M ieczystaw Klim aszewski, Geomorfologija. 1098 s., 804 skic in k a r t in 2 lis ta k a r t v prilog i. Izde la la D ržavna znan stv en a založba, W ar­ sava 1978 To je živ ljen jsko delo upoko jenega p ro fe so rja geografije in re k to r ja k rakovske un iverze te r enega n a jv id n e jš ih p o ljsk ih geografov. V p r im e r­ ja v i z d rug im i geom orfološkim i učben ik i in p riro č n ik i im a nekaj posebno­ sti. Po razm erom a obsežni zgodovini geom orfološke znanosti je dokaj slabo zastopana s tru k tu rn a geom orfologija, toda š tev ilne geološke pro file je n a jti skoraj v vseh o sta lih poglav jih . K ar okoli p e t šestin zavzem a geom orfolo­ g ija zu n a n jih procesov (g lacialn ih , denudacijsk ih , f luv iodenudacijsk ih , k ra- ških, sufozijsk ih , g laciofluv ia ln ih , n ivacijsk ih , te rm o k rašk ih , eoličnih, obal­ n ih ) . K ot običajno, je n a koncu procesov opisano delovan je človeka. Z an i­ m ivo je, da K lim aszew ski iz raza p e rig lac ia l n ik je r ne up o rab lja , n iti n e za ožje (neposredno okoli led en ik o v ), n i t i za širše obm očje (m ed snežno in trav n o ozirom a gozdno m ejo ). K o t p rim e re p rik azu je K lim aszew ski š te ­ v ilna tu ja obm očja, toda po koncepciji in po ilu s tra c ija h le p rev la d u je p o lj­ sko ozem lje. Zato j e razu m ljiv p o u d arek n a procesih , k i p rev la d u je jo na P o ljskem in tis tih , ki so sicer ob likovali p o ljsk i re lie f (glacialni, n ivaln i, sufozijsk i itd ) . P ri k ra šk i gecm orfo log iji je dokaj obširno p rik azan D in a r­ ski k ras, sicer pa je Ju g o slav ija slabše zastopana. G lede m odernosti vzbud i k n jig a raz ličen v tis. P osebno pog lav je je po ­ svečeno m orfo logiji L une (s. 959— 976), k je r so p rik azan e novejše ugoto- v itve. Če je p rim ern o p rik azan o tu d i geom orfološko k a r tira n je k o t ena od novejših geom orfoloških ak tivnosti, n i čudno, saj je b il av to r kn jige prv i p red sed n ik ta k ra tn e podkom isije za geom orfološko k a r tira n je , ki se je k a ­ sne je p reob likovala v kom isijo za geom orfološko snem an je in k a r tira n je p r i m ed n aro d n i geografski zvezi. P riložene izseke b a rv n e d e ta jln e geom or­ fološke k a r te p o ja sn ju je jo m ed tekstom k n jig e sam i a v to rji te h k a r t. R az­ laga n as tan k a m la jš ih n ag u b an ih gora, v u lkan izm a in po treso v osta ja brez om em be zdaj že ne več tak o nove te o rije te k to n ik e plošč. K n jig a je m iš ljen a p redvsem ko t geom orfološki u n iv e rz ite tn i učbenik . T em u k o ris tn o služi seznam geom orfoloških te rm inov , k i so v k n jig i opi­ san i in p onazo rjen i s štev iln im i skicam i te r ob ilna ruska, po ljska, nem ška, ang losaška in d ru g a lite ra tu ra . K ot u n iv e rz ite tn i učben ik je po svojem ob­ segu že n a zgo rn ji m e ji uporabnosti. Z bogatim g rad ivom je k n jig a obenem p riro č n ik za geom orfološke raziskovalce, ki bodo iz vseh pom em bnejših področij geom orfologije n aš li zgodovinske in s tv a rn e p o d atk e za vsako p o ­ m em bnejšo tem o. Bolj ko t razvoj geom orfološke m isli je v k n jig i zasto ­ pan fo rm aln i razvo j shem e geom orfologije z vso n jeno razv ejan o te rm in o ­ logijo. Iv an G am s Organizacija przestrzenna obszaröw wiejskich, B iuletyn , zv. 101, PAN, K om ite t p rzestrzennego zagospodarow ania k ra ju , W arszaw a, 1979, str. ] 68. Na P oljskem so se p roučevan j podeželja ko t po lifunkc ijskega p rosto ­ ra in ten z iv n e je lo tili šele v za d n jih le tih , in to p redvsem v okv iru po ljske akadem ije znanosti. V k ra tk e m času so b ili doseženi pom em bni raz iskoval­ n i rezu lta ti, o čem er p riča tu d i 101. zvezek B iltena K om ite ja za p rosto rsko izrabo p r i PAN, k i o b jav lja izbor re fe ra to v z dveh zasedanj kom isije za p ro sto rsko organizacijo podeželja. V d ev e tih re fe ra tih je podano povojno p rosto rsko n ač rto v an je na P o lj­ skem , značilnosti in k la sifik ac ija podeželja te r s tan je in n a č rti FAO na pod ročju razvo ja podeželja. G eografovo pozornost p rite g n e ta p redvsem dva re fe ra ta : A. S tasiak a in W. Stole. A. S t a s i a k n a p reg led en način p red s ta v lja cilje in načine reg io n a l­ nega p la n ira n ja podeželja n a P oljskem . A v to r razdeli povojno p la n iran je n a š tir i značilna obdobja. Od p rv ih povo jn ih začetkov p rosto rskega n a č rto ­