Vergles na Jesenicah.	K.
— Poizvedba! Vse vračajoče se ruske ujetnike lepo naprošam, naj mi, če je komu kaj znano o mojem bratu Andreju Japelj, ki je bil pred dvemi leti nekje v Sibiriji, to naznanijo. Narasle stroške rada povrnem. Japelj, upravništvo »Jugoslavije« Ljubljana.
Ljubljana.
= Ljubljanski prešičl v nemške plebiscitne svrne. Pišeio nam iz Borovelj: Znana Hublianska firma Pre-dovič zalaea s Drešiči nemškutar-skecra mesaria Tschebausa v Borovljah. Ta Doslednii dobiva od nemške plebiscitne nropacrande v Celovcu denar v svrho. do prodala preši-čevinto nemčurfem po nizki ceni. oo kakoršrtii io slovenski mesar ne more prodalati. — Omeniena tvrdika bi res lahko storila da hi mani podpirala v teh odločilnih in težkih dneh za našo stvar v coni A, s svojim dobavljanjem nemštvo na Koroškem.
= Hfcijena v LJubliaiif. Na hljrf-eHeno se menda malokte tako malo pazi. kot v Lhibliani. Pred nekaterimi hišami se pometa ziutrai. ko ie ravno nalveč občinstva na ulici. Nekateri uslužbenci in uslužbenke so vrhuteea še tako brezobzirni, da pometalo ljudem prah naravnost ood nove. da se iim kadi z milijoni raznih bacilov v n os t ih meelah naravnost v obraz. Tako se tudi do skrivneiših ulicah stresaio bolhe in icSp 'z ckni} nežiniraiiio na mimo-strotr« ,0klicane oblasti nai izdak)
b° '°* Drc,,thal°-“ “ *
lem štiKSiškeni DotoiSu”^ “rt™' urednik praških »Narodnih Ti J O. Urban se bo mŠUSJftfi Luibbam. potem na odide v 7acrrph
- »Bratstvo.« SnočI se je vršilo ustanovno zborovanje Nar. soc. izobraževalne organizacije »Bratstvo«. Zborovanje Je btlo lepo obiskano, konstituiral se je odbor, ki mu predseduje prof. dr. Peterlin. Ustano-! f° se raznl odseki, tako Izobraževalni, Pa,‘* |fovsk!. tamburaški in dramatični, o c.ežeii se bodo ustanavljale podružnice.
■~ prl finančni prokurator! v Ljubljani
e bil Imenovan za pisarniškega oficijala v X. člnovnem razredu Slavko Kobe. za
kancllsta v XI. čkt raz. pa Aleksander Kuharič.
— Za grižo Je umrlo v Ljubljani v preteklem tednu 9 oseb, med njimi 6 tujcev. Na novo Je obolelo na griži 14 ljudi, med temi 4 tujci in trije vojaki.
— Osebna vest. Gospa dr. Amaliia Simecova Je nastopila v ljubljanski deželni bolnišnici sekundarsko službo na dermatološkem oddelku.
— Tedenski Izkaz za ljubljansko občino izkazuje za prošli teden 33 smrtnih slučajev, med temi 15 tujcev. Poleg tega je umrlo 24 novorojencev.
— Divje streljanje se je slišalo včeraj okrog 3. ure zjutraj z Ljubljanskega polia. Zakaj se je streljalo, ne vemo. Kakor nadalje poročajo, so straže pri munlcijsklh skladiščih streljale že okrog 10. ure ponoči, baje zato, ker je neka neznana oseba vrgla proti njim ročno granato, vsled česar je bil en vojak ranjen. Najbrže so bili poznejši streli samo strašilni strelL Zadevo preiskujejo merodajni vojaški člniteljl.
— Tri bolnike c Reke so pripeljali te dni v ljubljansko bolnico. Ker so na Reki, kakor znano, razširjene razne bolezni, med njimi tudi kuga, bi bilo zelo umestno, da se bolniki strogo izolirajo.
— Ljubljanska policija je izgnala re-škega verižnika Balin Perl Mojzesa, ki je po pokolenju poljski Žid. Protiverlžnlškl urad mu je nedavno zaplenil 900 dolarjev In ga kaznoval na 14 dni zapora. Sedaj po prestani kazni so židovsko pijavko pognali preko meje.
— Nesreča. V pivovarni Union v Ljubljani je cirkularna žaga odrezala delavcu Ivanu Pipanu prste na levi roki. Poškodba je težka.
— Konj Je podrl na tla predvčerajšnjem v Sp. Slškl 58 letnega Feliksa Majerja. Majer je zadobil lahke telesne poškodbe.
— Nesreča s čevljarskim nožem. Ivan Klanščck se peča v prostem času tudi malo s krpanjem čevljev. Tako Je predvčerajšnjem hotel nabrusiti čevljarski nož. Pri hitrem brušenju pa mu je nož spodletel in mu je pri tem prerezal žilo na desni roki za pestjo.
— Aretacija. Ljubljanska policija le te
dni aretirala Vrhničana Ivana O, ker Je skušal prodati razno sumljivo vojaško blago. Aretirani Je v času vojaške orožne vaje ukradel na škodo erarja štiri vreče ovsa, dalje več konjskih oprem v vrednosti 2200 kron ter je z vojaških avtomobilov zrezal večjo množino gumija v vrednosti 12.000 K. Oddan je bil vojaškemu sodišču
— Usoda starega vagabunda. Sivolasi Janez Peternel, ki je že prestal I2letm ječo zaradi ropa, je bil pred ljubljanskim deželnLm sodiščem obsojen na eno leto težke ječe, ker je nekemu posestniku pri Škofji Loki ukradel en bakren kotel.
— Srebrno verižico Je našel g. Cven-kelj na Resljev! cesti. Kdor jo Je izgubil, naj se Javi pri omenjenem gospodu v Streliški ulici 29.
— V nedeljo, dne 26. t. m. od pol 4 do pol 7. vrtni koncert v restavraciji Bel-levue. Svlra godba dravske divizije.
Maribor.
Samostojno obrtno društvo se snuje v Mariboru z delokrogom za Štajersko, ve-llkovški okraj Koroške In Prekmurje. Obrtniki se s tem osamosvoje od dosedaj skupnih trgovsko-obrtnlh organizacij, postopali pa bodo samoumevno še tudi zanaprej skupno v vseh skupnih zadevah. Ustanovni občni zbor se bo vršil v začetku prihodnjega meseca.
Tihotapljenje dvokronsklh ialzlflkatov v Maribor. Razni nemški agentje ln nemškutarji vtihotapljajo v Maribor tisoče in tisoče dvokronskih falzifikatov. Finančna oblast jih kaznuje samo z zaplenitvijo falzifikatov, potem pa Jih zopet Izpusti. Ne razumemo, zakaj jih ne postavijo pred sodišče, kakor naše državljane, ako kaj takega napravijo.
Prostovoljna dražba hiše in vrta z Izklicno ceno 50.000 K s« vrši 2. oktobra ob 9. v Karčovinl št. 200.
Z nožem Je suni! 19. L m. v kavarni »Drava« vojak Karl Kramberger Friderika Drakslerja in ga ranil v levo stegno. Kramberger je pobegnil in ga še niso prijeli.
Celje.
Prvi razred nemške ljudske šole v Celju so morali letos zatvoriti, ker sta se v to šolo javila samo dva učenca.
Olepševalno društvo priredi dne 2, oktobra v prostorih hotela »Union« veliko ljudslco veselico, katere čisti dobiček je namenjen okrepitvi društvene blagajne. To za mesto Celje in okolico velevažno društvo Je Imelo tekom letošnjega leta velike Izdatke pri obnovitvi pafka, ki Je bil med vojno do letošnjega leta v skrajno zanemarjenem stenju. Letošnje poletje pa je park tako krasen, da ga menda ni najti eakega v naših sosednih mestih. Tudi krasen vodomet, Id Je dolga vojna leta počival, Je zopet popravljen in krasi enega najlepših delov parka. Istotako je društvo priredilo lep park pri kolodvoru. Drugo spomlad čaka Olepševalno društvo zopet mnogo dela. sa katerega bo treba veliko
denarja. Naši krasni izprehodi po gozdovih to gričkih nad mestnim vrtom so popolnoma zapuščeni. Pota od vode razruvana, klopi In mizice, v kolikor niso strohnele, polomljene, aU pa Jih sploh ni več. Istotako so odstranili dva paviljona na griču nad parkom, ker sta bila že napol podrta in katera namerava društvo nanovo postaviti. Ravnotako je potreben v parku samem nov paviljon za godbo. Treba bo napraviti tudi razne nove mostove, ki vežejo razne dele mestnega gozda. Za vse to Je treba denarja In zopet denarja. Mesto Ima več gozdov, v katerih bi bilo lahko dobiti dovolj pripravnega lesa, ki bi se dal sežagati v deske, katere bi služile potem za napravo klopi, miz itd. Dalje bi naj segli globljeje v žep posebno naši trgovci In pripomogli društvu na ta način do boljšega gmotnega položaja. V zgled nam morejo zato biti zopet naši nasprotniki, ki so za to društvo dajali velike svote. — Mislimo, da bo naše občinstvo vedelo ceniti pomen tega društva In bo njegovo prireditev tudi mnogobrojno obiskalo.
NEPRAVILNOSTI VOLILNIH IMENIKOV.
Deželno sodišče v LJubliani nam sporoča:
Občinski uradi so do smislu ČL 20 zak. z dne 3. seDtembra 1920 5t. 336 ur. I. začeli nošiliati volilne imenike ki so SDošno Domanikliivl. vsled česar se moraio vračati. To na povzroča mnovo neootrebneea dela sodišču in občinam. Pomanjkljivosti. ki se kažeio ort noslanih imenikih so te:
Po 51. 21 nav. zak. moralo občinski uradi rabiti od ministra za notranje zadeve predpisane obrazce. kakor le občinskim uradom tudi naročila deželna vlada za Slovenilo z razpisom z dne 18. septembra 1920 St. 14.602. Kliub temu Dorabliaio občinski uradi stare tiskovine, ki Da nimaio vseh predpisanih rubrik, manlka namreč važna rubrika »poklic« vsled' česar takih volilnih imenikov ni moči potrditi.
Po čl. 20 nav, zak. se mora na koncu vsakeea izvoda imenikov zapisati z besedami (ne samo s številko) število voisanili volilcev in Število listov imenika. Ta zaznamek navadno manika.
Dalie ie zapisati na koncu Dri datumu onravilna številka t. j ona številka, pod katero ie volilni Imenik nri občinskem uradu vpisan v vložnem zapisnik«. To se splošno prezre.
Vo-lilni imenik ie datirati in sta
morata podpisati občinski predstojnik (župan) in tainik. če občina nima tainika, oodoiše mesto nleea en občinski odbornik ali orlsedmik sosveta. Podpisati ea torei mora Dolet? taJnika občinski predstojnik ali metrov namestnik z dvema občinskima svetovalcema oziroma ee-rent ali nlecov namestnik z dvema članoma dodeltenesra mu sosveta. Pri podpisu le n?, vsak izvod pritisniti tudi občinski pečat. Na poslanih imenikih pa ie rnanikal včasih vsak zakliuček ali Da so bili podpisi nepopolni.
Pri vsaki črki v volilnem Imeniku te pustiti nekai vrst praznih za naknadne vpise volilcev vsled reklamacij.
Da se prihrani nepotrebno delo z vračaniem in popravljanjem Imenikov. se občinskim uradom priporoča. da se stroco držilo teh predpisov. Imenike ie odposlati v 2 Izvodih na pristojno prvostopno sodišče na!kasneie dne 26. t. m.
Že pri sestavi imenikov Je strotro paziti ra določbe čl. 9. 10. 11 In 20 nav. zak. (kdo ima pravico voliti), da ne bo nepotrebnih reklamacij. •
SOLE NA UUBLdANSKEM LICEJU.
I. Enoletni gospodinjski tečaj na liceja
se otvori s 1. oktobrom, ako se zglasi do 26. septembra zadostno število gojenk. Pojasnila pri ravnateljstvu v Mladiki.
II. Licejska ljudska šola. V ponedeljek 27. septembra ob 8. url prične pouk zaenkrat samo 3. razred v Mladiki.
III. Trgovski tečal na Uceju. Vpisovanje v trgovski tečaj je 29. septembra od 9. do 11. ure. Sprejemni izpit se vrši 30. septembra ob 8. url zjutraj. Redni pouk pa prične s 1. oktobrom ob 8. uri. Ponavljalni in dodatni izpiti pismeni se vrše 4. in 5. oktobra ob 8. uri zjutraj in ob popoldne, ustni izpiti 6. oktobra ob 8. url zjutraj.
LJUBLJANSKI TRG.
Mesarji zahtevajo odločno povišanje cen za mast in prašičje meso. Na podlagi točnih Informacij zahtevajo v Sremu za prašiče 32 do 33 kron za Jcg žive teže. Transport do Ljubljane stane 2 K za 1 kg. Bačka zahteva 31 do 32 kron za kg žive teže. Ker pa Je tam slabejše blago ta Ja transport daljši, »o isti stroški. Tako, da etana v LlubUano oostavUan nra&v nri
do 37 kron *a kg žive tež«. Vslte tej visoki ceni se še ne more reči, da so doSle cene na kulminacijo. Da ne ostane ljubljanski trg brez masti, Jiatere se letos konzumlra v posebno veliki meri, se bodo morale nekoliko zvišati cene masti in prašičjemu mesu z dnem 25. septembra t. 1.
Zelo občutno primanjkuje v Ljubljani in tudi drugim krajem Slovenije, ki kupujejo v Ljubljani, prvovrstnih mesnih izdelkov v obliki klobas ta različnih paštet, kot Je to tako udomačeno na Češkem, In tudi deloma že v Avstriji. Pri nas, ko se kolje | taka množina prašičev, bi se morali vsi deli kar najintenzivneje izrabiti to nuditi konzumentu res prvovrstno, ukusno blago. Naši mesarji pa najraje ostajajo pri starih navadah In se čez kranjsko klobaso težko dvignejo. Bilo bi zelo umestno, ko bi pričeli tozadevno malo premišljevati In se malo učiti od Cehov ter bi v najkrajšem času kaj pozitivnega ukrenili. Prodaja omenjenih Izdelkov bi bila zelo ugodna olajšava mali kot gostilniški kuhinji. — Seveda le prvovrstne izdelke.
Jajec na ljubljanskem trgu še vedno al, tudi če se jih plačuje po 2 K. Istotako primanjkuje perutnine. — Tudi krompirja ni, ker se trdovratno zahtevajo visoke cene. Pričelo se Je že tudi v manjših množinah krompir Izvažati. Domači kon-zumenti se oskrbujejo s krompirjem na deželi z nakupom na debelo. Plačujejo do 1.50 k za kg. Dovoz gob je prenehal.
TELEFONSKE PRISTOJBINE Z AVSTRIJO.
Vsled odloka ministrstva za pošto In brzojav v Beograda veljajo počenši s
1. septembrom v telefonskem prometu z Avstrijo sledeče pristojbine za enoto pogovora: 1. za Maribor—Gra* ter Ptuj— Graz ali obratno 2 franka — 16 kron; 2. za Celje—Graz ter Zldanlmost—Graz ali obratno 3 franke — 24 kron; 3. za Ljubljano—Graz ter Maribor—Wlen, potem Celje—WIen ter Zldanlmost—Wlen kakor tudi Ptuj—Wlen ali obratno 5 frankov — 40 kron to 4. za Ljubljano—Wlen ali obratno 6 frankov ali 48 kron. Za nujne pogovore se plača trojna pristojbina, za časopisne med 21. In 6. uro polovica navedene pristojbine, za pozivnlco pa brez Izjeme 2 franka alf 16 kron.
Šport in turistika.
Športni teden v Ljubljani se otvori v soboto 25. t m. ob 3. popoldne na dirkališču s prvim delom preizkušnje konl. Prvi dan se bo vršilo preizkusno jahanje na 25 kilometrov na težavnem terenu z mnogimi zaprekami. Preizkušnja se bo nadaljevala in končala v nedeljo popoldne.
Kolesarske fn motociklistične dirke na ljubljanskem dirkališču. V nedeljo 26. t. m. se vrši ob 2. url popoldne na nekdanjem vojaškem vežballšču prva kolesarska In motociklistična dirka na dirkališču v okvirju Športnega tedna. K prireditvam vozi poseben vlak, ki odhaja Iz glavnega kolodvora ob pol 2. url popoldne In stane za sem in tja K 10. Kolesarskih dirk bo v celem 8, to sicer: 1. Prvenstvena za 1 km.
2. Kolesarska na 3 km za vojaštvo. 3. 5 km za težko skupino. 4. 10 km za lahko skupino. 5. 1 km z zaprekami za vojaštvo. 6. 1 km z zaprekami za športnike, 7, 5 km handicap. 8. Prvenstvena na 25 km z motornimi vodstvi. Motociklistična dirka bo prvenstvena ter se bo vozila na 10 km. Vse dirke bodo Jako interesantne, ker Je došlo že mnogo prijav od vseh slovenskih klubov. Po končanih kolesarskih dirkah sc bo vršila na Istem dirkališču konjska dirka (šolsko Jahanje ta Jahanje čez zapreke) tako, da se bo udeležencem nudil dvojni užitek. Prireditev bo končana okrog 6. ure popoldne. Vstopnice za vse prireditve Športnega tedna se bodo dobile v predprodaji pri tvrdki Svetla In Magdič, spcct-Jalno za zgornjo tekmo pa le na prostoru.
Športni teden. Opozarjamo vse klube, da se prijave sklenejo z dne 23. t. m. kakor Je bilo objavljeno in da se naknadne prijave sprejmejo le proti dvojni prijavnini. Naknadno Se objavljamo, da znaša prijavnina za lahkoatletične tekme K 10 za osebo, ne glede za koliko kategorij se prijavi. — Športna zveza.	k.
Konjske dirke t Mariboru priredi mariborsko dirkalno društvo 25. in 26. L m. Vršile se bodo na Teznu, vsakokrat ob 2. popoldne. Glavna točka prvega dne Je »Pachnerjeva dirka« z nagrado 7500 K, drugega dne pa »ljubljanska dirka«. Na dirkališče vozi oba dneva posebni vlak, ki odhaja Iz glavnega kolodvora ob 13.29 in se vrača s Tezna ob 17.10.
Konjska dirka za kmečke konje krškega In novomeškega okraja se po dolgoletnem presledku zopet vrši, in sicer 10. oktobra t. 1. ob 3 url popoldne pri St. Jerneju. Vzpored se naznani občinam. Poverjeništvo za kmetijstvo Je v to svrho darovalo 8.000 kron.
Sokolstvo.
Telovadno društvo Sokol v Zagorja
priredi v nedeljo dne 26. t m. pešlzlet na Medljo-Izlake spojen z javno telovadbo. Odhod točno ob pol 13. uri od Sokolskega doma. Telovadba ob 15. url Sodeluje rudniška godb«. Odbor.	**•
umetnost.
Henri Bergson: O duši I telu. Berg-son je našemu razumništvu še malo znan. Zato bo morala inteligeuca sedaj, ko je pre-čitala Veberjevo razpravo v »Zvonu«, seči tudi po filozofskih delih, po katerih bo misleca ocenila. Majhen prispevek k Berg-sonovim modroslovnlm spisom tvori učenjakovo predavanje »O duši In telu«, k! Jo pravkar izšlo v srbskem prevodu. Oskrbel ga je dr. N. Popovič, založila pa Cvijano-vičeva knjigarna v Beogradu. Cena 3 din.
Gledališče in glasba.
REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLE-DALISČA.
Drama.
Četrtek, 23.: »Za narodov blagor«. E.
Petek, 24.: »Hasanaginica«. A.
Sobota, 25.: »Pygmalion«. Izven.
Nedelja, 26.: »Hasanaginica«. Izv
Ponedeljek, 27.: »Anfisa«. B.
Opera:
Četrtek, 23.: »Glumači«. »Gozdne vile«, abon. C.
Petek, 24.: »Faust«. D.
Sobota, 25.: »Trubadur«. E.
Nedelja, 26.: »Lepa Vida«. Izv.
Ponedeljek, 27.: Zaprto.
Operno gledišče. Romantični Verdijev »Trubadur« Je prišel snoči zopet na oder, V vlogi grofa Lune se je publiki predstavil novoangažirani baritonist g. Romanov« skl, ki se je izkazal dobrega baritonista to rutiniranega igralca. Kot Ferrando je prvič stopil na oder novincc-domačin g. Z u « pan z za začetnika zadovoljivo ambicija Druge vloge so ostale v starih rokah. Gospod Drvota Je seveda moral stretto a visokim C v tretjem dejanju ponoviti. — Operam, ki Jih izbero Iz lanskega reper-tolrja, bi bilo nujno priporočati temeljitejše priprave, da ne bo treba zabavljati. Le naglice ne!	P.
Anzengruberiov Samski dvor, ki ga Je uprizorilo mariborsko gledališče v torek, Te vspei v splošnem dobro. Udeležba pa Je bila slaba.
Ptuj. Slovensko mestno gledališče začne v letošnji zimski sezljl delovati.
POJASNILO JAVNIM NAMEŠČENCEM!
Dne 10. p. m. sem na shodu javnih nameščencev izvajal, da moramo biti pripravljeni, da gremo, — če vlada naših upravičenih zahtev noče upoštevati, tudi n« cesto ta zahtevamo tam skupno z drugim delavstvom ugoditev svojih zahtev. Javni nameščenci na shodu so s pritrjevanjem pokazali, da so istega mnenja ln da jim Je dovoij samih resolucij ln obljub. »Naš glas«, glasilo javnih nameščencev, pa Je priobčil Izvleček mojih Izvajan] in pristavil, da sai bila neutemeljena ln shodu neprimerna. Na mojo zahtevo pri zadnji seji ožjega odbora se Je sklenilo, da bode »Naš glas« prinesel oflclelni popravek, da se odbor s tem pristavkom ne strinja. Do danes ta popravek ni bil priobčen.
Razburjenje med Javnimi nameščenci (ne med odbomflri) Je bilo vsled stališča oficlelnega glasila precejšnje, ker Iz navedenega sledi, da se hoče naše predsedstvo pred vlado oprati, češ, odbor ni tega mišljenja
Ker se Javni nameščenci s tem gotovo ne strinjajo, Je naša ožja organizacija na seji širšega odbora dne 11. t. m. zahtevala sklicanje Izrednega občnega zbora. Toda zopet pride oflcijeJno glasilo »Naš Glas« in poroča, da je izredni občni zbor zahtevalo samo »društvece« z 11 člani Vsled tega sl štejem v svojo dolžnost izjaviti, da šteje naša organizacija 63 članov In da se JI Je pridružilo še drugo društvo, ki šteje tudi več ko 11 članov. Koliko pa je javnih nameščencev, ki s sedanjim postopanjem vodstva ZJN niso zadovoljni, se je videlo na Javnih shodih.
Obenem sta v »Narodu« izšla dva članka. katerih ni pisal prav gotovo nihče drugi, kakor Josip Kremen, v katerih je imenoval nameščence, Id so siti zavlačevanja In zahtevajo energičnih korakov, revolucl« JonarJe, anarhiste, komuniste. Oospod Josip Kremen Je mnenja, da mora uradnl-štvo trpeti, da ga vlada prezira, da mora stradati In hoditi raztrgano, vse samo vsled Italijanov, Koroške In bajonetov!
Mnenja sem, da stanovska organizacija ne bi smela trpeti, da se pobijajo Izvajanja lastnega odbornika na shodih, če tudi so naperjena proti vladi. Ne bi smela dalje brez odgovora dopustiti, da prinašajo časopisi članke, ki škodujejo akciji organizacije. S tem dajemo vladi moč ln zavest, da nam ni treba ugoditi, ker nistno edini in ker se bojimo. Na eni strani pošiljati ostra resolucije v Beograd, na drugi pa v ofi* cijelnem glasilu ln drugih časopisih lansl-ratl strahopetne vesti, to nam usiljuje upravičeno domnevo, da Imamo v organizaciji Hudi, ki se hočejo vladi prikupiti in splezati po naših hrbtih navzgor. Ce pa je
v našem interesu, naj vsak sam presodi.
Da nisem podal te izjave našem ofict-jelnem glasilu, naj ml tovariši ne štejejo v zlo, kajti naše oficljelno glasilo bi take izjave ne hotelo priobčiti iz enostavnega vzroka, ker Je njen šefurednik — Josip Kremen.
Drago Vojska-
mvmmsm
Obnovite naročnino takoj,1 da se Vam pošiljanje lista tsao ne ustavi)	0e=^
glasi v „Jugoslaviji“ imajo naj- | boljši uspeh, ker je zelo raz- | širjena in jo vsakdo rad cita •
Modni atelije M. ŠARC
SN?" prevzema zopet naročila.
Sprejemne ure od 10.—12. in od 8.-6. Kongresni Irg 4.	1565	Gerberjeva liiAa.
jo najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko zn malenkostno svoto 14 kron pri
Trgovina s Čevlji
Obrtno hranilno in posojilno društvo v Kranju
t
j priporoča izdelke svojega
čevljarskega, I mizarskega,
tapetniškega, | odseka, strugarskega, I bičarskega j
J. BLAS
Nova partija
Me gole inrr.
ge deželne pridelke kupuje trgovina a semeni
(srbohrvaičina, francoščina, angleščina, italijanščina, nemščina, ki so bili lansko leto v Soli na Ledini (Komenskega ulica) se zopet pridno 1. oktobra. Vpisovanje vsaki dan od 6.-6. ure pop. v ljudski Soli na Ledini, kjer se dobe vsa potrebna pojasnila.
1578 Joni p Jeras, vodja tečajev.
TrstieiDRlAV
Diegov parfum
Pariš-Ljubljana. [ je najboljši
■	1	VI	II	po	strogo	solid-
biMsi
itd. in, vse druge modne potrebščine. Krojači dobe Listni nisi steli«. znaten popust. lastni modni atclicr.
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4’80, pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ni. 13. (Trnovo.) 771
vsakovrstno
Barva
Tovarna
KOLONIJALNO, ŠPECERIJSKO in PREKOMORSKO , BLAGO na veliko
100 pri veletrgovini
Bil Ril lili izvodov, kolon. I IlUlI lili' in drugega blaga
preje
m niff.eBBBK!
Telefon: 104. - Irzojari „Fructia“ UsUbovJJ: 1889. Zahtevajte ceniki "BM
erdlnira zopet redno
a« očesne, ušesne, nosne In vratne bolezni.	1579
a sum i iiiiil iul m n m
la apno
v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone
„AVA“ tovarna, Lalko.
Oblast, konces. informačni zavod
Drago Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. S.
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v to in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.
Charles Princ
= Ljubljana. =
Manufaktura
Zalege: TurJaSkl trg 1. Pisarna i ildovska u. 1/1.
Naročite!
knjižica našim malim za zabavo In pcuk s 45 slikami ln k tem spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. =
Dobiva se v Ljubljani:
V teku 10. dni prispe večja množina deinlh plaščev v vseh številkah od 44—56 in raznih oblikah za dame in gospode. Izdelek in kakovost švicarska v ceni od K 900— do K 1050’— za komad. — Zajamčeno nepremočljivi 1 — Naročila sprejema: Prva kranjska razpošiljalna
SCHWAB & BIZJAK
1577 LJUBLJANA, Dvorni trg štev. 8.
Pri poštnih naročilih zadostuje samo navedba številke.
Čitajte! RazSirjajtel Naročajte!
Knjige založbe „ZVEZNE TISKARNE" v Ljubljani, Marijin trg 8,
Propagandne brofiure:
Koroška ... .........
Poglavje o stari demokraciji ....
Naša Istra.........................
Problemi malega naroda.............
Jugoslovanska žena za narodovo svobodo
Založba:
Iv. Albrecht: Slutnje ......
Čitajte! Razširjajte! Naročajte!
Narodna knjižnica:
J.—8. snopič:	Val. Vodnika izbr. spisi	broš.	K	4.
8.-5.	.	Gaudeamus ....	,	,	101
-J .S'	»	Gadje gnezdo ...	,	,	12’-
10,—12.	,	Bele noči .....	,	,	12’
vez. „ 16’
18—15.	,	Cankar: Moje življenje broS. , 12’-
vez. , 16'
16.	,	Paberki iz Roža . ,	broS.	.	4’
17.—17.	.	Bilke.................j	.	*	8’
j. Glaser: Pohorske poU . # . .
Dr. 1. Lah: Dore..............; .
M. Pugelj: Mimo ciljev . . . , , Cvetko Golar: Kmečke povesti • Anton Pesek: Slepa ljubezen . . ,
Marica Romanova: Šopek samotarke
Kurentov album .......
Zvezna tiskarna ftn
@ v Ljubljani, Stari trg 19. « i
časopise, knjige, brošure, cenike, letake, lepake, vabila, vzperede, raiune kuverte in pisemski papir
s firmo, visitke, naslovnice itd. natisne hitro, lllno In ceno
.Učiteljska tiskarna'4 v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton, pesek
Proda sei
PISALNA MIZA S TRDEGA LESA’
Se proda po zelo ugodci ceni pri Joe Slejko, Zg. Šiška St. 82.	189?.
STANOVANJSKO ifilO
prodam z vso opravo in poljedelskim orodjem za 250.000 K. Hiša Je Se popolnoma nova. Cesta v Mestni log St. 9.	1806.
VINSKE SODE (hrame)
•proda takoj po 60 vin. liter. Franc Lenart, Ptuj, Srbski trg 2.	1800.
jjlSA v~MOSTAH Št. 3 je naprodaj. Hiša je precej prostorna in ima tudi poleg precej zemljišča. Poizve se v upravništvu Jugoslavije.  1799.
OVSA IN ZDRAVE KORUZE
več vagonov ima za oddati takoj Iz postaje Ljubljana, ozirmna Iranko vsako postajo v Sloveniji, tvrdka: Paternost & Remic, Ljubljana, Rimska cesta 2.	1798.
REG1STER-BLAGAJNA,
velika, v dobrem stanu, sedem mladih čistokrvnih PREPELICARJEV (Forst-
fiaode) ter FOTOORAFICNJ APARAT z .
Opremo, na prodaj.	1789.
LEPA NOVA HIŠA Z 12 STANOVANJI in vrtom na Selu (St. 34) pri Ljubljani, se proda. Cena 190.000 kron. Povprašati na Selu St. 7.	    1791.
ALOJZ JUREš, Krlžovcl pri Ljutomeru Ima na prodaj:
1 moderno Puclimotor-koio,
1 parni kotel za krmo kuhati, 150 1.
1 plinov motor s generatorjem, 20 do 30 KS.
1 rotacijsko sesalko (pumpo), 50 1 V minuti.
1 3 metre 50 cm dolgo, 8 cm v prerezu transmisijo.
9 Žaginih listov, 106 cm dolžine, k voi-gatru.
1 lesena jcrmenica, 182 cm velika, 75 mm vrtina.
1 rezervar za vodo, 112 cm X 100 cm X 55 cm.
Rcfiektanli naj prifožc 1 K za znamko.
1795.
riSEMSKr PAPIR	|
V mapah' i0/io v veliki izbiri, RAZGLEDNICE umetniške in druge, na debelo tn drobno pri L. Pevalck, Ljubljana, Zidovska ulica 4.	1703.
KUVERTE,
'trgovske in kanclijske, PAPIR, koncepinl hi kanciijski, NOTNI PAPIR, KONFETI, KOPIRNI SVINČNIKI (olovke), PEČATNI VOSEK itd. na debelo in drobno pri E. Pe-valek, Ljubljana, Židovska ulica 4.
ŠOLSKE ZVEZKE, ČRNILO, PERESA,
* radirke
in razne druge šolske potrebščine na debelo in drobno pri L. Pevalck, Ljubljana, Zidovska ulica 4.	1702.
FINO NOVO KOČIJO In DVA MESARSKA VOZA na peresih’ prodam. Ačkom, Hrastnik. 1809.
POVRŠNIK,
fin, temuosiv, popolnoma nov, se proda za 1600 K na Sv. Petra cesti 27, priti.,
desno.
Kupi sex i
PARNIH CEVI
(Rlppenrohre), večja množina, se kupi. Dalje kupimo PARNI KOTEL (Dampfkessel), 6 atmosfer, stoječ ali vzidan, TRANSMISIJE, 50 mm prekmere, In stenske kon-sole. Ponudbe na tvornicu koža 1 cipcia And. Jakil d. d. Karlovac.	1786.
Službe:
KROJAŠKI POMOČNIK
za debelo delo, takojšnji nastop, išče dela. F. Gogala, Jesenice—Fužine.	2169.
ODGOJ1TELJICA
k osemletnemu fantku in šestletni deklici se sprejme s 1. oktobrom t. 1. Ponudbe na naslov: Franc Lenart, Ptuj.
Razno:
GOSTILNO ALI MANJŠO RESTAVRACIJO
na dobrem glasu, v Ljubljani ali najbližji okolici, vzamem na račun. Cenjene ponudbe prosim pod »Restavracija T. A.« na upravo lista.	1805.
MESEČNA SOBA
s pohištvom ali brez Istega, s posebnim vhodom, se vzame v najem proti dobremu plačilu. Ponudbe se prosijo na Anoncuo ekspedicijo Al. Matelič.	1796.
GOSPODIČNA IŠČE KABINET ALI SOBO,
preskrbi premog. Cenjene ponudbe pod »Kabinet« na upravo tega lista. 1804.
MLAD, SOLIDEN URADNIK
išče za takoj ali pozneje sobo s posebnim vbodom z električno razsvetljavo. Ponudbe na upravo lista pod »Soba 1920«. 1303.
4000 K PLAČAM
dotičnemu, kateri ml preskrbi stanovanje v mestu, če mogoče v sredini, obstoječe Iz 3 do 4 sob, kuhinjo in električno razsvetljavo. Pismene ponudbe pod »Mala družina« na upravo tega lista. 1792.
MLAD, BEL PEslspitz)
mi je včeraj opoldan ušel. Kdor ga naza] pripelje, dobi dobro nagrado. Gradišče 2, restavracija,	1808.