■ '..V

mm


wmm



s

'

Vir in is vir ek

svelizlianffcili naukov




evangelija iv. Mat^vslia

Hodi sa menoj. Mat. 8, 22. 9, 9.

V’ Ljubljani.

Natifujeno per Kosalii Egrer,

Ako hozhe kdo sa menoj priti, naj sataji fam febe,
naj Tsame svoj krish, in naj hodi sa menoj. Mat. 16, 24.

Kdor te bukve kupi, bo imel nar vezhi saklad v’ fvoji hiflii, iti
zhe fe po njih ravna, tudi v’ nebelih. De lijih tudi ubogi loshej omillijo,
Imo jim prav niško ženo poftavili, akoravno njih notranja zena vle pre-
feshe. Ker Imo pa pred Bogam vii Iromaki, je vlim rezheno : Ubogim
fe evang-eli osna nuje. Mat. 11, 5.

Raslaganje

.SVETI«! EVANGELIJA

.S. Matevslia.

I. DEL.

V* Ljubljani.

Natisnjeno per Kosali! E;er.

1849 .


B'

/

\

iNebova  4Ho



Predgovor.

Avgufhtin opominja kritijane, de naj fe
k’ branju f. evangelija s’ ravno takim fpofhto-
vanjem podajo, P kakorfhnim fe perblishajo k’ f.
refhnjimu Teletu: in kakor fe boje, de bi kaka
drobtiniza fvetiga Teleta na tla ne padla; ravno
tako ne fmejo tudi le nar manjfhi refnize f. e-
vangelija v’ nemar putliti. Tedaj je treba f. evan-
geli brati ali poflufhati:

Pervizh s’ shivo vero, ktera ponishnoft, pod-
vershenoll in fpofhtovanje v’ tebi sapopade. Bog
tvoje fkrivnotti malim, to je, ponishnim rasodeva:
modrim pa, to je, prevsetnim jih perkriva. Bogu
in njegovi f. zerkvi mora kriftjan tvoj um pod-
vrezhi, in vte raslaganju f. zerkve ne pa fvojimu
dosdevanju verjeti. Toliko vezhi fpofhtovanje nam
je treba imeti do evangelifkih naukov, ker nam
tukaj Bog ne po prerokih, ampak po tvojim edi¬
nim ^inu govori.

Drugizh s’ ljubesnijo do retnize; v’ f. evan-
gelii je sgolj refniza, in kdor je ne ljubi, mu je
soperna. Boshjo refnizo pa kridjan toliko bolj
ljubi, kolikor bolj fe pofvetnim rezkem savolj
Boga odpove. Prava rasumnoft evangelifkih re¬
ta

IV

fniz je fad lepiga sadershanja in zhiftiga shiv-
ljenja; in v’ teh bukvah gre vfe na to, de bi v’
naf ljubesen do Boga povifhana, ljubesen pa do
zhafnih rezhi smanjIhana, in kolikor je mogozhe,
pokonzhana bila. Imejmo gorezhe shelje do evan-
gelifkih refniz, ki fo polne ognja, in ta ogenj
nam bo tako vnemal ferze, de porezhemo, kakor
fta rekla dva v’ Emavs gredozha uzhenza: Ali
ni bilo najno ferze gorezhe v’ naju , ko je po
poti govoril, in nama pifma raskladal.  Luk. 24,
32.

Tretjizh s’ sheljami bolj in bolj fposnavati
Jesufa Kriftufa, de bi v’ njem prav fposnali Boga
in Tvoje dolshnofti do njega. Nizh ni potrebni-
fhiga zhloveku ko modroft in refniza, ker le sa¬
njo je Itvarjen, in v’ njej je vezhno svelizhanje.
Vfe to troje, modroft, refniza in svelizhanje je
pa Jesuf Kriftuf Tam, kar nam pove P temi be¬
le dami: Jes [im pot, refniza in shivljenje.  Joan.
14, 6. Tedaj fo vfe pofvetne rezhi nevredne na-
fhe ljubesni, ktero Bog fam hozhe imeti, in ne¬
vredne nafhiga ferza, ki ga je Jesuf Kriftuf P
f. Duham vred Tebi pofvetil. 8ato pravi f. Pavel:
Menim, de je vfe sguba proti vifokimu snanju
Jesufa Kri/lufa mojiga Gofpoda: sa zhigar voljo
vfe rad sgubim, in vfe mi je ko blato, de Kri-
[lufa perdobim.  Filip. 3, 8.

Po nauku fvetih ozhakov je Jesuf Kriftuf
uzhil ne farno s’ befedo, ampak tudi s’ vfim Tvo¬
jim djanjem. Kakor je tedaj f’ fvojimi zhudeshi
tifte, ki fo jih vidili, uzhil, ravno tako hozhe, de
tudi tifti, ki jih bero ali brati flifhijo, is njih

v

nauke sa-fe pofnemajo. Bolniki, poltavim, kterim
noben zhlovek ni mogel pomagati, To per Jesufu
sdravje najdli, ta zhudesh naf opomni, de tudi
grefhniki, ki imajo na dufhi velikrat hude in
ftrafhne bolesni, najdejo vfelej per Jesufu dufhno
sdravje ali odpufhenje grehov, zhe ga le po
njegovim nauku ifhejo. Jesuf je tudi mertve k’
shivljenju obudil, in P tem zhudeshem naf bolj
kot s’ befedo v’ shivo poduzhi, de zhloveku ni
nikoli obupati, zhe hozhe per njem pomozhi i-
fkati.

Veliko nam pomaga Jesufa bolj fposnati in
ljubiti, zhe per vfakim njegovim djanji pomiflimo
tudi namen ali pomenik njegoviga dela. Jesuf,
poltavim, je per sadnji vezherji fvojim uzhenzam
noge umival. Zhe to delo le po zherki ali po
vnanjim pogledamo, de fe je namrezh f’ pertam
prepafal, vodo v’ medenizo vlil in fvojim uzhen¬
zam saporedama noge umival, bomo lizer nje¬
govo veliko ponishnolt fposnali in fe uzhili tudi
ponishevati fe, in drugim ljudem, bodo naj fhe
tako revni ali niskiga ftanu, radovoljno Itrezhi
in pomagati. Ali fhe vezh fe bomo is tega u-
zhili, in fhe bolj fe bo nafhe ferze is ljubesni
do Jesufa vnelo, zhe pomiflimo, de to ponisha-
jozhe umivanje nog po befedah f. Avgufhtina
pomeni umivanje nafhih dufh f’ prefveto na sa-
framovanim krishi sa naf prelito kervjo, de nizh
nezhiftiga ne pojde v’ nebefhko kraljelivo, in de
li mora fleherni veliko persadjati pred ozhifliti
fvojo veit ali umiti fvojo dufho, preden fme pre¬
jeti Jesufa v’ f. refhnjim Telefu, kakor je Je-

VI

suT Tvojim uzhenzam prej noge umil, preden jim
je dal vsiliti Tvoje Tveto Telo. De je pa zhloveku
mogozhe veft ozhiftiti ali dufho umiti, mu je treba
pred vTe greThne navade sapultiti in vTe hudo
nagnjenje v’ Terzu pomoriti.

Gorezha kerThanTka ljubesen, ki Te sheli Je-
sufoviga duha bolj in bolj navseti, ne ollane The
per tem, ampak iThe zelo, kolikor je mogozhe, v’
JesuTovo Terze pogledati, in ga tudi v’ notranjim
sadershanji in v 1  notranjih nagibkih viditi; torej
tudi na to miTli, kaj je JesuTova duTha obzhutila, ali
kakThni obzhutljeji To Te v’ njegovim Terzu ta¬
krat budili, kadar je Tvojim uzhenzam noge umi¬
val. Ne ollane ji tedaj perkrito, kakoThno vefelje
je Jesuf v 1  Tvojim Terzu obzliutil, kadar Te je is
ljubesni do Tvojiga Ozheta tako globoko ponislial,
de Te je hotel Tvojim uzhenzam in zelo tolikanj
hudobnimu Judeshu pred noge na kolena vrezhi
in jim noge umivati, in tako sadoltiti sa nafho
prevsetnoft, T’ ktero Trno njegoviga Ozheta sani-
zhevali in shalili. KakoThno Tladkoft je mogel v’
Terzu zhutiti nad Tvojim ponishevanjem, kadar je
ko nar TlabThi hlapez tudi takim ftregel, kteri bi
ne bili vredni njegovi hlapzi imenovani biti*, ka¬
koThno Tladkoft nad satajenjem Tamiga Tebe, ko
je hotel Tvojimu nar vezhimu Tovrashniku toliko
ftoriti, ko Tvojimu perTerzhnimu prijatlu; koliko
Tladkoft nad Tvojo Ijubesnijo do Tvojih isvoljenih,
sa ktere je hotel vTe ftoriti, karkoli jim je treba
v’ poTvezhenje. In The vezli drusih tazih Tvetih
nagibkov in obzhuiljejev najde gorezha ljubesen
v 1  JesuTovim Terzu.

vn

Take Tvete nagibke v’ JesuTovim ferzu Tpo-
snati ali gledati, ne pride od persadevanja zhlo-
veThkiga uma, ampak to je le fad ponishne mo¬
litve, ki ga dobrota boshja dodeli. Zhlovek fe
nikoli ne Trne Tam na-fe sanafhati, in fvojimu
domifhljevanju mora nesaupljiv biti, de bi P Tvo¬
jimi miflimi predelezh ne Thel, in JesuTu v’ ferzu
nagibkov ali obzhutljejev ne perdeval, kterih on
nima, Te mu ne Tpodobijo, in bi mu ne v’ zhaft
ampak v’ nezhalt bili. Zhe pa v’ Tvojih miflih
tudi delezh gremo, de Te le raslaganja T. kato-
liThke zerkve terdno dershimo, Te nam ni bati,
de bi kdej safhli; ker nam pravi T. AvguThtin
(V buk. 12. ispov.), de dobri fe pafejo nad
refnizo s’ rasfhirjeno in rasproflreno ljubesnijo.

Nar potrebniTlii perprava T. evangeli prav
brati je pa v’ tem: imeti reTnizhne in gorezhe
shelje, tifte sapopadke dobiti, ktere je JesuT imel
in nam jih hotel dati, ali navseti Te tiliiga duha,
kteriga je bil JesuT poln v’ Tvojim shivljenji. VTe
naThe shelje bi mogle biti sa vTelej v’ tem vter-
jene: imeti v’ Tvojim ferzu vtifnjeniga, in v’ v/im
Tvojim djanji rasodevati nebeThkiga zhloveka,
kteri Te JesuT Kri(luT, naTh Bog, naTh sgled,
naTha glava, naThe vTe. Le po tem bi Te na-
vseli njegoviga duha ali njegovih zhednolt; nje¬
gove ponishno/ti, poterpeshljivofti, pohlevno/ti,
krotkofti, satajenja, ljubesni; tako bi oblekli no-
viga zhloveka, ki je JesuT Kri/iuT, in bi mogli
rezhi P T. Pavlam: S’ Kri/lufam /im na krish
perbit, shivim pa, ali ne jes, ampak Kri/luf
shivi v’ meni.  Gal. 2, 19. Bog me varuj, de

Vlil

bi fe s’ drugim hvalil, kot [’ krishem Gofpoda
nafhiga Jesufa Kriftufa: po kterim je meni
fvet krishan in jes fvetu . Gal. C, 14. Vfe Je-
sufovo opravilo na tem fvetu je bilo v’ tem, de
bi nafhiga 11ari ga, posemeljfkiga zhloveka ras-
djal, in nam noviga, nebefhkiga perdobil. In vfe
nafhe opravilo bodi v’ tem, liariga zhloveka v’
febi moriti, de fe Jesufu prenovimo. Sato nam je
hotel Jesuf fveti evangeli, in v’ njem fvoje nauke
in fvoje shivljenje popifano saputliti, in le savoljo
njegoviga fadu, ki je nafhe prerojenje, nam je
treba fveti evangeli brati ali poflufhati.

Delo sa nafhe svelizhanje pa ni toliko v’ na-
fhi mozhi in v’ nafhim persadevanji, kolikor v’
gnadi in pomozhi Jesufovi, kteri nar bolj samore
fam febe in fvoje shivljenje v 1  naf vpodobiti. S ato
mora kritijan po befedah f. Avgufhtina veliko pro¬
fiti, in ii malo upati. Od poboshne obzhutljivolti
vnet li zhlovek velikrat obeta vfe lloriti po na¬
ukih f. evangelija; ker fe pa to obetanje v’ sa-
upanji v’ njegovo mozh sgodi, pride le is fkrivne
prevsetnolli, ktera v’ njem napuh redi in v’ mno¬
gotere padze in nesvellobe sapelje. Nafproti pa
zhe fposna zhlovek fvoje flabolti in nepremosh-
nolli, moli in proti Jesufa, de bi mu dal fpolniti
nauke fvetiga evangelija, to mu poterdi ponish-
notl v’ ferzu, obudi fvete shelje, da tlanovitnoll
v’ dobrih delih, in ga tako bolj in bolj f klene in
sedini s' Jesufam. Is tega vfak vidi, kaj mu je llo¬
riti, de mu je namrezh nar pred treba nepremosh-
nolt in prasnoto fvojiga ferza prav fposnati, na¬
njo mifliti, in moliti, de bi ga Bog napolnil f’ fvo-

IX

jim duham, ga podpiral in ftoril shivo podobo Ta-
miga Tebe.

Ker fmo pa vender dolshni od Tvoje ftrani,
kolikor je mogozhe, li persadevati fad prave po-
boshnofti is branja fvetiga evangelija sadobiti, To
v’ to pomozh prizhujozhe bukve TpiTane, in v’ to
namenjene: lepe nauke, kteri To v’ Tvetim evan-
gelii sa nekteri Tlab um prekratko povedani, bolj
rasloshiti in sjaTniti. Tukaj ni uzheniga islaganja
beTed, tudi ne islaganja Tkrivnoft v’ Tvetim evan-
gelii sapopadenih v’ zeli Thirjavi, ampak je le
kratko islaganje evangeliTkih reTniz v’ duhovnim
pomenu, ktero pomaga Tveti evangeli, ki je kakor
piTmo is nebeT, premiThljevati, in obuditi v’ Terzu
Tvete miTli, sbelje in nagibke. Tiftim kriltjanam,
kteri per branji Tvetiga evangelija ne snajo nizli
prav miTliti in le nekako duThno Tuhoto zhutijo, T’
to islago na pomozh priti, to je vel' namen teh bu¬
kev. Ker vemo, de le pridno in pravo premiThlje-
vanje evangeliTkih naukov zhloveka varuje duThne
Tuhote, mu flori JesuTa bolj in bolj snaniga, pa tudi
zhe dalje bolj lepiga, ljubesnjiviga, zhaftitljiviga,
in mu dela smirej v r ezhi veTelje do branja Tvetiga
evangelija; tedaj fi bomo persadjali, zhe Bog ho-
zhe in Trezbo da, kmalo po tem tudi raslaganje
The drusih treh evangeliflov na Tvetlobo dati.

Sad vflga naThiga persadevanja pa bodi sa¬
dobiti Tveto grenkoto nad poTvetnirai Tladnoftmi, po
kterih meTeni zhlovek hrepeni, Tlezhi flariga greTh-
niga zhloveka, Te odpovedati Tvojim hudim flra-
flim in napzhnim sheljam: oblezhi pa noviga zhlo¬
veka, JesuTa KriftuTa, njegove nauke dopolnovati

X

in mu v’ Tvojim shivljenji prava podoba biti, k ir
naf je ljubil in opral od nafhih grehov v’ f'voji
kervi, in naf floril kralje/lvo in mafhnike Bogu,
in Ozhetu fvojimu: njemu (bodi) zha/t in go-
fpoflvo na vezhne zhafe.  Amen. Skriv. rasod. 1, 5.

Sveti evangeli J. K. od S. Ma-
tevsha popifan.

I. Poglavje.

1. V. uk ve rodu Jesula Kriltufa, iinii Da¬
vidovima, iinii Abrahamovima. 2 .  Abraham je ro¬
dil Isaka; Isak pa je rodil Jakoba; Jakob pa je
rodil Judata in njemove brate. 3. Juda pa je ro¬
dil Faresa in Žarama f Tamaro; Fares pa je
rodil Esrona; Esron pa je rodil Arama. 4. Aram
pa je rodil Aminadaba; Aminadab pa je rodil
Naafona; Naafon pa je rodil §almona. 5. č*iaImon
pa je rodil Booza s’ Rahabo; Booz pa je rodil
Obeda s’ Ruto; Obed pa je rodil Jefeta; Jede
pa je rodil Davida kralja.

Evangelift popifuje rodovino Jesufovo po metu:
in nam da kratik sapopadik vere na fkrivnoft vzhlove-
zhenja $inu Boshjiga. V’ popifu imenuje take moshe, is
kterih imen in saderslianja se fposnajo laftnofli Odrefheni-
ka in dolshnofti praviga kriftjana. Ta popit pokashe, de
Jesuf je saref zhlovek bil, ker to v 1  njem popifani njega
ftarifhi, dedje ino prededje: de je on Odrefhenik ino
Svelizhar, kar ime Jesuf kashe: deje  kralj, vifhi Mafh-
nik, ali aldolnik ino Prerok, kar pomeni ime Kriftuf,
to je, Oljenez ali masiljen od Duha: de je on sa-
zhetnik vere, ozhe vernikov, rasgled notranje obrese v’

12

Evangelt f. Mater.

ferzu kot Abraham : premagavez dufhnih fovrashnikov kot
David: de je po ftorjeni obljubi prezhudno rojen, daritev
shiviga Boga, deleshnik ftorjenih obljub kot fin Abraha¬
mov: rasgled famofvojiga satajenja, ptujiz in popotnik
na fvetu kot fin Isakov: preganjan od fvojih bratov po
mefu, sanizhevan na fvetu kot fin Jakobov: ftudenez in
vojvoda vfiga miru kot fin Davidov, ^tori o Jesuf! de
Boga v’ refnizi ino v 1  duhu molimo ko Abraham: de fino
mu popolnania pokorni, in fe mu vedno darujemo kot
Isak: de fvetu udmerjemo, in fe kot ptujzi nofimo ko
Jakob; de fmo krotki, zhifti in volji Boshji podversheni,
kot Joshef: de fmo refnizhni fpokorniki, in premagavzi
fvojih dufhnih fovrashnikov kakor David.

6. 't.  David kralj pa je rodil §alomona s 1
njo, ki je bila Urijova. 7.  Salomon pa je rodil
Roboama; Roboam pa je rodil Abija; Abija pa
je rodil Afata. 8. Afat pa je rodil Josafata; Jo-
safat pa je rodil Jorama; Joram pa je rodil 0-
zija. 9. Ozija pa je rodil Joatarna; Joatam pa je
rodil Ahaza; Ahaz pa je rodil Ezekija. 10. Eze-
kija pa je rodil Manafeta; Manafe pa je rodil
Amona; Amon pa je rodil Josija. 11. Josija pa
je rodil Jehonija in njegove brate ob Babilbnfkim
prefelovanji. 12. In po Babildnfkim prefelovanji
je Jehonija rodil Salatiela; l^alatiel pa je rodil
Zorobabela. 13. Zorobabel pa je rodil Abiuda;
Abiud pa je rodil Eliakima; Eliakim pa je rodil
Azorja. 14. Azor pa je rodil Sadoka; Sadok pa
je rodil Ahima; Ahim pa je rodil Eliuda. 15. E-
liud pa je rodil Eleazarja; Eleazar pa je rodil
Matana; Matan pa je rodil Jakoba.

Prava plemenitoft in flava kriftjanu je, de je is Je-
sufa Kriftufa, in v’ njem rojen. Pofvetni ljudje fl sa
zhaft fhtejejo, kader fo od plemenitiga rodu, kadar njih

I. Poglavje.

13

forodnina ali shlahta je bogata, mogo'zhna, med fvetam
flovezha. Nobenima pa m' mar sa rojftvo, po kterim je
otrok Bosbji, ud Jesufa Kriftufa. Med rodovino Jesufo-
vo fo bib v’ nekdanjih zhafih eni grosno mogdzhni, eni
filno bogati, eni pa pofebno mo'dri. Ali Jesuf m' hotel ta¬
ko dolgo rojen biti, dokler fe m’ rasfhla in rasgubila
vfa mogdzhnoft, vfe bogaftvo, vfa modrdft: namrezh si-
dati je hotel fvoje kraljeftvo na ponishnoft. Zelo nar ve-
zhi liudobnike je hotel med fvojo rodovino fhteti, f’ tem
iskasati, de zhloveka ne ftori fvetiga ali imenitniga ne
plemenitoft, ne bogabojezhnoft forodnine, ampak farno le¬
po sadershanje in svesa, ki mu je s 1  Bogam.

16. S.  Jakob pa je rodil Joshefa, raosha Ma¬
rije, od ktere je rojen Jesuf, ki je imenovan
Kriiiuf.

J^tarfhi Jesufovi nifo zelo nobeniga dobizhka imeli
is bogaftva, in mogozhnofti fvoje forodnine: sakaj bili fo
prav ubogi, in med fvetam posabljeni. Njih nar vezhi ve-
ielje je pa bilo, v takim ftanu biti, po kterim je Bog
hotel ispeljati fkrivnoft rojftva fvojiga /jun a, in v 1  kterim
fo podoba bili ubogiga, in sanizhevaniga ftanu, v’ kterim
je hotel Jesuf vef zhaf fvojiga shivljenja biti. tem bi
fe bil fvet lahko preprizhal, de Bog li niško, flabo, sa-
nizhljivo na fvetu sbira, de bi, kar je mogozhniga in flo-
vezhiga, oframotil..

17. Ur.  V/ih rodov tedej od Abrahama do
Davida je fhtirnajlt rodov; in od Davida do Ba-
bilonfkiga prefelovanja je fhtirnajft rodov; in od
Babilonfkiga prefelovanja do Kriftufa je fhtir¬
najft rodov.

Vladanje per Israelzih od Abrahama do Kriftufa fe
je trikrat premenilo. Pervizh fo jih vladali patriarhi in
fodniki, drugizh kralji, tretjizh vojvodi in vifhji duhovni.
Ali nobeno is tih treh vladanj m’ bilo ftanovitno, nobeno
jih ni nizh sboljfhalo. l^amo Jesufovimu kraljevanju, ktero

14

Evangeli f. Matev.

je na refnizo in pravizhnoft uftauovljeno, je ftanovitnoft,
terdnoft ino smoshnoft ljudi sboljfhati. Tedaj more vef
fvet preprizhan biti, de vfe zhlovefhke naprave in persa-
devanja fo neftanovitne, ne morejo zhloveka sboljfhati,
tudi ne sa ref frezhniga ftoriti: ampak farno ufmiljenju
Boshjemu, in gnadi Jesufovi je perhranjen obilni ino fta-
novitni fad sboljfhanja.

18. Hf.  Kriftufovo rojftvo pa je tako bilo:
Ko je bila njegova mati Marija Joshefu saro-
zhena, Te je, preden lla vkup prifhla, snafhla
nofezha od fvetiga Duha.

Bo'g perkriva fvetu fvoje fkrivnoTti do fvojiga zha-
fa, in jih flori ob fvojim zhafu snane farno tiftim, kteri
jih fposnati fkerbno ifhejo. fvetiga Joshefa fi je isvolil,
de je s 1  Marijo sarozhen, in f’ tim sagrinjalo bil, sa ko¬
gar voljo je fvetu nesnano bilo rojftvo Jesufovo is she-
ne, ktera je vfelej deviza bila, in od fvetiga Duha
fpozhela. Od f. Duha je fpozhet Jesuf Kriftuf nafha gla¬
va, in mf njegovi udje, kakofhna vifokoft kriftjana! kako
pred fvetam sakrit, in kako fvet bi mogel biti fleduji
kriftjan!

19. Hf.  Joshef pa, njen mosh, ker je bil pra-
vizhen, in je ni hotel rasglafiti, jo je hotel fkrivej
sapuftiti.

Pravizhnoft m drusiga ko ljubesen proti Bogu in
blishnjimu; ona je mati vfih zhednoft, zhloveka rasfvetli,
in ga vodi po vlili njegovih potih, de ne sajde: kadar je
v’ kaki sadregi, mu tak fvet da, de ne omadeshuje fvoje
vefti, ne fhkoduje ne febi, ne blishnjimu. Blagor pra-
vizhnim, sakaj pravizhnih pot je bres fpodtikfjeja.
Prip. 15. 19. In tem, kteri Boga ljubijo, tekne vfe
v’ dobro.  Rim. 8. 28.

20. if.  Kadar je pa to miflil, glej! fe mu je
angel Gofpodov v’ f panji perkasal, rekozh: Jo-

I. Poglavje.

15

shef, Davidov fin! ne boj fe 0 e ’ f e ^O  vseti Ma¬
rije fvoje shene; sakaj kar je v’ nji rojeno, je od
fvetiga Duha. 21. Rodila pa bo fina, in imenuj
njegovo ime Jesuf; on bo namrezh odrefhil fvoje
Ijudftvo od njih grehov.

Bog fvoje svefte flushabnike pufti' en zhaf v’ po-
fkufhnjah: ne sapufti jih pa nikoli popolnama, de f
tim fkashe, kako sveft oftane vlim, kteri fo svefti nje¬
mu, de jim po fvojim angelji, to je: po pametnim zhlo-
veku ali modrim prijatlu v 1  njih sadregah na pomozh
pride. Marija od fkrivnofti, ktera fe ji je sgodila, mol-
zhi, ni prefkerbna sa fvoje polhtenje, ali prav gorezha
je sa svoje satajenje, ino podvershenje proti fklepam
Boshjim. Joshef poln saupanja v’ Boga, in ljubesni proti
blishnjimu je poterpeshljiv, zhaka boshjiga poduzhenja.
Na enkrat fe perkashe angel, ino vfo fkrivnoft rasode-
ne: sbudi vero Joshefovo v’ obljubljeniga Odrefhenika,
in mu vef nepokoj is ferza preshene, ker ga Davidovi-
ga finu imenuje, ter ukashe novimu detetu v’ telefu
Marije fkritimu ime Jesuf, to je, Svelizhar fveta dati.
Kako s’ malim fe zhloveku, kteri refnizo s’ sveftim pre-
mifhljevanjem v’ ferzu ohrani, per njegovih sadregah po¬
maga. Velikrat ga ena farna befeda opomni refniz, f
kterimi samore fkufhnjave premagati.

22. To fe je pa vfe sgodilo, de fe je do¬
polnilo, kar je bilo rezheno od Gofpoda po pre¬
roku, kteri pravi: 23. Glej! deviza bo fpozhela,
in bo fina rodila, in njegovo ime bodo imenovali
Emanuel, kar je prefiavljeno: Bog s’ nami.

Kako fkerbno dela previdnoft Boslija sa zhloveka.
She dolgo prej, in povezhkrat je Bog odrefhenika ob¬
ljubil, in vfe okolifhine njegoviga prihoda veliko prej po¬
vedal, de bi fe zhlovek perpravljal, kadar pride ga s’
saupanjem in vefeljem fprejeti, ter s' njim fe fkleniti.
Kakofhno povefeljenje sa naf, ker fe fpomnimo, de ta od-

16

Evangeli f. Matev.

refhenik od devize bres sgube njeniga devifhtva rojen,
je Bog, in Bog s 1  nami. S’ nami je, ker je s’ nafho na-
toro fklenjen, s’ nami, ker je v 1  sakramentu altarja nam
prizhujozhj s’ nami, ker per savshitji tiga sakramenfa
zelo v’ nafhe telefa ftanovat pride. Bodi, Gofpod, vfelej
s’ nami f’ fvojim mozhnim duham, f fvojo osdravljajozho
gnado, f 1  fvojo oshivljajozho ljubesnijo!

24. Ul.  Kadar fe je tedej Joshef is fpanja
sbudil, je fioril, kakor mu je bil sapovedal an¬
gel Gofpodov, in je vsel (k’ febij  fvojo sheno.
25. In je ni fposnal, dokler ni porodila fvojiga
pervorojeniga fina, in je imenoval njegovo ime
Jesuf.

Ponishna, marljiva in hitra pokorfhina je Bogu pri¬
jetna daritev, in polahka ferze per notranjih teshavah.
Kolikor bolj fi pomifhljuje zhlovek in odklada pokorn biti,
toliko bolj v’ sadrege pride, in bolj nepokojin je. Kdor
fe pa da vladati ali vishati in voditi, dobi mir in pokoj
v’ 1‘erzu. Sadofti mu je, kteri Boga ljubi, zhe njegovo
voljo fposna, kmalo jo hiti fpolnili. Umen zhlovek ve¬
ruje poftavi Boshji, in po/lava mu je sve/la.  Sir. 33. 3.

Joshef verin angeljevi befedi, pokorn poveljem Boshjim
poftane varih varih devifhtva Marije, rednik novo rojeni-
ga Svelizharja, kteriga Jesufa imenuje. Na njegovo pro-
fhnjo samoremo od Svelizharja dobiti, de bomo to fveto
ime fpodobno zhaftili, in v njem fvoje svelizhanje sadobili.

II. Poglavje.

I. 1l.  Kadar je bil tedej Jesuf rojen v’ Bet¬
lehemu na Judejfkim v’ dnevih kralja Herodesha,
glej! fo prifhli modri is Jutroviga v 1  Jerusalem,
2. rekozh: Kje je kralj Judov, ki je rojen? Sa-

II. Poglavje.

17

kaj vidili fmo njegovo svesdo na Jutrovim, in
fmo ga prifhli molit.

Kolikokrat tim, od kterih fe vidi po vnanjim, de fo
nar blishej Jesufa, svesda befede Boslije nar menj fveti
in ga nar menj posnajo. Nafproti pa ti, od kterih fe vi¬
di, de fo delezh prozh od njega, ga v’ refnizi ifhejo,
na fkrivnim molijo, in mu prav flushijo. Jesuf Kriftuf,
kteri is ljubesni proti ubofhtvu in fkritimii shivljenju ho-
zhe v 1  majhnim Betlehemu rojen biti, fe majhnim, to je,
niškim, in ponishnim rasodeva, modrim v 1  fvojih ozlieh
in prevsetnim pa fe on fkriva. Sato marfikterim med temi,
kteri fe sa njegove uzhenze fhtejejo, ker fo pa prevset-
niga ferza, ni dano, sanj in sa njegovo refnizo ftati,
ampak fe frainujejo Jesufa, in fe boje, ako bi po evan-
gelii shiveli, od fveta kaj terpeti.

3. $■. Herodesh kralj pa, to flifhati, fe je
preftrafhil, in vef Jerusalem s’ njim.

Dobri fe nad Jesufam rasvefele, in najdejo mir v’
njem: ker oni ljubijo refnizo, in slavljenje Jesufovo jim
dopade. Nafproti hudobni fe nad njim preftrafhijo, in fo
v 1  ferzu nepokojni, ker njih dela fo hude, in jih nozhejo
sapuftiti. Savoljo tiga fe fvet, kteri je poln hudobije,
vfelej Jesufa uftrafhi: in fvetu je farno tifti perjeten, kteri
fe po njegovih hudobnih navadah ravna, fe mu radiguje,
ga hvali. Kdor pa fe njegovim sheljam, in navadam li¬
li a vij a, nozhe s’ njim potegniti, ampak fe refnize dershi,
koliko safmehovanja, koliko ukljubovanja in preganjanja
mora preftati !

4. In je fklizal vfe velike duhovne in
pifmarje Ijudftva, in jih je isprafheval, kje bi
imel Krilluf rojen biti.

Kar Herodesh tukaj ftorf, to hozhe Bog od naf
imeti, de fe, kadar kako dvomljenje per refnizah vere
poftane, k 1  zerkvi satezhemo: sakaj nje fo fvete pifma
srozhene, per nje moramo prave umnofti ifkati, in fe

2

18

Evangeli f. Matev.

njenih fklepov dershati. Kako nesapopadljivi fo pa fklepi
Boshji! raslaganje fvetih pifem flushi Herodeshu k’ vezla
terdobi, duhovnam in pifmarjem savoljo njih nevernofti
k’ pogubljenju, vernim med judovfhino k’ opominjanju,
modrim, kteri fo bili is neverzov, k’ poduzhenju in ras-
fvetljenju.

5. Ur.  Oni pa fo mu rekli: V’ Betlehemu na
Judejfkim; sakaj tako je pitano od preroka: 6.
In ti Betlehem, semlja Judova, nili nikakor nar
manjfhi med vojvodi Judovimi; sakaj is tehe bo
prifhel vojvoda, kteri ho vishal moje ljudllvo Is-
rael.

Nefrezhen ftan vtih, kteri pifma umejo, pa is njih
nobeniga prida sa-fe ne dobe 5 drugim Jesufa kashejo,
farni pa sa njim ne gredo: druge na pot svelizhanja kli—
zhejo, farni pa na-nj ne ftopijo. Namrezh njih ferze je
polno pofvetniga duha, tedaj preterdo refnizo v’ fe vseti,
dokler ga vligamogozhna gnada Svelizharja ne smezhi.
^rezhna deshela, ali fhe frezhnifhi ferze, v’ kterim je
Jesuf rojen! Eno farno meftze je imelo frezho, de je bil
Jesuf v’ njem rojen, ^lednji zhlovek pa samore to fre¬
zho dobiti. Ali kakor je Jesuf majhno mefto fi sa fvoje
rojftvo isvolil, tako hozhe farno v’ ponishnih ferzih rojen
biti.

7. Hf.  Tedaj je Herodesh modre Ikri vaj po-
klizal, in jih je Tkerbno isprafheval zhaf, v’ kte¬
rim fe jim je svesda perkasala. 8. In jih je po-
flal v’ Betlehem, ter je rekel: Pojdite in fkerbno
oprafhujte po detetu, in kadar ga najdete, pri¬
dite mi nasaj povedat, de tudi jeli grem in ga
molim.

Bog saframuje zhlovefhko modroft ter perpufti, de
fe hudobni vezhkrat P fvojimi Iaftnimi svijazhami sape-
ljejo, ubrani, de odkritoferzhnoft in perprofhina pravizh-

II. Poglavje.

19

nih jim dobizhka ne pernefe. Varimo fe, de fe ne sa-
peljemo, in de ifkaje fposnati refnizo Boshjo, je ne bo¬
mo ifkali sanizhevati, de ifkaje umevnofti fvetih pifem,
ne bomo ifkali f tim snanjem farni febe flepiti, de ifkaje
poti svelizhanja, ne bomo fvojiga pogubljenja nafhli.

9. In ko To bili kralja saflifhali, fo fhli:
in glej; svesda, ktero fo vidili na Jutrovim, je
pred njimi fhla, dokler ni prifhla, in sgorej ob¬
dala, kjer je bilo dete. 10. Kadar To pa svesdo
ugledali, fo fe lilno obvefelili.

Zbali Bog fvojim flushabnikam rasfvetljenje od-
vsame, nekaj sato, de njih vero pofkufi, in jih ponisha,
nekaj pa sato j de rasfvetljenje fpet dobivfhi fe bolj nad
njim ovefele, fo sanj bolj hvaleshni, in bolj fkerbni, fe
ga f 1  kako rezhjo nevrednih ne ftoriti. Dvojiga pa fe
imajo fofebno varovati. Pervizh  vfe prasne radovednofti
v’ befedi Boshji, sa zhefar voljo zhlovek saflushi ras¬
fvetljenje sgubiti. Drugizh  vfiga brespotrebniga pezhanja
f’ fvetam; ker ta je vlimu rasfvetljenju napotik. Sato
Mo'dri, ker fo sapuftili Jerusalem kmalo, kadar jim ni
vezh opravka tam bilo, fo bili vredni svesdo ugledati.

11. In fo fhli v’ hifho, in fo nafhli dete
s’ Marijo njegovo materjo, ter fo (prednj)  pa¬
dli in ga molili 5  in fo odperli fvoje saklade, in
mu darovali slata, kadila in mire.

Modri naf uzhe pred Jesufam, kadar ga najdemo,
fe ponishati, ga moliti, mu febe in vfe fvoje premoshenje
darovati. Terdna vera je bila v’ njih ferzih, ker fo Je-
sufa ko Boga molili, zhe ravno fo ga farno ko flabo,
ubogo, od vlih sapufheno dete vidili. Kaka mozh je bila
v’ tim detetu, ktero jim je tako ponishno ino shivo vero
dodelilo. Blagor mu, kteri vfelej fvoje ferze Jesufu odpre,
in v’ njem vfelej hrani slato' prave ljubesni, kadilo zhifte
molitve, in mfro trenja fvojiga mefa. Kolikor vezh tega
Bogu daruje, toliko vezh sato od Boga prejme.

2 *

20

Evangeli f. Matev.

12. t. In ko fo v’ fpanji odgovor prejeli,
ne vrazhevati fe k 1  Herodeshu, fo fe po drugim
potu vernili v’ Tvojo deshelo.

Zhe hozhemo saref hoditi po potu, kteri proti sve-
lizhanju pelje, moramo po opominjanji Boshjim od fveta
besliati; in to je pervi uk nekdanjim kriftjanam dan:
bolj Boga poflushati ko zhloveka. Nikdar fe ne pride
v’ nebela sunaj po potu, kteri je vef drugazhin od tiftiga,
po kterim fmo prej hodili, in od nebef safhli. Velika smdta
jp, zhe fe kdo fpreobernjeniga mifli preden je fvoje
shivljenje prenaredil, in zhe hozlie v 1  nebefa priti po
potu, kteri v’ pogubljenje pelje.

13. Ur.  Kadar fo bili odfhli, glej! fe je an¬
gel Gofpodov Joshefu v’ fpanji perkasal rekozh:
Vltani, vsemi dete in njegovo mater in beshi v’
Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porezhem; sa-
kaj Herodesh bo deteta ifkal, de bi ga konzhal.

Terdoba, po kteri nebefhki ozhe f’ fvojim finam dela,
mora biti v’ tolashbo vfim, ktere Bog na fvetu ftifka
in ponishuje bres tiga, de bi fe vedilo, kdaj bo tiga
konez. i^lednjimu kriftjanu je vediti, de mora pred fve-
tain beshati, zhe ga hozhe premagati, in de flednji bo sa
toliko poA r ifhan, sa kolikor bo od fveta ponishan; ker
prevsetnoft, zhloveku nar vezhi fovrashnik, mora nar pred
premagana biti. Kdo bi tako hudoben fvet sainogel lju¬
biti, ker vidi, kako on Jesufa, in njegovo refnizo pre¬
ganja: in de fe ravno sato hlem ter radiguje, de bi
kaj vezli fhkodvati samogel. Ah! de bi nafhe ferza
vfelej sa Jesufa Egipt bile, kamor bi beshal, kadar ga
fvet preganja: de bi Jesuf v’ nafhih ferzih nikdar nizh
Herodesheviga duha ne nafhel!

14. Ur.  In je vdal, in vsel dete in njegovo
mater po nozhi, in fe je uganil v’ Egipt. 15. In
je bil ondi do Herodesheve fmerti; de fe je do-

II. Poglavje.

21

polnilo, kar je Gofpod govoril po preroku, ki pra¬
vi: Is Egipta fim poklizal fvojiga fina.

Bogu frno dolshni vfo pokorfhino bres vtiga pomifh-
Ijevanja in prevdarjanja sato, ker je on Bog, ter ne
more ne goljufati, ne goljufan biti. Tako pokorfhino frno
mu dolshni, ker satajenje laftne volje je nar vezhi da¬
ritev, ktero samdre pametna ftvar fvojimu Bogu dati:
in zhloveka, kadar voljo Boshjo fposna, ne fme nizh
perdershati, de bi je ne fpolnil; ker zhloveku gre pokor¬
nimi! biti, fkerb Boga pa je, pokorfhini tek dati. Zhe
nepremagljivi sadershki ovirajo, je Bog, kteri naf od
fpolnjenja njegove volje perdershuje: in mi' she fpolnimo
njegovo voljo, kadar fe is fvoje ftrani, kolikor nam je
mogozhe, perpravne ftorimo jo fpolniti. Dober kriftjan
tedaj, kadar fe med hudobnim fvetam snajde na takim
meftu, kjer fe vidi, de ne more nizh dobriga ftoriti, naj
s’ voljo tam oftane, dokler ga Bog tam perdershi: sakaj
Bog ima fvoje namene tako s’ njim delati, ali de bi on
tam Boga molil, kjer ga drugi savershejo, ali de bi tam
gnade Boshje nabiral, ktere drugi tratijo, ali de bi tam
pred hudovoljnoftjo fvojih krivih bratov perkrit bil.

16. ^ 7 . Ko je tedaj Herodesh vidil, de je od
modrih sapeljan, fe je filno rasferdil, in je poflal
in pomoril vfe fantizhe, kar jih je bilo v’ Betle¬
hemu in v’ vfih njegovih pokrajnah po dve leti
in menj fiarih, po zhafu, ki ga je bil od modrih is-
prafhal.

Prevseten zhlovek je neufmiljen in vfelej perpraven
refnizo, ktera je njegovim sheljam nafproti, satreti. Zhe
f fvojim hlinjenjem, f fvojimi svijazhami nizh ne opravi,
sazhne ozhitno divjati: in ker refnize ne more ovrezhi,
preganja nedolshne, kteri fe refnize dershe. Ali kolikor
bolj ifhe refnizi fhkodvati, in kolikor bolj zhes nedolshne
divja, tolikanj bolj na globoko brede, in le febe hujfhi
rani 5 ker fe f fvojo hudobijo pred Bo'gam mozhno sa-
dolshi. Kakor Herod je hudoben, kdor brani Jesufu v’

22

Evangeli f. Matev.

fvoje ali drugih ferze: hujfhi pa ko Herod je tifti, kteri
Jesufa v’ fvojim ali drugih ferzu she rojeniga sadu-
fhiti ali konzhati ifhe.

i7.  Takrat fe je dopolnilo, kar je bilo
govorjeno po Jeremii preroku, ki pravi: 18. Glaf
fe je fliflial v’ Rami, jok in velik krik; Rahela
je jokala po Tvojih otrozih, in Te ni dala utola-
shiti, ker jih ni vezh.

Divjanja Herodoviga fe je Bog poflushil, de je
rojftvo fvojiga $ina flovezhe ftoril, fvoje fklepe ispeljal,
in fvoje isvoljene pofvetil. Bog namrezh sna tudi is nar
hudobnifhih zhlovefhkih namenov fvojo zhaft dobiti, in
preganjanje fvojih isvdljenih k’ njih svelizhanju oberniti.
Sato fe velikrat fvet moti, ker miluje kriftjane savoljo
kake njih pofvetne nefrezhe, ktera vender je njih frezlia:
in vezhkrat shal j ujejo nefpametne matere sa presgodnjo
fmert fvojih otrok, ktera vender jih v’ vezhno slavljenje
perpelje; ker fizer, ko bi bili shiveli ter odrafli, bi bili
morebiti vezhno pogubljeni ali savoljo flabiga poduzhenja
ali pofvetniga slavljenja.

19. Hf.  Kadar je bil pa Herodesh umeri,
glej! fe je angel Gofpodov Joshefu v’ fpanji per-
kasal v’ Egiptu, 20. rekozh: Vdani in vsemi
dete in njegovo mater, in pojdi na Israelfko
semljo, sakaj pomerli fo, kteri To detetu po sliiv-
Ijenji dregli.

Od Jesufa fe moramo uzhiti, vfe po volji Boshji
ftoriti. Bog nam fvojo voljo in fvoje povelja sa naflie
vfakdanje sadershanje v 1  tvoji poftavi, in v’ dolshnoftih
nafhiga ftanu pokashe. Zhe fmo v’ tim svefti, je tudi on
fkerben v’ pofebnih okolifhinah nam na nafho molitev
fvojo voljo pokasati. Bog bi bil lahko nad Heroda prej
fmert poflal, in f tem fvojimu l^inu tako nadleshno pot v’
Egipt odvernil. Ali Bog ker je s’ nafho glavo tako de-

II. Poglavje.

23

Ial, je hotel naf ude poduzhiti, de ne fmemo sheleti, kako
pofebno, poftavim, f’ kakim zhudeshem, is preganjanja
ino ftffk refheni biti, ampak veliko bolj profiti sa poter-
peshljivoft, f ktero bi v 1  duhu poko're nofili fvoje krishe.

21. In je vdal, in vsel dete in njegovo
mater, in je prifhel na Israelfko semljo. 22. Ko
je pa flifhal, de Arhelaj kraljuje v’ Judeji na-
melii Herodesha fvojiga ozheta, fe je bal tje iti;
in v 1  fpanji opomnjen fe je uganil na Galilejfko.

Zhe Bog ni hotel Joshefu vfiga, kar je f fvojim
$inam namenil, na enkrat rasodeti; ampak gaje  od fto-
pinje do ftopinje voditi hotel: kdo smed naf fe fme per-
toshiti, kadar mu Bog vfih fvojih fklepov kmalo per sa-
zhetku ne rasodene? Slednji smed naf fe mora rovnanju
previdnofti Boshje podvrezhi: in fe puftiti peljati, kakor
Bogu dopade. Jesuf ako ravno farna luzh, fe je ravnanju
fvojiga ozheta podvergel: in mi, ako tudi sgolj tarna,
hozhemo vezhi del farni fvoji fvetovavzi in peljavzi biti.

23. ■$". In je prifhel in prebival v’ medu,
kterimu je ime Nazaret, de fe je dopolnilo, kar
je govorjeno po prerokih, de bode Nazarej ime¬
novan.

Slednji kriftjan, ker je ud Jesufoviga telefa, bi mo¬
gel s 1  Jesufam Nazarezhan biti, to je: fvet, vfe nefnage
ozhifhen in Bogu pofvezhen biti; ker je v 1  fvetim kerftu
pofvezhen, je bil od vfe gnjufobe fveta odlozhen, in
Bogu pofebno odlozhen. Savoljo tiga mora kriftjan bolj
od sapeljiviga fveta lozhen shiveti, kakor je Jesuf v 1
majhnim in sanizhljivim meftu Nazaretu shivel, in ni
fhel v’ veliko mefto Jerusalem, sunej kadar ga je k 1
timu poftava vesala, kadar je imel tam fvoje opravke,
in kadar je mogel tam fvojo daritev dopolniti. Ravno
tako ne fme kriftjan med veliki fvet hoditi, sunej kadar
ga dolshnofti njegoviga ftanu k’ timu veshejo.

24

Evangeli f. Matev.

HI. Poglavje.

1. V’ tiftih dneh pa je prifhel Janes kerfl-
nik, in je pridgoval v’ pufhavi Judeje, 2 .  in je
rekel: Delajte pokoro, sakaj nebefhko kraljeftvo
fe je perblishalo!

Tridefet let fe je Janes v’ pufhavi perpravljal o-
snanovati pokoro: v’ pufhavi jo je ubogim, in ne uzhe-
nim pridigovati sazhel. More li kdo mifliti, de bi pravo
pokoro samogel delati, in po nji nebefhko kraljeftvo do-
fezhi, zhe fe ne dershi bolj odlozhen od fveta, zhe no-
zhe pofvetnim fladnoftim ino mefeni modrofti flovefa dati?
pervi uk Janesov je bil od pokore, in ravno ta je nar
potrebnifhi perprava sa nebefhko kraljeftvo. Kraljeftvo
Boshje na tim fvetu je ljubesen, ker Jesuf s 1  ljubesnijo
v’ ferzih kraljuje, sato mora tudi pokora, kakor perprava
k 1  timu kraljeftvu, s’ ljubesnijo sdrushena biti; bres lju—
besni ni refnizhne pokore.

3. ^ T . Sakaj ta je, od kteriga je govorjeno
po Isaii preroku, kteri pravi: Glaf vpijozhiga
v’ pufhavi; perpravite pot Gofpodovo; ravne bo¬
rite njegove Itese.

Tri rezili fo, savolj kterih zhlovek na glaf govori:
dalja, gluhota ali pa nevolja. Grefhnik je delezh od Boga
odlozhen: ne more tedaj k’ Bogu perklizan biti, zhe ne
s’ mozhnim glafam, to je, s’ veliko gnado. Ta glaf zhe
ni prav mozhen, fe med pofvetnim fhundram lahko ne
flifhi; je treba lozhenja od pofvetnih smot, pa sbraniga,
pokojniga, poflufhajozhiga ferza. Grefhnik je grosno gluh,
je treba mozhno nad njim vpiti, je potrebna mozhna gnada:
volja, ktera je pot gofpodova, mora popravljena biti; ino
popravljena je, kadar ferze is flepote v’ rasfvetljenje, is
pofvetne ljubesni v’ ljubesen Boshjo, is fmerti v’ shiv-
ljenje pride. Grefhnik je Boga mozhno rasferdil, veliko
fvarjenje saflushi, in fam is febe pravize Boshje poto-
lashiti ne more: je potrebna ufmiljena gnada, de fe

III. Poglavje.

25

grefhniku ferze popravi, in praviza Boshja potolashi.
Ispufliaj Gofpod fvoj mozhni glaf proti nam, de ga vfe-
lej flifhimo, ino umemo, de bomo od njega sbujeni, po¬
pravljeni in f teboj fpravljeni!

4. On Janes pa je imel oblazhilo is ka-
melinih dlak, in ufnjev paf okoli fvojiga ledja;
njegova jed pa je bila kobilize in divji med.

Vfe je pofebno per Janesu, ne sato, de bi fe f Tvo¬
jimi pofebnoftimi od drugih lozhil, tudi ne, de bi f tim
hvalo in zhiflanje per ljudeh sadobil; temuzh, de bi f’
tim druge is njih grefhniga fpanja sbudil, in jih f’ Tvo¬
jim sadershanjent boljfhal: namrezh befede mezhe zhlo-
vefhko ferze, djanje pa ga k’ dobrimu vlezhe. Tako Tveti
in nedolshni mosh shivi v’ taki oftrofti, kaj je nam v’
poplazhanje sa Tvoje grehe Ttoriti, ker Trno tolikanj do¬
brot od Boga prejeli, in ga tolikokrat rasshalili?

5. W.  Tedaj je k’ njemu hodil Jerusalem in
vfa Judeja, in vfa Hran ob Jordanu. 6. In fo
bili kerfheni od njega v’ Jordanu, ko fo fe ob-
tosbili Tvojih grehov.

Kdor nozhe Tam Tebe sapeljati, ampak fe hozhe
svelizhati, fe dershi vfelej takih uzhenikov, kteri na rav-
noft, in bres sanafhanja pot svelizhanja kashejo. Takim
fvojiga svelizhanja sheljnim ni nizh preterdo nizb pre-
oftro: temuzh, ker mora vfak grefhnik ponishan in po¬
korjen biti, fe radi podvershejo befedam rasfvetljenih uzhe¬
nikov, fe ne boje fvojih grehov prav obtoshiti, in fvoje
zelo ferze raskriti. Sakaj ni fe teshko pred ljudmi ofra-
motiti temu, kteri fe pred Bogam fvojih grehov framuje.
Slednjiga grefhnika ponishevanje zhaka zhes malo ali
dolgo; ker flednji grefhnik je prevseten. Ali ponishe¬
vanje farno pomaga, kadar fi ga grefhnik fain isvoli, ali
pa fe mu radovoljno podvershe.

7.  $■. Kadar je pa vidil, de je veliko fari-
sejev in faduzejev k’ njegovimu kerllu perhaja-

26

Evangeli f. Matev.

lo, jim je rekel: Gadja rodovina! kdo vam je
pokasal beshati pred prihodnjo jeso? 8. §torite
tedaj vreden fad pokore.

§veta terdoba in oftroft proti grefhniku mu vezli
pomaga, ko sapeljiva fladkoft in sanefljivoft; ta grefh-
nika v’ njegovim pregrefhnim fpanji perdershi, ino v 1
fmertno fpanje perpelje: una pa ga sbudi, mu da zhu-
titi njegov nefrezhen ftan, ga perfili, ker veft pokoja ne
da, pokoro delati, ktera ni v’ befedah, ampak v’ delih.
Gorje mu, zhigar zelo shivljenje v 1  obetanji, v’ sheljah
in prašnim fklepu pokoro delati obftoji. Bog hozhe od
grefhnika dela grehu permerjene: in dela pokore mu ne
dopadejo, sunej zhe saref ferze prenarede, zhe is re-
fnizhne shalofti, tedaj is ljubesni pridejo. §>amo take dela
fo Boga, kteri je sgolj ljubesen, vredni fad.

9. In ne režite farni med feboj: Abra¬
hama imamo ozheta; sakaj povem vam, de Bog 1
samore Abrahamu is tega karnnja otrok obuditi.
10. Sakaj fekira je she drevefam v 1  korenino
naflavljena. Vfako drevo tedaj, ktero ne flori
dobriga fadu, bo pofekano in v’ ogenj versheno.

Nihzhe fe ne sanafhaj na to, de je od kerfhanfkih
in bogabojezhih ftarifhev rojen; bogabojezhnoft ftarifhev
ne pomaga otrokam nizh, zhe farni nifo bogabojezhi: no¬
beden fe ne sanafhaj na to ker je v’ katolifhki zerkvi,
med kriftjani srejen; zhe ni kerfhanfkih del per njem, ni
kriftjan, fe le imenuje. Bog ne potrebuje naf, on fi sa¬
more smed nar hudobnifhih grefhnikov isbrati take, de ga
molijo v’ duhu in v 1  refnizi. Savoljo tiga fe mora flednji
fmerti bati, ktera je vfelej perpravljena naf pofekati ko
fekira: ino sadofti je, k’ nafhimu pogubljenju, zhe naf
fmert v’ nobenih dobrih delih ne najde.

11. Jeft flzer vaf kerfhujem v’ vodi k’
pokori; kteri pa sa menoj pride, je mozhnejfhi,

III. Poglavje.

27

kakor jeft, kterimu nifim vreden noliti zhevljev;
on vaT bo kerftil v 1  fvetim Duhu in v’ ognji.
12.  Njegova vevniza je v’ njegovi roki, in bo
ozbiftil Tvoje gumno, in bo fpravil Tvojo pThenizo
v’ shitnizo, pleve pa bo Teshgal s’ neugaTljivim
ognjem.

Dufhni ofkerbniki naf snajo fizer k’ poboljfhanju per-
pravljati; ta pa farno samore naf pofvetiti, kteri samore
fvojiga duha in ljubesen v’ nafhe ferza vliti. V’ njegovi
roki je vevniza evangelifkih refniz, f’ ktero v’ prizhujo-
zhim shivljenji, dokler fino v 1  gumnu katolifhke zerkve,
nafhe ferza rasveja, in more pleve v 1  pfhenizo pre-
oberniti. Ali per sadnji fodbi bo vfe tako rasvejal, de
eni pridejo v’ shitnizo, eni pa bodo v’ vezhni ogenj ver-
sheni. kStrafhno lozhenje, ktero bo sa vfo vezhnoft: in
kar je kdo v’ gumnu katolifhke zerkve per fvoji fmerti,
to bo oftal sa vfelej, ali shito v’ vezhni shitnizi, ali pleve,
in flama v’ vezhnim ognji. Ne daj nam, o Gofpod, flam-
natiga, flabiga, prasniga in nerodovitniga ferza, ktero fe
da od vfakiga vetra femtertje metati: ampak ferze kakor
pfheniza zhifto, krepko, v’ dobrim jekleno, rodovitno v’
dobrih delih, in perpravno biti kruli Boshji po tim, ker
je bil fmlet pod kamnam krisha Jesufoviga, samefhen v’
vodi britkoft, fpezhen v’ ognji ljubesni !

13. Ul.  Takrat je priThel JesuT is Galileje
k 1  Janesu na Jordan, de bi bil od njega ker-
Then. 14. Janes mu je pa branil rekozh: Meni
je potreba od tebe kerfhenimu biti, in ti pridefh
k 1  meni? 15. Jesul pa je odgovoril in mu re¬
kel: Pufii sa sdaj; sakaj tako Te nam Tpodobi
vTo pravizo Tpolniti. Tedaj mu je puftil.

Jesuf Kriftuf je nafhe zhlovefhtvo nafe vsel, in fe
s’ nafhimi grehi obloshil, de bi mi per kerftu s 1  njim in
njegovo pravizhnoftjo oblezheni bili. Savoljo tiga je pra-
viza Boshja od njega hotla, de fe je mogel vfimu pokor-

28

Evangeli f. Matev.

jenju podvrezhi, ktero je nafh greh saflushil, ino fe vfiga
tiga poflushiti, kar je pomozh soper greh. Sato fe je per
vfim vnanjim tako nofil, kakor bi grefhnik bil, je hotel
vfe dolshnofti grefhnika na-fe vseti, fe ozhitni pokori pod¬
vrezhi, kerft Janesov kteri je kerft pokore bil, prejeti.
Kolikanj bi fe mogli tedaj mi framovati savoljo fvoje kri—
vizhnofli, prevsetnofti in nepokore po tim, ker on, kteri
fhe fenze greha ni imel, fe je tako ponishal, in pokori
podvergel.

16. $■. In ko je bil Jesuf kerfhen, je sdajzi
fhel is vode, in glej! nebefa fo fe mu odperle,
in je vidil Duha boshjiga, kakor goloba, doli iti
in nad - nj priti. 1 7.  In glej! glaf s’ nebef
rekozh: Ta je moj ljubi fin, nad kterim imam
dopadajenje.

Kar fe je per Jesufovim kerftu sgodilo, je saftava,
de fe tudi per nafhim sgodi. Koliko fe je nam tedaj var-
vati, de f’ kakim greham fi nebef ne sapremo, de ne
preshenemo s’ navesanjem na ftvari f. Duha is fvojiga
ferza, de fe ne damo od pofvetniga duha voditi, ne
sgubimo nedolshnofti, krotkofti, ljubesni, de ne sadufhimo
notranjiga duha per molitvi, in de fe nikdar od Jesufa
ne lozhimo, nad kterim farnim nebefhki ozhe vfe dopa¬
dajenje ima, in na zhigar saflushenje gnado deli, molitev
uflifhi, grehe odpufha in isvoljene svelizha.

IV. Poglavje.

1. Ur.  Tedaj je bil Jesuf od Duha v’ pu-
fbavo peljan, de bi bil od hudizha fkufhan.

J^rezhen je zhiovek, kterimu f. Duh kmalo v 1  mla¬
dih letih pokashe, kako nevarn je fvet sanj, ter ga shene,
fveta kolikor je mogozhe, fe ogniti. Ali tudi od fveta

IV. Poglavje.

29

lozhen ni bres nevarnofti: fej peklenfki fkufhnjavez nikdar
ne pozhiva, in take, ki fo bolj s’ Bogain f klen j eni, fhe nar
bolj smotiti ifhe. Bog pufti nad zhloveka fkufhnjave priti,
ga poduzhiti. 1. I)e k 1  svelizhanju ni sadofti, farno ker-
fhenimu biti, ampak je treba po veri fe bojevati, in le
s’ bojevanjem nebefa dobiti. 2. De bi zhlovek f fkufh-
njavami ponishan, in v 1  ponishnofti ohranjen bil. 3. De bi
fkufhnjavez is tiga, kadar vidi zhloveka fkulhnjavam so-
per ftati, preprizhan bil, de fe mu je popolnama odpo¬
vedal. 4. De bi zhlovek po fkufhnjavah mozhnejfhi bil.
5. De bi fe zhlovek fpomnil fvojiga vifoziga ftanu, ki je
per kerftu vanj ftopil; ker vidi, de li hudizh tolikanj per-
sadeva ga podreti.

2. Hf.  In ko fe je fhtirdefet dni in fhtirde-
fet nozhi podil, je bil po tem lazlien.

Sdershanje od pofvetne drushbe, molitev, zhujenje,
poft ali perterganje per vfakim vshivanji, to fo nar bolj—
fhi perprave, po kterih zhlovek mozh sadobi soper fkufh¬
njave; Jesuf je tem rezhem vfo mozh perdal, ker je fam
te perprave soper fkufhnjave fhpogal. Hudizh fe pofvet-
nih ljudi poflushi, de naf moti, in soper to je beshanje
pred fvetam: ta naf fkufha, dokler naf flabe in nepre-

moshne zhuti, in nafha mozh je v’ molitvi; on naf vedno,

in fkrivaj salesuje, sato moramo zhujezhi biti: on fe na-
fhiga inefa polafti, de nam fkufhnjave obudi, tedaj mo¬
ramo fvoje mefo treti in flabiti, de mu ne bo perpravno
orodje per naf fkufhnjave buditi. Kadar pa she fkulh-
njava pride, je treba fkufhnjavzu befedo Boshjo proti
poftaviti: namrezh lashnik je, ino refniza befede Boshje
ga premaga in odshene.

3. V. In fkufhnjavez je k’ njemu Hopil in

rekel: x\ko fi Sin bdshji, rezi, de naj ti kamni

kruh bodo. 4. On je pa odgovoril in rekel: Pi-
fano je: Zhlovek ne sliivi le od kruha, ampak
od vfake befede, ktera pride is uli bdshjih.

30

Evangeli f. Matev.

Pervi zhlovek, ker je fvojimu mefu poftrezhi hotel,
je od hudizha sapeljan padel v’ poshrefhnoft. Jesuf plazha
sa ta greh f takim fvojim poftam, de zelo f’ potrebno
jedjo nozhe povefeliti fvojiga mefa. Per vfim polahkanji,
ktero hudizh ali fvet sa nafhe mefo ponudi, mora kriftjan
fumljiv biti, zhe fe mu tudi farno na febi nedolshno sdi.
Jesuf je bil filno lazhen, vender po fvetovanji hudizha
ni hotel is kamnja kruha ftoriti, de bi naf uzhil, hudizhu
nikdar v’ nobeni rezhi ne verjeti, ko bi nam tudi kaj
prida govoril. Zhe tudi ftradamo, ali kaj drusiga hudiga
terpimo, nam ni nikdar od Boga odftopiti, tudi ne she-
leti, f’ kakfhnim zhudeshem refhenim biti is nadloga ker
previdnoft Boshja, zhe je Boshja volja, nam samore po
mnogoterih potih pomagati.

5. ifr. Tedaj ga vsaine hudizh feboj v’ fveto
metlo in ga pottavi na verh tempeljna, 6. in mu
rezhe: Ako fi Sin boshji, versi fe doli; sakaj
pifano je: fvojim angelam je savoljo tebe sapo-
vedal, in na rokah te bodo nofili, de kje f’ fvojo
nogo ob kamen ne sadenefh. 7 .  Jesuf mu je
rekel: Spet je pifano: Ne fkufhaj Gofpoda fvd-
jiga Boga.

Tudi nar fvetejfhi ljudi pufti Bog zhafi v’ obiafti
hudizhevi na en zhaf: ta jih povifhuje, de bi jih bolj
globoko vergel. Vezhi del jih pa v 1  radovednofti fkufha,
in jih ifhe sapeljati v 1  prevsetno saupanje v’ Boga, ali
v’ lahkovernoft, ali v’ dersnoft Boga kakorkoli fkufhati.
Vezhkrat jim gleda prašno upanje v’ Boga napraviti,
de bi pravo saupanje sgubili, ali na fvojo flaboft posa-
bili, ali zelo v’ upanji obnemagali, kadar fe v’ nevar-
noftih, v’ ktere fo fe nemarno in predersno podali, od
Boga sapufhene vidijo. De bi jih loshej sapeljal, jih moti
f’ kakimi befedami fvetiga jdfrna, kterih pravo umevnoft
jim perkrije, ali kakih drugih fvetih rezhi, na ktere fe
prevezh sanefejo. Ali ferže, ktero refnizo ljubi, je sado-

31

IV. Poglavje.

fti terdno in verno, de smote kmalo fposna, ter reiinzo
od sniot ve raslozhiti.

8. Ul.  §pet ga hudizh vsame Teboj na iilno
vifoko goro, in mu pokashe vfe kraljeftva Tveta
in njih velizhalivo, 9. in mu rezhe: Vfe to bom
tebi dal, ako (predmej  padefh in me molifh. 10.
Tedaj mu rezhe Jesuf: Poberi Te, fatan! sakaj
pifano je: Gofpoda fvojiga Boga moli in njemu
famimu flushi.

Ni nevarnifhi, pa tudi ni navadnifhi fkufhnjave, ko
fkufhnjava prevsetnofti. V’ nevarnoft te fkufhnjave fe poda
flednji, kteri s 1  dopadajenjem bogaftvo in kofhatenje
fveta gleda: k 1  timu fvoje ozln' odpreti, je odpreti fvoje
ferze Tjubesni proti nezhimurnim rezhem. »Svoje ufta od¬
preti pohvaliti bogatijo in bahanje pofvetnih, ni drusiga ko
hudizhu pomagati ftrup blaga in zhafti lakmnofti raslivati
v’ ferza drugim. Ta fkufhnjavez, de bi loshej nefpametne
sapeljal, in nebefhko bogaftvo o d vse], kashe, kako fladko
je bogaftvo in pofvetna zhaft, sraven pa perkriva, kako
je vfe to minljivo, koliko nepokojnih fkerbi napravi, in
v’ kakfhno grenkoft perpelje. Blagor tim, kteri is vere
fposnajo, de Bog fvojim isvoljenim ni nikdar zhafne sre-
zhe in obilnofti drugazh obljubil, ko farno kakor podobo
od refnizhne in vezlme frezhe v 1  nebefih. Blagor jim,
kteri tiga fkufhnjavza odpode, ker smiflijo, de ne more
nobeden kriftufov uzhenez biti, ako fe vlimu zhafnimu
premoshenju ne odpove, in Boga is zeliga ferza, dufhe
in mozhf ne ljubi.

i 1. V. Tedaj ga je hudizh popuftil; in glej!
angeli To perliopili in mu llregli.

Bog plazhuje fvojih flushabnikov sveftobo v’ boji
soper hudizha f’ tim, de po fkufhnjavi in trudu pofhlje
polahkanje, vefelje in mir. On jih povefeli, kteri fo sa-
voljo njega fkufhnjavo premagali, ali po kakim prijatlu
ali uzheniku, ali s 1  mirno in pokojno veftjo. ^rezhen ta,

32

Evangeli f. Matev.

kteri do konza terden oftane, on premaga hudizha. Ali
Gofpod! kadaj bo fkufhnjava popolnama konzhana? kadaj
bo hudizh jenjal fkufhati, de bomo med angelji bres vfe
fkerbi, popolnama mirni tebi flushili, itio le pafli od tebe
vekoma?

12. Kadar je pa Jesuf flifhal, de je da¬
nes isdan, fe je umaknil v’ Galilejo. 13. In je
sapuliil mefto Nazaret, ter je prifhel in prebival
v’ Kafarnaumu ob morji na pokrajnah Zabulona
in Neftalima;

Janes je bil sa refnize voljo od Farifejev preganjan
in isdan Herodeshu. Jesuf ni hotel Farisejev fhe bolj ras-
drashiti, sato jim je perjenjal, in fe jim umaknil. To je
nauk sa naf, de kriftjanu fe fpodobi, ponishno preganjanja
fe ogniti, de bi drugi bres potrebe ne bili pohujfhani, in
de fe on v’ nevarnoft padza ne poda, v 1  kferim bi fe
savoljo fvoje flabofti kmalo pogubil. Ali Jesuf, ko fe je
umaknil, ni fhel, kamor bi bilo, ampak fe je podal, ka¬
mor je njegov nebefhki ozhe hotel, nam v’ sgled, de ne
fmeino nikdar nizh po fvojim dopadajenji delati, ampak
vfelej perpravni biti, voljo Boshjo fpolniti.

14. De fe je dopolnilo, kar je govorjeno
po preroku Isaii: 15. Deshela Zabulon, in de-
shela Neftalim, pot ob morji, unkraj Jordana, Ga¬
lileje nevernikov. 16. JLjudltvo, ktero je v’ tami
bedelo, je vidilo veliko luzh; in fedezhim v’ de-
sheli fmertne fenze je luzh perfvetila.

Nesapopadljive fo fodbe Boshje! Bog ni hotel, de
bi njegov $in fvet evangeli v’ fvoji desheli, kjer je bil
rojen, med fvojo rodovino, in snauzi sazhel osnanovati,
ampak v 1  kafarnaumu, v’ velikim savoljo kupzhije flove-
zhiin, s’ neverzi in grefhniki napolnjenim meltu: de bi
fe tam ljudem, kteri fo v 1  nevednofti, v’ posabljivofti na
Boga in v’ fmerti greha shiveli, luzh vere in gnade per-
kasala, in bi vli preprizhani bili, de grefhnik tako malo

IV. Poglavje.

33

ufmiljenje saflushi, ko malo saflushi tarna rasfvitljenje:
Bo'g pa kadar ho'zhe, nar vezhi tamo v’ fvetlobo preverne
in fi napravi is nar hudobnifhih grefhnikov nar fvetejfhi
flushabnike. Ta sgddik je bil Judam sdavnej poprej od
Isaija prerokovan, vender ravno Judje fo per te fvetlobi
nar menj delesha imeli, nam k 1  opominjanju, de ni sa-
dofti fvet evangeli imeti, ampak zhe Bog ferza ne ras-
fvetli, ino ne smezhi, zhlovek zelo med nar vezhi fvet¬
lobo flep oftane, in fhe bolj oflepi.

17.  y. In odflej je Jesuf sazhel pridgovati
in govoriti: Delajte pokoro! sakaj nebefhko kra-
ljeftvo fe je perblishalo.

Jesuf kriftuf, ker je sazhel pridgovati, ni sazhel
gladiti zhlovefhkiga fpazhenja, ampak mu je na ravnoft
vojfko napovedal, ker je pokoro osnanoval, f’ ktero fe
hudobne nagnjenja podero in prenarede. On je fvoj uk
ravno f’ timi befedami perzhel, f’ kterimi je perzhel pred
njim Janes, in sa njim apofteljni, de bi ljudje, ker bi vfe
pridgarje eno uzhiti flifhali, bolj preprizhani bili, de sa
grefhnika ni druge poti v 1  nebefa ko pokora, in de mora
flednji fvoje nagnjenja premagati in pomoriti, zhe hozhe
v’ nebelih kraljevati s’ Jesufam, kteri pride k’ nam v’
fvojim vzhlovezhenji, v’ sakrainentu fvetiga telefa in k 1
poflednji fodbi, namrezh k 1  vfim tim prihodam perprava
je poko'ra.

18. H T .  Ko je pa Jesuf hodil ob Galilejfkim
morji, je vidil dva brata, Simona, kteri je ime¬
novan Peter, in Andreja njegoviga brata, metati
mresho v’ morje*, bila Ita namrezh ribizha. 19.
In jima rezbe: Hodita sa menoj, in vaji bom
ftoril ribizha zhlovekov. 20. Ona pa Ita koj fvoje
mreshe popultila, in Ita flila sa njim.

Nafh svelizhar fi je uboge, in pred fvetam sanizh-
ljive moshe isvolil, kteriin je hotel bogaftvo vere in sve-
lizhanfke snanja isrozhiti, in po njih grefhnike fpreobra-

3

34

Evangeli f. Matev.

zhati, naf f 1  tem poduzhiti: 1} de prav tifti, kteri v 1  fvojih
ozheli niški, in od fveta malo zhiflani, fe po fvojim ftanu
v’ nedolshnim delu trudijo, fo nar bolj perpravni uk sve-
lizhanfkih refniz v’ le vseti. 2j  De od pokliza k 1  du-
hovfkim flushbam fe ne Ime po vidnih in zhlovefhkih
laftnoftih foditi: ampak Bog fi fvoje flushabnike po fvoji
volji isbira, in kteri po Boshjim isvoljenji v 1  ta ftan Uto¬
pijo, tim duhovfki lov dufh nar bolj tekne: Namrezh ne
kdor fadi, ne kdor perliva, je kaj: ampak Bog kteri
raft daje.  1. kor. 3, 7.  3) De Bog po uzhenikih od
njega isvoljenih samore nar hudobnifhi grefhnike na en¬
krat fpreoberniti, kakor je Petrovo in Andrejevo ferze
s’ enim poklizam tako prenaredil, de fta vfe fvoje pre-
moshenje sapuftila, ter fhla sa Jesufam.

21. i z . In otl tod dalje gredozh je vidil dva
druga brata, Jakoba Zebedejeviga, in Janesa
njegoviga brata, v’ zhelnu s’ nju ozhetam Ze-
bedejam, popravljati Tvoje mreshe, in ju je po-
klizal. 22 .  Ona pa da prezej mreshe in ozheta
popudila, in da fhla sa njim.

Bog jih zhafi vezh od eniga rodu v 1  fvojo flushbo
in sa fvoje uzhenze poklizhe; f’ tim pokashe, de niko¬
gar ni, kteri bi ne mogel njegov uzhenez biti: zhafi pa
eniga famiga in med drugimi nar bolj sanizhevaniga fi
isvoli; f’ tim da na snanje, de je on popolnama Gofpod,
ter vfe po fvojim dopadajenji dela, ker ni dolshan od¬
govora dati zelo nikomur. Od flednjiga, ki ga poklizhe,
hozhe imeti, de fe mora vfimu, kar pofede, odpovedati
vfaj v’ ferzu: in tifti je njegov refnizhni uzhenez, kteri
sa velik dobizhik fhteje, rajfhi njemu v 1  ubofhtvu flushiti,
ko vshivati sloshnofti fvoje ali ozhetove hifhe.

23. In Jesuf je obhodil vfo Galilejo, je
uzhil v’ njih f-hodnizah, in je osnanoval evan¬
geli kraljedva, in osdravljal vfako flaboft in
vfako bolesen med ljudmi. 24. In flovelo je od

V. Poglavje.

35

njega po vli Sirii, in fo mu vodili vfe bolehne,
s’ mnogoterimi bolesnimi obdane, in obfedene in
melizhne in mertvoudne, in jih je osdravil. 25 .
In sa njim je flilo veliko mnoshiz is Galileje, is
Defetomeftja, is Jerusalema, is Judeje, in s’ une
Hrani Jordana.

Jesuf Kriftuf evangelifke refnize, ktere zhloveka
v’ nebefa peljejo, osnanovaje, je telefne bolesni osdra-
vljal, in telefne dobrote ljudem delil, nekaj sato, de bi f
tem vezh ljudi k 1  poflufhanju fvojiga uka, in k’ refnizi
perpeljal; zhlovek namrezh po isvirnim grehu vef po-
semeljfk, mu telefne rezhf bolj dopadejo in vezh ko
dufhne sa njegovo ferze samorejo; nekaj tudi sato, de
bi ljudje is telefnih bolesen, in is njih osdravljanja dufhne
bolesni fposnali, in vidili, kako gnada svelizharja bolesni
ferza osdravlja: nekaj pa naf opomniti, de bolesni, in
druge nadloge fo naftopki nafhih pregreh, ktere Bog nad
naf pofhlje ali sa pravizhno pokorjenje, ali sa osdra-
vljenje nafhih dufh, in perpeljanje k’ vezhnimu svelizhanju.

¥. Poglavje.

i. Kadar je pa Jesuf vidil mnoshize, je
fhel na goro, in ko fe je bil ufedel, fo perlto-
pili k 1  njemu njegovi uzhenzi.

Na goro je fhel Jesuf, kadar je miflil uzhiti ne-
befhke refnize, de bi naf opomnil, fvoje ferze od semlje
k 1  nebefam povsdigniti, kadar take refnize poflufhamo.
On fe je ufedel, de bi nam pokasal, kako f pokojnim
in mirnim ferzam jih moramo poflufhati, zhe jih hozliemo
v’ ferze fpraviti. K’ njemu fo fe uzhenzi perblishali, kar
nam pokashe, de fe mora njegov uk s 1  uzhenfkim, to je,
ponishnim, fpofhtovanja polnim, in poduzhljivim ferzam

3 *

36

Evangeli f. Matev.

poflufhati, f ferzam, ktero je vedno perpravljeno befedo
Jesufovo poflufhati, saflifhano v’ ferze vseti in s\efto
dopolniti.

2. Hf.  In je odperl Tvoje uda, in je uzhil,
rekozh: 3. Blagor ubogim v’ duhu; ker njih je
nebefhko kraljeftvo.

Ufta odpre vezlina modroft, ker ima kaj velikiga po¬
vedati, in refnize, ktere fo dolihmalo sakrite bile, raso-
deti ter naf poduzhiti, v’ kom je prava frezlia vfakiga
kriftjana. Nar pervizh naf uzhi kerfhanfkiga ubofhtva, in
ponishnofti. Per fvojim premoshenji po kerfhanfko ubogimu
biti, je blago pofefti, pa ferza ne navesovati nanj; blaga
rabiti ali fe ga poflushiti ko uboshiz, kteri nizh nima,
sunej kar od dobrote Boslije dobi: bogaftva fe bati ka¬
kor teshke butare; ga imeti ko branilo, ktero nam gofpo-
dar vfelej, kadar hozhe, vsame, bres tiga, de bi fe per-
toshiti fmeli. Ubogimu v’ duhu biti fe pravi v 1  pomanj¬
kanji s’ voljo biti, s’ voljo rezhem, ktero fveti Duh k’ timu
da. Poshelenje je tako hudobno, de ubogiga ftori velikrat
pregrefhno bogatiga: in gnada Boshja tako mozhna, de
ftori bogatiga flednjiga po kerfhanfko ubogiga in po-
nishniga. Blagor tim, kteri zhiflajo pravo ubofhtvo v’ duhu;
njih je nebefhko kraljeftvo: na tim fvetu lizer, ker fo
bogati s 1  vero, gnado, refnizo, s 1  Jesufovim duham, in
s’ vfimi zhednoftmi: v’ prihodnjim slavljenji pa v’ vshi-
vanji vezhniga Boga. Ali njih je nebefhko kraljeftvo, zhe
ni kraljeftva pofvetne ljubesni v’ njih ferzih.

4. Blagor krotkim; ker oni bodo semljo
pofedli.

Nizh ne pomaga kriftjanu bogaftvu fe odpovedati,
zhe ne sna fam febe satajiti. Sato naf Jesuf drugizh
uzhi kerfhanfke krotkjofti; ktera mora biti v’ ferzu, be-
fedah in v 1  vfim sadershanji, ktera ne pride od natore,
od mresle kervi, ne is hlinjenja, in je farno' na vides; am¬
pak od gnade, is ponishnofti, in potrepeshljivofti: ktera je
v’ tim, de zhlovek ne farno zhes fodbe Boshje ne godernja,

V. Poglavje.

37

in jih s 1  dobrovdljnim ferzam prenefe; ampak tudi hudobijo
krivizhnih ijudi P pohlevnim perjenjanjem ifhe premagati,
in fton' po opominjanji f. Pavla: Ne daj fe hudimu pre¬
magatiampak premagaj hudo s’ dobrim.  Rim. 12, 21.
Krotkoft fton, de zhlovek, kteri na tim fvetu fili krivizh¬
nih lakomnikov perjenja, v 1  semlji shivih, to je, v’ nebe-
fih pofede neisrezheno bogaftvo.

5. .Kf.  Blagor shaloftnim 5  ker oni bodo ove-
feljeni.

i^vet fe boji fols, in ne ifhe drusiga ko rasvefeljenja.
Sato Jesuf uzlu' tretjizh,  de kriftjanu, ki sheli frezhen
biti, je treba fe odpovedati nezhimurnimu vefelju: in de
fo frezhni tifti, kteri shaljujejo. Ali Bog ne povefeli vfake
shalofti 5  tudi famofvoja ljubesen, prevsetnoft, lakomnoft
po blagu ali zhafti ima fvoje folse. Bog sbrifhe tifte, ki
pridejo od ponishnofti, ljubesni, poko're: tifte on povefeli,
kteri shaljujejo ali savoijo laftnih, ali savoljo drugih gre¬
hov, kteri fo shaloftni savoljo nevarnofti, fpazhenja in po-
hujfhanja, ki je med fvetam, savoljo kriviz, ktere ne-
dolshni terpe.

6 . Kf.  Blagor lazlinim in shejnim pravize;
ker oni bodo nafiteni.

Zhetertizh  imenuje! Jesuf frezhne tifte, kteri poter-
peshljivo lakoto in shejo terpe na teiefu, ktera pride ali
is tiga, ker jim je potrebni shivesh is kake nefrezhe, ali
krivizhno vset, in terpe, ker fi ne morejo po pravizhnih
potih pomagati; ali pa is tiga, ker li od potrebne jedi
in pijazhe farni pertergajo, ter fvoje mefo tarejo, de bi
f’ tim obvarovali fvoje ferze vfiga nagnjenja do poshrefh-
nofti: ali zhe fo fe she kadaj v 1  tim kaj pregrefhili, de
bi fe sato pokorili, in tako, ker fvojimu mefu kaj odter-
gajo, fvojo dufho f’ pravizhnoftjo nafitili. frezhni fo, na¬
fiteni bodo v’ nebefih po befedah Davida, ki pravi: Je/l
pa bom v’ pramzhnofli pred tvoje oblizhje prifhel: in
bom nafiten, kadar fe bo perkasala tvoja zhafl.  Pfal.
16, 15.

38

Evangeli f. Matev.

7. Ul.  Blagor ufmiljenim; ker oni bodo ufrni-
Ijenje dofegli.

Petizh  blagorva Jesuf ufmiljene, to je take, kteri
obmilujejo is ferza nadloge fvojiga blishnjiga, in fo per-
pravljeni, mu v 1  ftifkah pomagati f premoshenjem, fve-
tam, profhnjami, poduzhenjem ali kako drugazh. Ufmi-
Ijeni moramo biti proti ubogim, proti grefhnikam, fo-
vrashnikam, ptujim in nesnanim: proti predpoftavljenim, de
njih prefto'pke sakrivamo, in kolikor je mogozhe, isgo-
varjamo: proti podldshnim, de fmo jim dobrovoljni: proti
mertvim, de sa nje molimo: proti farni febi, de fkerbimo
Bogu dopafti. Kolikokrat pa v’ tim farni febe motimo, ker
miflimo farni per febi, de fmo perpravljeni fe mozhno u-
fmiliti ?  in miflimo tako, ker takih perloshnoft ni, ali ker
kaj takiga ftoriti bi sa naf zhaft bila, ali tudi, ker bi sa-
mogli is tiga dobizhik imeti. Ali de per naf ni sa ref u-
fmiljenja, fe v’ tim pokashe, ker v 1  vfakdanjih perlosh-
, noftih nifmo tudi v’ majhnih rezheh proti fvojimu blish-
njimu ufmiljenij ne moremo: njegove litnofti poterpesh-
Ijivo prenefti, mu majhnih preftopkov sanefti, sa kakiga
fromaka kake dobre befede dati, zhe fe tudi ufmilimo,
f’ kakim premagovanjem, f kako tesho, vezlo del s’ ne-
voljo to ftorimo: in vender ufmiljenje v 1  prihodnjim shi—
vljenji fe ne kupi sunej f’ pravim ufmilenjem v’ prizhujo-
zhim shivljenji.

8. Ul.  Blagor jim, kteri fo zhiftiga ferza;
ker oni bodo Boga gledali.

§hefto  poduzhenje Jesufovo je od zhiftofti ferza,
ktero zhlovek ali od kerfta ohrani, ali sgubljeno f’ po¬
koro dobi. Ta zhiftoft je v’ tim, de zhlovek ne farno nizh
nezhiftiga ne ftorf, ampak tudi, de ne ljubi nizh sunej
Boga, ali savoljo Boga: de tedaj fvojiga ferza ne na-
veshe na nobeno ftvar, in v’ vlim fvojim ponofhenji ne ifhe
drusiga ko zhafti Boshje. $ej ne farno nezhifte rezhi ferze
ofvinjajo, ampak vfe tifto, kar fe zhes Boshjo voljo ljubi,
ognjufi, otamni in oflepi ferze, de ne more Boga prav

V. Poglavje.

39

fposnati, ne ljubiti. Kolikor bolj pa je ferze od ljubesni
proti ftvarem ozhifheno, toliko bolj na tanko fposna Boga
in refnizo, ter fe je vefeli.

9. 1P.  Blagor mirnim; ker bodo otrozi boshji
imenovani.

$edmizh  rezhe Jesuf blagor tem, kteri fo vneti sa
mir, kteriga imajo s’ Bogam savoljo sveftiga dopolnjenja
njegovih sapoved, farni feboj savoljo zhifte vefti, in
P fvojim blishnjim, kterimu dajo, kar mu gre. Verh tiga
pa tudi fi po fvoji mozhi persadevajo mir med drugimi
obraniti, ali zhe je rasdert, sopet napraviti. Otrozi Boshji
fe imenujejo, in fo sa ref, ker ozhe nebefhki fe imenuje
Boga miru, in te, ki mir ljubijo, sa fvoje otroke fhteje.
Zhigavi otrozi fo tedaj tifti, kteri prepir in raspertja trd —
lijo med kriftjani, med rodovino, med fofedi? otrozi fo
peklenfkiga duha, kteri je od sazhetka nevofhljivez in
ubijavez bil.

10. 1P.  Blagor savoljo pravize preganjanim;
ker njih je nebefhko kraljeftvo.

Ofmizh  pove Jesuf, kako velika frezha je, terpeti
preganjanje sa pravizhnofti vo'Ijo. Malo jih je, kteri bi to
frezho sapopadli, malo, kteri bi je deleshni bili, in vezh
njih, kakor bi fe miflilo, je, kteri fo farni krivi fvojiga
preganjanja. Preganjanimu biti savoljo pregreh, fvojo-
glavnofti, savoljo fvojih fitnoft, fe ne pravi sa pravize voljo
preganjanimu biti: ampak terpeti sa vero, refnizo, sa
lepo in bogabojezhe shivljenje, temu fe pravi sa pravize
voljo preganjanimu biti. Miflijo fizer eni, de fo perpra-
vljeni sa vero in refnizo shivljenje dati; ali kako bi fe
jim to verjelo, ker nifo voljni majhne krivize preterpeti,
ker nifo perpravljeni sa fvetoft kerfhanftva, fvojiga po-
zhitka in fvoje sloshnofti, ne fvojiga prida, fvoje zhafti
sgubiti.

11. 't.  Blagor vam, kadar vaf bodo kleli in
preganjali, in vfe hudo soper vaf lashnjivo go-

40

Evangeli f. Matev.

vorili savoljo mene; 12.  vefelite fe, in od ve-
felja pofkakujte, ker je vafhe plazhilo obilno v’
nebelih; sakaj tako fo preganjali preroke, kteri
fo pred vami bili.

pednji, ki hozhe bogabojezhe shiveti, bo prega¬
njanje terpel. Pofvetni ljudje preganjajo bogabojezhe f’
tem, ker jih sanizhujejo, jim, kjer morejo, u kljub ujej o. To
samore zhloveka, kteri febe prevezh ljubi, oftrafhiti, in
od refnize odverniti. Ali komu je bolj verjeti, Jesufu,
kteri preganjane frezhne imenuje, ali famofvoji ljubesni,
ktera zhlovefhko hvalo, radigovanje, veljanje per ljudeh ve¬
liko zhifla? Kaj more bolj imenitniga biti, ko prerokam
od fveta preganjanim f 1  terpljenjem fe perdrushiti, ter v’
nebelih obilno plazhilo prejeti? To je vefelje vfdi boga-
bojezhih; vefelje, ktero ne fkasi ferza, ampak ga pofve-
zhuje, in s’ Bogam fklene; vefelje, ktero jim upanje dela,
de sato, ker fo s’ Jesufam sdaj v’ terpljenji, bodo tudi
s 1  njim vred tam v 1  prihodnjim shivljenji v 1  zhafti.

13. t.  Vi de fol semlje; ako fe pa fol fpri-
di, f zliem fe bo folila? Ni sa drugo vezh,
kakor de fe ven vershe, in potapta od ljudi.

Dufhni visharji ali vladarji in vfi oblaftniki fo fol na
semlji, de bi hudobne f 1  fvarjenjem perdobivali, s’ refnizo.
ktera fkli, ferza boljfhali. J^lednji kriftjan je tudi fol sem¬
lje: tudi je dolshan druge f’ fvojim lepim sadershanjem,
s 1  opominovanjem, in fvarjenjem boljfhati, ali v’ dobrim
perdershati. Kaj je pazh dufhni vladar, ako poftave fve-
tiga evangelija ne terdi, in sa kerfhanfko oftroft ne ftoii,
ali kaj je kriftjan bres shive vere in ljubesni, kaj dru-
siga ko fkashena fol, ktera ni sa drugo, ko de je od
Boga savershena, in od ljudi sanizhevana?

14. $■. Vi de luzh fveta. Medo fe ne more
fkriti, ktero na gori doji. 15. Tudi ne pershi-
gajo luzhi, de bi jo pod mernik poda vili, ampak
na fvezhnik, de fveti vdm, kteri fo v’ hiflii.

V. Poglavje.

41

lG.Tako naj fveti vafha luzh pred ljudmi, de vi¬
dijo vafhe dobre dela, in zhafte vafhiga Ozlieta,
kteri je v’ nebelih.

Kriftjan od vere rasfvetljen mora nevernim kakor
luzh fvetiti in fe varovati, de s’ grefhnim shivljenjem tarna
ne poftane: zhimu bi bilo f fvojo vero ko luzh fvetiti,
ko bi pa ta luzh v’ pregrefbnih delih otamnela. Vfe /lo-
rite  opominja f. Pavl bres yodernjanja , in obotavljanja:
de bote  — — bres fvarjenja v’ fredi hudobniga, in
fpazheniga roda : med kterim fvetite ko velike luzhi
na fvetu.  Filip. 2, 14. Kakor folnze, luna, svesde na
nebu fvetijo, in fvoj tek od leta do leta dopolnijo bres
tiga, de bi jim mar bilo, kaj fe na fvetu godi: ravno
tako mora kriftjan po veri shiveti, fvetu odmreti, in ne-
befhko shivljenje nad feboj kasati, bres tiga, de bi ga
hudobno shivljenje pofvetnih ljudi v 1  njegovim teku kaj
motilo. Tako shivljenje namrezh samore druge k 1  Bogu
povsdigniti, de potle nebefhkiga ozheta zhafte.

17. Nikar ne miflite, de /im prifhel ras-
vesovat pofiavo ali preroke; ne rasvesovat, am¬
pak dopolnit /im jih prifhel. 18. Sakaj refnizhno
vam povem; dokler ne prejde nebo in semlja, le
ena zherka ali ena pizhiza ne bo prefhla od po-
/lave, dokler fe vfe ne sgodi.

Jesuf je poftavo dopolnil: 1. farno na febi, ker je
perftavil, kar je bilo potrebno k’ nje pravimu sapopadku,
in k’ opravizhenju zhloveka, 2.  fam nad fabo, ker je njene
sapovdi f’ fvojo pokorfhino dopolnil, in v’ djanji ftoril,
kar je v’ podobah od njega kasalo, 3. v’ fvojih udih, ker
jim je f’ fvojim prihodam dal, kar je poftava obljubila,
in jim daje fvojo gnado, in ljubesen, f ktero poftavo do¬
polnijo. Poftava je tako terdna in nepremenljiva, de mora
vfe, kar je v’ nji pifano, do nar manjfhi pizhize dopol¬
njeno biti: vfmiljenje Boshje fe bo nad dobrimi gotovo
ispolnilo, in njegova praviza fe bo nad hudobnimi bres
konza mafhevala.

42

Evangeli f. Matev,

19. i?.  Kdor tedaj rasveshe le eno teh nar
manjfhih sapoved, in uzhi tako ljudi, bo nar
manj f hi imenovan v’ nebefhkim kraljeftvu; kdor
pa llori in uzhi, bo velik imenovan v’ nebefhkim
kralj eltvu.

Pravizhna in fveta zhaftilakomnoft je farno tifta,
ktera zhloveka shene, de sheli velik biti v’ nebefih. Ali
pot k 1  temu priti je, de zhlovek vfe dopolni, kar je v'
poftavi, in druge s 1  befedo in djanjem uzhi. Pervo je,
de on fam vfo evangelifko poftavo fpolni, in po tim
druge opominja. Nizh ni pa manjfhiga, in bolj sanizh-
ljiviga pred Bogam,' ko kriftjan, kteri ali f’ fvojim po-
hujfhljivim shivljenjem ali pa zelo f’ pregovarjanjem druge
odvrazhuje od refnize in fvetiga evangelija.

20. 'i r .  Ker povem vam, ako ne bo obilnifhi
vafha praviza, kakor pifmarjev in farisejev, ne
pojdete v’ nebefhko kraljeftvo.

Kdo samore od febe rezhi, de fe tolikanj ozliitnih
grehov ogiblje, ali fkerbi tako na tanko poftavo dopol¬
niti, ko fo Fariseji ftorili? Kdo sliivi v’ taki vnanji oftro-
fti, kakor fo oni shiveli? vender zhe liozhe kdo svelizhan
biti, mora fhe pravizhnifhi biti, kakor fo uni bili: in to
rezhe Jesuf Kriftuf, kteri je farna refniza in modroft.
Bog hozhe od naf sraven vnanjiga lepiga sadershanja
notranjo pravizhnoft imeti, to je ljubesen v’ ferzu, de od
nje gnani dopolnimo vfo poftavo po vnanjim in notranjim.

21. V. Slifhali fte, de je rezheno Itarim: Ne
ubijaj 5  kdor pa ubija, bo fodbe kriv. 22. Jeli pa
vam povem, de vfak, kteri fe jesi nad fvojim
bratam, bo kriv fodbe; kdor pa fvojimu bratu
rezhe raka, bo kriv sbdra; kdor pa rezhe norez,
bo kriv peklenfkiga ognja.

Tukaj sazlrne Jesuf v’ pofebnih delili iskasovati,
kako more kerfhanfka pravizhnoft obilnifhi biti. Judje fo

V. Poglavje.

43

miflili, de poftava, kar poboj sadene, farno djanje poboja
prepove. Jesuf pa pove, de she farna jesa v’ ferzu je
greh, je tedaj prepovedana, in kriftjan fe je mora bati,
kakor fe je Jud poboja bal: ker taka jesa kakor poboj,
farno v’manjfhi meri, vezhno terpljenje saflushi; ker jeper-
zhetik poboja, in ferze sa-nj perpravlja. Sato tudi jesa
f’ hudimi befedami na dan dana je hujfhi, in obilnifiiiga
pogubljenja vredna, ko tifta, ktera je farno v 1  ferzu, ker
zhloveka blishej poboja pelje: in ravno sato je taka fhe
nar hujfhi, ktera zhloveka shene, fe zelo f krivizhnimi
befedami nad blishnjim snofiti. Kdo bi fe tedaj ne bal
fodbe tiga, kteri vezhno terpljenje naklada sa vnanje is-
delke nafhe jese, po meri, v 1  kteri jeso, in ferd v’ na-
1’him ferzu vidi, in kteri vezhno pogubi sa farno befedo,
sheljo, mifel tiga, v’ zhigar ferzu ferd dopolnjen najde.

23. jtf.  Zhe tedaj fvoj dar pernefefh k’ ol¬
tarju, in fe tam fpomnifh, de ima tvoj brat kaj
soper tebe: 24.  pulti ondi fvoj dar pred altar-
jem, in pojdi poprej fpravit fe f’ fvojim bratam,
in tedaj pridi in daruj fvoj dar.

Nafh svelizhar je tako dober, de nam tudi pokashe
pomozh, f 1  ktero samoremo jeso ukrotiti, in is ferza hitro
isgnati: namrezh, nam pove, de imamo rajfhi odloshiti
daritev Bogu namenjeno, ko opuftiti fpravo s’ rasshaljenim
blishnjim; sakaj Bogu daritev ne dopade, zhe ni sdru-
sliena s’ refnizhno ljubesnijo: njemu nar prijetnifhi dar
pa je, kadar febi lilo ftorimo, in vfo kal jese is fvojiga
ferza isriijemo, v’ ferzu fvojiga bjishnjiga pa jo s 1  lah¬
nim ponishevanjem sadufhimo. Zhe je Bog od Juda ho¬
tel, de fe mora preden mu daruje, s’ blishnjim fpraviti,
ki je vola ali ovzo v’ dar pernefd: koliko bolj hozhe to
per kriftjanu, kadar mu je famiga l^inu Boshjiga sa da¬
ritev dati in v’ ferze prejeti?

25.  Hitro fe fpravi f’ fvojim sopernikam,
dokler li s’ njim na potu, de te kje sopernik ne
isda fodniku, in de te fodnik ne isda flushab-

44

Evangeli f. Matev.

niku, in de ne bofh v 1  jezho vershen. 26. Re-
fnizhno, povem ti, ne pojdefh venkej od ondod,
dokler ne plazhafh sadnjiga vinarja.

Velika nefpamet je odkladati delo bratovfke fprave;
hitro fe mora to delo opraviti, dokler je zhaf, dokler fmo
fiie na potu, dokler fmo flie v’ ftanu ufmiljenje od Boga
sadobiti: in to samoremo farno f 1  tem sadobiti, zhe fe
blishnjiga ufmilimo. Gorje nam zhe fe pred fmertjo f’
fvojim blishnjim ne fpravimo, padli bomo v’ roke Boshje.
§trafhno  je po befedah f. Pavla, p a/ti v’ roke skiviga
Boga.  Hebr. 10, 31. Kdor fi ne persadeva pred fmertjo
f’ pokoro pravize Boshje v’ njegovo miloft fpreoberniti, ne
bo nikdar odfhel rokam ftrafhne, vezhne in nepremenljive
pravize Boshje.

27. Ut.  Sli f hali de, de je rezheno ftarim:
Ne prefhefhtvaj. 28. Jeli pa vam povem, de vfak,
kteri sheno pogleda, de je posheli, je she pre-
fhefhtoval s 1  njo v’ Tvojim ferzu.

Farisej in hinavez fe uftrafhi farno vnanjiga greha:
ali ne boji fe fvojiga ferza hudobnim sheljam dati. Ker-
fhanfka pravizhnoft pa ne gleda farno na vnanjo, ampak
bolj na notranjo pravizhnoft ferza; ker is ferza pridejo
vnanje dela: zhe v’ njem gofpoduje ljubesen Boshja, ta
zhloveka shene tudi k 1  vnanjim dobrim delam, zhe pa
gofpoduje hudobno poshelenje, zhloveka v’ hudobne dela
perpelje. Ali kolikrat fe sgodi, de fe s’ vnanjim flepimo,
opuftimo pa fkerbeti sa notranje: kolikrat fmo menj fkerbni
sa to, kar Bog od naf hozhe, kako bi njegovo voljo po
vfi fhirjavi dopolnili, kako bi mu dopadli, kakor pa fmo
fkerbni, koliko fmemo sheljam poftrezhi bres tiga, de bi
pogubljenja vredni poftali.

29. if.  Ako te tvoje defno oko pohujfha, is-
deri ga, in versi ga od Tebe*, sakaj boljfhi ti
je, de eden tvojih udov pogine, kakor de bi
tvoje zelo telo v’ pekel verslieno bilo. 30. In

V. Poglavje.

45

ako te tvoja defna roka pohujfha, odtekaj jo in
versi od Tebe; sakaj boljfhi ti je, de eden tvo¬
jih udov pogine, kakor de bi tvoje zelo telo v’
pekel versheno bilo.

Pomozh soper nezhifte shelje je: fkufhnjavam sade-
lati pot f tem, de li zhlovek hitro odrezhe vfe nevarne
rezhi, fe ogiblje blishnjih perloshnoft in vtiga, kar bi mu
samoglo fpodtikljej biti, ko bi mu fhe tako ljubo in ko-
riftno bilo, od tebe odverniti. Ni lahko in prijetno kako
hudobno nagnjenje per febi satreti: ali tudi okd isdreti,
roko ali nogo odtekati ni bres bolezhine; in vender mo¬
ramo perpravljeni biti, tudi kteri ud fvojiga teleta sgu-
biti, de telo, in slavljenje ohranimo, ter nekaj posnej u-
merjemo. Sakaj bi tedaj nevarne ali puhujfhljive rezhi ne
sapuftili, de bi dufho ohranili, in fe od vezhne fmerti re-
fhili. De fe pa raj f hi to flori, je treba vezhkrat pomifliti
nezhimurno in kratko vefelje, ktero je v 1  grehu, in ga
permerjati vezhnimu in nedopovedijivimu terpljenju v 1
peklu.

31. V. Rezheno je pa: Vfak, kteri fe lozhi
od fvoje shene, naj ji da lozhiven liti. 32. Jeli
pa vam povem: Vfak kteri fe lozhi od fvoje
shene, rasun savoljo loternije, jo iiori prefhefh-
tovati, in kteri fe s’ lozheno osheni, prefhefhtuje.

Kar je bilo perpufheno Judu savoljo terdobe nje-
goviga neobresaniga ferza, ne more biti v’ sgled kri—
ftianu, v’ zhigar ferze je ljubesen vlita od fvetiga Duha,
in kteri fe je savesal flushiti Bogu v’ Duhu. Kriftjan
mora Boga profiti sa gnado, nohti poterpeshljivo flabofti
fvoje sakonfke tovarfhize veliko bolj, ko mifliti, kako bi
fe iozhil od nje. Lozhitva Judov od fvojih shen je pome¬
nila, de Bog bo savergel fvojo pervo nevefto Sinagogo
ali Judovftvo. Ali sakon kriftjanov je podoba tifte terdne
savese, ktero zhlovek po ljubesni s 1  Bogam ima, in sa-
vese, f’ ktero fe je Jesuf Kriftuf f’ zerkvijo svesal. §amo

46

Evangeli f. Matev.

prefheftvanje shene da pravizo moshu, fe od nje v’ sa-
devi ftanovanja lozhiti, ter jo f’ tem pravizhno pokoriti.
Ali sakona rasdreti nobeden ne fme: kar je Bog fkle-
nil , ne fme zhlovek lozhiti.  Mat. 19, 6.

33. Hf.  Dalje Ite flifhali, de je rezheno fta-
rim: Ne perfegaj po krivini, fpolni pa Tvoje per-
fege Gofpodu. 34. Jeft pa vam rezhem, zelo ne
perfegati, ne per nebu, ker je fedesh boshji;
35. ne per semlji, ker je podnoshje njegovih
nog; ne per Jerusalemu, ker je mefto velikiga
kralja. 36. Tudi per Tvoji glavi ne perfegaj,
ker ne morefh ne eniga lalTi beliga ali zherniga
koriti. 37. VaThe govorjenje bodi: Je, je; ne,
ne; kar je pa vezh, kakor to, je od hudiga.

Vfelej je bilo prepovedano, krivo perfegati, ker per
vfaki perfegi fe vsarne Bog na prizho, in tedaj fe s’
vfako krivo perfego grosna nezhaft Bogu ftori. Jud je fa¬
rno to sa krivo perfego flitel: f’ perfego terditi, kar ni
ref, ali pa ne dopolniti, kar je bilo f’ perfego poterjeno.
Jesuf pa nam kriftjanam prepove vfo perfego bres velike
potrebe, ali sa majhne ali zelo hude rezhi: tudi prepove
vfe rotenje, in nagnjenje po goftim perfegati: veliko vezh
naf uzhi, de nar boljfhi pomozh soper krivo perfego je
fe perfeganja zelo sdershati, in ker refniza ravnoft ljubi,
hozhe Jesuf, de f’ kratkimi befedami, in na ravnoft ali
perterdimo ali odrezhemo. Perfega namrezh je od hudiga,
to je, ima fvoj sazhetik v 1  fpazhenji zhloveka, ker je
lashnjiv, in bres perfege ni verjetnofti.

38. ilf.  Slifhali (le, de je rezheno: Oko sa
oko, in sob sa sob. 39. Jeft pa vam rezhem,
hudimu fe ne soper ftaviti; temuzh zhe te kdo
udari po tvojim delnim lizu, pomoli mu The uniga.
40. In kdor Te hozhe f’ teboj pravdati in tvojo

V. Poglavje.

47

luknjo vseti, temu tudi plajfh pulti. 41. In kdor
koli te eno miljo delezh perfili, pojdi dve s’ njim.

Zhlovefhka togota rada zlies mero udari, fe hozhe
vezli mafhevati, ko je bilo krivize ftorjene: ji mejnike po-
litaviti je bilo v’ ftari poftavi perpufheno, per vifhji oblafti
ifkati pokorjenja krivizi popoliiama permerjeniga. Ali Je-
suf v’ novi poftavi, ki je poftava ljubesni, ukashe od ma-
fkevanja jenjati, in persanefti ftorjene krivize. Perpufheno
je pravizo na pomozh klizati; ali mafhevati fe ni nikoli
perpufheno, tudi ne sheleti is mafhevanja, de bi krivizh-
nik terpel, ampak to farno, de bi on pokorjen bil ali sa
fvoje poboljfhanje, ali k’ rasgledu in v’ ftrali drugim hu-
dobnikam, in zhe ni vfelej dobro hudobnikam krivizo fkosi
perfte pregledati, de fe jim potuha ne da, vender v’ ferzu
mora vfelej perpravnoft k 1  sanafhanju biti. Savoljo tega
refnizhna kerfhanlka poterpeshljivoft ftorf kriftjana per-
pravniga: 1. prenefti vfo nezhaft in sanizhevanje raji, ko
mafhevati fe nad fvojim blishnjim; 2 .  rajfhi sgubiti kaj pre-
moshenja, ko ljubesen in mir; 3. terpeti na telefu trud,
nadlegovanje, bolezhine, de fe ljubesen ohrani.

42. Ih.  Kdor te proli, mu daj, in kdor lio-
zhe od tebe na pofodo imeti, ne oberni fe od
njega.

Radovoljno dati, in pofoditi vfim, ki potrebujejo, je
bila vfelej sapovedana dolshndft, od ktere ne sgovori
nizli sunej farne nepremoshnofti, in flednjiga veshe ta
dolshnoft po tem, kolikor vezli ali menj premore, kolikor
je vezh ali menj sa fvoje grehe pravizi Boshji dolshan:
po tem kakor je vezhi ali manjfhi potreba blishnjiga, ko¬
likor je vezh ali menj potrebnih. Jesuf sdrushi dajanje
in polojevanje, ker je oboje delo ljubesni: in doftikrat
je boljfhi pofoditi, ko dati, ker pervo je sa pofojvavza
manjfhi perloshnoft k 1  nezhimurnimu povifhevanju, temu
pa, kterimu fe pofodi, manjfhi perloshnoft k’ lenobi.

43. Ul.  Slifhali lle, de je rezheno: Ljubi fvo-
jiga blishnjiga, in fovrashi fvojiga fovrashnika.

48

Evangeli f. Matev.

44. Jeft pa vam povem: Ljubite fvoje fovrash-
nike, dobro jim ftorlte, kteri vaf fovrashijo, in
molite sanje, kteri vaf preganjajo in obrekujejo.

Nafhi neprijatli nifo farno ti, ki naf fovrashijo, am¬
pak tudi, kteri naf ne ljubijo. Proti nobenim ne fmemo
v’ ferzu fovrafhtva rediti, ako ravno njih hudobijo fo-
vrashimo. Ali ko bi mi farno per tim oftali, bi nafha pra-
vizhnoft ne bila obilnifhi, ko je bila Judov. Jesuf nam sa-
pove zelo jih ljubiti f 1  ferzam, jesikam in rokami, to je:
de jim is ferza dobro vofhimo in shelimo, sa nje molimo,
od njih, kolikor refniza p uiti, dobro govorimo, in de jim
v’ perloshnoftih poftreshemo, ter s 1  djanjein na pomozh
pridemo. Ni sapovedi, ktera bi famofvoji Ijubesni bolj
soperna bila, ko je ta: ali ta, kteri jo je naloshil, je
gnado pernelil, f 1  ktero fe samore famofvoja ljubesen
ukrotiti, in ta sapoved fpolniti.

45. De bote otrozi fvojiga Ozheta, ki je
v’ nebelih, kteri da fvojimu folnzu fij ati na dobre
in hudobne, in da deshiti na pravizhne in kri-
vizhne. 46. Sakaj ako tifte ljubite, kteri vaf lju¬
bijo, kakofhno plazlnlo bote imeli? Ali ne de¬
lajo tega tudi zolnarji? 4 7 .  In ako posdravljate
le fvoje brate, kaj Itorite vezh? Ali ne delajo
tega tudi malikovavzi?

To sapoved nafhi famofvoji Ijubesni tolikanj sopemo
slojfhati, naf Jesuf treh rezin opomni: pervizh,  de fmo
otrozi nebefhkiga ozheta, kadar fovrashnike ljubimo, ker
tudi ozhe nebefhki je dobrotljiv proti dobrim in hudim:
in kakor on ne fovrashi drusiga ko greh, tudi mi ne
fmemo drusiga fovrashiti ko greh. Drugizh,  zhe farno
prijatle ljubimo, ne ftorimo nizh savoljo Boga: ampak
delamo ko najemniki sa fvoje plazhilo, in Bog ne more
nafhe plazhilo biti, kteri je farno plazhilo lepih zhednoft,
kterih je on sazhetnik, dershavez in konez. Tretjizh , zhe
nifmo fovrashnikam prijasni, fmo kakor molikovavzi, kteri

VI. Poglavje.

49

farno fvoje brate zhiflajo in posdravljajo. Ali varujmo
fe, de ki fovrashnikam prijasni ne bomo farno na vides,
v’ ferzu pa bi jih fovrashili; ker taka prijasnoft bi bila
hudizheva.

48. Bodite tedaj popolnama, kakor je vafh
Ozhe nebefhki popolnama.

Pregovor je: Jabelko ne pade delezh od jablane, in
kakorfhni fo ftarfhi, taki vezhi del otrozi. Kriftjani ka¬
kor otrozi Boshji morajo taki v’ ljubesni, v 1  dobrotljivofti,
v’ ufmiljenji biti, kakorfhni je njih ozhe nebefhki. Jesuf
nam ne rezhe, de moramo tako dobri biti kakor je ne¬
befhki Bog, ampak kakor je nebefhki Ozhe, de bi fe
uzhili bolj pofnemati laftnofti, ki fo v’ njem kakor v’ o-
zhetu, ko tifte, ki fo v’ njem kakor v 1  Bogu. Laftnofti
njegove kakor ozheta fo sa prizhujozhe shivljenje, in jih
moramo v’ tim shivljenji, kolikor je mogozhe, nad feboj
kasati. Kadar fe bo  pa v 1  nebelih perkasal, bomo nje¬
mu podobni: ker ga bomo vidili, kakor je.  1. Jan. 3, 2.

VI. Poglavje.

1. 'Hf.  Glejte, de fvojih dobrih del ne delate
pred ljudmi, de bi val' vidili; lizer ne bote imeli
plazhila per tvojim Ozhetu, kteri je v’ nebelih.

Do sdaj naf je Jesuf uzhil, kake dobre dela mo¬
ramo delati, de bo nafha pravizhnoft obilnifhi ko fari-
sejev. Sdaj naf sazhne uzhiti, kakofhen mora biti na¬
men, kakofhen konez nafhih del, in na koga nam je per
nafhih delih gledati, de bo tudi v’ tim nalha pravizhnoft
obilnifhi. Pred vfim moramo pasiti, de zherev zhlovefhke
hvale ne fkasi nafhih del, de ne sgubimo njih fadu in
plazhila. Sakaj hudizh hudobne napeljuje hudo s’ vefeljem,
in dopadajenjem, dobre pa dobro is zhaftilakomnofti de¬
lati 5  in tako oboje flori terpljenja vredne. Nar bdljfhi je

4

50

Evangeli f. Matev.

tedaj dobre dela na tihim delati, kolikor to perpufti' zhaft
Boshja, in dolshnoft boljfhanja fvojiga blishnjiga.

2. ih.  Kadar tedaj vbogajme dajeTh, ne trobi
pred Teboj, kakor hinavzi delajo po T-hodnizah
in po tergeh, de bi od ljudi hvaljeni bili. Re-
fnizhno, povem vam, prejeli To Tvoje plazhilo. 3.
Kadar pa vbogajme dajeTh, naj ne ve tvoja le-
viza, kaj dela tvoja deTniza; 4. de bo tvoja al-
moshna na Tkrivnim, in tvoj Ozhe, kteri na
Tkrivnim vidi, ti bo povernil.

Dvojno daritev opravi, kdor na tkrivnim vbogajme
daj on daruje tvoje blago, on daruje veljanje per ljudeh.
Nefrezhen tifti, kteri vsame tebi nekaj blaga, de ga da
potrebnim, pa ga is zhaftilakomnofti pred Bogam sgubi:
in velika nezhaft te ftori Bogii, kadar te hozhe njemu
na obreft dati, kar te je she nezhimurnofti prodalo. Sgu-
bljena je milofhnja ali almoshna, kadar te kaj savoljo
zhafti da, in kdor jo ozhitno daje, jo sgubi. Pred dru¬
gimi, in pred teboj jo moramo fkriti, de ne miflimo na
njo, in ne redimo v 1  tebi famofvoje Ijubesni, ali dopada-
jenja nad teboj: ampak, ker je almoshna delo, ktero bolj
od ufmiljenja Boshjiga pride ko od nat, ne fmemo posa-
biti, de mora savoljo Boga ftorjena, in njemu famimu
namenjena biti.

5. ih.  In kadar molite, ne bodite, kakor hi¬
navzi, kteri radi v’ T-hodnizah in na voglih po¬
tov Hoje in molijo, de bi jih ljudje vidili. Re-
Tnizhno, povem vam, prejeli To Tvoje plazhilo.
6. Ti pa, kadar moliTh, pojdi v’ Tvoj hram, sa-
pri duri, in moli Tvojiga Ozheta na Tkrivnim;
in tvoj Ozhe, kteri na Tkrivnim vidi, ti bo po¬
vernil.

Molitev je nar fkrivnifhi pogovor dufhe s’ Bogam;
fvet ga ni vreden, in prenepokojin je, per tim pogovoru

VI. Poglavje.

51

biti: sato je treba mu vrata sapreti, to je, njega in
njegovih smot, ki jih ljubi, posabiti. Molitev hozhe fa-
moto, ktera mora fofebno v’ ferzu biti; ker ferze je de-
lesli Boshji: on je njega fodnik, pregledovavez in pla-
zhevavez; v’ njem hozhe moljen in profhen biti. Kako
dober je Bog, de ne farno da, sa kar le prdli, ampak
zelo molitev, f ktero fe profi, podaruje!

7. Ul.  Kadar pa molite, nikar veliko ne go¬
vorite, kakor malikovavzi; ker menijo, de bodo
savoljo Tvojih veliko befedi uflifhani. 8. Ne bo¬
dite tedaj njim enaki; sakaj vafh Ozhe ve, kaj
potrebujete, preden ga profite.

Prej naf je uzhil Svelizhar nafh, ne kakor fariseji
ljudem k’ videsu moliti, tudi ne v molitvi fvoje zhafti in
hvale ifkati. Sdaj uzln, de fe per molitvi po fhegi mali-
kovavzov na veliko shlabudranje ne sanafhati. Molitev
hozhe vezh ferza ko jesika, vezli notranjiga sdihovanja
ko befed, vezh vere ko sgovornofti. Via sgovornoft v’
molitvi obftoji v’ gorezhih sheljah, v 1  ponishni veri, v’
gorezhi in ftanovitni ljubesni: molitev ni, de bi Boga od
nafhih potreb poduzhila; ampak de bi zhloveku njegovo
revfhino pokasala, njegovo ferze ponishala, njegove sheije
vnela, vero v’ njem obudila, oshivila upanje, vsdignila
njegovo ferze proti nebefam.

9. Vi tedaj tako molite: Ozhe nafh, kteri
fi v’ nebelih, pofvezheno bodi tvoje ime.

Kaj naf samdre bolj vefeliti, ko de naf fam Bog
uzlii, sa kake rezhi nam je profiti, in kako: in ktera mo¬
litev more bolj imenitna, bolj mozhna biti, ko ta, ki jo je
fam Jesuf Krifluf uzhil? O, de bi prav fposnali ženo te
molitve, de bi vedili, f kakim fpofhtovanjem jo moramo
opravljati, in kakiga dului moramo k’ nji pernefti! Jesuf
Kriftuf uzhi, to molitev f’ tem perzheti, de Boga fvojiga
ozheta, kteri je v' nebelih, imenujemo: tedaj moramo td
molitev perzheti f’ ferzam otroka, kteri je is nebef, lo-

4 ^

52

Evaiigeli f. Matev.

zhen od fveta, poln shelja, f 1  Tvojim nebefhkim ozhetam
fklenjen biti. Pervo 7  kar nam je profiti, je, de f’ ferzam
ko mafhniki sa zhaft Boshjo prav vneti profimo sa po-
fvezbenje imena Boshjiga, de bi, kakor je farno na febi
fveto, tudi v’ naf, in v’ drugih pofvezheno bilo, de bi mi,
in vfi drugi fvetoft vezhniga Boga fposnali, ter ga v’
fvojih ferzih pofvezhevali, in fi persadevali, kolikor je,
mogdzhe, de bi tudi od vfih drugih pofvezhen bil.

10. W.  Pridi Ck’ nam)  tvoje kralj e It vo; sgodi
fe tvoja volja, kakor v’ nebelih, tako na semlji.

Drugizh  moramo f.ferzam sveftiga, in sa vifokoft
fvojiga kralja vnetiga podloshniga profiti, de bi greh,
frnert, hudizh, fvet in njegove pohujfkanja jenjale na
semlji kraljevati, in de bi Bog fkoraj, kar bo po fod-
njim dnevu, ker bodo isvoljeni Iozbeni od savershenih,
ter vfe mozln na semlji in v 1  peklu premagane, fam
zkes vfe, v’ vfih in sa vfelej kraljeval. Ali de samoremo
prihoda tiga kraljeftva sheleti, moramo biti v’ takim flanu,
de ga zhakamo s 1  saupanjem. Tretjizh  moramo f’ ferzam
nevefte, ktera ifhe fvojimu sheninu dopafti, profiti, de bi
Bdg f’ fvojo vfigamogozhno gnado nafho puntarfko voljo
ivoji volji podvergel, de bi s 1  ljubesnijo in vefeljem nje¬
govo vdljo ravno takd na semlji dopolnili, ko jo fvetniki
dopolnijo v’ nebefih.

11. Daj nam danf nafh vfakdanji kruh.

Zihetertizli  moramo f’ ferzam ponishniga uboshiza
profiti sa kruh telefu in dufhi potreben, to je, sa vfe po¬
trebno telefu, kakor je jed, oblazhila, sdravje, mir: sa
potrebno dufhi, kakor je gnada, befeda Boshja, fveto
refhnje telo, ljubesen Boshje poftave, fpolnjenje njegove
volje. Bdg ne da teh rezin' na enkrat, ampak fproti, ka¬
kor jih potrebujemo, de bi mu vedno bili podversheni,‘in
od dne do dne sa potrebne rezili profili.

12. t.  In odpufti nam nafhe dolge, kakor
tudi mi odpufhamo Tvojim dolshnikam.

VI. Poglavje.

53

Petizh  moramo f’ ferzam refnizhniga fpokornika
profiti sa ufmiljenje: de pa sadobimo, moramo farni proti
fvojimu blishnjimu ufmiljeni biti, ter mu odpuftiti vfe ras-
shaljenja. Kdor f’ ferzam proti fvojimu blishnjimu fovrash-
nim sa odpufhenje fvojili grehov profi, profi, de bi tudi
Bog njegov fovrashnik oftal, in fam febe obfodi k 1  Bosh-
jimu mafhevanju. Mi fmo vfelej grefhniki in potrebujemo
vfelej ufmiljenja Boslijiga; tedaj moramo tudi vfelej fvo¬
jimu blishnjimu odpuftiti: mi shelimo, de bi nam Bog vfe
grehe odpuftil, tedaj moramo tudi blishnjimu odpuftiti vfe
rasshaljenja.

13. $■. In ne vpelji naf v’ fkufhnjavo; te-
muzh refhi naf od hudiga. Amen.

fjshefUzh  moramo sa sdravje fvoje dufhe profiti f’
ferzam bolnika, kteri per sdravniku ifhe pomozhi, in fe
nevredne fposnati. Pred vfim moramo profiti sa tako gna-
do, ktera je nafhi flabofti potrebna, de bi fkufhnjave
premagali, de bi nam k’ sallushenju teknile, tifte pa,
ktere premagati je taka porndzh potrebna, kakorfhne nam
dati ni namenil, od naf odvernil. Nizh ne samore zlilo-
veka tolikanj ponishati, ga zhujezhiga ftoriti, in k’ mo¬
litvi gnati ko to, ako fposna v’ febi nepremoshnoft k 1
vfirnu dobrimu, filno nagnjenje k’ vfimu hudimu, in ne-
vrednoft dobiti porndzh od Boga. $edmizh  moramo pro¬
fiti f’ ferzam jetnika, v’ nadlogah vtopljeniga, in popot¬
nika, de bi naf Bog refhil od hudizha, kteri naf bres ne¬
hanja fkufha, od poshelenja, ktero naf ven in ven k’
grehu shene, od vfiga, kar nam samore biti fpotikljej na
poti svelizhanja. Koliko je saderg, koliko smotnjav, ko¬
liko perloshnoft k’ grehu, koliko dufhnih fovrashnikov na
fvetu? Je li kteri kriftjan, de bi ne imel sdihovati po re-
fhenji is vfih tih nevarnoft?

14. Hf.  Sakaj ako ljudem odpuftite njih gre¬
he, bo tudi vam vafh Ozhe nebefhki odpuftil vafhe
pregrehe. 15. Ako pa ne odpuftite ljudem, tudi
vafh Ozhe ne bo vam odpuftil vafhih pregreh.

54

Evangeli f. Matev.

Kdor je proti ljudem ufmiljen, proti timu bo tudi
Bog ufmiljen: in drugim njih pregrefhenja odpuftiti je
zena, sa ktero fe dobi' gnada kefanja, gnada pobdljfhanja
in odpufhenje grehov. Malo tedaj fvoje svelizhanje ljubi,
kteri ga nozhe sa to ženo kupiti: veliko vezh on fvoje
svelizhanje fovrashi, ker grehi ne bodo drugazh odpu-
fheni, sunej de fe rasshaljenja od drugih prejete odpu-
fte. Kdorkoli fe na glaf take refnize ne sbudi, ne fpi
farno, ampak je she mertev.

16. Kadar fe pa podite, fe ne delajte
shaloftnih, kakor hinavzi; gerde namrezh fvoje
obrase, de bi ljudje vidili, de fe podijo. Refnizh-
no vam povem, prejeli fo fvoje plazhilo.

Vezhkrat zhlovek savoljo fvojiga fpazhenja hozhe
per fvojih fpokornih delih viden in hvaljen biti. Ali, kdor
hozhe f tim ljudem dopafti, f’ zhimur plazhuje fvoje pre¬
grehe pred Bogam, hozhe hudobijo f hudobijo popra¬
viti, in ne dela drusiga, ko de fvoje hudobno poshelenje
is ene ftranf premaguje, is druge pa mu ftreshe. Bog ne
more na taziga ufmiljeno gledati, kteri shelf od ljudi' gle¬
dan biti: in shaloft, ki jo nad feboj kashe, preshene is
ferza shaloft, ktera ftanovitno pokoro in svelizhanje pernefe.

17. Ti pa, kadar fe podifh, pomashi fvojo
glavo in umij fvoj obras, 18. de ne bodo ljudje
vidili, de fe podifh, ampak tvoj Ozhe, kteri je
na fkrivnim; in tvoj Ozhe, kteri na fkrivnim
vidi, ti bo povernil.

Pride zhaf, v 1  kterim je treba dobre dela kasati, de
druge boljfhamo: pride pa tudi zhaf, v’ kterim moramo
dobre dela fkrivati, de ne pohujfhamo farni' febe, in do-
pademo Bogu. Ni fe bati, de bi nafhe ferze Bogu sa-
krito bilo, vidi ga on do dna, in naf po njem fodi. Ali
bati fe je, de bi on ne vidil nafhiga ferza lazhnjga hvale
per ljudeh: sakaj tako ferze njemu tako malo dopade,
ko malo nam dopade shaloften obras. J^erze, kteriga

VI. Poglavje.

55

fpokorne dela vefele, je s’ laftnimi folsami oprano, na-
masano s’ duham ljubesni, tako ferze je Bogu prijetna
daritev pokore.

19. Ul.  Ne fpravljajte /i sakladov na semlji,
kjer jih rija in molj konzha, in kjer jih tatje is-
kopljejo in ukradejo. 20. Temuzh shirajte li sa-
klade v’ nebelih, kjer jih ne konzha ne rija ne
molj, in kjer jih tatje ne iskopljejo in ne ukra¬
dejo. 21. Kjer je namrezh tvoj saklad, tam je
tudi tvoje ferze.

Velika flepota je ifkati, in fkerbno ukup fpravljati,
kar bo zhes malo ali dolgo konzhano: in ferze naveso-
vati na minljive rezin, ktero je sa Boga ftvarjeno. Kdor
hdzhe zhafne rezin' perhraniti, de fe ne sgube, in is njih
dobizhik dela: jih mora po rokah ubogih pred feboj po-
flati v’ nebefa; ker hramba sa nebefa fo roke ubosiga,
kar ta dobi, hrani v’ nebefih, de ne bo' konzhano na
semlji. Daj tedaj malo perfti ubo’gimu, de sadobifh ne¬
befa: daj vinar, de dobifh kraljeftvo: daj drobtino, de
zel kof prejmefh: daj ubogimu, de febi dafh; kar bofh
dal ubogimu, bofh ti prejel, kar pa mu ne daflr, bo drugi
dobil.

22. Ul.  Svetilo tvojima telefa je tvoje oko.
Ako je tedaj tvoje oko zhillo, bo vfe tvoje telo
fvetlo. 23. Ako je pa tvoje oko hudobno, bo vfe
troje telo temno. Zhe je tedaj luzh, ktera je v’
tebi, tema, kako velika bo tema!

Oko farno na febi ni drusiga ko zhift in dober na¬
men. Oko ni farno na febi, ni zhifto, kadar vfe po dvoje
vidi: tudi ferze ni zhifto in ravno, kadar zhlovek gleda,
ter ifhe kaj drusiga sunej Boga, in njegove volje: ka¬
dar hozhe flushabnik Kriftufov biti, sraven pa dopafti
ljudem: kadar hozhe dopolnjenje evangelifkih refniz s’
sheljami do zhafnih rezin' sdrushiti. Tudi nar boljfhi dela
fkasi hudoben namen, in fton' pregrefhne. Kakfhna fle-

56

Evangeli f. Matev.

pota in nefrezha je tedaj taziga ferza, ktero fijeso na¬
bira f tim, kadar dobre dela f’ hudobno voljo dela, in
fi f’ hudobnim nagnjenjem odvsame fad dobrih del.

24. $ r . Nihzhe ne more dvema Gofpodama
flushiti; ali bo namrezh eniga fovrashil, in eniga
ljubil; ali fe bo eniga dershal, in eniga sani-
zheval. Ne morete flushiti Bogu in mamonu.

Gofpod nafhiga ferza je to, kar nar bolj ljubimo:
ker ljubesen naf podvershe ko hlapza timu, kar ljubimo.
Dveh rezhi ne more nobeden enako ljubiti: in kadar fo
fi nafproti, bo eno ljubil, eno fovrashil. Savoljo tiga nam
Jesuf ne rezhe, de ne moremo Boga in bogaftva imeti,
ampak de ne moremo obeh ljubiti, in obema flushiti.
Imeti pravizhno bogaftvo, in s’ njim po volji Boshji rav¬
nati, to ni greh; flushiti bogaftvu je nanj ferze navesati,
kar s 1  ljubesnijo Boshjo ne more ftati. Blagor mu, kdor
ne hrepeni po blagu! ker blago teshi, kadar fe pofede,
ftori bolezhino, kadar fe sgubi, omadeshva ferze, kadar
fe ljubi.

25. If.'  8ato vam povem, ne fkerbite sa fvoje
shivljenje, kaj bote jedli; tudi ne sa fvoje telo,
kaj bote oblazhili. Ali ni shivljenje vezli, ko jed,
in telo vezh, ko oblazhilo?

Nevera je tako ifkati potrebniga k’ shivljenju, de fe
per tem notranji pokoj sgubi: Boga fkufhati je, fe na
previdnoft Boshjo tako sanefti, de fe nizh ne dela. Ali
delati bres notranje nepokojnofti, delati, de fe per fvojim
delu upanje na previdnoft Boshjo poftavi, temu fe pravi
Bogu pokorfhino fkasati, njegovo previdnoft zhaftiti. Nafh
svelizhar, vidivfhi, kako nagnjen je zhlovek proti blaga
lakomnofti, naf je hotel marfikako od nepokojnih fkerbi
odverniti. Pervizh  naf opomni, de fmo she veliko od
Boga sadobili: zhe nam je Bog dal shivljenje in telo,
preden fmo ga samogli sa to profiti, nam tudi ne bo od¬
rekel, kar je potrebno, telo in shivljenje perhraniti, farno

VI. Poglavje.

57

zhe ga bomo saupljivi profili. Velika nehvaleshnoft bi
tedaj proti dobrotniku bila, ko bi vanj ne saupali.

36. $■. Poglejte ptize neba, ker ne Tejejo in '
ne shanjejo, in ne fpravljajo v’ shitnize; in vafh
Ozhe nebefhki jih shivi. Ali nifte vi veliko vezb,
kakor one? 27 .  Kdo pa smed vaf more P Tvojo
fkerbjo perdjati le en komolz k’ Tvoji dolgolti?

Drugizh  naf opomni pogledati na ptize in druge
majhne shivali, ki jih Bog preshivi, zhe ravno ne delajo,
in on ni njih ozhe. Nikdar ne bo ozhe, kteri fvojo shi—
val ofkerbi, Tvojih otrok samudil: in kako bi kaj takiga
samogli od nebefhkiga Ozheta mifliti? Mi fmo po teletu,
koliko vezh po dufhi imenitnifhi ko vfe druge shivali: in
Bog fe nafh ozhe imenuje. Kako bi bili vredni ga ozheta
imenovati, ko bi fe na njegovo dobroto, modroft in'mo-
gdzhnoli rnenj sanefli, ko na bogato fetvo, ktera fe lahko
ali na polji, ali v 1  shitnizi konzha. Tretjizh  pokashe,
kako prašna je zhlovefhka fkerb, zhe ji Bog teka ne
da. Nafha nepokojna in filna fkerb samore ftoriti, de
nam Bog fvojo fkerb odrezke: in nizh fe ne sgodi lo-
shej ferzu sa zhafne rezili nepokojno skerbnimu, ko de
le v’ fvoji nefrezhi sazhne nad Boga vsdigovati in go-
dernjati zhes previdnoft Boshjo.

38. In sa obleko kaj Tkerbite? Poglejte
limbarje na polji, kako raftejo; ne delajo in ne
predejo: 39. pa vam povem, de The §alomon v’
vfi Tvoji zbalti ni bil tako oblezhen, kakor njih
eden. 30. Zhe pa travo na polji, ktera danT Hoji,
in Te jutri v’ pezli vershe, Bog tako oblazhi,
koliko bolj bo vaT, maloverni!

Zhetertizh  nam pred ozln' ftavi neshivezhe ftvari,
ne de bi fe od njih uzhili bres dela biti, temuzh, de bi
po njih opomnjeni bili previdnofti Boshje: ker nam nizh
previdnofti Boshje tako shivo ne ftavi pred ozhi, ko zhe

58

Evangeli f. Matev.

pomiflimo, kako Bog s’ nizh vrednimi rezhmi ravna. Zhe
previdnoft Boshja fkerbi sa ftvari, ktere v’ kratkim zhafu
konez vsamejo, koliko bolj bo fkerbel sa zhloveka, kteri
je sa vezimo shivljenje ftvarjen. Savoljo tiga ne fmemo
rosh na polji gledati is prasne radovednofti, ampak ka¬
kor isdelke tiftiga, kteri je farna modroft, dobrota in vfiga-
mogozhnoft: kakor take samorejo v’ naf obuditi upanje
in ljubesen do ftvarnika. Is pomankanja vere pride ne-
saupljivoft in nepokojnoft v 1  ferzu: in pomankanje vere
pride od tod, ker ne ifhemo fposnati ftvarnika is ftvari.

3i. ^ Ne fkerbite tedaj, rekozh: Kaj bomo
jedli, ali kaj bomo pili, ali I’ zhem fe bomo ob-
lazhili? 33. Ker po tem vfim oprafhujejo ne¬
verniki. Sej ve vafh Ozlie nebefhki, de vliga
tega potrebujete.

Petizh  saframuje vfe sa zhafno prefkerbne f 1  tem,
ker jih neverzam enake fhteje, kteri v 1  previdnoft Boshjo
nimajo vere, ferze fvoje farno na zhafne rezin' veshejo,
in fe sanafhajo na fvojo mozh. Nafproti pa fhe/lizh  do¬
ber kriftjan fe per fvojih potrebah sanafha na fvojiga
ozheta nebefhkiga, kteri sa vfe nafhe potrebe ve, in jih
bolj posna ko mi: in zhigar fkerb je, naf f’ potrebnim
previditi, ne pa f’ tem, kar je od vezh. Kdor ne upa od
dobrote Boshje dobiti zhefar potrebuje, grefhi soper nje¬
govo dobroto: kdor sheli, kar je od vezh, dobiti, je so¬
per modroft Boshjo krivizhen, je preiazhen blaga, in pre-
fit Boga.

33. Ifliite tedaj nar poprej boshjiga kra-
ljellva in njegove pravize, in vfe to vam bo
perversheno.

$edmizh  mora nafho nepokojno fkerb odgnati mifel
na dolshnoft, ki nam je naloshena, ifkati pred vlim dru¬
gim Boga, in svelizhanja fvoje dufhe. Na to morajo iti
vfe nafhe shelje, nafha fkerb, in vfe persadevanje. Kdor
Boga. ifhe f želim ferzam, ga najde s 1  vfimi drugimi

VII. Poglavje.

59

rezhmi, kadar pa Bog fvojim, kar je potrebniga, odre-
zhe, je sato, de bi ga bolj gotovo, bolj hitro, bolj po-
polnama nafhli.

34. ir.  Ne fkerbite tedaj sa jutri; sakaj
jutrifhnji dan bo fam safe fkerbel. Sadofti je
dnevu njegova laftna teshava.

Ofmizh  pokashe, de savoljo nepokojne fkerbi febe
pred nefrezho, ali preden nefrezha pride, nefrezhne fto-
rimo. Sa prihodnje fam Bog fkerbi, ker le on fam vfe
previdi. To bi bilo Bogu v’ roke fegati, ko bi hotli farni
vfe previditi, kar fe nam more sgoditi, in ko bi fe hotli
sa prihodnje farni ofkerbeti. Eno farno je, na ktero, ka¬
kor Bog hozhe, moramo naprej mifliti, in sa tifto fkerbni
biti, namrezh na sadnjo fodbo in na vezhnoft. Ali ravno
to je, sa kar nam je nar menj mar, na ktero nozhemo
mifliti, sa zhefar voljo nozhemo zhujezhi biti, in fe no¬
zhemo prav perpravljati.

VII. Poglavje.

1. il.  Ne fodite, de ne bote fojeni. 2.  Sa¬
kaj P kakorfhno fodbo fodite, P takofhno bote
fojeni; in P kakorfhno mero merite, P takofhno
fe vam bo nasaj merilo.

Bog je febi ohranil fodbo zhlovekoviga ferza: in
nihzhe ga bolj ne rasshali, ko ta, kteri hozhe ferze
fvojiga blishnjiga preifkati in foditi. Ali ravno to fe nar
vezhkrat sgodi, de ali is nezhimurne radovednofti, ali is
nevofhljfvofti, ali is shelje febe opravizhiti gledamo ferze
fvojiga blishnjiga svediti in foditi. Ni nam prepovedano
gledati na fvojiga blishnjiga, in foditi njegove vnanje
dela, de fe vemo proti njemu sadershati, in sapeljevanja
varovati: foditi pa sa terdno blishnjiga v 1  rezheh, per
kterili fe ne more vediti, f’ kakim ferzam fo ftorjene, je.
pregrefhno.

60

Evangeli f. Matev.

3. '$ r .  Kaj pa vidifh pesder v’ ozhefu fvojiga
brata, bruna pa v’ fvojim ozhefu ne zhutifh?
4. Ali kako pravifh fvojimu bratu: Pulti, de is-
derem pesder is tvojima ozhefa; in glej! bruno
je v’ tvojim ozhefu? 5. Hinavez! isderi poprej
bruno is fvojiga ozhefa, in potlej glej isdreti
pesder is ozhefa fvojiga brata.

^amofvoja ljubesen ftori, de fmo proti febi flepi, na
druge pa s 1  grosno biftrimi ozhmi gledamo: de nad
drugimi nar manjfhi preftopke vidimo, in te jim ozhitamo;
per febi pa nar vezhi pregrehe ne vgledamo. Nafha
flepa ljubesen naf prav gorezhe flori per fvarjenji fvo-
jiga blishnjiga, lilno sanikerne in lene pa per laftnim
boljfhanji. Pomozh zhes to je prej febe dobro pogledati,
in sa fvoje boljfhanje fkerbeti ko na druge gledati, in
jih fvariti. Kdor preftopke prej drugim ozhita, preden
lam febe boljfha, ne dela is ljubesni, ampak is nevofh-
ljivofti ali fovrafhtva. Kdor hozhe sa ref druge bolj—
1'hati, mora prej ozhiftiti fvoje ferze od vfih zhlovefhkih
nevidib, mora fvoje hude nagnjenja, in fvoje ftrafti mo¬
riti, fvoj um rasfvetliti s’ relnizami vere, in imeti veliko
nesaupljivoft nad fvojimi fodbami.

6. Ne dajajte (Ve ti ga pfam, in ne metajte
fvojih biferov pred fvinje; de jih kje ne potap-
tajo f’ fvojimi nogami, in de fe ne obernejo in
vaf ne rastergajo.

^veto, in dragi kamni fo evangelifki uk, nebefhke
fkrivnofti, fveti Zakramenti: te rezili fo fvete, ker fo
pofebno Boshje, in ne fmejo olkrunjene biti; fo dragi kam¬
ni, kteri fe ne fmejo sametati. Jesuf Kriftul' prepove tukaj
na ravnoft take fvete in drage rezhi pfam in 1’vinjam, to
je, hudobnim grefhnikam dajati, kteri nozhejo fvojih pre¬
greh sapuftiti, ampak fe vanje ven in ven nasaj vra-
zhajo. Koliko jih je vender, kteri sa hudo fhtejejo, fo-
vrashijo in preganjajo tifte, kteri li persadevajo to gofpo-

VII. Poglavje.

61

dovo sapoved svefto dopolniti. Namrezh taki nimajo prave
ljubesni do Boga, in fvojih dufh svelizhanja, in sato ho—
zhejo fvetih rezhi, pa ne njih fvetofti deleshni biti.

7. ~i T .  Profite in fe vam bo dalo 5  ifhite in bote
nafhli; terkajte in fe vam bo odperlo. 8 . Sakaj
flehern, kteri proli, prejme; in kteri ifhe, naj¬
de; in kteri terka, fe mu bo odperlo.

Bogat je, kteri sna prav profiti, ifkati, terkati na
vrata Boshje milobi. To fe sgodi s 1  jesikam, s’ sheljami,
s’ deli. Molitev je uflifhana tako ali tako, kadar fe proli
s’ mozhno vero, ktera zhloveka od njegove potrebe in
nevrednofti preprizlia: f terdnim upanjem, ktero zhloveka
shene ifkati kraljeflva Boshjiga in njegove pravize, s’
gorezho ljubesnijo, ktera ga shene ftanovitno, in bres
nehanja terkati na duri nebefhkiga ozheta. Kdor hozhe
vfelej uflifhan biti, ne fme sheleti drusiga ko fpolnjenja
volje Boshje: sakaj kdor te sheli, ne profi drusiga ko
to, kar in kakor je profiti, in profi is tiga konza, is kteri-
ga fe mora profiti.

9. ifr.  Ali kteri zhlovek je med vami, kteri,
ako ga njegov fin kruha profi, bi mu kamen po¬
dal? 40. Ali zhe ga ribe proli, mu bo li kazho
podal? 11. Ako tedaj vi, ki Ite hudobni, vefte
dobre darove dajati fvojim otrokam: koliko bolj
bo vafh Ozhe, kteri je v’ nebelih, dobro dal tem,
kteri ga profijo.

Velikrat telefni ozhetje, ker fo hudobni, otrokam
kruha refnfze shelezhim kamen pohujfhanja dajo: in
kadar od njih poduzhenja upajo, ftrup pofvetnih sapo-
padkov, kazho zhaftilakomnofti in prevsetnofti pomole.
Ali nafh nebefhki Ozhe, ker je farna dobrota, nam ne
more nizh nepridniga, nizh fhkodljiviga dati, ampak na-
fproti veliko boljfhi rezhi da, ko fo te, sa ktere profimo.
Kolikokrat fmo ga profili farno sa zhafne rezhi, ktere
bi bile samogle nafhe ferze ko kamen uterditi: in on

62

Evangeli f. Matev.

nam je namefti tiftih kruh fvoje gnade, fvoje befede, fvo-
jiga Duha dal. Kolikokrat fmo sheleli od njega pofvetne
zhafti, ktera bi naf bila ko kazhji ftrup umorila, in on
nam je dal ponishnoft, krotkoft, potrepeshljivoft. On je
dober Ozhe: tedaj ga moramo profiti kakor otrozi, s 1
otrozhjim ferzam, sa to, kar nam dati fe sa njegovo o-
zhetovo ljubesen fpodobi, in kar je nam sa svelizhanje
koriftno.

12. fr.  Vfe tedaj, kar koli hozhete, de vam
ljudje kore, tudi vi njim ttorite 5  sakaj to je po¬
kava in preroki.

Kar kdo fam febi pervofhi, mora tudi fvojimu blish-
njimu pervofhili in ftoriti. To je refniza, ki je naf farna
natora uzhi, ktera je v’ Mojsefovi poftavi in prerokih
sapifana. Ali Jesuf Kriftuf fpet ta uk ponovi, ker je
dobro vedil, de ni sapovedi, ktera bi fe menj ko ta
spolnila. Samofvoja ljubesen najde kmalo sgdvor, de fe
zhlovek pravizhi, kadar fe zhes druge povifhuje, kadar
hozhe vezh imeti, ko mu gre, in menj drugim dati, ko
fe jim fpodobi.

13. fr.  Pojdite noter fkos oske vrata*, sa¬
kaj vrata fo fhirdke, in pot je prodorna, ktera
pelje v’ pogubljenje, in veliko jih je, kteri po
nji noter hodijo.

Nefrezhen ta, kteri fe ali smoti, ali da sapeljati,
de ne hodi po poti, ktera v 1  nebefa pelje. Na fhtiri re¬
zin' je treba gledati, de zhlovek ve, zhe hodi po poti
proti nebefam. 1) Zhe on ljubi fvet evangeli, kteri zhlo-
veka na tefnim dershi, mu zhafniga farno, kolikor je
potreba, dopufti, mu sapove, sa potrebno bres nepokdja
fkerbeti, ferza na nobeno ftvar ne navesovati, fe sder-
shati vfiga, kar poshelenje budi, ali nafhe ferze samdre
kasiti. 2) Zhe ni nevofhljiv drugim, in mu ni mar sato,
kadar vidi druge mnoge sloshnofti imeti, fladnofli tiga
fveta vshivati. 3) Zhe fe ogiblje poti, po kteri pofvetni
ljudje radi hodijo, ktera je proftorna, sloshna, in v’ po-

VII. Poglavje.

63

gubljenje pelje. Na fproti pa 43 zhe fi persadeva po
tefni poti hoditi, po kteri hoditi fe malokterimu poljubi.

14. Hf.  Kako oske fo vrata, in tefna pot,
ktera pelje v’ shivljenje! in malo jih je, kteri
jo najdejo.

Shiveti kakor vezhi del ljudje, to ni po poti shiv-
ljenja hoditi: in taka pot ne pelje drugam ko v 1  fmert.
Kdorkoli uzhi, de pot proti nebefam je fhiroka, in lahka
po tem, ker je Jesuf Kriftuf fe sazhudil nad tefnobo,
in terdobo te poti, ne more drusiga ko sapeljivez biti.
Sakaj zhe jih je malo, kteri pravo pot proti nebefam
najdejo, jih mora zelo malo biti, kteri na njo kopijo, po
nji hodijo, na nji oftanejo do konza. $ama gnada na-
fliiga Svelizharja flori, de td pot najdemo, po nji hodimo,
na nji umerjemo.

15. H r .  Varujte fe lashnjivih prerokov, kteri
pridejo k’ vam v 1  ovzhjih oblazhilih, snotraj pa
fo sgrabljivi volkovi!

Ne fvet, ampak sapoved je, fe varovati krivih pre¬
rokov in uzhenikov. Ni v’ fvetim evangelii bolj ftrafhne
sapovedi, ko je ta; sakaj kdor fe je ne dersln bo vol-
kovam v 1  rop: pa tudi ni bolj teshke sapovedi, ko je
ta; sakaj ne veshe farno uzhenih, in prebrifanih, ampak
flednjiga kriftjana; tudi ni farno na vnanje gledati, ker
sapeljivzi fo vezhi del tudi hinavzi. Ali zhloveku, kteri
ifhe Boga f’ želim ferzam, ima ponishno, zliifto in ravno
ferze, zhe k’ fvojimu zhujenju molitev perdrushi; Bog
da gnado potrebniga raslozhka v 1  te rezhi. ^ej po be-
fedah f. Pavla vemo, de tem , kteri Boga ljubijo , vfe
k’ dobrimu tekne.  Rim. 8, 28.

16. Po njih fadu jih hote fposnali. Se
li bere grosdje f’ ternja, ali fige s 1  ofata? 1 7.
Tako rodi vfako dobro drevo dober fad; malo¬
pridno drevo pa rodi malopriden fad. 18. Dobro

64

Evangeli f. Matev.

drevo ne more malopridnima fadu roditi, tudi ne
malopridno drevo roditi dobrika fadu.

Dela fo jesik ferza, dela povedo, kakofhno je fer¬
ze. Dobro ferze je dobro drevo, in dober fad tiga dre¬
vefa je lepo shivljenje: nafproti hudo ferze je hudo dre¬
vo, in nepriden fad tiga drevefa je hudobno shivljenje.
§ferze je boshje in kerfhanfko, kadar je shivljenje ker-
fhanfko. ^erze je od fveta, kadar je pofvetno shivljenje.
Korenina tiga drevefa je ljubesen. Kadar te manka, je
v’ ferzu fkashena, in grenka korenina poshelenja, in fer¬
ze ne more dobriga fadu dobrih del roditi. Šnajo fizer
hinavzi fvoje ferze perkrivati: ali tega ne samdrejo v 1
vfdi perloshnoftih, in sa vfelejj sakaj Boslija previdnoft
ne perpufti, de bi fe hinavfhina sa vfelej perkrila: am¬
pak pufti hinavze v’ take grehe pafti, de fe njih hudo¬
bija ozhitno iskashe, in dobre ferza fe samorejo sapelje-
vanja varovati.

19. $ T . Vfako drevo, ktero ne flori dobrima
fadu, bo pofekano in v’ omenj versheno. 20. Te¬
daj is njih fadu jih hote fposnali.

Jesuf naf drugizh opomni na fad gledati, is kteri-
ga bomo lahko sapeljivze fposnali, in tudi febe, kakofh¬
no drevo fmo. Is eniga, ali drusiga djanja ni kmalo fer¬
za rasfoditi: ker nilizhe ni tako hudoben, de bi zbali
kaj dobriga ne ftoril; in nihzhe tako dober, de bi ni¬
koli kaj ne grefhil. Ampak vezli del je treba vkup
vseti, ino prevdariti, tedaj fe bo raslozhilo dobro od hu-
diga drevefa. Drevo ni sa drugo ko sa oginj, ne farno
kadar nobeniga, ali nepriden fad rodi, ampak tudi, ka¬
dar zelo nizh fadu ne rodi: tako je sa vfakiga kriftjana
k 1  pogubljenju sadofti, zhe dobriga fadu ne rodi. Kako
ftrafhno je pa farno mifliti na pogubljenje, ker v 1  tiftim
je zhlovek isfekan, to je, od vshivanja Boshjiga sa vfe¬
lej lozhen, in verh tiga v 1  vezhnim terpljenji. »Sama po-
rndzh pogubljenju oditi je, od greha jenjati, fe varovati
hudih perloshnoft, fvoje ferze isshgati s' ognjem fpokorne
ljubesni, in fe prati v’ folsah ponishaniga in rastertiga ferza.

VII. Poglavje.

65

2i. Of.  Ne vfak, kteri mi pravi: Gofpod,
Gofpod! pojde v’ nebefhko kraljeilvo ; ampak,
kteri flori voljo mdjiga Ozheta, ki je v’ nebelih,
tifli pojde v? nebefliko kraljeftvo. 22.  Veliko mi
jih porezhe tifli dan: Gofpod, Gofpod! ali nifmo
v’ tvojim imenu prerokovali, in v’ tvojim imenu
hudizhev isganjali, in v’ tvojim imenu veliko
zhudeshev ftorili? 23. In tedaj jim ozhitno po-
rezhem: Nikoli vaf nifim posnal; poberite fe fpred
mene, kteri hudobijo delate.

§»am febe pogublja, kteri Boga imenuje fvojiga go-
fpdda, pa ga s’ djanjem taji. Bog gleda na dela, ne na
prasne befede, na fad, ne na liftje. Nebefliko kraljeftvo
je plazhilo, ktero fe ne da sa prasne befede, ampak sa
dobre dela: in ime kriftjana ne svelizha, ampak ker-
fhanfke djanja. Prava bogabojezhnoft je v’ tem, de zhlo-
vek ifhe fposnati voljo Boshjo, in vfe po nje koriti. Sa-
voljo tiga naf uzhi f. Pavel v' 1. Kor. 13. de nar lep-
fhi befede, tudi nar bbljfhi dela Bogu ne dopadejo, zhe
fo bres ljubesni, to je, zhes voljo Boshjo ftorjene, de
nifo drusiga ko bronzhezhi bron, in svonezhi svonzhik.
Velikrat fo dela, ktere fe od fvetdfti pred ljudmi ble-
fhijo, pred Bogam gnjufoba, ker Bog, kteri lerza vidi,
najde, de nifo ftorjene po njegovi volji: ampak de
imajo sa fvoj ftan prevsetnoft, sa fvoj konez kak do-
bizhek, sa fvoj nagib zhaftilakomnoft; in Bog bo takim
enkrat rekel: Nifim vaf posnal. §amo dela po volji Boshji
ftorjene imajo ženo pred Bogam, in fo tak denar, kteri
per kupilu nebefhkiga kraljeftva velja.

24.  V. Vfak tedaj, kteri flifhi te moje be¬
fede, in jih fpolni, bo podoben modrimu moshu,
kteri je fosidal fvojo hiflio na fkalo 5  25.  in plo¬
ha fe je ulila, in prifhle fo vode, in vetrovi fo
pihali, in fo fe v’ tiflo hiflio vperli, in ni padla,
sakaj vftavljena je bila na fkalo.

5

66

Evanjeli f. Matev.

Jesuf Kriftuf, ali vera na njegovo befedo je fkala,
na ktero fe mora sidati: dobre, in po volji Boshji ftor-
jene dela fo kamnje, f’ kterim fe hifha svelizhanja si da;
mavta je ljubesen; in upanje v’ gnado Jesufa Kriftufa
oshivlja delavza, ter tek da sidanju. Troje*je hudo vre¬
me, ktero more nad to sidanje perdreti. 1) Pridejo od
previdnofti Boshje mnogotere zhafne britkofti in nadloge
ko ploha. 2) ^kufhnjave is sbujeniga poshelenja, ko de-
rezhe vode. 3) ^kufhnjave od hudizha ko pifh in vi¬
har. Ali vfe te fkufhnjave soper svelizhanje nizh ne sa-
morejo, zhe fe zhlovek f’ ftanovitnim dopolnjenjem Bosh-
jih sapoved uterdi.

26. ir.  In vfak, kteri flifhi te moje befede,
in jih ne fpolni, bo podoben neumnimu moshu,
kteri je fosidal Tvojo hifho na pefek; 27.  In
ploha fe je ulila, in prifhle To vode, in vetrovi
To pihali, in To fe v’ tifto hifho vperli, in je
padla, in njena podertija je bila velika.

Kdor evangelifke refnize fposna, in jih ne fpolni,
sida na pefek, in je norez. Koliko bolj fhe ta, kteri ve¬
liko terpi, de fvojim hudim sheljam uftreshe, in jih do¬
polni, koliko terpi tat, de ptuje blago ukrade, koliko ne-
zhiftnik, de fvoje mefo povefeli, koliko blagolakomni, de
fvoje shelje naliti; in vfe to persadevanje je prašno, je
fhkodljivo, ker she sa ta fvet napravi terpljenje, in Brit—
koft: v 1  prihodnjim fvetu pa ti ne bodo mogli ubeshati
plohi pravize Boshje, ne perdershati derezhe vode jese
Boshje, ne fe uftaviti viharju fodbe Boshje, per kteri
bodo kakor prah , kteriga veter od semlje vsame.  Pfal.
1, 5. Sakaj: kdor feje v’ fvojim mefu, bo shel troh¬
nenje od mefa.  Gal. 6, 8.

28. if.  In pergodilo fe je, kadar je bil Jesuf
te befede dokonzhal, fo fe mnoshize savsele nad
njegovim ukam. 29. Sakaj uzhil jih je, kakor kdor
ima oblaft, in ne kakor njih pifmarji in fariseji.

VIII. Poglavje.

67

Ti ljudje, kteri fo fe nad Jesufovim ukam sazhu-
dfli, bodo enkrat saframovali nafho terdovratnoft. Hvale
vredno je vefelje imeti nad refnizami, sazhuditi fe nad
njih modroftjo, in fvetoftjo. Ali ljubiti jih je delo farno
tiftiga, kteri samore v 1  ferze govoriti, in jih v’ ferze
vtifniti. Ni tedaj sadofti dobre in bogabojezhe uzhenike
imeti, in jih svefto pollulhati: ampak Bog mora dati sa-
flifhanim refnizam rodovitnoft. Iskashi tedaj, Gofpod,
nad nafhimi ferzi fvojo nar mozhnejfhi oblaft, poduzhi
naf s’ vfo mozhjo fvetiga duha: daj nam zhutiti, kako
fladak je jarm fvetiga evangelija, de bo ta vfelej nagib
nafhiga slavljenja, in nafhiga sadershanja!

VIII. Poglavje.

1. Kadar je Jesuf s 1  gore fhel, je ve¬
liko mnoshiz sa njim fhlo.

Ako bi bil §iin Bosliji vfelej v’ fvoji vifokofti, in
nesmerjeni fvetofti oftal, noben zhlovek bi fe ne bil mo¬
gel is fvojih pregreh iskopati, in k’ njemu priti: nafhe
flabofti sunej greha je nafe vsel, in tako naf is blata
pregreh vsdignil. Ako bi bil Jesuf vedno na gori oftal,
to je, vifoke refnize osnanoval, bi flabe, in semeljfke
ferza ne bile njegoviga uka sapopadle. Is gore je mo¬
gel doli iti, refnize zhlovefhki flabofti permerjene uzhiti,
P zhiideshi in dobrotami zhlovefhke ferza pervabiti: tako
fe je sgodilo, de je veliko ljudi sa njim fhlo, in on jih
je k’ Bogu perpeljal.

2. Hf.  In glej! gobov je prifhel in ga mo¬
lil, rekozh: Gofpdd! ako hozherh, me morefh
ozhiftiti.

Ta gobovi je P fvojo bolesnijo podoba nafhiga
fpazhenja s’ greham: v 1  fvojim persadevanji je podoba
tiga, kar nam je ftoriti, de bomo refheni grehov, in v’

5 *

68

Evangeli f. Mater.

fvojim sdravji podoba nafhiga fpreobernjenja v 1  pokdri.
Ni bolj nagnjufne bolesni, ko fo gobe: in dufhe ne o-
gnjufi nizh tako ko greh. Saref fpokorni grefhnik ifhe
Boga, kakor ta gobovi, s’ vero polno ponishevanja fe
blisha k’ Bogu, de bi ga molil, fe ponishuje pod mo-
gozhno roko Boshjo, fposna fvojo globoko rano, fvoj
reven ftan: to ga shene k’ pravi ponishnofti, k’ gorezhi
molitvi, k 1  terdnimu saupanju v’ Boga, od kteriga dobi
ljubesen, poboljfhanje ferza, in odpufhenje grehov.

3. In Jesuf je ftegnil roko, in fe ga je
dotaknil, rekozh: Hozhem, bodi ozhifhen. In kar
zhift je bil od fvoj ih gob.

Kar je Jesuf tukaj ftoril, je podoba tifte nevidne
roke, ktera fe da tudi nar terdovratnifhim ferzam zhu-
titi; tifte notranje befede, ktera sbudi nar bolj safpane
ferza; tifte vfigamogozhne volje, ktera samore tudi nar
bolj puntarfko voljo febi podvrezhi. Dvoja je gnada: ena,
ktera ne preoberne ferza grefhniku, ampak ga k 1  pre-
obernjenju perpravlja, ker mu da vero, shelje, upanje,
molitev: ena pa je, ktera preoberne ferze, in premaga
vfe puntanje ali sopervanje grefhnika, ker mu da re-
fnizhno in mozhno voljo proti dobrimu.

4. 'i r .  In Jesuf mu je rekel: Glej, de ni¬
komur ne povefh; ampak pojdi, in fkaslii fe du¬
hovnu, in opravi dar, kteriga je Mojsef sapo-
vedal, njim v’ prizhevanje.

Jesuf pofhlje goboviga k’ duhovnimu, de bi fe mu
iskasal, in pernefel dar k’ prizhevanju, de je osdravljen
od gob: in ga pofhlje po tim, ko je she osdravljen bil.
To je poduzhenje viim grefhnikam, de vedo, kaj jim je
ftoriti, de sadobe odpufhenje grehov. Pred mafhnika mo¬
rajo iti, mu fvojo veft in ferze iskasat: mafhnik jim do¬
deli sakrament fvete poko're. in v’ tim sakramentu fo
jim grehi odpufheni. Ali mafnnik jim ne more tiga sa-
kramenta dodeliti, dokler ni preprizhan, de fo she od
Kriftufa oshivljeni, to je, de pravo ljubesen v’ ferzu imajo.

VIII. Poglavje.

69

Tedaj grdhi nifo odpufheni temu, kteri ali fvoje
vefti mafhniku ne iskashe, ali zhe jo fizer iskashe, pa ni
od Kriftufa s’ ljubesnijo oshivljen, in v 1  ferzu poboljfhan.

5. Ur.  Kadar je pa v’ Kafarnaum fhel, je
kopil k’ njemn kotnik, kteri ga je profil, 6. in
je rekel: Gofpod! moj hlapez leshi doma mertvo-
uden, in ga hudo vije.

Ta ftotni poglavar da lep sgled refnizhne, in ker-
fhanfke ljubesni proti fvojimu blishnjimu, ker fi je vfe
persadel, telefno sdravje fvojimu hlapzu sadobiti. Sa
zbafno rezil je fizer profil: ali Jesuf ni savergel te profh-
nje, ker je prifhla is dobriga, in ljubesni polniga ferzaj
kar is ljubesni pride, je dobre žene pred Bogam. Kako
saframuje to delo ftotniga poglavarja vfe tifte gofpodarje,
kteri ne fkerbe ne sa dufhno, ne telefno sdravje fvojih
podloshnih: in jim ni mar, zhe podloshni tudi hudobno
shive, farno zhe fo od njih dobro poftresheni; in ko na
telefu sbole, fo nevoljni, de jim smanjka poftreshbe.

7. W.  In Jesuf mu je rekel: Jeft bom pri-
fhel, in ga osdravil.

Ovefelujozha je sa grefhnika ta Jesufova befeda:
Je/2 bom prifhel, in ga osdravil.  Sakaj noben grefhnik
ne more savoljo fvoje flabdfti, in dufhnih ran fam od
febe k’ Jesufu iti. Ampak Jesuf fe mora k 1  njemu per-
blishati, ter mu pomagati. On fe she k’ nam perblishuje,
kadar nam da zhutiti dufhno bolesen, in dodeli gnado
profiti sa sdravje. Ko bi mi fkerb imeli profiti sa sdravje
bres nehanja, bi naf on gotovo osdravil.

8. Hf.  In kotnik odgovori in rezhe: Gofpod!
nifim vreden, de grefh pod mojo kreho; temuzh
rezi le befedo, in moj hlapez bo osdravljen. 9.
Sakaj tudi jek km zhlovek, ki km pod oblakjo,
in imam vojfhake pod feboj, in rezhem temu:

70

Evangeli f. Matev.

Idi, in gre; in unimu: Pridi, in pride; in fvo-
jimu flushabniku: Stori to, in flori.

Perva  ftopinja prave ponishnofti je fposnati flaboft
in nepremoshnoft fvoje volje, in potrebnoft gnade Boshje.
Druga  fposnati fvojo nevrednoft. Tretja  fposnati, de Bog
gnado saftonj, in bres nafhiga saflushenja da, ker farni is
febe nimamo drusiga ko smoto in greh. Ponishnoft, zhe
je refnizhna, fe iskashe v’ djanji, in zhe je bolj globoka,
bolj oshivi vero. Mi kteri fmo prevsetni verujemo fizer,
de fmo dolshni, fe oblafti zhes naf podvrezhi: ali fmo
podloshni, ali is perlisovanja, ali is ftrahu, ali ker je nam
to dobro. Oblaft pa, ktero zhes druge imamo, nam farno
k’ temu flushi, de fe bolj povifhujemo, in poftanemo bolj
fvoj ogla vili. Ponishen kriftjan pa vsame ravno is fvoje
oblafti, ktero ima, perloshnoft, fe bolj ponishati, bolj shivo
fposnati oblaft Boshjo, vanjo saupati, in fe ji podvrezhi.

10. ifr.  Ko je pa Jesuf to flifhal, fe je sa-
zhudil, in jim je rekel, kteri fo sa njim fhli:
Refnizhno vam povem, tolike vere nifim v’ Is-
raelu nafhel! 11. Povem vam pa, de jih bo ve¬
liko od is-hoda in sahoda prifhlo, in bodo fedeli
per miši s 1  Abrahamam, in Isakam in Jakobam
v’ nebefhkim kraljeftvu. 12. Otrozi kraljeflva pa
bodo pahnjeni v’ vnanjo temo; ondi bo jok in
fhkripanje s’ sobmi.

Dve rezhi najdemo v’ fvetirn evangelii, nad kterima
fe je Jesuf sazhudil: pervizh,  ker zelo malo ljudi pot
proti nebefam najde: drugizh  nad vero tiga poglavarja.
On fe je nad tim sazhudil, de bi naf opomnil, koliko fe
nam je treba per delu fvojiga svelizhanja trefti, ker fli-
fhimo, de malokteri pravo pot najde, in de je vera ne-
saflusheni dar, kteriga Bog vfakterimu ne da. Yfak
pravizhni tedaj fe ima bati, ker zelo lahko pade: in vfak
greflmik more upati, ker samore po gnadi Svelizharja
vftati. Ko kriftjani fmo fizer otrozi nebefhkiga kraljeltva;

VIII. Poglavje.

71

ali vanj ne pridemo, zhe ne bomo po duhu otrozi A-
brahama, Isaka, Jakoba, to' je, do fmerti moramo imeti
tako vero in pokorfhino kakorfhno Abraham; moramo
tako satajiti farni febe ko Isak; moramo biti tako po-
trepeshljivi, in polni sauparija v’ prihodnje dobrote, ko
Jakob.

13. ih.  In Jesuf je rekel ftotniku: Pojdi, in
kakor ii veroval, tako Te ti sgodi! in hlapez je
bil osdravljen tifto uro.

Kako mozhna je befeda Jesufova! Rekel je, in o-
sdravljen je bil hlapez. Kdo bi fe ne sanefel na to be-
fedo, in kdo bi fe v’ fvojih dufhnih bolesnih ne satekil
k’ njemu? Ali de befeda Jesufova da mozh od febe,
mora biti vanj shiva vera. Vera pa, kteri Jesuf vfe, kar
fe profi, dodeli, nf prašna, mertva, nedelavna, ampak
mozhna in shiva vera, ktera obudi v’ zhloveku saupanje,
pravo ponishnoft, ga shene k 1  molitvi in dobrim delam.

14. ih.  In kadar je Jesuf v’ Petrovo hifho
prifhel, je vidil njegovo tafho, ki je leshala in
inerslizo imela. 15. In fe je njene roke dotak¬
nil, in mersliza jo je puftila, in je vllala in jim
llregla.

Zhudesh nad gobovim ftorjen pomeni fpazhenje zhlo-
veka po isvernim grehu, in poravnanje po gnadi Sveli-
zharja: osdravljenje udopefhniga pomeni nepremo'shnoft
ftoriti dobro, in braniti fe hudiga bres gnade Boshje.
Zhudesh pa nad Petrovo tafho pomeni hudo poshelenje,
ktero oftane po grehu v’ zhloveku ter mu napravi veliko
dufhnih flaboft in bolesen. Perva dva je Jesuf f farno
befedo osdravil, ker nju bolesni fte pomenile dufhne bo-
lesni v’ umu in volji. Petrove tafhe fe je pa dotaknil,
ker njena bolesen je pomenila hudo poshelenje, ktero je
v’ mefu. Jesuf fe je roke te shene dotaknil, de bi shiv-
Ijenje dal, ker pervi Adam je fmert prejel is roke she-
ne: on fe je njene roke dotaknil, de, kar je zhlovekova
roka prevsetno sgubila, bi roka Svelizharja popravila. Ta

72

Evangell f. Mater.

shena je bila tako osdravljena, de fe m’ farno bolesni
snebila, ampak tudi vfo mozh je sadobila na telefu: in
jim je ftregla k’ nafbimu poduzhenju, de moramo Bogu
bvaleshni biti sa prejete dan, ter iskasati s’ dobrimi deli,
de fmo osdravljeni od hudobnih navad.

i6. $■. Kadar fe je bil pa vezher flori 1, fo
mu perpeljali veliko obfedenih, in je isgnal du¬
hove s’ befedo, in je osdravil vfe bolehne; 17.
de bi fe dopolnilo, kar je govorjeno po Isaii
preroku, kteri pravi: On je nafhe flabofli nafe
vsel, in nafhe bolesni nofil.

Jesuf Kriftuf je ftudenez vflga osdravljenja per zhlo-
veku na dufhi in telefu: sato je telefne bolesni osdrav-
ljal, in hudizhe is obfedenih isganjal. On je pa bolnike
na vezher osdravljal, de bi pokasal, kako je vfelej per-
pravljen grefhnike fprejeti, de ne gleda na zliaf, tudi mu
m nadleshno, fe s’ njimi pezhati: zelo per fmerti jih ne
savershe, farno zhe s’ refnizhnim kafanjem, in terdnim
saupanjem k’ njemu pertezhejo; sakaj on je vsel na-fe
nafhe flabofti, in nofil nafhe bolesni, to je, sa vfe nafhe
grehe je sadoftil.

18. Hf.  Kadar je pa Jesuf veliko mnoshiz
okoli sebe vidil, je sapovedal na uno ftran morja
prepeljati.

Naj bo’ kdo' bogabojezh, kolikor hozhe, vender fe
mu je vfelej fveta bati, in njegoviga perlisovanja, fofebno,
kadar fe mozhno sa njim fili. Ako bi fvetu fhe tako po¬
trebni bili, fe mu moramo vender takrat umakniti, kadar
nam samore na dufhi fhkodovati. Jesufu ni bilo potreba
pred fvetam beshati; ali mi potrebujemo od njega sgleda,
de fe uzhimo vfelej nesaupljivi biti proti fvetu in njego-
vimu perlisovanju.

19. In en pifmar je perftopil in mu re¬
kel: Uzhenik! sa tabo pojdem, kamorkoli grefh.

VIII. Poglavje.

73

20. In Jesuf mu rezhe: Lefize imajo jame, in
ptize neba gnjesda; ^in zlilovekov pa nima, ka¬
mor bi glavo naflonil.

Prevsetni meni, de vfe samore, kar fi smifli: in sato
fe vfaziga opravka poloti bres tega, de bi na pokliz
miflil. Ali gorje mu, kteri hozbe kaj ftoriti bres pomo-
zhi Boshje. Tudi nar fvetejfhi dela, kadar naf ne klizhe
Bog k’ njim, nam utegnejo po nafhi prevsetnofti biti per-
loshnoft k' grehu, in k’ pogubljenju; sakaj kdor is pre¬
vsetnofti dela, dela ali savoljo zhaftf, ali zhafnih dobizh-
kov, ali savoljo sloshnofti: in Jesuf taziga od febe od-
shene, ker vidi v’ njegovim ferzu lefizhjo svitoft, in ptizhje
gnjesda prasne zhafii. Kdor hozhe sa Jesufam hoditi,
de bi pofvetno frezhen bil, ne ifhe Jesufa ampak febe,
in fveta. Kdor pa sheli saref njegov uzhenez biti, fe
mora vfimu, kakor on v’ ferzu odpovedati,

21. ‘# r . Neki drugi pa njegovih uzhenzov
mu je rekel: Gofpod! pufti mi poprej iti in fvo-
jiga ozheta pokopati. 22. Jesuf pa mu je rekel:
Hodi sa menoj, in pulti mertvim fvoje merlizhe
pokopavati.

Od isverniga greha fpazhen zhlovek na eni ali drugi
kraj bresna ftopi: ali hozhe prehiteti fvoj pokliz, kakor
uni prej popifani pifmar ali pa poklizan nozhe kmalo iti,
kakor ta uzhenez. Nikoli mu tudi vfaj na vides bogabo-
jezhiga isgovora ne smanjka, kdor nima sadofti mozhi
hoditi po poti Boshji: ali pa mu ponishnofti manjka, de
bi fe fvoje flabofti ispovedal. §>amo pravi kriftjan zhaka
pokliza Boshjiga, poklizan pa bres sanmde ftori, kar mu
je ukasano. Kadar sa svelizhanje gre, ne fme gledati
ne na zhlovefhke fodbe, ne na pofvetne opravila in fhege.
Vfe druge fkerbf fe dajo drugim isrozhiti, fkerb sa sve¬
lizhanje pa sadene flednjiga pofebej.

23. H T .  In je (topil v’ zhelnizh, in njegovi
uzhenzi fo fhli sa njim. 24. In glej! velik vi-

74

Evangeli f. Malev.

har je vJlal na morji, tako, de fo valovi zhel-
liizh pokrivali*, on je pa fpal.

V’ veri malo uterjen zhlovek per nefrezhi hitro ob-
nemaga; per frezhi pa fe rad prevsame. Pervimu manjka
vere 5  per drugim je prevsetnoft. Uzhenzi fo vidili Jesufa
velike zhudeshe delati, in savoljo tiga priti k 1  njemu prav
veliko ljudi: to bi bilo samoglo v’ njih prevsetnoft obu¬
diti ; in Jesuf jih na morje vsame, de bi fe is nevarnofti
vtopljenja uzhili ponishnofti. Tudi mi fmo na tim fvetu
med tolikanj valovi notranjih in vnanjih fkufhnjav in brit—
koft. Bog naf hozhe f’ tim pofkufiti in ponishati. Gorje
nam, zhe Jesuf v 1  naf fpi, to je, zhe posabimo nanj in
na njegove refnize; sakaj nar vezhi nevarnoft vtopljenja
je v’ tazih valovih.

25. t r .  In njegovi uzhenzi fo k’ njemu per-
ftopili in fo ga sbudili rekozli: Gofpod! otmi naf,
poginjamo. 2G.  In Jesuf jim je rekel: Kaj de
bojezhi, maloverni? Tedaj je vdal, in sapovedal
vetrovam in morju, in bila je velika tihota. 27.
Ljudje pa fo fe zhudili, rekozh: Kdo je ta, de
fo mu pokorni vetrovi in morje?

^kufhnjave fo sa naf dobre, kadar nam pokashejo
nafho flaboft, in naf shend satezhi fe k’ Jesufu. Upanje
naf njemu perblisha, in molitev ga sbudi. Tudi poman-
kljivo molitev on vezhkrat flifhi, naf poduzhiti. 1) De
naj naf pomankljivoft ne odverne od molitve. 2) De bi
bili preprizhani, de naflia molitev nima fvoje mozhi od
nafhiga saflushenja. 3~)  De bi bolj f’ ponishnoftjo molili.
4) De bi fe rajfhi s’ Jesufam fklenili v’ molitvi; sakaj
on moli v’ naf ko nafha glava, moli sa naf ko nafh fred-
njik, je moljen od naf ko nafh Bog. $rezhni fmo, zhe
polni vere vanj klizhemo, in ga budimo rekozh: Gofpod!
ref hi naf, poginjamo:  sakaj f tim fprizhujemo vfigamo-
gozhnoft ftvarnika, obilno saflushenje Svelizharja, neisre-
zheno revfhino grefhnika, kar molitev dobro ftoiT, de po

VIII. Poglavje.

75

liji Jesuf ali vihar fkufhnjav potolashi, ali da mozh jih
premagati; tedaj v 1  ferzu velika tihota poftane.

28. Ur.  In kadar je prifhel na uno dran mor¬
ja, v’ deshelo Gerasenov, da ga frezhala dva
obfedena, ki fta prifhla is grobov, filno divja,
tako de nihzhe ni mogel po tidi poti iti. 29. In
glej! vpila da, rekozh: Kaj nam in tebi, Jesuf,
{•»in boshji? Ali d lefem prifhel naf pred zhafam
martrat ?

Kakofhno divjanje hudizhevo je, kadar dufho po-
fede, kako velika nadloga grefhnika, kteri je pofeden,
in koliko hudiga ftori greh na fvetu, fe vidi nad tema
obfedenima. Saref je veft hudobnika grob, v’ kterim
hudizh prebiva, kjer ni drusiga ko tema, in fmerad. Bla¬
gor grefhniku, kterimu fe Jesuf perblisha, in ga is fush-
nofti hudizheve refhi. Ali vezhi del je sazhetik preober-
njenja sa grefhnika velika tesha: ker on soperva lu-
zhi, ktera ga rasfvetli, odbija roko fvojiga sdravnika, fe
vsdiguje soper refnize fvetiga evangelija, divja zhes te,
kteri mu jih osnanujejo, fe mu presgodaj sdi, odpovedati
fe timu, kar ljubi.

30. IT.  Ne delezh od njih pa je bila zheda
veliko fvinj na pafhi. 31. Hudizhi pa fo ga pro-
dli, rekozh: Ako naf od tod isshenefh, piidi nam
v’ zhedo fvinj iti. 32. In jim je rekel: Pojdite.
Oni pa fo fhii venkej, in fo fe fpudili v’ fvinje,
in glej! vfa zheda fe je s’ mozhjo po dermim
sagnala v’ morje, in fo v’ vodi potonile.

Is t6 profhnje hudizhev vidimo. 1) Koliko ifhe hu-
dizh zhloveku fhkodvati vfaj na blagu, zhe na drugim
ne more. 2) De fe tudi blaga dotakniti ne fme, dokler
mu ni od Boga pufheno. 3) De tudi od hudizha nad-
leshvan zhlovek je vfelej pod fkerbjo Boshjo, in hudizh
mu samore farno toliko fhkodvati, kolikor mu Bog per-

76

Rvangtli f. Matev,

pufti. 4) De hudizh v’ nezhifte grefhnike, kterih podoba
fo fvinje, ktere po semlji rijejo, in fe v’ blatu valjajo,
nar rajfhi gre. 5) De fo ti hudizhi podoba od uterjenih
grefhnikov, kteri no'zhejo greha sapuftiti, ampak kadar
fo perfiljeni kak greh sapuftiti, ifliejo drusiga ftoriti, farno,
de v’ grefhnim shivljenji oftanejo.

33. y. Paftirji pa fo sbeshali; in kadar fo
v’ mefto prifhli, fo vfe povedali, in tudi od ob-
fedenih. 34. In glej! vfe mefto je Jesufu na
proti fhlo; in kadar fo ga ugledali, fo ga pro¬
fili, de bi prezh fhel od njili krajev.

Vfe li hudizh persadeva, zhloveka od refnize in
svelizhanja odverniti: in ker ve, de zhloveku zhafno blago
nar bolj per ferzu leshf, ga gleda ali f kakim dobizhkam,
ali f’ kako sgubo zhafnih dobrot odpeljati od refnize. Ko-
likrat fe sgodi, de nam je sa sgubo kake zhafne rezhi
vezh inar, ko sa Jesufa. Kolikrat naf lirah kaj sgubiti,
ali komu fe sameriti, ali v’ kaki rezhi v’ f varjenje priti,
oflepi in oftrafhi, de fe bojimo Jesufa Kriftufa, in nje-
goviga evangelija, in fe framujemo po refnizi delati.

IX. Poglavje.

i. Ir.  In je ftopil v’ zhelnizh, ter fe je pre¬
peljal, in je prifhel v’ fvoje mello.

De je Jesuf hotel Gerasenam fvoj evangeli pridi—
govati, in tam zhudeshe delati, to je bilo is njegoviga
ufmiljenja: de je njih profhnje uflifhal, in prozh fhel, je
bilo is njegove pravizhne fodbe, de bi biferov ali drasih
kamnov ne metal med fvinje. Geraseni fo bili vefeli, de
je Jesuf od njih fhel: ali gorje tem, ktere Bog tako
uflifhi, in jih napzhnim sheljam isda. Shalofino je sa
zhloveka, kteri mifli, de samore frezhen biti, kadar fe

IX. Poglavje.

77

Jesuf od njega lozhi, mu fvojo refnizo, fvoje uzhenike
odvsame, kteri fe mu nadleshni sde.

2. Hf.  In glej! pernefii fo mn mertvoiidniga,
leshezhiga na poftelji. In ker je Jesuf vidil njih
vero, je rekel mertvoiidnimu; Saupaj fin, odpu-
fhčni fo ti tvoji grehi!

Ta udopefhni ali mertudni zhlovek je podoba ne—
premoshiiofti k’ vfimu dobrimu, v’ ktero je zhlovefhki rod
vergel isverni greh, in v’ ktero flednji grefhnik po grehu
pade: od ktere naf samore lam Jesuf Kriftuf osdraviti.
Vera, ljubesen, molitev zerkve sadobi nam nafhe o-
sdravljenje. Ali grefhnik fe ne fme na profhnje zerkve
tako sanefti, de bi len bil, in fe f fvujo nepremdshnoftjo
isgovarjal, ker ne more lam is febe nizh dobriga ftoriti.
Tudi od udopefhniga je Jesuf perpravo hotel, hotel je
namrezh od njega imeti saupanje, ker mu je rekel:
Saupaj,  ljubesen, ker ga je fina imenoval: Saupaj fin .

3. ^ r . In glej! eni pifmarjev fo farni per
febi rekli: Ta preklinja.

Kaj pomaga uzhenoft bres ljubesni? uzheno/l na¬
pihuje, ljubesen pa bol j f ha.  1. Kor. 8, 1. Ti uzhenfki
v 1  poftavi fo bili prevsetni uzheniki, savoljo tiga fo flepi,
nevofhljivi, obrekovavzi, fhtejejo dobro sa hudo, fvetlobo
sa tamd, fveto delo sa greh, in fe fpodtikujejo nad Je-
sufovo fvetoftjo. Ali njemu m' mar sa njih farisejfko po-
hujfhanje. On ftorf ljudem dobro, zhe ravno vidi, de fe
bodo nad tim fpodtikovali hudobniki. Sakaj nikoli nam
ni opuftiti dela ljubesni, in pravizhnofti savoljo tiga, zhe
fe imajo nad tim hinavzi fpodtikovati.

4. Hf.  In ko je Jesuf vidil njih mifli, je re¬
kel: Sakaj miflite hudo v’ fvojih ferzih? 5. Kaj
je loshej rezili: Odpufheni fo ti tvoji grehi; ali
rezhi: Vfiani in hodi? 6. De pa vefte, da ima
§in zhlovekov oblafl na semlji odpufhati grehe,

78

Kvangell f. Matev.

frezhe tedaj mertvoudnimu): Vdani, vsemi Tvojo
podeljo, in pojdi na Tvoj dom. 7 .  In je vdal in
fhel na Tvoj dom.

zhudeshem telefniga osdravljenja preprizha Jesuf

1) neverne, de je on Bog, in oblaft ima, grehe odpu-
fhati, 2j) verne, de je tako oblaft zhlovekani na semlji
dal, in 3) grefhnike, de grehi fe odpufte farno refmzhno
fpreobernjenim, kterih snaminja fo tri: 1} de vftanejo,

2) fvojo pofteljo vsamejo, 3} gredo v’ fvojo hifho. Grefh-
nik m' fpreobernjen, dokler is fvojih pregrefhnih navad,
is fvojih grehov ne vftane, dokler ne sapuftf, kar je pre-
grefhniga ljubil, dokler fe v’ ftare grehe povrazhuje. Po-
ftelja grefhnika je vfe tifto, v’ zhimur fvoje vefelje, fvoj
pozhitik najde: on fhe m' prenarejen, dokler fhe ne more
fvojiga nagnjenja do ljubljenih rezin uftaviti, dokler hu¬
dobne ftrafti zhes-nj gofpodarijo, in ga premagajo. Grefh-
nik ne gre fhe v’ fvojo hifho, dokler ne dela po sapo-
vedih Boshjih, ne gre v’ fvoje ferze, de bi fe tam f 1
fvojim Bdgam vefelil, in ga molil 5 dokler ga fhe vefele
nezhimurne rezin’ tiga fveta, fhe nima vefelja nad ne-
befhkimi rezhmf.

8. ^ r . Mnoshize pa, to viditi, fo Itermele, in
zhaftile Boga, kteri je dal tako oblall ljudem.

Nad komur fe prevsetni uzhenfki pohujfhajo, fhe hu-
dobnifhi poftanejo, in Boga kolnejo; fe dobrovoljne ferza
poboljfhajo, ftrah Boshji dobe, in Boga hvalijo. Vfelej
fe na fvetu tako godi, de nedolshne ferza, ktere nimajo
goljufije v’ febi, pridejo f 1  fvojo preprofhnjo v’ snanje
Boshjih rezin, in savoljo fvoje ponishnofti gnado sveli-
zhanja dobe: prevsetniki pa, in v’ fvojo uzhenoft sau-
pljivi oftanejo v’ tamoti, umerjejo v 1  fovrafhtvu Boshjiin,
in gredo v’ fvoje pogubljenje.

9. In ko je Jesuf dalje fhel, je vidil
zhloveka na zolu iedeti, Matevsha po imenu, in

IX. Poglavje.

79

mu rezhe: Hodi sa menoj. In je vdal, in fhel
sa njim.

Nesapopadljiva fkrivnofit fo poklizi Boshji. Bog po¬
klizhe ljudi od mnogoteriga rodu, in ftanii, de bi fe no¬
beden ne prevsel, nobeden ne sgubil upanja v’ njegovo
ufmiljenje. On vsame uboge, in ne savershe bogatih: po-
klizhe te, kteri fo per nedolshnih opravilih, in ne sapufti'
teh, kteri fo v’ ftanovih kri viz polnih. Ali vfe, ktere po-
klizhe, poklizhe bres njih saflushenja: Kdo je njemu
pred kaj dal , de bi fe mu povernilo?  Rim. 11, 35.
Vfim pride f fvojim ufmiljenjem naproti, in vfim fkashe
mozh fvoje gnade, kterim jo dodeli. Kako sapleteni fo
nekteri v 1  smotah tiga fveta, kako svesani drugi v’ pre-
grefhnih navadah! Ali ktere saderge fo, de bi jih Bog
ne mogel rastergati, kadar fe hozhe ufmiliti? Blagor mu,
kogar on poklizhe, in mu da v’ tim poklizu sveftobo!

10. Ti 7 . In pergodilo fe je, ko je bil v’ hi-
fhi per jedi, glej! je veliko zolnarjev in grefh-
nikov prifhlo, in fo k’ jedi fedli s’ Jesufam in
njegovimi uzhenzi. 11. In ko fo fariseji to vi-
dili, fo rekli njegovim uzhenzam: Sakaj je vafh
uzhenik f’ zolnarji in grefhniki?

Koliko dobriga pernefe fpreobernjenje eniga famiga
velikiga grefhnika, ker to mnogim drugim ozlu' odpre,
in jih vabi k' poboljfhanju. Velikrat puftf Bog koga prav
globoko sabrefti, ker hozhe mozh fvoje gnade, in fvoje
ufmiljenje bolj ozhitno ftoriti. Jesuf fe s’ grefhniki, ktere
P takimi zhudeshi sbudi, rad pezha, jih uzhi, in na pot
svelizhanja pelje. Ali nevofhljivzov nikdar ne smanjka,
kterih hinavfko oko tako ravnanje sa hudo fhteje. Nam-
rezh hinavzi, in na vides bogabojezhi fe nad nar bolj—
fhimi deli fpodtikujejo, in vfe, kar m' po njih volji, hu¬
dobno ogrisejo. Vender, ker nevofhljivoft je bojezha, fe
ne predersnejo zhloveku, kterimu fo nevofhljivi, na rav-
noft ozhitati, ampak po kotih ga opravljajo in obirajo.

80

Evangeli f. Matev.

12. Ko je pa Jesuf to flifhal, je rekel:
Ni treba sdravnika sdravim, ampak bolnim. 13.
Pojdite pa, in uzhite fe, kaj je to: Ufmiljenje
hozhem in ne daru. Nitim namrezh prifhel kli-
zat pravizhnih, ampak grefhnike.

^htirih refniz fe uzhimo is Jesufoviga odgovora. 1)
De je Jesuf nar vezhi dufhni sdravnik. 2) De vfi vfi
potrebrijejo tiga sdravnika, in osdravljen bres njega ne
more nilizhe biti. 3) Kdor Iiozhe njega sdravnika imeti,
mora posnati fvojo bolesen, in potrebnoft tiga sdravnika.
4) De naflia nar liujfbi bolesen je, zhe fe sdrave fhte-
jcmo; ker takrat miflimo, de Jesuf nam m' potreben, in
tako fe odpovemo sdravniku, in osdravljivi gnadi. Na
vides bogabojezhi febe sa dobre, tedaj sa sdrave fhte-
jejo, kadar fo v’ vnanjih rezheh bogabojezhi. Ali Jesufu
vnanje daritve ne dopadejo, zhe m' notranja daritev lju—
besni perdrushena, ker tudi njegova vnanja daritev na
krisiii je bila is famiga ufn.iljenja in ljubesni. Kako
ovefelujozhe je sa naf, o Jesuf, ker flifhimo, de li pri—
fhel greflinike klizat. Kiizhi naf k' pokori; ali klizhi naf
f tiftim mozknim glafam, de bomo prav flifhali in ftorili.

14. Takrat fo prifhli k’ njemu Janesovi
uzhenzi, rekozh: Sakaj fe mi in fariseji po go-
tlo podimo, tvoji uzhenzi pa fe ne podijo? 15.
In Jesuf jim je rekel: Ali morejo fvatje shalje-
vati, dokler je shenin per njih? Prifhli pa bodo
dnevi, de bo shenin od njih vset, in takrat fe
bodo podili.

Kteri savoljo fvojih vnanjih dobrih del dopadejo farni
febi, na druge biftro gledajo, in jim veliko rezhi sa pre-
ftopke fhiejejo. Ponishni ne gleda drusih, kaj bi nad njimi
nafhel fvarjenja vredniga, ampak gleda, kaj bi fe od dru¬
gih nauzhil, in kako bi fe per vfaki perloshnofti ponofil,
de bi prav bilo: sakaj v fak a rezh ima fvoj z/iaf .  . .
shaljevati ima fvoj zhaf , in od vefelja pofkakovati

IX. Poglavje.

81

fvoj zkaf.  Pridig. 3, 1. in 4. Vfaka dufha ima fvoj
zliaf povefeljenja in fladkoft: in fvoj zliaf pofkufhinj in
grenkoft; /.haf jo mora perpravljati k’ zhafu, Kadar fe ji
dobro godi, fe mora sa britkofti perpravljati: in kadar je
v 1  pokufhnjah, fe mora uzhiti zliaf pokoja in fladkoft
prav oberniti. Dokler je kriftjan na fvetu, je v 1  ptuji
desheli, je v’ pofkufhnjah: sato mora v 1  ftanu shalofti
biti, in fvoj e fvetflo s 1  oljem dobrih del polniti, de, kadar
shenin pride, bo samogel s’ njim na nebefhko fvatov-
fhino iti.

16. '$ r . Nihzhe pa ne vflrije saplate is fro-
viga fukna v’ tiaro oblazhilo; ker terga, kar je
zelika na oblazhilu, in rasterga je hujfhi. 1 7 .
Noviga vina tudi ne devajo v’ tiare mehove, ti-
zer mehovi pozhijo, in vino istezhe, in mehovi
konez vsamejo. Temuzh novo vino devajo v’ no¬
ve mehove, in oboje fe ohrani.

Kerfhanfka rasumnoft je, de fe flabim persanafha,
in flabofti permerjeno dela. Sato mora fpokornik po-
zhali ftariga v 1  grehih rojeniga zhloveka pod Jesufov
jarm fpravljati. Kdor je prenagel, in hozhe, dokler je
flab, velike bogabojezhe dela ftoriti, hozhe prehiteti gnado
Boshjo. Od tod pride, de fe velikrat vfe fkasf, in de ta,
ki je sazhel k’ boljfhanju iti, pa li zhes fvojo mozh na¬
klada, fe utrudi, ter pofiane hujfhi, ko je prej bil. Na¬
vadno vfe velike dela, zhe fo prenaglo ftorjene, nifo dobro
dodelane.

18. $■. In ko jim je to govoril, glej! je
eden vikfhih prifhel in ga molil, rekozh: Gofpod!
moja hzhi je sdaj umerla; ali pridi, in poloshi
fvojo roko nanjo, in bo oshivela. 19. In Jesuf
je vtial, in s’ o j im fhel in njegovi uzhenzi.

Zhe hozhemo fvoji savoljo greha mertvi dufhi slav¬
ljenje dobili, moramo fe 1) k’ Bogu perblishati s’ mozhno

6

82

Evangeli f. Matev.

vero, 2) pred njim fe refnizhno ponishati, 3) njemu fvoj
reven ftan f’ želim ferzam iskasati 5  4J slavo saupati v’
dobroto Jesufovo, in v 1  njegovo saflushenja polno zlilo—
vefhtvo, ktero je ftudenez vfe kerfhanfke fvetofti. Ako
Jesuf tako perpravnoft per naf najde, fe ne bo' nizh mu¬
dil, ampak hitel nam pomagat.

20. In glej! shena, ki je na kervotoku
terpela dvanajft let, je perftopila od sadej, in fe
je dotaknila roba njegoviga oblazhila. 21. Sakaj
rekla je farna per febi: Ako fe le njegoviga ob¬
lazhila dotaknem, bom osdravljena. 22. Jesuf pa
fe je obernil, in ko jo je vidil, je rekel: Saupaj
hzhi! tvoja vera te je osdravila. In shena je
bila sdrava od tilte ure.

Ta shena je podoba grefhnikov, kteri fe framujejo
fvoj e grehe fofebno neframne na fpovedi raso d e ti;
grefhnikov, kteri, preden fo ozhiflieni v 1  ferzu fe pre-
dersnejo k’ fvetim rezhem perftopiti; fpokornikov, kteri
od fvoje nevrednofti preprizhani fe ne upajo fvojih ozhf
proti nebefam povsdigniti. Vera in ponishnoft, zhe fte re-
fnizhne, dafte mozh grefhniku, fvoje zelo ferzo dufhnimu
vladarju rasodeti: dershite grefhnika nasaj, de fe ne per-
blisha k’ fvetim rezhem, dokler ni ferze poravnano in
ozhifheno: ftorite, de fe fpokornik ne predersne pred Je-
sula ftopiti, njegoviga mefa fe per fvetim obhajilu dotak¬
niti, ampak fe farno roba njegoviga oblazhila dotakne,
to je, njegovo befedo poflufha ali bere, v’ tifti, kar je
ponishniga v’ njegovim slavljenji in fkrivnoftih, premifh-
Ijuje, in fe po njegovim sgledu v 1  ponishajozhih delih po¬
kore uri. Ponishna in mozhna vera samore vfe od Boga
sadobiti, in vera je toliko mozhneji in ponishneji, kolikor
bolj zhlovek veruje, de Bog samore s 1  nar manjfhimi
rezlimi nar vezhi zhudeshe ftoriti. ^labe rezin' fo, ktere
fe per fvetih sakramentih fhpogajo; ali gnada po njih
fton' velike zhudeshe v’ dufhi.

23. In ko je Jesuf v’ vlkfhiga hifho

IX. Poglavje.

83

prifhel, in je vidil pifkazhe in fhumezho mno-
shizo, je rekel: 24.  Oddopite; sakaj dekliza ni
mertva, ampak fpi. In fo fe mu pofmehovali.

Navadno je, de per fmerti forodnikov ali shlahte
fino lilno nepokojni, in fkerbni kake pofvetne in prasne
fhege ne opuftiti, namefti de bi fkerbni bili sa mertviga
moliti, ter mifliti na fvojo dufhno, in prihodnjo telefno
fmert. Nepotrebna fkerb sa prasne fhege, ki jih je med
fvetam viditi, bi mogla kriftjana opomniti, de flednji
grefhnik s 1  nepokojnimi opravili, med fhumam fvojih hu¬
dobnih ftraft, in f 1  pofvetnimi smotami febi m o zdi n o brani
mifliti na fvoj nefrezhen ftan. Blagor grefhnika, kadar
Bog odverne vfe napotike njegoviga dufhniga vftajenja.
^vet lizer ne ume tiga, salo safmehuje vfaziga, kteri
fe pofvetnih nezhimurnoft ogiblje. Ali kdor saref sheli
fvojiga pobdljfhanja, fe ne uftrafhi taziga safmehovanja.

25. Hf.  Ko je bila pa mnoshiza isgnana, je
noter fliel, in jo je prijel sa roko; in dekliza je
vdala. 26. In ta floves je fhel po vli tifti de¬
ske! i.

Jesuf in fvet ne moreta v 1  enim ferzu vkup biti:
Z/te kdo fvet ljubi ’, ozhetove ljubesni ni v’ njem.  1. Jan.
2, 15. Ako tedaj kdo sheli, de Jesuf vanj pojde, mora
fvet is ferza isgnati: kadar je fvet isgnan, pride Jesuf
vanj, prime grefhnika sa roko f’ fvojo roko, bres ktere
bi fe grefhnik nikdar is greha ne vsdignil. Shiva roka
Svelizharja pomeni gnado, in mertva roka grefhnika zhlo-
vekovo voljo: te dve roke fe morate sdrushiti, in obedve
perpomorete, de grefhnik oshivi is fmerti greha, de je
opravizhen, in dela svelizhanfke dela. Onada obudi v 1
zhloveku pravo voljo, in volja od gnade oshivljena da
dobrovoljno pervoljenje. ^preobernjen grefhnik f 1  fvojim
lepim slavljenjem pervabi druge, de fe fpreobernejo in
Boga hvalijo.

27. llf.  In ko je Jesuf od ondod fhel, da dva

6 $

84

Evangeli f. Matev.

flepza sa njim flila, fta vpila in rekla: Ufmili
fe naju, fin Davidov!

Dufhna flepota je veliko hujfhi od telefne 5  ker ta
vsarne farno pogled telefne luzhi, ktero tudi shivina vidi:
una pa vides vezhne luzhi, ktera je fam Bog, in ktero
angeli vidijo; ta pride bres volje zhloveka, in ji je na-
fproti: una pa pride vfelej is njegove volje; ta je nad¬
loga, pa ne greh, tudi m' perloshnoft k 1  grehu, ampak
fhe veliko vezli velikrat greh odverne: una pa pride is
greha, je perloshnoft k’ grehu, je farna na febi greli; ker
je nevera. Tifti je she nekaj od te flepote sgubil, kteri
je nekaj fposna, kteri ve, de samore od Jesufa rasfvet-
ljen biti, in ga sa nje odvernjenje proli.

28. h.  Ko je bil pa donui prifhel, fta« flepza
k’ njemu ftopila; in Jesuf jima režite: Verujeta,
de vama to fioriti morem? Ona mu rezheta: To
je de, Gofpod!

Kadar kdo fvojo flepoto fposna, in slieli od nje re-
fhen biti, inora 1) shivo verovati v’ vfigamogozhno Je-
sufovo gnado. 2) Mora klizaii va-nj f’ ponislino, go-
rezho molitvijo, in s’ sdihovanjem fvojiga zeliga ferza.
3} Mora inozhno saupati va-nj savoljo saflushenja, ktero
nam je f’ tvojim vzhlovezhenjem saddbil. 4) Mora biti
v 1  katdlifhki zerkvi, in ne upati drugazhi rasfvetljenja do¬
biti sunej na njene profhnje: ker zerkev je hifha vere
in molitve, ona farna ima in proti Jesufa farno v 1  hi—
f hi, kjer je Jesuf, kjer flepzi pogled dobe.

29. Ul.  Tedaj fe je njih ozhi dotaknil, re-
kozb: Po vaj ni veri fe vama sgodi! 30. In ozhi
fo fe jima odperle, in Jesuf jima je sashugal,
rekozh: Glejta, de nihzhe ne sve. 31. Ona lia
pa rasglafila po vfi tifti desheli.

Notranja roka gnade Jesufove odpre notranje ozhi
ferza, kadar fe jih dotakne, in da vero v 1  ferze, bres

IX. Poglavje.

85

ktere ni mogozhe Bogu dopafti, tudi ne dufhniga sdravja
dobili. Ali Jesuf to na fkrivnim ftori, in prepoveduje
njegove zhudeshe rasglafovati, ker fe sa naf boji, de bi
fvojib dobrih del ne rasglafovali, in tako ker bi zhafti
per ljudeh ifkali, plazhila per Bogu ne sgubiii. VTelej
moramo fvoje dobre dela, kadar jih ni treba rasodeti,
perkrivati, in s 1  Davidam rezili: Ne nam , o Gofpod, ne
nam, ampak fvojimu imenu daj z/ia/t.  Pfal. 113,  9.
Kadar pa Bogu dopade, nafhe dobre dela rasodeti dru¬
gim v’ sgled in poboljfhanje, nam fam k’ temu zhaf in
perloshnoft odlozhi. Bog vezhkrat ne perpufti, de bi nje¬
govi Cvetniki fkrili oftali, kakor shele: zhaft toliko bolj sa
njimi hiti, kolikor bolj pred njo beshe; ker hozhe, de to,
kar njim flushi k’pofvezhenju, ima tudi drugim flushiti k 1
pobolj fhanju.

32 .  Kadar fta bila pa odfhla, glej! fo
mu perpeljali mutalliga in obfedeniga zhloveka.
33. In ko je bil hudizh isgnan, je mutez go¬
voril, in mnoshize fo fe zhudile, rekozh: Nikoli
fe ni kaj taziga v 1  Israelu vidilo. 34. Fariseji
pa fo rekli: S 1  vikfhim hudizhev isganja hudizhe.

Hudizh sapre ufta vlim, kteri fo njegovi, de ne mo¬
rejo Boga na pdinozh klizati, ktera jim je filno potreb¬
na. Nefrezhen je ftan tazih mutzov, ker ne morejo fvoje
nadloge dopovedati, tudi ne profiti sa refhenje is nje.
J^rezhen je grefhnik, kteriga fe Jesuf ufmili, sbudi fvojo
zerkev in pravizhne, de sanj profijo. Na tako profhnjo
Jesuf isshene hudizha, ter ljubesen da v’ ferze, ktera,
kadar je v’ ferzu, fe po jesiku rasodenej namrezh kdor
je od mulanja refhen, hvali Boga kakor mnoshize: kdor
pa v’ njem oftane, ne more od hvale Boshje flifhati; am¬
pak ker je nevofhljiv ko hudizh, obrekuje ko fariseji.

35. In Jesuf je obhodil vfe mefta in ter-
ge, in je uzhil v’ njih f-hodnizah, in osnanoval
evangeli kraljeltva, in je osdravil vfako bolesen
in vfako flabolt.

86

Evangeli f. Matev.

Praviga kriftufoviga uzhenza ne vefeli med takimi
biti, kteri ga hvalijo, in radi imajo, tudi fe ne uftrafhi
med takimi biti, kteri ga sanizhujejo ali fovrashijo. Nje¬
govo farno vefelje je, dajati prizhevanje refnize f’ fvojim
sadershanjem. Savoljo tiga je perpravljen vfakimu k’
svelizhanju pomagati, zhe ravno mora sato kaj od fveta
terpeti. Kteriga pa nehvaleshnoft ljudi od dobriga oftra-
fhi, pokashe, de ne dela savoljo Boga, ampak savoljo
ljudi.

36. it/’.  Kadar je pa mnoshize vidil, fo fe
mu v’ ferze /"milile, ker fo bile nadleshvaue in
raskropljene, kakor ovze, ktere paftirja nimajo.
37.  Tedaj rezhe Tvojim uzhenzam: Shetev je
lizer velika, ali delavzov je malo. 38. Profite
tedaj Gofpoda shetve, de naj pofhlje delavzov
v’ Tvojo shetev.

Vfi fmo ovze, ali vfi bi bili flabi in raskropljeni,
ako bi ne bil Jesuf vifhji paftir na fvet prifhel, fe naf
ne ufmilil, in naf volkov ne refhil. Ali viden ni hotel
vfelej oftati per naf, ampak je fklenil, naf voditi po dufh-
nih paflirjih. Teh nam dati ni dolshan; zhe nam jih da,
je nesaflusheni dar, in pofebni dar je, kadar nam dobre
da. i^rezhno je ljudftvo, ktero posna ta dar, in sanj
profi,' ker dobro je vfe, kadar dobri ljudje imajo dobre
duhovne paftirje.

X. Poglavje.

1. In ko je Tvojih dvanajft apofteljnov k’
Tebi poklizal, jim je dal oblaft do nezhiftili du¬
hov, de bi jih isganjali, in osdravljali vfako bo-
lesen, in vfako flaboft.

Nobenimu drugimu ne gre ljudi poklizati v 1  duhov-

X. Poglavje.

87

fko flushbo, sunej tega, kteri jim samore oblaft dati zhes
hudizhe, zhes grehe in vfe dufhne bolesni; tazih bolesen
je troje pleme: 1) fo grehi nezhiftofti, kteri fo teshej o-
sdraviti, in zelo dufho pofedejo, vfe njene mozhi sveshejo,
in jo nadleshujejo ko hudizhi, 2) fo grehi hude navade,
kteri fo ko dolge in saftarane bolesni, in potrebujejo
veliko osdravljenje, 3) fo grehi, kteri pridejo is flabofti,
to je majhni grehi, ktere sanikernoft, mraslota in kako
navesanje na ftvari rodi.

2. Hf.  Dvanajfterih apolieljnov imena pa fo
te: Pervi, Simon imenovan Peter, in Andrej
njegov brat; 3. Jakob Zebedejev, in Janes nje¬
gov brat; Filip in Jernej; Tomash in Matevsh
zolnar; Jakob Alfejev in Tadej; 4. Simon Ka-
nanejiz, in Judesh Ifhkarjot, kteri ga je tudi
isdal.

Imena apofteljnov bodo po vfim fvetu, in vfelej do
konzhanja fveta flovele: ker ven d er imena velikih kra¬
ljev in vojfhakov v’ posabljivoft pridejo. Jesuf fi ni is-
volil bogatih, ne mogozhnih, ne uzhenih ljudi sa fvoje apo-
fteljne, ampak nboge, flabe, neuzhene ljudi, ljudi niskiga
fianu, ker je hotel pokasati, de rasfhirjenje njegove zer-
kve ne potrebuje zhlovefhke pomozhi in podpore, ampak
de je Boshje delo. Tudi ni poklizal v’ to flushbo farno
fvetih ljudi, ampak zelo eniga nar hudobnifhiga zhlove-
ka, pokasati, de zerkev je fveta, zhe ravno nje paftirji
nifo fveti: in de nad dufhnimi paftirji moramo zhaftiti
bolj Boshje poklizanje, ko gledati na njih flabofti.

5. i T .  Teh dvanajlt je Jesuf poflal, in jim
je sapovedal, rekdzh: Na pot malikovavzov ne
sahajajte, in v’ mefia Samarijanov ne hodite; 6.
temuzh pojdite k’ sgubljenim ovzam hifhe Is-
raelove.

Kakor fi Jesuf fam isvoli apofteljne, ktere, in kadar
hozhe: tako jim tudi fam odkashe, kamo in kadaj jim

88

Evangeli f. Mate v.

je iti fveti evangeli osnanovat. Nobeden tedaj ne fme
mifliti, de je Bog dolshan koga k’ veri poklizati, ali de
kdo to saflushi; temuzh vfi imajo vediti, de ne (leji per
tem , k/eri hozhe , tudi ne per tim, kteri tezhe, ampak
per Bogu, kteri fe ufmili.  Rim. 9, 16. Ne tako, de
bi fi zhlovek nizli ne imel persadevati sadobiti pravo
vero in fpreobernjenje, temuzh tako, de Bog is fvojiga
ufmiljenja zhlovefhko voljo nakloni k’ timu, de zhlovek
hozhe, in fi persadeva. J^Iednji tedaj, kteri je poklizan,
sahvali Boga sa ta pokliz, ter profi, de bi po fvojim po-
klizu shivel, in vreden bil od Boga uflifhan biti, kadar
sa fpreobernjenje drugih profi.

7. Uk.  Pojdite pa in osnanujte, rekozh: Ne-
befhko kraljeftvo fe je perblishalo. 8. Osdrav-
Ijajte bolnike, obudiijte mertve, ozhifhujte go¬
bove, hudizhe isganjajte; saftonj lie prejeli, sa¬
ftonj dajajte.

Ne zhafnih dobrot ukashe Jesuf apofieljnam osna-
novati tam, kamor bo'do poflani, ampak nebefhke dobrote,
in dufhne dan. Jim ukashe osnanovati,  de bi s’ osna-
novanjem per ljudeh vero obudili; jim ukashe osnanovati
kralje/Ivo,  de bi upanje oshivili; ukashe nebefhko  kra-
Ijeftvo osnanovati, de bi vneli ljubesen proti nebefhkim
dobrotam, in sanizhevanje zhafnih rezhf: on ukashe po¬
vedati ljudem, de je to kraljeftvo blis, de bi fe vfi
kmalo, in bres odlafhanja perpravili k’ prizhevanju; pa
de v’ Jesufovim imenu uzhe, jim je dal mozh zhudeshe
delati, in bolnike osdravljati, kakor je tudi on f’ tim od
fvojiga poflanja prizheval. De bi fe pa apofteljni savoljo
tiga ne prevseli, jih opomni, de fo te dan' bres fvojiga
saflushenja prejeli: in de bi per deljenji tih dobrot ne
bili dobizhkov lakomni, jim sapove vfe saftonj dajati,
kakor fo saftonj prejeli.

9. Y.  Ne imejte ne slata, ne frebra, ne de¬
narjev v’ fvojih pafeh; 10. ne torbe na poti,

X. Poglavje.

89

tudi ne dveh lukenj, ne zhevljev, nepalize; sa-
kaj delavez je vreden Tvoje jedi.

Zhloveku je potrebna jed in oblazhilo: ali fkerb sa
oboje Jesuf fvojim apofteljnam prepove, de bi jih per
osnanovanji evangelija nizh ne motilo. Dokler je zhlovek
tam v’ raji v’ gnadi Boshji oftal, ni sa zhafno fkerbel,
kmalo pa po sgubljeni nedolshnofti je sazhelo ferze sa
zhafne potrebe nepokojno fkerbeti. ^veti evangeli tedaj,
kteri zhloveka na pervo fvetoft nasaj pelje, fe ne fme
sa zhafne dobizhike osnanovati. Uzhenikam tedaj fo ljudje
dolshni shivesh dajati: ali plazhilo sa fvoje delo bodo
uzheniki od Boga prejeli.

11. it.  V’ ktero nieito koli pa, ali terg pri¬
dete, oprafhujte, kdo bi tam vreden bil; in on¬
di oftanite, dokler prezh ne grette. 12 .  Kadar
pa v’ hifho pridete, jo posdravite, rekozh: Mir
bodi ti hiThi. 13. In ako bo tifta hifha vredna,
bo vafli mir nad njo prifbel; ako pa ne bo vred¬
na, Te bo vafh mir k’ vam povernil.

Ne k’ bogatim, ne k’ plemenitim ukashe Jesuf iti
fveti evangeli pridigovat, ampak k’ takim, kteri fo bolj
dobri, bolj Bogu prijetni, in tedaj bolj vredni, ^trafhna
ta refniza, ktera pove, de nifo vfi vredni osnanovanje
fvetiga evangelja prejeti, ampak farno tifti, ktere je Bog
vredne ftoril. Ker fe pa ne more viditi, kteri fo bolj per-
pravni, in bolj vredni, ukashe Jesuf dufhnim paftirjem vo-
fhiti mir vfim, kamor pridejo. Kdor je perpraven ga pre¬
jeti, ga bo sadobil; kdor pa m vreden, ga ne bd do-
fegel, ampak na osnanovavza fe bd vernik Uzhenik, kteri
bres fvojiga sadolshenja fadii ne pernefe, ima is tiga,
zhe je sveft v’ fvojim delu, fvoj dobizhik.

14. It.  In kteri koli vaf ne fprejme, in ne
poflufha vafhih befedi: pojdite is hifhe ali me¬
da, in otrefite prah od Tvojih nog. 15. Refnizhno

90

Evangeli f. Matev.

vam povem, loshej bo semlji Sodomljanov in
Gomorjanov fodnji dan, kakor ti dimu meftu.

Gorje takim, kteri befede Boshje, in nje osnano-
vavzov ne fprejmejo s’ vefeljem: taki ne saflushijo dru-
siga ko sapufhenje; in savoljo Boshjiga prekleftva nifo
vredni, de bi uzlieniki, kadar od njih beshe, le prah
na zhevljih is njih deshele odnefli. Sa prihodnji fvet pa
bo takim veliko hujfhi, ko nar vezhim grefhnikam.
Zhe bo pa tako hudo tem, kteri befede Boshje, in nje
osnanovavzov ne fprejmejo, kaj bo sa te, kteri jih sa-
nizhujejo, preganjajo, branijo befedo Boshjo osnanovati,
ali nje fad f’ tvojim obrekovanjem sadershe in overshejo.

16. y. Glejte! jelt vaf pofhljem, kakor ovze
med volkove; bodite torej ras«mni, kakor kazhe,
in priprolli, kakor golobje.

Od kazil in golobov fe more kriftjan uzhiti, kako
mu je med hudobnim fvetam biti. Biti mora rasumen ko
kazha: 1 ) v’ tim, ker kazha nar bolj fvoje glave varuje,
in jo pred ubijavzam s' vfim truplam pokrije. Tako mora
kriftjan vfe rajfhi sgubiti, ko Jesufa fvojo glavo satajiti,
in vero va-nj sgubiti. 2 )  V’ tim, kakor kazha, de (ko
fe prelevi) fvojo ftaro kosho f’ febe odergne, ker fkosi
vosko ljuknjo lese: tako mora kriftjan fkerbeti, de fvo-
jiga ftariga fpazheniga zhloveka flezhe, in ifhe vef nov
zhlovek bitij de ga fvet, zhe ga preganja, ne savoljo
hudobije, ampak savoljo bogabojezhnofti preganja. Pri-
proft pa mora biti ko golob, de ne fovrashi fvojih pre-
ganjavzov, ampak poterpeshljivo prenefe njih hudobijo;
ker s’ oroshjem poterpeshljivofti fe nar bolj frezkno pre¬
maga hudobija fveta.

1 7. Hf.  Varvajte fe pa ljudi; sakaj isdajali
vaf bodo v’ sbore, in v 1  Tvojih f-hodnizah vaf
bodo gajshljali. 18. In pred poglavarje in kralje
bote vojeni savoljo mene v’ prizhevanje njim in
nevernikam.

X. Poglavje.

91

^Slednji kritij an je sato na fvetu, de bi dajal pri-
zhevanje refnizi. Per tim pa mora rasumen biti, de ji
nikdar ne fhkoduje, ne f 1  tim, ako bi jo bres potrebe po-
ftavil v'  nevarnoft kakiga preganjanja; ne f’ tim, ako bi
is ftraha kake sgube ali terpljenja opuftil, sanjo ftati.
Sato fe je treba pred pofvetnimi ljudmi varovati , de fe
jim refniza ne ft ori fovrashna, tudi ne pokashe v 1  tazili
okolifkinah, kadar je nifo perpravni prejeti, ampak fo
veliko bolj nagnjeni jo savrezhi. Zhe fe pa zhes refnizo
vsdignejo, fe mora braniti bres ftraha; ker fe Bogu pri-
zhevanje daje, kadar fe sa refnizo prizlia.

19. Kadar vaf bodo pa isdali, ne fker-
bite, kako ali kaj bi govorili; sakaj dano vam
bo tillo uro, kaj govorite. 20. Nifte namrezh vi,
kteri govorite, ampak Duh vafhiga Ozheta je,
kteri v’ vaf govori.

Pravi kriftufov uzhenez, kteri Boga in refnizo lju¬
bi, fe ne uftrafhi nobeniga mogdzhniga, nobeniga fod-
nika, kadar je sa refnize voljo vprafhan; zhe tudi uzhe-
nofti, velike rasumnofti ali dobre sgovornofti nima: sa¬
kaj on ve, de refniza gre Bogu, in de duh Boshji sa
Boga govori. Vender per tim ne opufti fe perpravljati
k 1  sagovarjanju refnize f’ premifhljevanjem refniz Bosiijih
in molitvijo; ker Jesuf fvojo pombzh obljubi ne lenim,
ampak tem, kteri v’ Boga saupajo, in fi persadevajo s 1
rasfvetljenjem fvojiga uma, in ozhifhenjem fvojiga ferza
biti terdni ispovedovavzi refnize.

21. Isdajal pa bode v’ fmert brat brata,
in ozlie linu, in otrozi fe bodo vsdigovali soper
llarfhe, in jih bodo morili. 22. In bote fovra-
sbeni od vlili savoljo mojiga imena; kteri pa
obltoji do konza, bo svelizhan.

Hudizh, kterimu je uk fvetiga evangelija tolikanj
sopern, nadrashi kriftjana soper kriftjana, prijatla soper
prijatla, ftarfhe soper otroke, de bi 1’ tim fvetimu evan-

92

Evangeli f. Matev.

geliju fhkodoval. Ni hujfhi preganjanja ko tifto, ktero
fe med domazhimi vname. Ali de kdo svelizhanje dofe-
she, mora 1} kaj od hudobniga fveta terpeti, 2) v’ Tvo¬
jim terpljenji terden oftati. §ej kogar fvet ljubi, ne more
biti prijatel Boshji: in kdor ni Bogu sveft do konza, ga
ni vreden vshivati. Svelizhanje je fad ftanovitnofli: ali
ftanovitnoft je dar Boshji, ki ga Bog ni dolshan dati;
sato je treba sa-nj ponishno profiti.

23. Hf.  Kadar vaf bodo pa preganjali v’ tem
medu, beshite v’ drugo. Refnizhno, povem
vam, ne bote obhodili meli Israelfkih, dokler
ne pride Sin zhlovekov.

Per preganjanji je treba gledati, kaj pravizhnoft
in ljubesen proti blishnjimu od naf hozhe. Ako bi fe s 1
begam soper refnizo ali ljubesen pregrefhili, fmo save-
sani vfe sgubiti, in preganjanje terpeti, prej ko beshati:
fizer pa naf k 1  beshanju saveshe rasumnott in ponish-
noft; ker fmo dolshni fvojimu hudobnimu blishnjimu od-
vseti vfo perloshnoft, vsdigovati fe zhes refnizo, in f 1
tim fhe bolj v’ greh sabrefti: tudi preganjavzam refnize
fe bres potrebe uftaviti bi ne bilo drusiga ko prevset-
noft in fvojoglavnoft.

24. Ni uzhenez zhes uzhenika, ne hla-
pez zhes JfVojiga gofpodarja. 25. Uzhenzu je sa-
ddfti de je, kakor njegov uzhenik, in hlapzu,
kakor njegov gofpodar. Zhe fo hifhniga gofpo¬
darja Belzebuba imenovali, koliko bolj njegove
domazhe!

Kako krivizhno ravna kriftjan, kteri fe Jesufoviga
uzhenza mifli, pa hozhe biti od fveta zhiflan, in od
njega vfe dobro prejeti! ^ram mora biti kriftjan a, zhe
ne more ene krivizhne beiede prenefti po tim, ko je nje¬
gov mojfter toliko preftal. Samore li fe uzhenza kriftu-
foviga imenovati tifti, kteri ifhe sloshnofti in mehkiga
shivljenja, fe uftrafhi vfakiga pomanjkanja, je tudi per

X. Poglavje.

93

nar manjfhi sopernofti filno obzhutljiv, in perpravljen tudi
sa nar manjfhi njemu ftorjene krivize fe pravdati?

26. 17 .  Ne bojte fe jih tedaj. Nizh namrezh
ni fkritiga, kar bi fe ne rasodelo, in fkrivniga,
kar bi Fe ne svedilo. 27 .  Kar vam govorim v’
temi, pravite na fvetlim; in kar na uho flifhite,
osnamijte na iirehah.

Refniza samore na en zhaf potlazhena biti, ali ni¬
koli ne premagana: in ta, kteri sa-njo ftoji, je na en
zhaf pozhernjen, in v 1  sanizhevanji, vender bo enkrat,
in zhe ne prej, vfaj na fodnji dan rasodeta njegova ne-
dolshnoft in pravizhnoft. Sato fe kriftjan nima bati fveta,
ampak kolikor refniz fe je na tihim v 1  premifhljevanji
nauzhil, in v’ fvoje ferze fpravil, jih mora f lvojim sa-
dershanjem, in per perloshnoftih tudi s’ befedo osnanovati.

28 . 17 .  In ne bojte fe jih, kteri telo umore,
dufhe pa ne morejo umoriti; temuzh bojte fe ve¬
liko bolj tiftiga, kteri more dufho in telo pogu¬
biti v’ pekel. 29. Ali fe ne prodalla dva vrabza
sa en vinar? In le eden smed njih ne bo padel
na semljo bres vafhiga Ozheta. 30. Vafhi lafje
na glavi pa fo vii rasfhteti. 31. Nikar fe tedaj
ne bojte; boljfhi, ko veliko vrabzov fte vi.

Kriftjanu fe ni bati preganjanja: 1) sato, ker fo-
vrashniki refnize mu samorejo k’ vezhimu na telefu fhko-
dovati: telefne dobrote pa ali tudi shivljenje sgubiti, ni
fhteti sa sgubo; ker ni sguba sgubiti to, kar bo konez
imelo: veliko bolj je dobizhik sgubiti kaj teleliiiga, ker
fe f’ tim dufha svelizha. 2} Sovrashniki refnize tudi ne
morejo vezh fhkodovati, ko toliko, kolikor Bog perpufti:
noben vrabez bres volje Boshje ne pogine, koliko menj
zhlovek. 3) Bog ima tako fkerb sa zhloveka, de mu je
zelo fhtevilo laf snano: karkoli fe sgodi, je is previd-
nofti Boshje. Kako velik dobizhik je pa, fe per vfih re-
zhek podvrezhi previdnofti Boshji.

94

Evangeli f. Matev.

32. in.  Kdor koli bo tedaj mene fposnal pred
ljudmi, ga bom tudi jeft fposnal pred fvojim 0-
zhetam, ki je v’ nebelih. 33. Kdor pa mene sa-
taji pred ljudmi, ga bom tudi jelt satajil pred
fvojim Ozhetam, ki je v 1  nebelih.

Isposnati Jesufa Kriftufa vprizho ljudi ni farno v’
tim, de fe mu s 1  befedo prizhevanje da: temuzh tudi, de
fe kdo njegoviga uka dershi, ga ljubi, po njem shivi, ino
je perpravljen sa-nj kaj terpeti. Pervo potrebuje ferzlmofli,
de fe zhlovek ne boji in nikoli ne framuje, fe sa kriftu-
foviga uzhenza fhteti: drugo potrebuje rndzlii, de fvoje
hude nagnjenja premaga. Kdor per tim, kar refnizo sa-
dene gleda bolj na fvoj dobizhik, ko na fvojo dolshnoft,
iflie bolj s’ ljudmi ko s' Bogam prijasnoft imeti, in tako
Jesufa sataji. Gorje takimu, sakaj f’ fvetam, ne f Kri-
ftufam bo imel fvoj delesh v’ vezhnofti.

34. Ul.  Nikar ne mi f lite, de lim mir prifhel
pernelt na semljoj ne miru, ampak mezh lim pri¬
fhel pernelh 35. Prifhel lim namrezh rasdvojit
zlilo veka soper njegoviga ozheta, in hzher so-
per njeno mater, in nevelto soper njeno tafho.

kSvet ne iflie drusiga ko pofvetniga miru, to je, de
bi zhlovek po napazhnih sheljah fvoje volje bres fvar-
jenja, bres sbadanja fvoje vefti shivel. Jesuf je prifhel
ta, mir rasdret, in napravit nebefhki mir, kteri je v’ tim,
de fe zhlovek pofvetnim sheljiim odpove, in iflie nebefh-
kih dobrot. Mezh, f’ kterim fe pofvetni mir rasdira, je
befeda Boshja. Ta mezh rasdvoji ferza, kterih ene fe
refnize primejo, ene pa jo savershejo: in tako fe sgodi,
de zelo med domazhimi, kterih eni refnizo ljubijo, eni
fovrashijo, rasdvojenje poftane. Blagor timu, kteriga fvete
evangelifke refnize lozhijo od fveta, de bi ga fklenile s’
Bogam^

36. in.  In zhlovekovi fovrashniki bodo nje¬
govi domazlii.

X. Poglavje.

95

Nafhi forodniki ali shlahtniki fo velikrat nar hujfhi
fovrashniki nafhe dufhe, in nar vezhi napotik nafhiga
svelizhanja. Ozke fovrashi fina, ker s 1  sanikernoftjo, s’
sanafhanjem je perzhetnik njegoviga hudobniga slavljenja.
§iin je fovrashnik ozhetti, ker mu je perloshnoft krivize
delati, de bi finu veliko premoshenje sapuftil. Mati je fo-
vrashniza fvoji hzheri, kadar ji fvetuje, kako samore
fvetu dopafti, in ji vfe pofvetne nezhimurnofti v’ ferze
vfeje. Hzln' fovrashi mater, ker P fvojim perlisovanjem
materno ferze nakloni ji vfe napazhne rezhi perpuititi,
in njenim fpazhenim sheljam ftrezhi. Gofpodar tudi prav
tako fovrashi fvoje podloshne, kadar jih savoljo njih ras-
usdanja ne fvari: in podloshni fo gofpodarju fovrash¬
niki, kadar njegovim hudobnim sheljam ftreshejo.

3 7.  Kdor ljubi ozhefa ali mater bolj ko
mene, ni mene vreden; in kdor ljubi lina ali
hzher bolj ko mene, ni mene vreden.

Ktera ljubesen samore bolj nedolshna, bolj pra-
vizhna biti, ko ljubesen otrok proti ftarfhem, in ftarfhev
proti otrokam: vender pove Jesuf, de, ako bi kdo ftar-
fhe ali otroke bolj ljubil ko njega, bi ne bil njega vre¬
den, to je: ne bil bi vreden njegov uzhenez ali ud biti,
ampak veliko bolj vreden od njega sapufhen in saver-
shen biti. Koliko menj je tedaj njega vreden, kteri blago,
zhaft, pofvetne nezhimurnofti bolj ko Jesufa zhifla. Zhe
hozhemo tedaj vediti, koga bolj ljubimo Boga ali fvet,
poglejmo, komu ifhemo bolj dopafti, in komu voljo bolj
na tanko dopolniti.

38. if.  In kdor ne vsame fvojiga krlsha, in
ne hodi sa menoj, ni mene vreden.

De je kdo vreden Jesufov uzhenez biti, m' sadofti,
fe odpovedati fladnoltim fveta: je fhe treba grenkofti
prizhujozhiga shivljenja okufiti. ^lednji ima fizer lvoj
krish, fvoje britkofti; ali flednji fvojiga krisha ne vsame,
ali ga pa sa Jesufam ne noli. Kdor hozhe refnizhni u-
zhenez biti, mora fvoj krish ko kriftjan, to je poterpesh-

96

Evangeli f. Matev.

Ijivo, nofiti: ga mora sa Jesufam, to je is ljubesni proti
njemu, po njegovim sgledu, v’ njegovim duhu nofiti.

39. t.  Kdor najde fv oje shivljenje, ga bo
snubil; in kdor sgubi Tvoje shivljenje savoljo
mene, ga bo nafliei.

Svoje shivljenje sgubi, kdor po rezheh telefu pri¬
jetnih hrepeni, in meni, de ga v’ njih najde, pa ga le
v’ nezhimurnih rezheh potrati, in fvojo dufho pogubi.
Kdor pa fvoje shivljenje sanizhuje savoljo Boga, rajfhi
telefno shivljenje ko vero ali Boshjo ljubesen sgubi, fe
v 1  pokori trudi, in fvoje ude f pertergovanjem mori, v 1
tem ftanu, v’ kteriga ga je Bog poklizal, fvoje shivljenje
prav po volji boshji ravna, ta ga najde. Ni mozhnejfhi
fkufhnjave, ko je ljubesen do telefniga slavljenja. .Sre¬
zilen ta, kteri to fkufhnjavo premaga, in telefno shiv¬
ljenje sa Boga sgubi. »Sej kar fe savoljo Boga sgubi,
ni nikoli sgubljeno, ampak fe vfelej v’ Bogu in s’ ob-
reftjo najde.

40. $■. Kdor vaf fprejme, mene fprejme; in
kdor fprejme mene, fprejme njega, kteri me je
poflal. 41. Kdor fprejme preroka v’ imenu pre¬
roka, bo plazhilo preroka prejel; in kdor fprejme
pravizhniga v’ imenu pravizhniga, bo plazhilo
pravizhniga prejel. 42.  In kdor koli da piti ko¬
mu smed teh nar manjfhih le kosarez mersle
vode v’ imenu uzhenza, refnizhno vam povem,
ne bo sgubil fvojiga plazhila.

Samore li sa dufhniga paftirja per njegovi truda in
grenkobi polni flushbi vezhi vefelje biti, ko je v’ te ob¬
ljubi Jesufovi, f 1  ktero terdi, de flednji, kteri nje fprej¬
me, fprejme njega famiga? Samore li sa kriftjana kaka
vezhi zhaft in plazhilo biti, kakor je to, de famiga Je-
sufa fprejme, in fe mu podvershe, kdor koli njegove po-
flane paltirje fprejme, in fe jim podvershe? Kako ve¬
lika frezha tedaj je sa kriftjana, kteri f fvojim premo-

XI. Poglavje.

97

shenjem svefte dufhne paftirje podpirajo, in jim shivljenje
polahkajo. Sakaj pod pravizhnim in ufmiljenim Bogam,
kakor m' noben greh bres pokoritve, tako tudi ni bres
plazhila le nar manjfhi dobro delo. §>’ kakofhnim trudam
fe mora na fvetu mogozhnim flushiti, de fe od njih dobi
minljivo plazhilo. Ali od Boga. samore nar vezhi ubo-
shiz sa majhne poftreshbe sadobiti vezimo plazhilo. Kdo
bi tako dobrimu gofpodu s 1  vefeljem ne flushil?

XI. Poglavje.

1. In pergodilo fe je, ko je Jesuf je-
njal sapovedovati Tvojim dvanajftim uzhenzam, je
od ondod dalje fhel uzhit in osnanovat po njih
meftih.

Jesuf po tem, ko je fvoje uzhenze poduzhil, fe je
od njih lozhil, de bi po fvetu hodili, in v’ djanji ispe-
ljali, kar jih je uzhil. Dela namrezh nar bolj iskashejo,
koliko je zhlovek is saflifhaniga uka rasumel, in fadu
sadobil: sraven ga pa dela fhe nar bolj suzhe in ra-
sumijo v’ tem, kar ni per uku dobro rasumel.

2 .  $■. Janes pa, ko je flifhal v’ jezhi Kri-
itufove dela, je poflal dva Tvojih uzhenzov, 3.
in mu je rekel: Si ti, kteri ima priti, ali dru-
siga zhakamo?

Bog hozhe naf po dufhnih paftirjih voditi: ali per
naflii flabofti fe nizli ne sgodi loshej, ko de fe na-nje
naveshemo, in tako navesanje je nam vezhkrat napotile,
de ne raftemo v’ bogabojezhnofti, ampak bolj flabimo v 1
nji 5 tudi vezhkrat kar na fvet dobriga fvojiga pafiirja
ftorimo, vezh sa zhloveka ko sa Boga ftorimo. Ali fam
Jesuf Kriftuf je ta, kteri mora priti, in naf osdraviti,
polvetiti in svelizhati: sakaj le on je nalh odrefhe-

7

98

Evangeli f. Matev.

nik, tedaj nafha luzh, nafha mozh, nafhe sdravje in
svelizhanje.

4. In Jesuf je odgovoril in jima rekel:
Pojdita in povejta Janesu, kar Ita riifhala in vi-
dila. 5. Slepi fpregledujejo, hromi hodijo, go¬
bovi fe ozhifhujejo, gluhi fpreflifhujejo, mertvi
vdajajo, in ubogim fe evangeli osnanuje. 6. In
blagor mu, kteri fe nad menoj ne bo pohujfhal.

S’ dobrotnimi deli in zhudeshi iskashe Jesuf, de je
on obljubljeni odrefhenik, ker na njegovo gnado flepi
grefhniki fposnajo refnizo in pot svelizhanja, hodijo terd-
no in ftanovitno pot sapoved Boshjih, fpazhenje njih
ferza je osdravljeno, poflufhajo s’ veleljem in pridam be-
fedo Boshjo, shive kakor obujeni v’ novo shivljenje, in
fe dershe uka fvetiga evangelija, kteriga fe prijeti fo
nar bolj perpravni ubogi, ki zhafne pomanjkanja imajo.
Sak a j taki zhutijo fvoje pomanjkanje, in fo ponishni: oni
fo lazhni, in shejni pravize, ker nimajo zhafnih dobrot,
ktere motijo zhlovefhko ferze, in odvrazhajo od refnize.
Sato fo ubogi veliko frezhnifhi ko bogati, ker sa nje
ni take nevarnofti, de bi fe pohujfhali nad Jesufam, kteri
je fam ubog bii, vfe bogaftvo sanizheval, in vfelej uzhil,
fe vfim pofvetnim dobizhkam odpovedati.

7. 't.  Kadar fta pa odfhla, je Jesuf sazbel
nmoshizam govoriti od Janesa: Koga de fhli
v’ pufhavo gledat? terda od vetra majaniga?
8. Ali koga de fhli gledat? Zlilo veka v’ mehko
oblezheniga? Glejte! kteri fe v’ mehko obla-
zhijo, fo v’ kraljevih hifhah. 9. Ali koga de
fhli gledat? preroka? Prav, vam povem, fhe
vezli kakor preroka.

Jesuf hvali Janesa po tem, ko fo njegovi uzhenzi
odfhli: ker ni dobro koga v’ obras hvaliti, de bi fe tako
hvaljen ne prevsel. Tudi m' varno hvaliti uzhenika vpri-

XI. Poglavje.

99

zho njegovih uzhenzov, ker fe samore per njih zhlo-
vefhko navesanje na-nj fhe bolj obuditi. Jesuf hvali Ja¬
nesa takrat, kadar je v’ jezhi, sakaj v’ nadlogi fe re-
fnizhni prijate! fkashe, in sato je kdo ‘hvale vreden, ker
je od fveta sanizhevan in preganjan. Jesuf hvali Janesa
ne is perlisovanja, ampak v’ tim, sa kar je Janes saref
hvale vreden. Hvali ga 1) savoljo njegovih lepih laft-
noft, fofebno savoljo njegove terdnofti in ftanovitnofti, f’
ktero je on refnizo vfelej terdil, in ktero je f’ terdim in
oftrim slavljenjem sadobil. Kdor hozhe v 1  refnizi ftano-
vitin biti, mora terdo in fpokorno shiveti. Nizh zhloveka
tolikanj ne oflabi ko sloshno in mehko slavljenje. Nam-
rezh kdor fvojim ftraftim ftreshe, potrebuje veliko fveta,
in tedaj je od fveta lahko sapeljan. 2) Ga hvali savoljo
njegove llushbe, ker je bil prerok, in osnanovavez pri—
zhujozhiga odrefhenika.

10. Sakaj ta je, od kteriga je pifano:
Glej! jeli pofhljem fvojiga angela pred tvojim
oblizhjem, kteri bo pred teboj tvoj pot perprav-
ljal. 11. Refnizhno vam povem, ni vdal vezhi
med rojenimi od slien, kakor Janes kerdnik;
kdor je pa manjfhi v’ nebefhkim kraljedvu, je
vezhi od njega. 12 .  Od dne v pa Janesa kerd-
nika do sdaj nebefhko kraljedvo lilo terpi, in
dlni ga nafe potegnejo. 13. Sakaj vli pre¬
roki in podava noter do Janesa fo preroko¬
vali. 14. In ako hozhete umeti; on je Elija,
kteri ima priti.

Janes je bil med vfimi preroki nar imenitnifhi. 1}
Ker noben drugi prerok m' bil od drugih prerokov na¬
povedan, ko on od Malahija preroka. 2) Drugi preroki,
kteri fo odrefhenika osnanovali, fo veliko fto let pred
njim shiveli: Janes ga je pa f fvojimi ozhmi vidil, in
ljudem f perliam pokasal. 3) Med rojenimi od shen je
on nar imenitnifhi bil savoljo lvojiga velikiga rasfvetljenja,

’ 7«

100

Evangeli f. Matev.

in fvetiga sfaivl jetija: ven d er, kar ga je nar bolj pred
drugimi povifhalo, je bila njegova pomshnoft; kolikor
globokejfhi fe je Jesuf ponishal, toliko bolj je bil povi-
fhan zhes Janesa.' 4) Drugi preroki fo prerokovali, de
nebefhko kraljeftvo pride: Janes pa je osnanoval, de
nebefhko kraljeftvo je she tukaj; on je pokoro ko ban¬
dero pokasal, pod kterim flednji, kteri fe zhes fvet, hu-
dizha in mefo vojlkuje do konza, nebefhko kraljeftvo
sgrabi. 5} Je on Eliju enak: kakor bo ta pred drugim
prihodam Jesufovim zhlovefhke ferza f pokoro perprav-
ljal, tako je Janes P pokoro ferza perpravljal k’ per-
vimu prihodu.

15. Kdor ima ufhefa sa poflufhanje, naj
poflufha.

Blagor timu, kteri ima v 1  ferzu ufhefa, in s’ njimi
prav flifhi vezhne refnfze; ker nifo vlim take ufhefa da¬
ne: to je dar, ki fe mora sa-nj vezhkrat ponishno pro¬
fiti. Koliko jih je, kteri li vdfhijo, de bi Elija ali Janesa
flilhali pridigovati; kteri shele dobre uzhenike imeti: ali
kdliko jih je, kterim dobre in perpravne volje, ufhef v’
ferzu manjka, in savoljo tiga is nar boljfhih naukov ne
obrode fadu.

16. Komu bom pa permeril ta rod? Enak
je otrokam na ter^u fedezhim, kteri fvpjim to-
varfhem vpijejo, 17 .  in pravijo: Peli fmo vam,
in nifte plefali; shaljevali fmo, in nille jokali.
18. Sak a j Janes je prifhel, in ni jedel, ne pil,
in pravijo: Hudizlta ima. 19. Prifhel je Sin
zhlovekov, kteri je in pije, in pravijo: Glejte!
zhlovek je poshrefhnik in pijanez, zolnarjev in
o^refhnikov prijate!. In modrolt je opravizhena od
fvojih otrok.

Hudobni fo k’ vlimu opominjanju gluhi: samifhljeni
v 1  telefne rezhi in saljubljeni v’ to, kar je po njih na¬
gnjenji; savershejo vfe, kar bi flushilo k’ njih isvelizhanju.

XI. Poglavje.

101

Kakor dobrim vfe dobro tekne, in jih k 1  Bogu pelje,
tako fpazhenim ferzam vfe fhkoduje, in jih od Boga od-
vrazhuje. Ne dajo fe s’ dobrim pervabiti k 1  poboljfha-
nju, ne perliliti s’ oftroftjd; ker fe ne dajo pregovoriti,
de bi to, kar jim ne dopade, od Boga bilo: in sa hudo
fhtejejo, kar nad dobrimi dobriga vidijo. Modre fe mi-
flijo, kadar imenujejo shivljenje preojftro, ktero je po po-
ftavah fvetiga evangelija. Take njih lodbe pridejo od
njih prevsetnofli, nevofhljivofti, nezhimurnofti. Ali dobri,
ki vidijo ponofhenje takih grefhnikov, in ravnanje Boshje
s 1  njimi, hvalijo dobroto, modroft in persanafhbo Boshjo,
ktera tako dela P hudobnimi.

20.  Takrat je sazhel ozhitati meltam, y’
kterih fe je nar vezli njegovih zhudeshev sgo-
dilo, ker fe nifo fpokorile.

Komur je vezh dano, od tega fe bo vezli hotlo: in
kolikor vezh dobrot je Bog komu ftoril, toliko menj je
takimu isgovora, zhe fe odverne od Boga. Nam krift-
janam je Bog vezh ftoril, ko drugim nevernim ljudftvam;
ker f telefnimi ozhmi vidimo zhudeshe, ktere je ftvar-
nik ftoril, in vera nam kashe, koliko fmo od odrefhenika
sadobili. Kakofhno fvarjenje saflushimo, zhe ne oftanemo
svefti Bogu. Blagor pa nam, zhe s 1  relnizhno pokoro, in
sgodnim ipreobernjenjem odvernemo ozhitanje, ktero bi
nam samogla nafha velt ob uri nafhe fmerti delati.

21. Ttf.  Gorje tebi Korozajn! gorje tebi Bet-
sajda! sakaj ako bi fe bili v’ Tiru in ^idonu
godili zhudesbi, kteri fo fe per vaf godili, bi
fe bili sdavnej v’ ojftrim oblazbilu in v’ pepelu
pokorili. 22.  Pa vam tudi povem: Tiru in Si¬
donu bo loshej fodnji dan, kakor vam.

Teshek odgovor bo dajal ta, kteri vabljenja Boshje
v 1  neinar pulti. Nefpokorjen kriftjan je bolj fvarjenja vre¬
den, ko nevernik; ker uni posna poti, in vabljenja Boshje,
ta pa ne. Kriftjan od mladofti srejen v’ kerfhanftvu, in

102

Evangeli f. Matev.

obdarvan s’ velikimi darmf ne bo pred fodnikam odgo¬
vora dajal farno savoljo grehov, ki jih je ftoril, ampak
tudi savoljo darov, ktere je potratil. Ufmiljenja Boshje,
ktere je grefhnik v 1  posabljivoft sakopal, bodo enkrat
njegovo nehvaleshnoft prizhale k’ njegovimu oframo-
tenju in pogubljenju. Oiire oblazhila, ktere pomenijo (po¬
korne dela, in pepel, kteri pomeni ponishevanje, fo sa
grefhnika dolslmoft: une fizer, de njegovo pregrefhno
mefo krote, ta pa ga opomni njegoviga obfojenja v’
fmert. Moti fe tedaj tifti, kteri meni, de pokora obftoji
farno v 1  kafanji in prenarejenji shivljenja, in de sa fpo-
kornika nifo potrebne fpokorne m ponishujozhe dela.

23.  In ti Kafarnaum! ali fe bofh do neba
povsdignil? V'  pekel bofh pahnjen; sakaj ako
bi fe bili v’ Sodomi godili zhudeshi, kteri fo fe
v 1  tebi godili, bi bila fhe do danafhnjiga dne
oftala. 24.  Pa vam tudi povem, de bo Sodom-
fki semlji loshej fodnji dan, kakor tebi.

Kakorfhne fo pregrehe na tim fvetu, take fo poko¬
ritve na unim fvetu: S v  zlrimur kdo grefhi, f’ tim bo
tudi pokorjen.  Modr. 11, 17. Prevsetni bodo filno po-
nishani kakor prevsetni hudizh: nezhifti tei-pe nar vezhi
bolezhine, kakor kralj Antijoh: blagalakomni fo v’ nar
vezhim pomanjkanji, kakor bogati mosh. Ali med vliini
bo prevsetnoft nar hujfhi pokorjena; namrezh kakor je
ponishnoft sazhetik fpreobernjenja in podloga vfili zhednolit,
tako je prevsetnoft sazhetik vfaziga greha. Druge pre¬
grehe fe f zhafam manjfhajo, prevsetnoft vedno rafte.
Nizh ni kerfhanfki veri bolj nafproti ko prevsetnoft, in
noben greh ne vterdi ferza tako ko ona; tudi noben greh
toliko ne perpomore ko ona, de zhlovek sanizhuje in
savershe befedo Boshjo, kar ferd Boshji nar bolj vname.

26. jfr.  Tifti zhaf je Jesuf odgovoril in re¬
kel: Sahvalim te, Ozlie, Gofpod nebef in sem-
Ije! de fi to fkril modrim in rasumnim, in li ras-

XI. Poglavje.

103

odel malim. 26. Prav, Ozhe! tako je bilo tebi
vfhezh.

Pozhaftf in sahvali tukaj Jesuf fvojiga ozheta, de
on snane ftorf fvoje fkrivnofti malini, to' je, ponishnim,
ktere on sakriva modrim, to je, prevsetnim. Nikdar ne
fme kriftjan per ravnanji Boshjim radoveden in sheljin
biti svediti, sakaj Bog to, ali uno ftorf: ampak v’ ponish-
nofti mu je moliti nesapopadljive lodbe Boshje. Jesuf ime¬
nuje fvojiga ozheta Gofpoda nebef in semlje, tedaj ta-
kiga, kteri nf dolshan savoljo fvojiga ravnanja odgovora
komu dajati. Zhe vprafhafh, sakaj Bog sakriva fvoje
fkrivnofti modrim, in jih rasodeva malim? Jesuf odgo¬
vori: Prav ozhe: sakaj tako ti je dopadlo.  Zhe vpra¬
fhafh: sakaj puftf modre v’prevsetnofti, in da ponishnoft
majhnim? JŠ. Pavl odgovori, rekozh: O zhlovek, kdo fi
ti, de fe hozhefh pravdati s’ Boyam? Rezhe kadaj
lonez timu , ki ga je naredil: Sakaj fi me tako (lovili
Nima mdr lonzhdr ob/a/fi , ravno is tipe kepe ila ene
pofode k’ zhafti, ene pa k’ nezhafli floriti?  Rim. 9,
20. Toliko vemo, de ktere v’ nevednofti puftf, jih puftf
po fvoji pravizi, in ktere rasfvetlf, jih rasfvetlf is fvojiga
ufmiljenja: in tedaj nam ne gre drusiga rezili, ko: O vi-
fokoft bogaftva Boshje modrofli in snanja ! kako ne¬
sapopadljive fo njegove fodbe , in neisved/jive njegove
pota!  Rim. 11, 33.

27. Ul.  Vfe mi je srozheno od mojiga Ozhe-
ta. In nihzhe ne posna Simi, kakor le Ozhe;
tudi Ozheta nihzhe ne posna, kakor le Sin, in
kontur hozhe Sin rasodeti.

Vef namen tega, kar Bog s 1  ljudmi dela, je, de hi
fe iskasala njegova vligamogdzhnoft, njegovo gofpdftvo,
njegova dobrota, ufmilenje in praviza. Sato je ozhe vfe
isrozhil fvojimu iSfnu, de bi ljudje od Boshjih laftnoft po
Jesufu Kriltufu poduzheni bili. Po njem pride vfa gnada,
fposnanje in svelizhanje med ljudi; ker je on zhloveku
v’ daritev in mafhnika poftavljen, on je njih odrefhenik

104

Evangeli f. Malev.

in frednjik, njih poglavar in uzhenik, njih Gofpod in
§odnik: in tako' je flednji kriftjan Jesufu popdlnama pod-
vershen. To podvershenje je viim dobrim kriftjanam flad-
ko, in prijetno 5 in vedno prolijo, de bi jih on v’ tim
snanji po fvojim dopadajenji zhe dalje bolj poduzhil, in
jim ljubesen dal, f’ ktero bi fpolnili v’ djanji fposnane
refnize.

28.  Pridite k 1  meni vti, kteri fe trudite,
in tte obtesheni, in jelt vaf bom posili vil!

V 1  tvojih ftifkah in teshavah, v 1  tvojih fkufhnjavah
in padzih, v’ tvoji nepremoshnofti k 1  vfimu dobrimu ne
najdemo nikjer sunej v’ Jesufu pomozhi: grefhniki trudni
na poti tvoje hudobije naj fe vershejo v’ narozhje temu
ljubesnjivimu paftirju, kteri fe je zhaf fvojiga shivljenja
trudil, de bi jih najdel, in perpeljal v 1  tvoj hlev. ►Spokor¬
niki, ktere ponishiije tesha njih pregreh, naj fe fklenejo
f 1  to kolino, ktera je na krishi saklana bila sa nje. Krift-
jani, ktere teshe njih mnogi preftopki in velike dolshno-
fli, naj fe vsdignejo proti timu frednjiku in vezhnimu
mafhniku, kteri ledi na defnizi Boshji. ►Slednjiga, kteri
fvojo butaro zhuti, in fe trudi nad fvojim poboljfhanjem,
vabi Jesuf k’ febi, in mu obljubi polajfhanje.

29. t.  Vsemite moj jarm nafe, in uzbite
fe od mene, ker tim krotak in is ferza poni-
sbin, in bote pokoj nafhli Tvojim dufham. 30.
Moj jarm namrezh je Tladik, in moje breme je
lahko.

Zhudna rezil, de zhlovek obloshen in truden, zhe
hozhe polahkanje, in v’ dufhi pokoj imeti, fi mora teslio
in jarm naloshiti! Ta jarm in tesha m' drusiga ko nova
poftava ljubesni polna, ktero nam je Jesuf v’ fvetim e-
vangelii isrozhil. Ta jarm na-fe vsame tifti, kteri tvoj
um in voljo podvershe evangelifkimu uku, in fe ne da
od fvojiga rasusdaniga mefa femtertje goniti. Pot evan-
gelifka je fizer tefna, ali kmalo, ko je zhlovek ftopil na-

XXI. Poglavje.

105

njo, in premagal perve napotke, mu na ljubesen in gnado
Boshjo vfe fladko in lahko poftane; ker ljubesni nizh
ni preterdiga nizh teslikiga. Ali zhlovek, kteri hozhe
Jesufov jarm na-fe vseti, mora f tem perzheti, de fvoj
um ponisha, in hude nagnjenja fvojiga ferza sazhne
krotiti, de ponishen in krotak poftane: in ravno tega fe
nauzhi in to sadobi od Jesula.

XII. Poglavje.

1. 'H 7 '.  Tifti zliaf je Jesuf fhel fkosi fetve v 1
faboto; njegovi uzhenzi pa fo bili lazhni, in fo
sazheli klafje ofmukovati, in jefti. 2.  Fariseji pa,
ko fo vidili, fo mu rekli: Glej! tvoji uzhenzi de¬
lajo, kar fe ne fme delati ob fabotali.

Kdo bi fe ne sazhudil nad tem terdim in uboshnim
ftanam uzhenzov Kriftufovih; in kdo bi fe ne branil Je¬
sufov uzhenez biti, kadar vidi, kako terd je on proti
fvojim uzhenzam, kterim bi lahko pomagal, in jih bra¬
dati pufti? Kadar je kak sveft kriftjan v 1  pomanjkanji, ni
snaminje, de je sapufhen od Boga; je fhe le vezhi zhaft v’
drushbi Jesuiovi v’ pomanjkanji biti, ko v’ prijasnofti P
fvetam vshivati nar obilnifhi dobrote. Hudobni in hinav-
fki ljudje ne fposnajo tega; sato bogabojezhe, zhe jih vi¬
dijo v’ vezhih flifkah, bolj hudo fodijo, in vfe fvarjenja
vredno vidijo nad njimi. Laftno namrezh je hinavzam,
de fo zhali neufmiljeni proti enim, zbali pa pregrefhno
sanafhljivi proti drugim, de hitro najdejo, kar je fvar¬
jenja vredno, ne vidijo pa, kar fe more pravizhno is-
govoriti.

3. '$ r . On pa jim je rekel: Ali nilte brali,
kaj je lloril David, kadar je bil lazheii on, in
kteri fo bili s’ njim ? 4. Kako de je fhel v’ hifho
boshjo, in je jedel pofvezhene kruhe, kterih jefti

106

Evangeli f. Matev.

ni bilo perpnfheno ne njemu, ne tiftim, kteri fo
bili s’ njim, ampak farnim duhovnam ? 5. Ali nifte
brali v’ poltavi, de duhovni ob fabotah v’ tem-
peljnu faboto prelomujejo, in fo vender bres
greha? 6. Povem vam pa, de je kdo vezhi tu-
kej, kakor tempelj. 7.  Ako bi pa vedili, kaj je
to: Ufmiljenje hozhem, in ne daritve, bi nikoli
ne bili nedolshnih obfodili. 8. Sakaj Sin zhlo-
vekov je tudi fabote gofpod.

Nafli Svelizhar nam tukaj pokashe, de je raslozhik
per sapovedujozhih in prepovedujozhih sapovedih, in f’
fhtirimi fprizhali iskashe, de sapovedi, kakorfhna je pra-
snovanje prašnika, jenjajo zhloveka vesati: 1} kadar na-
torfka poftava v’ kaki filni potrebi vmef pride, kakor je
lakota pergfiala Davida od rasglednih kruhov jefti, ali
tukaj uzhenze na fabotni dan klafje fmukati. 2)  Kadar
druga pofebna in vezhi sapoved veshe, kakorfhna je
bila v 1  Jerusalemfkim tempeljnu daritev opraviti, sa kogar
voljo fo frneli duhovni ob fabotah shivino klati sa dari¬
tev, in tedaj fo tudi uzhenzi bres madesha fvoje vefti
frneli klafje fmukati, de fo fi slavljenje perhranili, in fo
Jesufu na flushbo bili, kteri je vezhi ko tempelj in fa-
bota. 3J Jenja vesati savoljo sapovedi ljubesni in ufmi-
Ijenja proti blishnjimu. Ker prasnovanje prašnika Bogii
ne dopade, ako bi fe imel sato blishnji samuditi v’ po¬
trebi: in daritev ferza, ktera fe v 1  delih ljubesni oprav¬
lja, je nar dopadljivfhi daritev Bogu. 4) Jenja na pra-
vizhno odveso od sapovedi, kakor je Jesuf, kteri je go-
fpod zhes faboto, tukaj odvesal uzhenze od navadniga
dopolnjenja fabote.

9. In kadar je bil od ondod fhel, je pri-
fhel v’ njih f-hodnizo. 10. In glej! zhlovek je
bil Ctukej),  kteri je imel ufufheno roko, in fo
ga vprafhali, rekozh: Ali fe fme ob fabotah o-
sdravljati? de bi ga satoshili.

XII. Poglavje.

107

Kdor refnizo ljubi, vprafha, de bi jo svedil: kdor jo
pa fovrashi, vprafha, de bi kaj nafhel, sa zhefar voljo bi
jo bolj po pravizi fovrashil, in savergel. Nevofhljivoft je
tak ftrup v’ ferzu, de zelo v’ delih Ijubesrii fvojo hudo¬
bijo redi, in ne more prenefti dela ljubesni. Nevofhljivzi
ubranijo rajfhi nar boljfhi dela, ko de bi mu poterdili,
ako kdo ftori is ljubesni kaj dobriga.

li. Hf.  On pa jim je rekel: Kteri zhlovek
bo med vami, kteri, ko bi imel eno ovzo, in bi
mu ta v’ faboto v’ jamo padla, bi je ne prijel
in bi je ne islekel? 12. Koliko boljfhi je zhlo¬
vek, ko ovza! Sato Te ime ob fabotah dobro
ltoriti.

Lakomnoft po blagu je fpazheniinu zhloveku nar
boljfhi fvetovavez, in odvsame vef ftrah nad greham. Na
zhafni dobizhik ali sgubo gledamo nar pervizh, kadar je
treba ftoriti kaj, in po tim ravnamo vfe fvoje dela. Zha-
fno sgubo odverniti fmo kmalo perpravljeni prašnik pre¬
lomiti. Velikrat vezh florimo sa shivino, ktera je sa nafho
telefno korift, ali k’ nafhimu vefelju, ko sa zhloveka,
kteri je vender imenitnifhi od shivine. Vezhkrat fi vefti
ne delamo, ob prašnikih fe v 1  nezhimurno vefelje podati,
ker bi hudo fodili ubosiga, ko bi kaj majhniga delal,
fvojo drushino preshiviti. Tako sna ferze, ktero ni sa
Boga, febe flepiti, in fe uterditi proti blishnjimu.

13. 't.  Tedaj rezhe zhloveku: Stegni fvojo
roko! In jo je flegnil in je bila sdrava, kakor
una.

Ta bolni zhlovek pomeni vfe ljudi po isvirnim grehu
na dufhi bolne, kteri fo v’ Adamu fvojo roko istegnili
po prepovedanim fadu, in od takrat neukretni poftali k 1
vfim dobrim delam. To nafho fuho roko je Jesuf osdra-
vil, kadar je fvoje delavne roke na krishi raspel. Mar-
fikterih leviza je prav sdrava 5 ali njih defniza je fuha,
nerodovitna in nedelavna, ker v’ posemeljfkih rezheh fo

108

Evangeli f. Matev.

prav delavni: ali per dufhnih rezheh fo nedelavni. Kadar
pa Bog f’ fvojo gnado njih roko osdravi, oni' s’ defnizo
potrebnim dobrotljivo dele, kar lo prej s 1  levizo lakomno
vkup grabili.

14. Hf.  Farizeji fo pa fhli, in fo fe pofve-
tovali soper njega, kako bi ga pogubili.

Kolikrat fo fariseji fabotni dan jedli in pili; kdo
bi bil miflil, de fo f tem faboto prelomili. Jesuf je
pa ukasal bolnima roko istegniti, in sato ga fariseji
prelomovavza fabote fodijo. V’  kakofhno flepoto, in krive
fodbe perpelje nevofbljivoft zldoveka, in koliko hudiga ne
samore ftoriti hudobni nevofbljivez ?  Ljubesen fkasati
blishnjimu fabotni dan, to je v’ ozheh nevofhljivza greh:
fklepe delati fabotni dan, kako bi fe dober zhlovek sa-
terl in pogubil, to ni noben greh, ampak dobro delo:
glejte flepoto nevofhljivza v’ njegovih fodbah.

15. H T .  Jesuf pa, ko je to vedil, je odllopil od
ondod; in veliko jih je sa njim fhlo, in jih je
vfe osdravil; 16. in jim je sapovedal, de bi ga
ne rasglalili.

Vfelej fe moramo fveta ogniti, kadar mu nifmo k’
pridu, ali mu savoljo zhlovefhkih napotkov ne moremo
k' pridu biti. Tudi ne zhlovefhke hvale ifkati ampak ogi¬
bati fe je, kolikor je mogozhe. Zldoveka ne oflabi nizh
tolikanj, ko zhaftilakomnoft; nizh pa ga bolj ne okrepzha,
in terdniga ne bori, ko sanizhevanje prasne zhafti. §ire-
zhen ta, kteri fvet sapufti, in fe dershf Jesufa; ker vfe¬
lej je vezli dobizhka ko sgube, kadar fe fvet sapufti', in
Jesuf osdravlja tifte, kteri fe s’ njim vred ogibljejo fveta.

IT. Ul.  I)e bi fe dopolnilo, kar je govor¬
jeno od Isaija preroka, kteri pravi: 18. Glej!
moj hlapez, kteriga iim isvolil, moj ljubi, nad
kterim ima dopadajenje moja dufha. Svoji ga Dulia
bom nanj poldsbil, in bo pravizo nevernikam o-

XII, Poglavje.

109

snanoval. 19. Ne bo fe prepiral, in ne bo vpil,
tudi ne bo nihzhe flifhal na ulizah njegovima
glafu. 20. Natertiga terlla ne bo slorail, in tle-
zhiga prediva ne bo ugafnil, dokler pravize ne
ispelje do premaganja. 21. In v’ njegovo ime
bodo neverniki upali.

To fo snaminja odrefhenika: On bo poln duha Bosh-
jiga vfim Ijudftvam evangelifko poftavo, ktera je polna
Ijnbesni in pravize, osnanoval; on ne bo nagnjen k 1  pre¬
piru in godernjanju, fe ne bd v’ befedah kolhatinil, ne
bo ofbibljenih, in vere prasnili fovrashnikov popolnama
saterl; ampak poln ponishnofti, krotkofli, poterpesbljivofti,
dobrote in persanafhanja bd zbakal njih fpreobernjenja,
dokler po dopolnjenim delu odrefbenja ne bd fvet prepri-
zhan, de je refniza premagala. Snaminja njegovih refnizhnih
iizhenzov, in pravili krilijanov fo, de oni na fvetu, kjer
fo hudi in dobri smefhani, v’ krotkofli in poterpeshljivofti
veliko terpe, in vfe fvoje upanje v 1  Jesufa poftavijo. Ali
de to sadobe, morajo sanizbevati vfe prasne obljube tiga
fveta,, ne zhiflati, ne ljubiti, ne skeleti drusiga ko vezhne
dobrote; vfe rajfhi sgubiti in terpeti, ko Jesufa ne imeti.

22. Tedaj mu je bil obfeden perpeljan,
kteri je bil flep in mutaft*, in ga je osdravil,
tako de je govoril in vidik

Kako nefrezhen je ftan grefhriika, ker fe hudizh
polafti njegoviga ferza, dufhnih ozhi, jesika. ^erza fe
polafti, ker v’ njem Ijubesen perdershi proti grehu; dufh¬
nih ozhi, ker brani, de giefhuik ne fposna hudobije fvo-
jiga greha, tudi ne shaloftnih naftdpkov is greha; jesika,
ker ga odverne od molitve, od refnizhniga obtoshenja
ftorjenih grehov. Blagor grefhiiiku, ako ga Jesuf osdravi,
ako mu fposnanje greha da, in njegov jesik rasveshe,
de prav moli, in le fvojih grehov obtoshi.

23. In v/e mndshize fo fe savsele in
rekle: Ali ni ta Davidov /in? 24. Fariseji pa,

110

Evangeli f. Matev.

ko fo flifhali, fo rekli: Ta ne isganja hudizhev
drugazhi, kakor s’ Belzebubam, vifhim hudizhev.

Ponishni dela Boshje fposnajo, fe jim zbudijo, in
Boga hvalijo. Prevsetni in nevofhljivi pa jih ne fposnajo
jih obrekujejo, in ifhejo ovrezhi. Duh nafprotnofti, ferd
in nevofhljivoft fo grehi, kteri vfe hudobne rezhi na po-
mozh vsamejo, de bi fhkodvano bilo refnizi, ali timu,
kteri fe je dersin. Zhlovek tim greham vdan rajfhi per-
piflie hudizhu, ko de bi Bogu hvalo dal savoljo dela, nad
kterim fe ozhitno kashe, de pride od mozlii Boshje. Ko¬
likokrat fe sgodi, de nozhemo perfta Boshjiga fposnati v 1
delu florjenim od tiftih, ki jih fovrashimo.

25. Jesuf pa, ko je vedil njih mifli, jim
je rekel: Vlako kraljellvo, farno soper febe ras-
deljeno, bo rasdjano, in nobeno medo ali hifha
soper fe rasdeljena ne bo obdala. 26. In zhe
fatan fatana isganja, je lam soper febe rasde-
Ijen 5  kako bo tedaj obdalo njegovo kraljellvo?

V 1  edinofti tudi nar manjfhi rezin' raftejo in fe uter-
dijo; v 1  rasdvojenji pa fe tudi nar vezhi rezhi' rasgube,
in v 1  nizh pridejo. Sato refniza, ker je ena in edina, zhe
je tudi zhafi poflazhena, nikdar vender ni premagana,
ampak sa vfelej oftane. Ravno tako tifti, kteri fe nje
dershe, oftanejo nepremaknjeni, in na pdflednje prema¬
gajo. Te pa, kteri fe is nevofhljivofli, ali is duha na-
fprotnofti refnizi vftavljajo, pufti Bog pafti, de farni febi
nafproti govore, in njih fklepi so oversheni.

27. Hf.  In ako jed s’ Belzebubam isganjam
hudizhe, f’ kom jih vafhi otrozi isganjajo? Sato
bodo oni vafhi fodniki. 28. Ako pa jed s’ bosh-
jim duham isganjam hudizhe, je tedaj prifhlo k’
vam boshje kraljellvo. 29. Ali kako more kdo
v’ hifho mozhniga priti in njegovo orodje poro-

XII. Poglavje.

111

pati, zhe ne bo poprej mozhniga svesal? in po
tem bo njegovo hifho obropal.

S vel fodi bolj po nagnjenji fvojiga ferza, ko po
preprizhanji v’ tvojim umu. Velikrat savershemo kakor
kaj hudiga nad tvojimi fovrashniki ravno to', kar bi hva¬
lili nad tvojimi prijati!: in tako pokashemo, de ne kra¬
ljuje Bog v’ nafliih ferzih s 1  ljubesnijo, ampak hudizh f
tvojo prevsetnoftjo in nevofhljivofljo, tedaj de nifmo fbe
otrozi kraljeftva Boshjiga ampak lushnji hudizhevi, in
vezhniga pogubljenja. Blagor nam, ako Jesuf f 1  tvojim
duham hudizha isshene is nafhih ferz, in tvoje kraljeftvo,
to je, ljubesen v’ njem napravi; ker on tam samore lui-
dizhevo mozh uftaviti, po tem, ker ga je na krisbi pre¬
magal.

30. f.  Kdor ni s’ menoj, ta je soper mene,
in kdor s’ menoj ne nabira, rastrefa.

iStrafhna refniza! kdor ni s’ Jesufam, ne farno ni
bres njega, ampak je zelo soper njega; in kdor s’ njim
ne pobira, ne farno nizh ne pobere, ampak zelo, kar
pofede, rastrefa. Kdor te mu zeliga ne da, ni njegov:
Jesuf tam je na t od ref hil, tam mora tudi nafh gofpod
biti; kdor ne ftoji sa Jesufa, njegovo refnizo, njegove po-
ftave in njegove flushabnike, ampak kadar te fvet zhes nje
vsdiguje, jih sapufti, ta je njegov isdajavez. In kdor ne dela
v’ njegovim duhu, po njegovi ljubesni in gnadi, ta rastrefa.

31. Torej vam povem: Vlak greh in
preklinjevanje bo odpufheno ljudem; preklinje-
vanje Duha pa ne bo odpufheno. 32.  In kdor
koli rezhe befedo soper Sinu zhlovekoviga, mu
bo odpufheno; kdor pa govori soper fvetiga
Duha, mu ne bo odpufheno ne na tem fvetu,
ne v 1  prihodnjim.

Preklinjevanje >Sinu zhlovekoviga je: Jesufa sgolj
famiga zhloveka zhiflati, ga tefarjeviga finu imenovati,
rezhi, de je poshreflrnik, pivez, prijatel grefhnikam.

112

Evangeli f. Matev.

Preklinjevanje f. Duha je, rezili: Ta hudizhe f’ hudizhi
isganja. Pervo samore odpufheno biti, ker >Sin Boshji je
prifhel v’ ponishevanje, sanizhevanje in terpljenje; in nje¬
gove zhlovefhke flabdfli fo samdgle koga motiti, de ga
ni iSimi Boshjiga fposnal. Ali dela f. Duha, ker je bil o-
zhitno prerokovan in tolikokrat obljubljen, ker fvojo Boshjo
mozh tako obzhutljivo rasodeva, hudizhu perpifati, td je
greli navadno bres odpufhenja. Raslozhik med enim, in
drugim je v’ tim, de per pervim grehu fe ioshej sadobi
dar pokore, po kteri, zhe je refnizhna, fe odpufhenje
vfakiga greha sadobi, ker je Jesuf Kriftuf prifhel na
fvet v’ odpufhenja grehov; per drugim fe pa zelo teshko
sgodi, de bi fe dar pokore sadobi!, ker tak preklinje-
vavez f. Duha dobroto ali gnado in ufmiljenje Boslije
sanizhuje, in savoljo tiga v 1  nepokoro pride, v 1  kteri greh
ne more odpufhen biti.

33. S.  Ali režite, drevo je dobro in njegov
fad dober j ali režite, drevo je hudo in njegov
fad liud; sakaj is fadu fe drevo fposna. 34.
Gadji rod! kako morete dobro govoriti, ker ite
hudobni ? Sakaj is obilnolti ferza ulia govore.
35. Dober zhlovek is dobriga saklada dobro
pernafha, iti hudoben zhlovek is lmdiga saklada
hudo pernafha.

Ne delo po zhloveku, ampak zhlovek fe fodi po de¬
lih. JSad je takofhen, kakorfhno je drevo, in dela take,
kakorfhna volja v’ zhloveku. Zhlovek, kteri pofede dobro
salogo, td je, s’ ljubesnijo napolnjeno ferze, ima dobre
befede in djanja. V’ zhigar ferzu pa gofpodari hudobno
poshelenje, ne bo ne dobro govoril, ne dobro delal: nam-
rezh kar je v’ ferzu, td je na jesiku, td je v’ djanji.
Sato, ker fmo vli Adamovi otrozi, fmo vfi od natore ne
farno hudo drevo, ampak zelo kazhje rodovine, in per-
nefemo na fvet farisejlko ferze, is kteriga samore vfe
hudo priti. »Sam Jesuf samore kcrfhanfko ftoriti ferze, zhe
nam od fvoje polndfti da ljubesen in kerfhanfke zhednofti.

XII. Poglavje.

113

3G. Ih.  Povem vam pa, de sa vfako prašno
befedo, ktero bodo ljudje govorili, bodo odgovor
dajali fodnji dan. 37. Sakaj is Tvojih befedi bofh
opravizhen, in is Tvojih befedi bofh obfojen.

M majhna rezh, snati fvoj jesik v’ redu dershati,
in od njega odverniti vfe nepotrebno govorjenje: sakaj
veliko govorjenja ne bo bres greha.  Pripov. 10, 19.
In sa vfako prašno befedo bo treba odgovor dati. Malo
jih je, kteri bi sapopadli, de jesik flushi ali k 1  nafhimu
svelizhanju, ali pa k’ pogubljenju; in vezhkrat ne zhifla-
mo kake befede, na kteri vender žela vezhnoft vili. Zhe
Bog sa vfako prašno in nezhimurno befedo hozhe od¬
govor, koliko bolj sa opravljive, lashnjive, neframne, po-
hujfhljive befede, sa befede soper kerfhanftvo, soper lju-
besen proti blishnjimu. S rez lini tifti, kteri fvoj jesik P
pametnim molzhanjem pofvezhujejo!

38. Ih.  Tedaj fo eni smed pifmarjev in fa-
risejev odgovorili, rekozh: Uzhenik! snamnje bi
radi od tebe vidili. 39. On je odgovoril in jim
rekel: Hudoben in prefhelten rod snamnja ifhe!
Pa snamnje fe mu ne bo dalo, rasun snamnja
Jona preroka. 40. Sakaj kakor je bil Jona v’
trebuhu morfkiga foma tri dni in tri nozhi, ravno
tako bo Sin zhlovekov v’ ferzu semlje tri dni
in tri nozhi.

Neverne, prevsetne in radovedne ferza nimajo ni¬
kdar zhudeshev sadofti, ker jim ni mar svediti refnizo, in
v 1  nji poterjenim biti, ampak farno shele uftrezhi fvoji
radovednofti. Ali Jesuf, zhe ravno perjenja zhlovefhki
flabofti, vender nikdar ne ftreshe prevsetnofti in hudimu
poshelenju. Sanizhevana bi bila filno refniza, ako bi fe
mogla po sheljah prevsetnikov ravnati. Nevernim ferzam
je laftno mifliti, de na zhudesh savoljo njih pofebej ftor-
jen bi fe njih ferze fpreobernilo. Ali prevsetnoft, flepota,
smota je siieleti pofebnih zhudeshev, de bi fe fpreobernili.

8

114

Evangel! f. Matev.

Kak zhudesh bi preprizhati samogel refnizhnofti ker-
fhanftva tega, kteriga ne preprizha refnizhnoft vftajenja
Jesufoviga? ^amo vftajenje na poflednji dan bo taziga,
ali she preposno preprizhalo.

41. t.  Moslije Ninivljani bodo vftali ob fodbi
P tem rodara, in ga bodo obfodili, ker To pokoro
delali na osnanovanje Jonovo; in glej! vezh ka¬
kor Jona je tukaj. 42.  Kraljiza od juga bo vdala
ob fodbi f’ tem rodam, in ga bo obfodila, ker
je prifhla od pokrajin sernlje poflufhat Salomo¬
novo modrod; in glej! vezh kakor Salomon je
tukaj.

Ni' vezhi nefrezhe sa zhloveka, ko je nepokora, v’
ktero pade tifti, kteri nozhe Jesufa poflufbati. Šoper tako
neverniga in terdovratniga greflinika bodo enkrat kot
prizbe, in fodniki vftali vti tifti, kteri fo ga f’ fvojirn fpre-
obernjenjem k 1  pokori opominjali; ali ktere je morebiti
ravno on safmehoval in sanizheval. Kako teshko mn bo,
ker bo vidil druge iti v 1  svelizhanje, kteri nifo imeli tako
lepih perloshnoft ko on gotovo refnizo flifhati in isve-
diti bres veliziga truda.

43. Hf.  Kadar je pa nezhidi duh ven fhel
is zhloveka, hodi po fuhih krajih, in ifhe poko¬
ja, in ga ne najde. 44. Tedaj pravi: Vernil fe
bom v’ fvojo hifho, is ktere fini fhel. In kadar
pride, jo najde prašno, pometeno in ofnasheno.
45. Tedaj gre, in d pervsame fedem drugih
duhov, hujfhih kakor on, in gredo vanjo in ondi
prebivajo, in poflednja tega zhloveka je hujfhi
kakor perva. Tako bo tudi f’ tem hudobnim ro¬
dam.

»^trafhen je padez v’ ftare grehe, ker ferze rani in
ga ftori fkorej neosdravljiviga. Po njem fe pregrefhne na-

XIII. Poglavje.

115

gnjenja v 1  ferzu bolj uterdijo; dobri nagibki pa ven in ven
bolj oflabe: rane ferza nevarnifhi poftajajo, f budizhe-
vimi vesnu fe zhe dalje bolj sveshe, in hudizhi fe v’
njem prav vgnjesdijo. Lenoba in sanikernoft fte navadne
vrata, per kterih hudizli v’ ferze pride. Molitev, zhujenje,
trenje mefa, in delavno slavljenje fo pomozhi soper to
nefrezho.

46. Hf.  Dokler je pa The mnoshizam govo¬
ril, glej! fo njegova mati in njegovi bratje su-
nej Hali, in fo sheleli s’ njim govoriti. 47.  Rekel
mu je pa nekdo: Glej! tvoja mati in tvoji bratje
Hoje sunej, in te ifhejo. 48. On pa je tiftimu,
kteri mu je bil povedal, odgovoril in rekel: Kdo
je moja mati, in kdo fo moji bratje? 49. In je
fvojo roko ftegnil na fvoje uzhenze, rekozh:
Glejte! moja mati in moji bratje. 50. Sakaj kdor
koli llori voljo mojiga Ozheta, kteri je v’ ne¬
belih, tifti mi je brat, in feltra in mati.

Kar vero in bogabojezhnoft sadene, bi nam moglo
bolj per ferzu biti, ko vfa rodovina ali shlahta in pri—
jatli. Vfa zhlovefhka ljubesen, ktera od mefa in kervf
pride, mora odftopiti, in fpolnjenje Boshje volje mdra biti
pred ozbml, de zblovek ne zhifia drusiga ko to, kar k’
Bogu pelje, ne ljubi drusiga ko Boga, in ne ftori dru¬
siga, sunej kar je Bog sapovedal, kako velik je zhlo-
vek, kteri po veri in ljubesni je tako fklenjen s’ Bogam,
de poftane Jesufu mati, brat ali feftra, ker f’ 1'vojim
lepim shivljenjem druge duflie Jesufu perdobl, in v 1  ne-
befhkim kraljeftvu je s’ njimi deleshnik.

XIII. Poglavje.

1. Hf.  Tifti dan je Jesuf fhel is hifhe, in

8 «

116

Evangeli f. Matev.

je fedel sraven morja. 2.  In fe je sbralo k’ nje¬
mu veliko ljudi, tako de je v 1  zheln ilopil in fe-
del, in vfa mnoshiza je Hala na bregu.

Refniza ima fvoj fedesh v’ katolifhki zerkvi, ktera
terdna oftane med valovi pofvetnih fkufhnjav: in nje u-
zheniki fo vfelej v’ ftifkah in preganjanji. Grefhniki,
kteri fo sazheli refnizo poflufhati, nifo vezli v’ morji pre¬
greh vtopljeni: ali oni ftoj£ na bregu, na nerodovitnim
pefku, ker fo fhe v 1  dobrih delih nerodovitni. Pervi sa-
zhetik poboljfhanja je poflufhanje Boshje befede; nje do¬
polnjenje pa pernefe obilni fad svelizhanja.

3. Hf.  In jim je govoril veliko v’ prilikah,
rekozh: Glejte! fejavez je fhel fejat. 4. In ko
je fejal (fime ), ga je nekaj padlo poleg pota,
in fo prifhle ptize neba, in fo ga posobale. 5.
Drugo pa je padlo na kamnito, kjer ni imelo
veliko perlli, in je hitro pognalo, ker ni imelo
globoke semlje. 6. Ko je pa folnze gori prifhlo,
je svenilo; in ker ni imelo korenine, je ufah-
nilo. 7.  Drugo pa je padlo med ternje, in ter-
nje je sraflo ter ga sadufhilo. 8. Drugo je pa
padlo v’ dobro semljo, in je dalo fad; eno ftote-
ren, eno riielldereteren, eno trideleteren.

Kar je v’ prilikah ali perglihah nerasumniga, naf ne
fme oftrafhiti, de bi opuitili jih premifhljevati; sakaj re¬
fniza je v’ njih f krita, ne sato, de bi fe ne hotla poka-
sati, temuzh sato, ker hozhe ifkana biti, de bi duha
rasumnofti ponishno profili, in f’ fvojim persadevanjem
saflushili rasfvetljenje dobiti. Rasumeti refnize Boshje je
dar Boshji, kteriga Bog nozhe dati lenim, ampak le,
kteri ga v 1  refnizi shele, sanj profijo in fe trudijo.

9. Kdor ima ufliefa sa poflufhanje, naj
poflufha.

XIII. Poglavje.

117

Sakaj opominja Jesuf, de, kteri ima ufhefa sa po-
flufhanje, naj poflufha, zhe ne sato , ker hozhe naf f
tem podbofti, de bi sa dar rasumnofti profili. Take ufhefa
ima farno tifti, kterimu jih ti, Gofpod, dafh, ohranifh, mu
jih odprefh in rasumnoft dodelifh! Zhe dobro umemo, kaj
je grefhnik, bomo lahko sapopadli, sakaj Bog grefhni-
kam nerasumno govori: namrezh tudi nar manjfhi ra¬
sumnoft je dar, kteriga ne saflushi, kdor je vreden ver-
shen biti v’ vezimo tamo.

10. V. In To perftopili uzhenzi in fo mu
rekli: Sakaj jim v’ prilikah govorifh? 11. On
pa je odgovoril in jim rekel: Vam je dano ve-
diti Tkrivnofti nebeThkiga kraljefiva, njim pa ni
dano. 12 .  Sakaj kdor ima, mu bo dano, in ho
obilno imel; kdor pa nima, mu bo The to, kar
ima, odvseto.

Vera, ftudenez in sazhetik svelizhanja, je nesaflu-
shen dar, in Bog ga da, komur hozhe. Kako hvaleshen
bi mogel tedaj biti flednji, kterimu Bog ta dar dodeli,
ker ta, ga ni nizh bolj saflushil ko uni, kterimu ni dan.
Hvaleshnoft bi mogla nar bolj v’ tim biti, de bi ta dar
prav obrazhal, in gledal f’ tem daram druge perdobiti;
ker dar naf k 1  daru perpravlja, in dar prav obrazhevaje
fi drugi dar saflushimo: ali tudi ta dar prav obrazhati,
je treba od Boga fprofiti.

13. ■$■. Sato jim v’ prilikah govorim, ker
gledajozhi ne vidijo, in poflufhajozhi ne riifhijo,
in ne umejo. 14. In nad njimi fe dopolnuje pre¬
rokovanje Isaija preroka, kteri pravi: S’ ufhe-
fmi bote poflurhali, pa ne bote umeli, in gleda¬
jozhi hote gledali, pa ne bote vidili. 15. Sakaj
lerze tega ljudftva je oterpnelo, in f’ Tvojimi u-
fhefmi teshko riifhijo, in f Tvojimi ozhmi mishe,
de bi kdaj s’ ozhmi ne vidili, in s’ uTheTmi ne

118

Evangeli f. Matev.

riifhali, in fferzam na umeli, de bi fe ne fpre-
obernili, in de jih ne osdravim.

^lepota je plazhilo za greh in ftudenez novih gre¬
hov: to pa, kar je v’ refnizah tainniga in nerasumniga,
fton’ per dobrih kriftjanih, de fe njih vera fkufi, njih she-
]je refnizo svediti bolj vnamejo, in de bolj gorezhe pro-
lijo sa rasumnoft refnize; per flepzih je pa le kasen ali
pokoritva njih nesveftobe in lenobe, ^polnjenje pof\etnih
shelj, posabljivoft na Boshje rezhi, sopernoft nad befedo
Boshjo, svijazhe proti refnizi, to vfe perpelje flepoto
in terdobo v’ ferze kriftjanu. Bog je nad Judi te fvoje
ftrafhne fodbe ispeljal, de bi nam rasumeti dal, kako fe
jim more oditi. Ali ravno to', zhe fe is tega fposnanja ne
poboljfhamo, nam pride k’ vezhimu pogubljenju.

16. Hf.  Srezhne pa vafhe ozlu, ker vidijo,
in vafhe ufhefa, ker flifhijo. 17. Sakaj refnizhno
vam povem, de veliko prerokov in pravizhnih je
shelelo viditi, kar vi vidite, in nifo vidili; in fli-
fhati, kar vi flifhite, in nifo flifhali. 18. Vi te¬
daj poflufhajte priliko od fejavza.

Ravno tako in nekoliko fhe bolj frezhni fmo mi da-
nafhnji dan, zhe ravno Jesufa f’ telefnimi ozhmi ne vi¬
dimo, ko fo bili njegovi uzhenzi, kteri fo ga vidili; ker
oni fo fe mogli sa vterjenje vere truditi, in veliko ter-
peti: mi pa vidimo kerfhanfko vero she poterjeno f’ to¬
likanj zhudeshi, f kervjo toliko marternikov, s 1  bogaboje-
zhim shivljenjem toliko fvetih ljudi, s’ vftajenjem Jesufo-
vim od fmerti. Kolikor vezh fprizheb pa nam je od na-
fhe vere danih, toliko bolj krivi fmo, zhe fe vere terdno
ne dershimo, ali po njenih poftavah ne shivimo. De bi pazh
savoljo sveftobe vredni bili od Jesufa flifhati: Vi tedaj
poflufhajte in rasumejte, kar je v’ refnizah nerasumniga!

19. A. Kadar kdo flifhi befedo kraljevltva,
in ne rasume, pride liudizh in odvsame, kar je
fejano v 1  njegovim ferzu; ta je tifti, kteri je po-

XIII. Poglavje.

119

leg' pota fejan. 30. Kteri je pa na kamnito fe¬
jan, je tifti, kteri befedo flifhi, in jo bersh s’
vefeljam fprejme. 31. Pa nima korenine v’ febi,
ampak je sa nekaj zhafa; kadar pa vdane nad¬
loga in preganjanje savoljo befede, fe prezej
pohujfha. 33. Kteri je pa med ternje fejan, je
tifli, kteri befedo flifhi, tode fkerb tega fveta in
flepotija bogaftva sadufhi befedo, in je bres fadii.

►Serza fo troje, v’ kterih feme befede Boshje ne ro¬
di fadu. 1. Tiftih, kteri befedo Boshjo fizer flifhijo, fi
pa ne persadenejo premifliti in v 1  ferzu jo ohraniti 5  am¬
pak uterjenim v’ grehu hudizh s’ mnogoterimi pofvetnimi
rezhmi rastrefe njih ferza, in odbije, kar fo flifhali. 2 .
Drugi s’ vefeljem saflifhano befedo fprejmejo: ali ker
nagnjenja k’ hudim rezhem fo v’ ferzu kakor pezhevje
vterjene, kmalo, ko bi bilo treba kaj Boriti, ali opuftiti,
kar je tiftim nagnjenjem nafproti, odftopijo od refnize.
3. Tretji fadii ne obrode, ker ljubijo bogaftvo, in ho-
zhejo fvojo frezho na fvetu dobiti. Zelo ferze takih po
zhafnih rezheh hrepeni, in sato pogafnejo vfe shelje do
vezhniga slavljenja.

33. Ul.  Kteri je pa v’ dobro semljo fejan,
je tilli, kteri befedo flifhi in rasume, in fad ro¬
di, in flori nekteri lizer ftoteren, nekteri pa fheft-
defeteren, nekteri pa tridefeteren.

i^eme v’ dobri semlji je befeda Boshja v’ dobrim in
sveftim ferzu. Snamnja dobriga ferza fo: befedo svefto
poflufhati, jo fkerbno premifhljevati, jo v’ ferzu zhaftiti
in moliti, jo s 1  vero in vefeljem v 1  djanji fpolniti. Tu¬
di dobre ferza, zhe tudi vfe rode, vender vfe enaziga
fadii ne dajo, ampak po tim, kolikor vezhi ali flabji je
njih sveftoba in ljubesen. Bog hozhe fizer od vfih sve-
ftobo in refnizhno ljubesen: ali ne od vfih v 1  nar vezhi
polnofti, ampak po meri fposnanja, kolikor ga dodeli, po

120

Evangeli f. Matev.

meri gnade, ktero da, in po meri ftanu, v’ kteriga koga
poftavi.

24. Ih.  Drugo priliko jim je povedal, rekozh:
NebeThko kraljeftvo je podobno zhloveku, kteri
je dobro leme ufejal na Tvojo njivo. 25.  Kadar
To pa ljudje fpali, je priThel njegov Tovrashnik,
in je perfejal ljulike med pfhenizo, in je prezh
Thel. 26. Ko je pa selenje sraTlo, in Tad ftorilo,
tedaj Te je tudi ljubka perkasala. 27. Perftopib
pa To hlapzi hifhniga gofpodarja, in To mu re¬
kli: GoTpod! ali nifi dobriga Temena uTejal na
Tvojo njivo? Od kod ima tedaj ljubko?

Tudi dobra semlja ni bres vfiga fkasheniga fadti.
Sato je Jesuf Kriftuf, kakor v’ prejfhnji priliki od grefh-
nih ferz, ktere fadu ne rode, govoril: tako govori tukaj
od hudobnih uzhenikov, in krivoverzov, kteri v’ katolifh-
ki zerkvi dobre fkase. Dve okolifhini je tukaj fofebno
pomifliti: namrezh, de je fovrashnik ljulike perfejal med
pfhenizo, ktera fe od pfhenize ne fposna, sunej kadar
selenje she fad dela, in de je on to ftoril, kadar fo
ljudje fpali. To pa nam k’ poduzhenju, de bi refnize
fkerbno varovali, in s’ sanikernoftjo ne dali fovrashniku
perloshnofti k’ fhkodovanju. ^ej sa refnizo pride smota,
ino po refnizhnih prerokih naftopijo sapeljivi. Hudizh is
rastrefenih, in pofvetnih ferz dobro feme vsame: v 1  ter-
dih ferzih pa, ktere fo polne pezhevja hudiga nagnjenja,
vfe sgori; med ternjem pofvetnih fkerbt in shelj po bla¬
gu sadufheno: per safpanih, in sanikernih dufhah hudizh
lulike med pfhenizo perfeje.

28. Ul.  In jim rezhe: Sovrashin zhlovek je
to ftoril. Hlapzi pa To mu rekli: HozheTh, de
gremo in jo poberemo? 29. In odgovori: Nikar,
de kje ljubko pobiraje s’ njo vred tudi pThenize
ne porujete. 30. Puftite oboje rafti do shetve,

XIII. Poglavje.

121

in ob zhafu shetve porezhem shenjzam: Pobe¬
rite pervizh ljuliko, in jo poveshite v’ Tnopke,
de Te Toslige, pThenizo pa Tpravite v’ mojo shit-
nizo.

Dobri kriftjani shele, de bi hudobni od njih lozheni
bili. Ali hifhni gofpodar to lozhenje odklada na zhaf
shetve: namrezh Bog vfe drugazhi fodi ko ljudje; ker
veli krat prenagla hotljivoft dobrimu nizh menj ne fhko-
duje, ko mraslota, in sanikernoft; Bog fam ve, kaj do¬
li riga hozhe is hudiga perdobiti, in kako dolgo hozhe f 1
hudobnikam poterpeti in zhakati, ali de bi fe fpreober-
nil, ali de bi fe njegova mera dopolnila, ali de bi dobri
f’ tem bili bolj zhifheni in pofvezheni.

31. Drugo priliko jim je povedal, re-
kozh: NebeThko kraljeftvo je podobno shenofovimu
sernu, ktero je zhlovek vsel, in na Tvojo njivo
ufejal. 32.  Ktero je lizer nar manjfhi smed vlili
Temen; kadar pa srafte, je vezhi, kakor vTe se-
lifha, in je drevo, tako de ptize Tpod neba pri¬
dejo, in prebivajo na njegovih vejah.

Gorzhizhino ali shenofovo serno je podoba refni-
ze; ono je zelo majhno: kadar fe rastare, grise in fkli
v’ noli in ozheh; selifhe is njega prav veliko israfte. Re-
fniza je tudi med fvetam majhna in sanizhevana: kadar
v 1  ferze pride, grise in fkli; ker je nafproti hudima na¬
gnjenju ferza. Ali kadar fe ferza polaftl, in v’ njem ufe-
de, to rafte k’ vfim lepim zhednoftim; sgled nad takim
zhlovekam druge dufhe pervabi in perpelje k’ refnizi.

33. Ifr.  Drugo priliko jim je govoril: Ne-
beTliko kraljeftvo je podobno kvaTu, kteriga je
shena vsela, in vmeTila med tri polovnike moke,
de Te je vTe Tkvafilo.

Kvaf med moko je podoba gnade, ktera v 1  dufhi
dela. Kakor kvaf 1. v 1  teftu dela, tako gnada snotrej v’

Evaugeli f. Matev.

122

duflii dela: ona zhloveka ne farno v 1  vnanjih dobrih de¬
lih poravna, ampak mu tudi noter v’ ferze vtifne dobre
nagibke. 2 .  Kvaf vsdigne tefto: gnada dufho povsdigne,
de sanizhuje pofvetno, in uftavlja fvoje hudobne shelje.
3. Kvaf tefto ofladno, in lepo difhezhe ftori: gnada
grenkoto hudobniga nagnjenja isshene is ferza, in mu
vtifne fladkoft nad lepimi zhednoftmi. 4. Malo kvafu ze¬
lo tefto v’ dober kruh preverne, tudi vezhkrat majhna rezh,
kteri Bog fvojo gnado perdrushi nar vezli fpreobernjenja
napravi, o. Kvaf pozhafi dela v’ teftu: in gnada pelje
ferze pozhafi k’ fpreobernjenju.

34. Vfe to je Jesuf mnoshizam govoril
v’ prilikah, in bres prilik jim ni govoril; 35. de
fe je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, ki
pravi: Odperl bom v 1  prilikah Tvoje ufta, in bom is-
rekal fkrito od sazhetka fveta.

Vfe je Jesuf v 1  prilikah govoril, in te je vsel od
telefnih rezhi. Telefni in posemeljfki fmo; sato fkrivnofti
Boshje nar losliej uinemo is telefnih rezhi. Blagor nam,
de fmo v 1  tazih zhafih rojeni, v 1  kterili fo od sazhetka
fveta nesnane fkrivnofti rasodete od Jesufa. Gorje pa
nam, zhe fi to snanje ne obernemo k 1  dobrimu; huj f hi
fodba zhaka naf, ko terdovratnih Judov, čjiposnanje re-
fnize je fad ponishniga ferza; in kdo drugi ko fam Bog
samore zhloveku tako ferze dati? Sa tako ferze fe mora
profiti, in ko fe dobi, sa-nj sahvaliti.

36. H T .  Tedaj je Jesuf odpravil mnoshize, in
je prifhel v’ hifho; in njegovi uzhenzi To k’
njemu perltopili, rekozb: Rasloslii nam priliko
od ljubke na njivi.

Uzhenzam rasloshi Jesuf fvoj uk po tem, ko je she
druge ljudi, kteri njegoviga uka ne vejo zhiflati, od febe
fpuftil, in kadar fe je s’ njimi sgolj fam v 1  hifhi snafhel.
Sato fe mora kriftjan, zhe hozhe Jesufov uk rasumeti,

XIII. Poglavje,

123

od fhuma fveta lozhiti, pomifliti saflifhano v’ famoti fvo-
jiga ferza, in profiti Boga sa rasumnoft.

3 7. Hf.  On pa je odgovoril, in jim rekel:
Kteri dobro Teme feje, je Sin zhlovekov. 38.
Njiva pa je fvet; dobro feine pa fo otrozi kra-
ljeftva; ljubka pa fo otrozi hudobe. 39. Sovrasli-
nik pa, kteri jo je ufejal, je budi zb; shetev je
konez fveta; shenjzi pa fo angeli. 40. Kakor
fe tedaj ljubka pobere in v’ ognji foshge, tako
bo ob konzu fveta.

Kaj samore rasvefeliti ponishne kriftjane bolj, ko to,
ker fam Jesuf pove, de on dobre ferza dela, ko feje
va-nje vfe dobro, in da, de fe dobro leme prime, kal
posbene in fad rodi. On ftori to ko zhlovekov ^in, to
je, dobi fe to savoljo fkrivnoft njegoviga vzhlovezhenja,
v’ saflushek njegoviga shivljenja in fmerti, is ljubesni
njegoviga duha, kteri je fad njegovih fkrivnoft, njegove
daritve na krishi opravljene. Kako ftrafhno pa sa hu¬
dobne, kteri is uft Jesufovih flifhijo, de fo oni v’ kato-
lifhki zerkvi lulika, de jih zerkev teshko terpi, in fo ji
v’ nadlego, de dobro feme kaše, fo pomagavzi hudizhevi
v’ sapeljevanji, in bodo enkrat s 1  njim vred goreli v’
vezhnim ognji.

4i. S.  Sin zhlovekov bo poflal fvoje an¬
gele in bodo pobrali is njegoviga kraljeftva vfe
pohujfhanje, in tilie, kteri krivizo delajo; 42.  in
jih bodo vergli v’ pezh ognja. Tam bo jok in
fhkripanje s’ sobmi. 43. Takrat fe bodo pra-
vizhni fvetili, kakor folnze v’ kraljeftvu fvojiga
Ozheta. Kteri ima ufliefa sa poflufhanje, naj po-
flufha.

Sa vfelej od drushbe Jesufove lozhenimu biti, biti
v’ terpljenji vezhniga ognja, bres upanja refhenja, ali
kakiga odihnjenja, to je pravizhna kasen ali pokoritva

124

Evangeli f. Matev.

navesanja ferza na ftvari, rasvefeljenja pofvetniga, lju-
besni do telefnih fladnoft in prevsetnofti, to je delesh vfih
hudobnih. Delesh pravizhnih pa je vfe drugazhi: tukaj
fo v 1  tamoti in sanizhevanji, tam fe bodo fvetili ko foln—
ze: tukaj fo poterti, tam na fedeshi Boshjim: tukaj v’ po¬
manjkanji in terpljenji, tam v 1  vshivanji nebefhkiga vefe-
]ja. Shiva vera je potrebna zhloveku, de to rasume, in
majhno fhtevilo tiftih, kteri fi persadevajo oditi deleshu
hudobnih, ter dofezhi delesh pravizhnih, pokashe, deje
zelo redka taka vera.

44. ih.  Nebefkko kraljeftvo je podobno sa-
kladu, fkritimu v’ njivi, kteriga je zhlovek, ki
ga je nafhel, fkril, in od vefelja nad njim gre
in proda vfe, kar ima, in kupi tifto njivo.

Shiva vera, korenina in sazhetik nafhiga svelizhanja
je 1) f krita bogatija, vezh vredna, ko bogaftvo vfiga
fveta. 2) Je nesaflusheni dar, kteri prefeshe vfe nafhe
shelje, v r fe fkerbi in persadevanje. 3) Kdor jo dobi, jo
perkrije f 1  ponishnoftjo, in obvaruje, de mu je fvet ali
hudizh ne vsame. 4) Mu je veliko vefelje nad njo, in
fe veleli, de je refnizo fposnal. 5) Je pprpravljen vfe
dati sa njo,  in sgubi' raj f hi vfe, ko de bi vero, gnado
in svelizhanje sgubil; namrezh nebefhko kraljeftvo fe f 1
filo dobi; sa svelizhanje fe mora kaj dati, ali sgubiti ali
kaj od blaga, ali zhafti ali pozhitka in kake fiadkofti.

45. ih.  Spet je nebefhko kraljeftvo podobno
kupzu, kteri iflie dobrih biferov. 46. Kteri, ko
je nafhel en drag bifer, je fhel, in prodal vfe,
kar je imel, in ga je kupil.

Kupzi po morji hodijo, fe mozhno trudijo, in v 1  ne-
varnofti podado; in to sa zhafni dobizhik, kteri m gotov,
ampak farno upanje jim je ga dofezhi. Kako fram mora biti
kriftjana, kteri fi sa vezimo kraljeftvo tako malo persa-
deva, in sa-nj zelo nizh nozhe terpeti; ker vender fe
gotovo sadobf, zhe fi kdo sa-nj v’ refnizi persadeva;

XIII. Poglavje.

125

ker farna vezhna refniza to obljubi. Namrezli do zhafnih
rezin nam je vezhi ljubesen, ko do Bosbjih. Ali gorje
temu, kteri upa sunej fvojiga svelizhanja kaj boljfhiga
dobiti.

47. t r .  Spet je podobno nebefhko kraljeltvo
mreshi, ktera fe vershe v’ morje, in sajme rib
vfakiga rodu. 48. Ktero, ko je napolnjena, is-
lezhejo, in na bregu fede odbero dobre v’ po-
fode, malovredne pa odmezhejo. 49. Tako bo
ob konzu fveta: Angeli pojdejo venkaj, in bodo
odlozhili hudobne is frede pravizhnih; 50. in
jih bodo vergli v’ pezh ognja; tam bo jok in
fhkripanje s’ sobmi.

K' svelizhanju m' sadofti biti v 1  pravi veri, in v’ ka-
tolifhki zerkvi; temuzh je treba tudi po veri shiveti, in
sliiv ud zerkve biti. Morje, kjer fe ribe love, je prizliu-
jozbi fvet; lovljenje rib je pridigovanje; rnresha je ka-
tolifhka zerkevj dobre in malovredne ribe fo dobri, in
hudobni kriftjani. Dokler rnresha m' napolnjena, to je,
dokler fhtevilo isvoljenih ni fpolnjeno, je fhe zhaf fe po-
boljfhati. Ali kadar pride zhaf {polnjenja, bodo vfe shelje,
vfe persadevanja saftonj; dobro bo od hudiga lozheno,
in hudobni bodo versheni v 1  vezhno pogubljenje.

51. Ali lle rasumeli vfe to? Mu reko:
Smo. 52.  Jim rezhe: Sato je vfak pifm&r, ki je
poduzhen v’ nebefhkim kraljellvu, enak hifhnimu
gofpodarju, kteri noti is fvojiga saklada novo in
ftaro.

Ne vprafha saftonj Jesuf fvojih uzhenzov, zhe fo
v’ prilikah povedane refnize rasumeli. On naf je hotel
opomniti, de fe ne fmemo per teh refnizah malo pomu¬
diti, ampak fe v’ njih dobro rasgledovati. Nizh ne po¬
maga uk fvetiga evangelija farno is glave vediti, ampak
ga je treba umeti; de fe ume, fe mora v 1  ferze vtifniti, in

126

Evaugeli f. Malev.

v’ djanji ispeljati. Kadar tedaj befedo Boshjo saflifhimo
ali beremo, vprafhajmo farni' febe, koliko je v 1  tem per-
sadeta nafba veft, kaj fe nam je is tiga sa poboljfhanje
fvojiga slavljenja uzhiti.

53. In pergodilo fe je, kadar je Jesuf
te prilike dokonzlial, je fliel od ondod. 54. In
kadar je prifhel v 1  fvoj kraj, jih je uzhil v’ njih
f-hodnizi, tako de fo fe savseli in rekli: Od kod
ima on tako modrolt in zhudeshe? 55. Ali ni
te la rje v fin? Ali fe njegova mati ne imenuje
Marija? in njegovi bratje Jakob, in Joshef, in
Simon in Juda? 56. In njegove feltre, ali nifo
vfe per naf? Od kod ima tedaj on vfe to?

Velikrat ti, kteri bi mogli Jesufa nar bolj posnati,
ga nar menj posnajo, in fe fpodtikiijejo nad tim, kar
flabiga na njem vidijo. Velikrat ti, kteri nar lepfhi per-
loshnofli, in nar vezh poduzbenja imajo, obrode nar menj
fadii, ker te, kteri jim refnizo osnanujejo, po vnanjim,
po njih rodovini, plemenitofti fodijo, ne gledajo pa na
njih duha, voljo, uzhenoft. Kdor farno na vnanji blifh
gleda, je v 1  nevarnofti fe smotiti in refnizo savrezhi. Ni¬
kdar nam ni na to gledati, kdo nam refnizo osnanuje,
temuzh farno gledati, zhe je to refniza, kar govori, ali
ne; ako bi mogozhe bilo, de bi nam refnizo govoril fam
hudizh, bi fe je zelo od njega mogli radi uzhiti.

57. Hf.  In fo fe pohujfhali nad njim. Jesuf
jim je pa rekel: Prerok ni bres zhalti, kakor
le v 1  fvojim kraji in na fvojirn domu. 58. In ni
veliko zhudeshev ondi delal savoljo njih neje¬
vere.

Savoljo fpazhenja ferza fe sgodi, de tudi to, kar bi
moglo pomagati k’ svelizhanju, mu je napotik. Sato vezhi-
del nzheniki v 1  fvoji domovini, in med rodovino malo
fadu fvojiga truda vidijo; ker snanzi fo jih navajeni la-

XIV. Poglavje.

127

mo kakor flabe zhloveke gledati, in njih zhlovefhke fla-
bofti fe vfelej prej in bolj vidijo, in v’ ferze vtifnejo, ko
njih imenitna flushba in fvetoft refnfz, ktere osnamijejo.
Namrezh navadni fad nevere je, de zhlovek prav s’ bi-
ftrimi ozhmf ugleda pomanjkljivofti nad uzheniki, in v’
tem sgovor najde, sa kogar voljo bi ne bilo treba re-
fnizi verovati.

XHT. Poglavje.

1. 'i r .  Tifti zhaf je flirhal Herodesh, zhe-
tertni oblaftnik, flovenje Jesufovo. 2.  In je re¬
kel Tvojim flushabnikam: Ta je Janes kerftnik;
on je vilal od mertvih, in sato fe zhudeshi gode
po njem.

Zelo Herodesh, Janesa preganjavez, fposna po tega
fmerti njegovo fvetoft. Ali ftrafhna fodba je, kadar kdo
vidi fvetoft kakiga zhloveka po tim, ko ga je she pogu¬
bil, ali P preganjanjem v’ fmert perpravil, in ni nizh
vezh vftani mu poverniti ftorjene krivize. Terdovraten
grefhnik ima fvoj greh vedno sa fvojiga trinoga, kteri
ga tare: in vidi povfod, kamor fe oberne, fvoj greh bres
pokore, ktere mu je sa-ni treba.

3. H?.  Herodesh je bil namrezh Janesa vjel,
svesal in v’ jezho djal savoljo Herodiade, shene
fvojiga brata. 4. Sakaj Janes mu je rekel: Ni
ti perpufheno je imeti. 5. In ga je hotel umo¬
riti, pa fe je bal ljuditva, ker fo ga imeli ka¬
kor preroka.

Janes poln ljubesni proti Bogu in blishnjimu, ne to-
shi Herodesha savoljo njegove nezhiftofti, ampak ga lepo
opominja, ne ifhe ga pogubiti, ampak farno poboljfhati.
Herodesh pa od ognja nezhiftofti vnet divja, ne more

128

Evangeli f. Matev.

opominjanja, ktero veft nepokojno dela, prenefti, ifhe
umoriti fvojiga refnizhniga prijatla, in le ne boji, fam
febe pogubiti. Namrezb nezhiftoft pogali vfe nagnjenja k’
dobrimu, je  po befedah Joba 31, 12. opinj, kteri do
pokonzlianja poshre; in vef perdelik f’ korenam is-
ruje.  Herodesh fe fizer boji umoriti Janesa; ali ne sa¬
voljo Boga, ampak savoljo ljudi. Ta ftrah ne poboljfha
njegoviga ferza, farno perdershi ga od greha na en zhaf,
de bo potle ftoril s’ vezhim poshelenjem, od zhefa mora
sdaj na en zhaf perjenjati is ftraha pred ljudmi.

6. 17 .  V’ dan Herodeshoviga rojftva pa je
lizlii Herodiade plefala pred njim in dopadla He-
rodeshu. 7 .  Sato ji je f’ perfego obljubil dati,
karkoli bi ga profila. 8. Ona pa, od svoje ma¬
tere nauzhena, je rekla: Daj mi tukej v 1  fkledi
glavo Janesa kerftnika.

Pojedine, pijazha, in sraven plef, to fo nevarne sa-
derge sa nedolshrioft, in blishnje perloshnofti marlikterim
pregreham. Mati fvojo hzher napelje k’ plefu, in jo po-
hujfha: fe mafhuje nad fvetirn moshem, je sazhetik nje¬
gove fmerti, ker jo je f 1  refnizo rasshalil. Hzhi plefhe,
in fe vefeli, de f 1  fvojim plefam dopade kralju, in budi
njegove nezhifle shelje. Kralj fe fpomni Boga v’ tim, de
ga vsame na prizho fvoje pregrehe: je perpravljen, ako
bi bilo treba, potratiti polovizo fvojiga kraljeftva. Kdo,
ako pomifli ta sgodik, bi fe predersnil plef ko kaj ne-
dolshniga isgovarjati, ali vfaj terditi, de plef ni nevarna,
in tedaj pregretima rezil. Savoljo tiga pofhtene in ker-
fhanfke matere, kterim je mar sa nedolshnoft njih hzher,
jih pufte malo fvetu viditi. Neframne in pofvetne pa jih
k 1  pojedinam in na plef vlazhijo.

9. 17 .  In kralj je bil slialoften; savoljo per-
fege pa in savoljo teh, kteri fo bili per miši, je
ukasal dati. 10. In je poflal, in Janesa v’ jezili
ob glavo djal.

XIV. Poglavje.

129

Gorje mu, kdor ko Herodesh, gleda na veljanje per
ljudeh; to ga v 1  greh sapelje in ga flori nevredniga, de bi
fe kdo snafhel in ga odvernil od greha: snajde kmalo
kaj, f zhirnur tolashi fvojo veft, in kar ga oflepi, de fe
saveshe nar krivizhnifhi rezhi ispeljati, in fe f fvojo sa-
veso pravizhi vprizho fveta, ako ravno je lilo krivizhin
pred fvojim Bogam.

11 . Ul.  In njegova glava je bila pernefena
v’ fkledi, in deklizi dana, in jo je fvoji materi
nefla. 12. In njegovi uzhenzi fo prifhli, fo nje¬
govo truplo vseli in ga pokopali; in fo fhli in
povedali Jesufu.

Nizh hujfhiga ko ferditoft nezhifte shene, kadar je
rasshaljena: neframnoft, togota in divjanje fo navadne
tovarfhize nezhiftofti. Nar imenitnifhi pridigar fveti Janes
je bil nar perva daritev neframne shene; in je mogel
dati shivljenje sa refuizo in zhiftoft. To je poduzhenje
sveftih kriftjanov, de na tim fvetu zhakati nimajo drusiga
plazhila; ko terpeti s’ Jesufam, in savoljo njega. Ali v’
tazih fkufhnjah mora svefti flushabnik fvoje terpljenje,
ko Janesovi uzhenzi, Jesufu v’ molitvi srozhiti, in ifkati
v 1  ponishnofti pomozhi od njega. On naf ne bo bres po-
vefeljenja puftil, zhe ravno naf nekej zhafa pufti bres po-
mdzhi.

13. Ul.  In kadar je Jesuf to flifhal, fe je
uganil od ondod v’ zhelnizhu na Hran v’ famo-
ten kraj; in ko fo mnoshize flifhale, fo fhle
pefh is mell sa njim. 14. Ko je pa veiikej fto-
pil, je vidil veliko mnoshizo, in fe jih je ufmilil
ter osdravil njih bolnike.

Per vfaki perloshnofti naf Jesuf uzhi, fovrashnikam
fe ponishno umakniti in perjenjati jim, kolikor je mogo-
zhe. Ali gorje tem, klerim fe Jesuf umakne. Sato, ko¬
likor bolj fe od naf odmikuje, toliko bolj moramo hiteti
sa njim v 1  pulhavo, to je: toliko bolj moramo fkerbni

9

130

Evangeli f. Matev.

biti, sapuftiti fvoje pregrefhno shivljenje, beshati is veli—
kiga in fhumezhiga 1'veta, in na farnim fi njegov uk v’
ferze vseti, de fe naf bo ufmilil, nam naproti prifbel, in
osdravil nafbe duflme bolesni.

15. H T .  Kadar fe je pa vezher floril, fo fio-
pili k’ njemu njegovi uzhenzi, rekozh: Kraj je
famoten, in ura je she prefhla; fpufti mnoshize,
de gredo na vafi, in fi jefii kupijo. 16. Jesuf
jim je pa rekel: Ni jim treba iti; dajte jim vi
jefii. 17. §o mu odgovorili: Nimamo tukej vezh,
kakor pet kruhov in dve ribi.

Jesuf ve, de morajo ti ljudje she lazhni biti, ven-
der ne fkerbi sa njih jed. Hozhe namrezh profhen biti,
de pomaga, in ker ljudje njegove befede sheljni pufte v 1
nemar telefno jed, obudi on ferza fvojih uzhenzov, de
sa ljudi fkerbe. Refnizhno namrezh je, de temu, kteri
ifhe narprej kraijeftva Boshjiga in njegove pravize, fe
vfe drugo pervershe. Poduzhili pa fvoje uzhenze, koliko
bolj fe je treba sanefti na previdnoft Boshjo ko na-fe,
jim ukaslie dati jefti, de bi tako farni zhutili fvojo nepre-
moshnoft, in kakor fo prej fkerbeli sa poshivljenje teh
ljudi, tudi sdaj profili njega, de bi jim, in tem ljudem
pomagal; ker ponishno fposnanje fvoje nepremoshnofti je
velika perprava k’ darovam Boshjim, in je she farno na
febi Boshji dar.

18. On jim rezhe: Pernefite mi jih fem-
kej. 19. In je ukasal mnoshizam fefti po travi,
in je vsel petere kruhe in obe ribi, je pogle¬
dal v’ nebo, jih je shegnal in raslomil, in je dal
kruhe uzhenzam, uzhenzi pa mnoshizam.

Sopet nova fkufhnja uzhenzov v 1  veri na previd¬
noft Boshjo. Jesuf jim ukashe kruhe, ktere sa fvojo po¬
trebo imajo, dati, de bi jih ljudem dal. Uzhenzi fo sdajzi
pokorni, in polni ljubesni v’ ti potrebi. Oni fvoje majhno

XIV. Poglavje.

131

ubofhtvo isrozhe Jesufovim rokam, de je bilo v’ njego¬
vih rokah obilno bogaftvo. Te ljudi' pa fkufha v’ pokor-

fhini: ker jim ukashe fefti na travo, jim k’ opominjanju,
de nifo drusiga ko perft in trava, de bi fe savoljo tiga
ponishali. On vsame kruhe, vsdigne ozhi proti nebefam,

ker vfak dober dar je od sgorej, in sa-nj je treba

Boga sahvaliti. On raslomi kruh, ga da uzhenzam v’
roke, de bi mnoshizi rasdelili, ker hozhe fvoje dobrote,
fofebno dufhne po fvojih nameftnikih nam deliti.

20. A. In fo vli jedli in fe nafitili 5 in fo
pobrali oftanke, dvanajlt polnih kofhev kofzov.

21. Shtevilo teli pa, ki fo jedli, je bilo pet tav-
shent mosh, bres shen in otrok.

Mnogi fi morebiti vofliijo, de bi bili tiga zhudesha
deleshni, in f’ temi kruhi naliteni. Ali ne pomiflijo, de
fe ravno ta zhudesh vfak dan med nami godi. Je mar
manji zhudesh, kadar is eniga serna toliko shita, is ene
terte toliko grosdov, is ene pefhke toliko fadja israfte?
$»tori mar to delavzova roka? Vfe, naj bo malo ali ve¬
liko, kadar je v 1  Jesufovih rokah, in od njega pobla-
godarjeno, je obilno, in sa vfe mu moramo hvaleshni
biti.

22. $■. I11 sdajzi je Jesuf pofilil fvoje uzhenze
ll op iti v’ zhelnizh, in fe pred njim unkraj prepe¬
ljati, dokler mnoshize ne fpulti.

Kmalo po ftorjenim zhudeshu Jesuf uzhenze, in
mnozhize od febe fpufti, ker ponishin zhlovek ni rad,
in bres potrebe ne oltane med temi, kterim je kaj dobriga
ali velikiga ftoril. Nevarno je, kmalo sgubiti saflushenje
pred Bogam, in vef dober fad is dobrih del, kadar fe
sheli, ali s 1  dopadljivofijo dobi zhlovefhka hvala. Teshko
je fe ubraniti nagnjenju proti zhlovefhki hvali, in k’ temu
je potrebna mozhna gnada. iSato je Jesuf permoral fvoje
uzhenze lozhiti fe od blishnje perloshnofti pofvetne hvale.

23. $■. In kadar je bil mnoshize fpultil, je

9 ^

132

Evangeli f. Matev.

fhel na goro fam molit. In ko fe je bil vezher
ltoril, je bil fam tamkej.

Sdaj fe Jesuf med veliko drufhino ljudi' snajde,
sdaj fe v 1  famoto poda, in je sgolj fam, naf poduzhiti,
de vfaki opravik ima fvoj zhaf, in po fvojim opravku
fe mora zhlovek ali od ljudi lozhiti, ali med njimi biti.
On gre fam na goro, in tam moli ponozhi; de bi nam
pokasal, ktere fo nar boljfhi perprave sa molitev: nam-
rezh 1) lozhenje od fhumezhiga fveta, sato fpufti od
febe ljudi; 2) povsdignjenje ferza proti nebefam, sato
moli na gori; 3) famota in tihota, sato moli ponozhi.

24. Hf.  Zhelnizh pa je bil na fredi morja
od valov femtertje metan; bil jim je namrezh
veter nafproti. 25. O zheterti llrashi nozhi pa
je prifhel k 1  njim (Jesuf)  gredozh po morji.
26. In ko fo ga uzhenzi vidili hoditi po morji,
fo fe preftrafhili, rekozh: Perkasen je, in fo od
flrahu savpili.

Dolgo pufti Jesuf fvoje uzhenze v’ nevarnofti, in
kadar pride, jih fhe v’ vezhi ftrah poftavi, ker ga ne
fposnajo fvojiga odrefhenika, ampak sdi fe jim pofhaft,
nad ktero fe preftrafhijo. Tako ravna Bog f fvojimi,
de jih pozhafi vadi vfe nevarnofti pofvetnih fkufhnjav,
in perpravne ftori jim terdno nafproti ftati. On velikrat
odlafha pomagati, de bi dolgo klizali va-nj, in bolj pre-
prizhani bili, kako potreben je nam; in kadar je nam nar
blishej P fvojo pomozhjo, takrat fhe nar bolj perklada
nevarnofti in ftifke, de bi v’ nevarnoftih va-nj upali, in
toliko bolj fposnali njegovo ufmiljenje, is kolikor vezhi
nevarnofti naf je refhil.

27. 1P.  Jesuf pa jih je prezej ogovoril, re-
kozh: Imejte saupanje! jelt lim; nikar fe ne bojte.

Vezhkrat kdo smote sa dela fvetiga duha fhteje:
velikrat pa tudi pravizhni, ker pofebne dela gnade Boshje

XIV. Poglavje.

133

vidijo, fe uftrafhijo in boje, de bi ki tu kake smote ne
bilo: pravizhni namrezh ve, de per nenavadnih rezheh
fe je treba bati, in vfe dobro pofkufiti. Ali Jesuf fvojim
uzhenzam, kteri s 1  dobrim ferzam ifhejo refnize, da ras-
fvetljenje, de samorejo dobriga duha od hudiga, smoto
od refnize lozhiti. On fe jim zhutiti da s’ upanjem, ktero
vlije v’ njih ferza.

38. lT.  Peter pa je odgovoril in rekel: Go-
fpod! ako li ti, mi rezi po verhu vode k’ tebi
priti. 39. On pa je rekel: Pridi. In Peter je
ftopil is zhelnizha, in je fhel po verhu vode, de
bi k’ Jesufu prifhel.

Per vfih perloshnoftih je Peter nar pervi per .Je¬
sufu; in to ftori njegova mozhna vera in gorezha Iju-
besen. On veruje, de ga samore Jesuf po valovih morja
ravno tako voditi, kakor je on hodil; in ljubesen ga
shene sa to profiti Jesufa. Jesuf to vero in ljubesen
plazha f tem, de ukashe Petru iti verh vode, in mu
da, de gre. To je podoba od tiga, kar bo f’ zhafama
s’ njim ftoril, de bo Peter sa njim fhel, in njegovo vdljo
fpolnil per vfdi sgubah, opravljanji in preganjanji, ktero
mu bo od fveta preftati. Mozhna vera in gorezha lju¬
besen ftori, de kriltjan vfe napotke tega fveta premaga,
in nar tesheji dela lahko ispelje; in ftorjeno je she na
pol, kar je s’ vero in ljubesnijo perzheto.

30. Ur.  Ko je pa vidil filni veter, Te je sbal,
in ko fe je sazhel topiti, je savpil rekozh: Go-
fpod! refhi me. 31. In sdajzi je Jesuf fvojo roko
ftegnil, ga je prijel in mu rekel: Maloverni! po¬
kaj fi fumil? 33. In ko ha llopila v 1  zheln, je
veter nehal.

Zelo nozh Peter bres Jesufa prizhujozhiga terdno
prenefe, in sdaj vprizho Jesufa omaguje: prej kadar verh
vode ftopi, in je Jesuf fhe delezh prozh, gre dersno verh
vode; sdaj blis Jesufa je tako maloferzhen, de fe vetra

134

Evangeli f. Matev.

boju Zhlovefhka flaboft ftori, de vezhkrat velike nevar-
nofti terdno prenefemo, v 1  majhnih pa omagujemo. Nam-
rezh telefna prizhujozhnoft Jesufova ni sadofli, zhe ni
sraven sdrushena duhovfka prizhujozhnoft, to je, mozhna
vera. Kolikorkrat v’ veri omagamo, tolikokrat pomozh
Boshja sbeshi od naf; in tako v’ nevarnoftih ne pogubi
naf mozh in velikoft fkufhnjav, ampak pomanjkanje vere.
S ato fe ne fmemo nikdar na-fe sanefti, ampak Boga ven
in ven na pomozh klizati, dokler is fkufhnjav tiga fveta
v 1  zheln nebefhkiga kralj eflva ne ftopimo, tam bd vef
vihar potihnil, tam bd vezhni pokoj.

33. $■. Ti pa, kteri fo bili v’ zhelnu, fo pri-
fhli in fo ga molili, rekozh: Ref, Sin boshji li.

Kadar fliflnmo, ali beremo te zhudeshe, ktere je
Jesuf v’ fvejim shivljenji ftoril, in ktere katolifhka zer-
kev hrani, morajo per naf ravno to ftoriti, kar fo ftorili
per tiftih, kteri fo jih s’ ozhmi vidili: namrezh per naf
obuditi saupanje, de fe k 1  Jesufu perblishamo, fvojiga
duha proti njemu povsdignemo, in ga v 1  ferzu molimo
kakor praviga ^ina Boshjiga.

34. 'i r . In fo fe prepeljali in prifhli v’ Ge-
nesarfko deshelo. 35. In ko fo ga  bili ljudje
tilliga kraja fposnali, fo poflali po vli tilti itrani,
in fo mu perpeljali vfe bolehne; 36. in fo ga
profili, de naj fe le roba njegoviga oblazhila
dotaknejo; in kteri koli fo fe ga  dotaknili, fo
bili osdravljeni.

Koliko jih je, kteri ifhejo Jesufa is ljubesni do
fvojiga slavljenja, fvojiga sdravja, in savoljo telefnih
sloshnoft. Ali tudi tazih Jesuf ne savershe, ker jih liozhe
f’ zhafnimi dobrotami k 1  refnizi perpeljati. Zhe samore
farno dotaknjenje roba njegoviga oblazhila toliko, de
zhloveka osdravi od telefnih bolesen: koliko ne samore
v’ ferzu to, kadar fe ga kdo dotakne s’ vero; to je: ako
kdo pomifli njegove fkrivnofti, tudi nar manjfhi okolifhine

XV. Poglavje.

135

njegoviga slavljenja; is tiga fe samore veliko gnad sa-
dobiti, in najti pot proti svelizhanju.

XV. Poglavje.

i. V. Takrat fo prifhli k’ Jesufu is Jerusa-
Iema pifmarji in fariseji, rekozh: 2.  Sakaj pre¬
kopajo tvoji uzhenzi srozhdo Itarih? Ne umivajo
ii namrezli rok, kadar kruh jedo.

8 halo fino je viditi take ljudi med kriftjani, kteri is
ljubesni do nezhimurne, in od ljudi ismifhljene bogabo-
jezhnofti sanizhujejo vie, kar je v’ refnizi dobriga, in
fvetiga: in ne de bi Boga hvalili, in fe nad tim vefelili,
kar duflmi paftirji dobriga napravijo, jih fhe le ifhejo
per ljudeh zherniti, drugim soperne ftoriti, in tako vef
dober fad sadufhiti in ovrezhi. Tak je farisejfki duh,
kteri je vfelej perpravljen druge fvariti, ne pa tebe bolj—
fhati: smo te, in raspertja troiiti, ne pa refnize fprejeti.

3. Hf.  On pa je odgovoril in jim rekel: Sa-
kaj prekopate tudi vi sapoved boslijo savoljo fvd-
jiga srozhila? Sakaj Bog je rekel: 4. č^pofhtuj
ozheta in mater 5  in: Kdor kolne ozheta ali ma¬
ter, naj umerje. 5. Vi pa pravite: Kdor koli
rezke ozhetu ali materi: Daritev je, P zhimur
bi fe ti dalo od mene pomagati; 6 . in ne bo
fpofhtoval fvojiga ozheta ali Tvoje matere. Tako
ke sapoved boslijo v’ nizh korili savoljo fvojiga
srozhila.

Veliko fpazhenja je v’ ferzu tiga, kteri od ljudi
ismifljene dela nezhimurne bogabojezhnofti bolj zhifla, ko
poftavo Boslijo: in mifli, de Boga zhafti, ker njegovo

136

Evangeli f. Matev.

sapoved prelomi, sraven pa po fvojim dopadajenji dela.
§vet je poln takih poboshnikov ali brumnikov, kteri bres
vfiga ftraha opufte fvoje dolshnofti, in fi veft delajo opu-
ftiti zhlovefhke navade. Snamnje prasne bogabojezhnofti
je, kadar je ta kaki sapovedi Boshji nafproti, ali na-
potje dela fpolniti kako refnizhno dolshnoft: kakor na-
fprotne fo saref tifte bogabojezhe dela, ktere pomagajo,
de fe le k 1  videsu ali dosdevi fpolni poftava Boshja.

7. $■. Hinavzi! prav je prerokoval od vaf
Isaija, rekozh: 8. To ljudftvo me zliafti s’ shnabli,
njih ferze je pa delezh od mene. 9. Pa saftonj
me zhalte, ker uzhe uke in sapovedi zhlovefhke.

Pravizhno je, de fe hinavfke ferza rasodenejo, fo-
febno tazih, kteri fe poboshne kashejo, ter hozhejo druge
od refnize odverniti, in v 1  hinavfko bogabojezhnoft sa-
peljati. §veto, dobro in potrebno je v 1  kerfhanftvu vnanje
zhefhenje; ali bres notranjiga v 1  ferzu je prašna rezh,
je hinavfhina, je rasshaljenje Boshje. Kdor fi persadeva
vnanje fhege na tanko fpolniti, ne zhafii pa Boga v’
fvojimu ferzu, je le Jud, in Bogu ne more dopafti: kdor
pa s’ vnanjimi dobrimi deli fvojo hudobijo perkrivati ho-
zhe, je hinavez, farisej, sopernik Boshji.

10. Hf.  In je mnoshize k’ febi poklizal, in
jim rekel: Poflufhajte in umejte: 11. Kar gre
v’ ufta, ne ognjtili zhloveka, ampak kar gre is
uit, to ognjuli zhloveka.

Dobrota ali hudoba zhloveka pride is njegoviga
dobriga ali hudiga ferza. Prava zhiftoft zhloveka mora
v’ njegovim ferzu biti, in ne v’ uftih ali v’ jedi; ker
noben greh, in noben madesh ne pride sunej od volje
zhloveka: kakor tudi vfe, kar zhloveka pofvezhuje, pride
is prave volje dobriga ferza. Sato, kadar zhlovek od-
vezh, ali zhes zerkveno sapoved ob poftnih dnevih je,
ni jed, ktera ga pregrefhniga ftori, ampak volja nje¬
gova, f’ ktero sapoved Boshjo ali zerkveno prelomi.

XV. Poglavje.

137

12. Tedaj To perftopili njegovi uzhenzi
in fo mu rekli: Vefh, de fo le fariseji pohuj-
fhali, ko To to govorjenje flifliali ?

Velikrat pomanjkanje rasfvetljenja ftori, de fe kdo
nad refnizo fpodtakne: taziga je treba f poterpeshljivoftjo
uzhiti, in fe poduzhenju vda. Vezhi del pa hudoba ferza
ftori, de najde zhlovek fpodtikljej nad refnizo. Take pre-
vsetne ferza fe nozhejo ponishati savoljo fvojih smot,
ktere sa fvetlobo fhtejejo, fe ne dajo rasfvetliti, de bi fe
poboljfhale, ne morejo terpeti, kadar lo drugi v’ refnizi,
ktero oni fovrashijo, poduzheni. Ali to je farisejfko po-
hujfhanje, sa ktero ni marati.

13. ■$". On pa je odgovoril in rekel: Vlak
fadesh, kteriga ni safadil moj nebefhki Ozhe,
bo f korenino isruvan. 14. Puftite jih; flepzi
fo in flepze vodijo; zlie pa flepez flepza vodi,
oba v’ jamo padeta.

Kdo je flep peljavez, ter febe in druge v’ pogub¬
ljenje sapelje, sunej ta, kteri sa zlilovefhke fhege bolj mara,
ko sa Boshje sapovedi in kerfhanfke dolshnofti; kteri je
poln prevsetnofti, nevofhljivofli in zhafti lakomnofti: ko¬
gar namen je zherniti, preganjati in satreti refnizo, in
te, kteri ftoje sa-njo? Takiga konez je pogubljenje. Gorje
mu, kteri nima ljubesni Boshje v’ ferzu, in savoljo
tiga m' per njem fadesha nebefhkiga ozheta. On saflushi
sapeljivzam v’ roke priti, in bo kakor ternje f fvojo po-
boshnoftjo ali brumnoftjo v 1  pezhi vezhniga pogubljenja
gorel.

15. ■#■. Peter pa je odgovoril in mu rekel:
Rasloshi nam to priliko. 16. On pa je rekel: Ali
ite The tudi vi bres uma?

Kolikokrat ravno tem, kteri fe bolj duhovfki vidijo,
in she vezh zhafa poflufhajo Jesufov uk, je nesnano,
ktero je pravo zhefhenje Boshje; in kerfhanftvo posnajo
farno po verhu. Od kod pride, de tako malo kriftjanov

138

Evangeli f. Matev.

ve, kakofhniga duha v’ febi ima fveti evangeli? Od tod,
ker prav po redkim fveti evangeli berejo, in sa rasfvet-
ljenje premalo profijo.

17 .  Ali ne rasumete, de vfe, kar v’ ulta
gre, v’ trebuh pride, in fe po natornim potu is-
mezhe. 18. Kar pa is uit gre, to is ferza pride,
in to ognjuli zhloveka. 19. Is ferza namrezli is-
hajajo hude mifli, uboji, prcfheftva, kurbarije,
tatvine, krive prizlie, prekli nje vanja. 20. To je
kar zhloveka ognjufi, s’ neumitimi rokami pa jelti
ne ognuli zhloveka.

l^veti Duh naf opominja rekozh: S’ vfo varno/Ij o
varuj fvojiga ferza , sakaj is njega isvira s/iivfjenje.
Kakorfhno je ferze, takofhen je zhlovek, ali pravizhen,
ali pregrefhen, ali je boshji ali pofveten; ali je Jesufov,
ali luidizhev fin. Vfak zhlovek ima v’ fvojim ferzu feme
sa vfe grehe, in sazhetik lepih zhednoft fe ne dobi dru
gje ko v’ dobrim ferzu, v’ ktero Jesuf poloshi dobro fe¬
me. Satd moramo Jesufa sahvaliti sa vfe dobro, kar
ftorimo: in sa opufhenje hudiga, od kteriga naf odverne
gnada Boslija.

21. $■. In Jesuf je od ondod fhel, in fe je
uganil v’ kraje Tira in Sidona. 22. In glej!
Kananejfka shena je prifhla is tiftih krajev, in
je vpila sa njim, rekozh: Ufmili fe me Gofpod,
lin Davidov! moja hzhi veliko terpi od hudizha.

Nad to sheno vidimo podobo grefhnika, kterimu je
per ferzu nefrezhen ftan njegove pregrefhne dufhe, in
sheli sa ref poboljfhan biti. Kakor je shena is fvoje ne¬
verne deshele fhla k 1  Jesufu, ga profit sa fvojo hzlier;
tako mora grefhnik iti is perloshnofti fvojih grehov, fe
podati k’ Jesufu, va-nj fvoje zelo upanje poftaviti, ter
ga profiti is zeliga ferza, de bi ga is fushnofti hudizheve
refhil5 sakaj kteri savoljo greha sgubi Boga, poftane

XV. Poglavje.

139

hudizhev fushenj, in kadar v’ fvojiga svelizharja klizhe,
iskashe vero v’ njegovo mbzh, upanje v’ njegovo ufmi-
Ijenje, odpovedanje vfimu hudimu in gnjufhenje nad pre¬
greho.

S3. On pa ji ni befede odgovoril. In nje¬
govi uzhenzi fo perltopili in ga profili, rekozh:
Odpravi jo, ker sa nami vpije. 24.  On pa je
odgovoril in rekel: Nifim poflan, kakor le k’
sgubljenim ovzam Israelove hiflie. 25.  Ona pa
je prifhla, in ga je molila, rekozh: Gofpod! po¬
magaj mi. 26.  On pa je odgovoril in rekel: Ni
prav jemati kruha otrokam, in ga pfam metati.

Kako mozline fo bile shelje te shene, fprofiti sdravje
fvoji hzheri, in kako velika njena vera v’ mbzh in do¬
broto Jesufovo, fe is tiga iskashe, ker jo je Jesuf po-
ftavil na terde pofkufhnje, in nizh ni samoglo podreti
njeniga ferza. 1) On ne da odgovora na njeno profh¬
njo, kakor bi odgovora vredna ne bila. 2 )  Na ravnoft
odrezke njeno profhnjo, in zelo profhnjo tvojih uzhen-
zov, kteri sa-njo profijo, savershe. 3} zelo terdo
proti nji sadershi, ker jo pfam enako fhteje. Ali nizh
tega je ne oftrafhi; s ikaj refnizhniga fpokornika ne utru¬
di, kadar Bog f njim terdo delaj on ve, de je tiga
vreden, in de samore f tim, zhe to ponishno prenefe,
pravizo Boslijo potolashiti, ter veliko hujfhimu terpljenju,
ko je to, oditi.

27. 7P.  Ona pa je rekla: Kaj pa de, Gofpod!
fej tudi pfizhki jedo drobtine, ktere padajo od
mise njih gofpodov.

Bog odlafha fe ufmiliti, de bi s’ odlafhanjem mozh-
neji ftoril shelje grefhniku, de bi poterdil s 1  sheljami
upanje, s’ upanjem bolj vnel profhnje, in po molitvi do¬
delil globokejfhi ponishnoft, ktera vfe sadobi; kdor fe
namrezh ponisha, bo povikfhan. Te shene ne oftrafhi,
kadar jo Jesuf pfam enako fhteje, veliko bolj ji to flushi

140

Evangeli f. Matev.

Jesufa per befedi perjeti, de ji ne fme odrezhi drobtine
fvojiga ufmiljenja, kakor golpodarji drobtin od kruha
fvojim pfam ne odreko. Namrezh ponishen grefhnik ravno
to, kar bi ga odgnati imelo, febi oberne k’ dobrimu,
in kar fe njegovimu fpreobernjenju kakor napotik nafproti
ftavi, to perpomore k 1  njegovimu poboljfhanju.

38. $. Tedaj je Jesuf odgovoril in ji re¬
kel: O sliena! velika je tvoja vera. Sgodi fe ti,
kakor hozhefh. In njena kzhi je bila osdravljena
od tifte ure.

Stanovitna vera k 1  poflednjimu premaga, pofdi Boga,
in isterga is njegovih rok to, kar on, kakor je kasai,
prej ni hotel dati. Sliena je sadobila sdravje fvoje hzhe-
re, in verh liga je Jesuf nje vero pohvalil, ter fe sazhu-
dil nad njo, de bi fe tudi mi sazhudili nad ufmilenjem
Boshjim, zhigar dar je bila taka vera. Kakofhno vefelje
je mogla ta sliena zhutiti v’ fvojim ferzu, kadar je bila
uflifhana v’ fvoji profhnji; in kako vefelje zhuti grefh¬
nik, kadar vidi fvoje ferze prenarejeno ?

39. In kadar je bil Jesuf od ondod fhel,
je prifhet k’ Galilejfkimu morju; in je fhel na
goro in je ondi fedel. 30. In je prifhlo k’ njemu
veliko mnoshiz, ktere fo feboj imele mutafle, fle-
pe, kruljeve, hrome in veliko drugih; in fo jih
pokladali k’ njegovim nogam, in jih je osdravil;
31. tako, de fo fe mnoshize zhudile, ker fo vi-
dile mutafle govoriti, kruljeve hoditi, in flepe
viditi, in fo povelizhevaie Israeloviga Boga.

Ako bi dufhno sdravje ljubili, bi sa Jesufam na
goro hiteli, to je, s’ molitvijo fe proti njemu vsdignili,
per njegovih nogah iskasali fvojo nepremoshnoft k 1  vfimu
dobrimu, ter ga profili, de bi nam dal noge, ozlii, jesik,
sdravje ferza, de bi k 1  njemu tekli, ga fposnali, profili
in ljubili. Prav siliva vera bi mogla naf gnati Boga hva¬
liti, kadar vidimo, de on grefhnikam rasveshe jesik, in

XV. Poglavje.

141

fe fvojih grehov obtoshijo, de jim noge osdravi, in sa-
morejo prav hoditi po potih njegovih sapoved, de jim
odpre ozhi, njegovo refnizo in voljo viditi in fposnati.

32. Jesuf pa je poklizal Tvoje uzhenze,
in je rekel: Mnoshiza Te mi Tmili, ker she tri
dni per meni oltanejo, in nimajo kaj jelti; in jih
nozhem lazhnih fpuliiti, de na poti ne omagajo.

Malo jih je, kteri bi tako fkerbno ifkali Jesufa, in
sa njim hodili, de bi posabili na tvoje telefne potrebe.
Td ftore farno pravi njegovi uzhenzi. On 1'kerbi sa nje,
ker ifhejo pred viim boshjiga kraljeftva in njegove pra-
vize. Ali on jih prej osdravi, in po tim naliti, nam k’
poduzhenju, de moramo pred viim fkerbeti, tvoje dufhe
osdraviti, in tedaj bomo vredni, de fe Bog nat utrnili,
in nat ofkerbt f telefnimi potrebami.

33. In njegovi uzhenzi mu reko: Od kod
pa bomo vseli v’ pufhavi toliko kruha, de bi
nalitih toliko mnoshizo? 34. In Jesuf jim rezhe:
Koliko imate kruhov? Oni pa To mu rekli: Se¬
dem in malo ribiz.

Kako kmalo posabi zldovek previdnofti Boshje, kako
mozhno je pa nagnjen, per tebi ali drugih ftvareh, ne
pa per Bogu pomozhi ifkati. Uzhenzi to she vidili, de
je Jesuf per eni perloshnofti pet tavshent ljudi nafitil. Sdaj
fe nizh vezh ne fpomnijo zhudesha, ampak mi tlijo na
zhlovefhko pomozh. Jesuf je pa tako poterpesbljiv, de
jih sato ne fvar/, ampak jih hozhe farno opomniti njih
nepremoshnofti, ker vprafha, koliko imajo kruha, de bi
fe sato ponishali, in bolj zhiflali ali fpofhtovali njegovo
mogozhnoft in dobroto.

35. Hf.  In je ukasal mnoshizi Telli po tleh.
36. In je vsel fedmere kruhe in ribe, je sahva-
lil, ter raslomil in dal Tvojim uzhenzam; uzhenzi
pa To dali ljudem. 37. In To vTi jedli, in fe na-

142

Evangeli f. Matev.

litili. In fo pobrali oftanke kofzov, fedem polnih
jerbafov. 38. Kteri To pa jedli, jih je bilo fhtiri
tavshent mosh, bres otrok in shen.

Jesuf ukashe ljudem fefti na semljo, ker ponislmolt
in pokoj v’ ferzu fta potrebna dobrote od Boga sadobiti.
Jedi tem ljudem potrebne ni hotel is nizh flvariti, ampak
is fedem kruhov je hotel (oliko jedi napraviti, de fo bili
vii nafiteni, in je fhe oftalo. Is tiga je nauk sa naf: 1)
de od previdnofti Boshje ne sheleti zhudeshev, kadar nam
Bog navadne pomozhi da, f’ kterimi ii samoremo poma¬
gati; kdor ii pa po navadnim redu ne more perhraniti,
temu je Bog perpravljen, zhe je treba, tudi f’ zhudeshem
pomagati, 2) de kar nam previdnoft Boshja dodeli, ne
potratiti, ampak sa potrebo vshivati, in kar oftane, sa
drugo potrebo perhraniti.

39. Hf.  In je odpravil mnoshizo in liopil v’
zhelnizli, in je prifhel v’ kraje Magedanfke.

Ne is zhlovefhke radovednofti, ali neftanovitnofti fe
je Jesuf is mefta v' mefto, is deshele v 1  deshelo preha¬
jal, ampak vfe to je ftoril is ponishnofti, ljubesni, in voljo
fvojiga ozheta fpolniti. To je dolshnoft vfaziga kriftjana,
de ne ifhe fam febe, in fvoje zhafti, ampak de je voljan
k’ viirnu, kamor ga Bog oberne, in perpravljen fam febi,
in drugim k 1  pridu biti.

XVI. Poglavje.

1. Ur.  In fo perltopili k’ njemu fariseji in
faduzeji, de bi ga fkufhali; in fo ga profili, de
naj jim snamnje s’ neba pokashe.

Krivoverzi, in kriftjani farno na vides bogabojezhi,
zhe fo fi ravno eden drugimu nafproti, fo vender v’ tim
sdrusheni, de preganjajo Jesufa, njegovo zerkev, njegovo

XVI. Poglavje.

143

refirizo; ker oboji fovrashijo refnizo, m fo polni nevofh-
Ijivofti, ktera je zbali (ako velika, in hudobna, de ifhe
dobre napeljali k’ dobrim delam farno sato, de bi per-
loshnoft dobila jih zherniti in obrezki.

2 .  On pa je odgovoril in jim rekel: Ko
fe vezher flori, pravite: Vedro bo, sakaj nebo
fe shari. 3. In sjutrej: Danf bo hudo vreme,
sakaj nebo fe shaloflno shari. 4. Podobo neba
tedaj vefte raslozhiti; snamenj zhafov pa ne mo¬
rete fposnati? Hudobni in prefheftni rod ifhe
snamnja, pa snamnje fe mu ne bo dalo, rasun
snamnja Jona preroka. In jih je popuflil in fhel.

Kolikanj fkerbni sa prihodnje sgddke fo pofvelni
ljudje, kako svefto gledajo na zhafe; in li sberejo nar
bdljfhi zhaf ofkerbeti fvoje zhafne rezhi. Ali zhafa fvojiga
pokliza ne posnajo, in ne vedo, kako bi fvoj nar vezhi,
in nar bolj potrebin opravile, to je, delo vezhniga sve-
lizhanja oikerbeli. Namrezh kolikor bolj li zhlovek ume
na telefne rezhi, in je va-nje saljubljen, toliko bolj flep
je per dufhnih rezheh, toliko menj ume, kar je duhaBosh-
jiga, toliko menj je perpraven verovati, kar govori re-
iniza. Take ljudi, ker ni mogozhe preprizhati, je nar
bdljfhi v 1  nemar puftiti.

5. In kadar fo njegovi uzhenzi na lino
flran morja prifhli, fo bili posabili kruha vseti.
6. In on jim je rekel: Glejte, in varujte fe
kvafa farisejev in faduzejev. 7 .  Oni pa fo farni
per febi miflili, rekozh: Kruha nifrno vseli.

Blagor jim, kteri fe Jesufa ven in ven, in tako
terdno dershe, de ako Jesufa drugazh najti ne morejo,
na vfe telefne potrebe posabijo. ^amo njegovim refnizh-
nim uzhenzam, ki okulijo njegovo befedo in nebefhke
rezhi, poftanejo zhafne rezhi, kolikor fo nebefhkim do¬
brotam nafproti, zelo soperne. Ali tudi ti, kterim befeda

144

Evangeli f. Mater.

Jesufova dopade, in fe njega vedno dershe, velikrat ne
umejo prav poduzhenja, ktero sadobe. Is tega fe vidi
kako potrebna je vfim gnada Boshja, de umejo, ohra¬
nijo, ljubijo in (polnijo v’ djanji nauke fvetiga evan¬
gelija.

8. t.  Jesuf pa to vedozh, je rekel: Kaj
miflite farni per febi, maloverni, de nimate kru¬
ha? 9. Ali fhe ne umete, in fe ne fpomnite pe¬
tih kruhov petem tavshentam ljudi, in koliko
kofhev lle nabrali? 10. Tudi ne fedmili kruhov
fhtirim tavshentam ljudi, in koliko jerbafov lle
nabrali? 11. Kako de ne umete, de vam nifim
od kruha govoril (ko (im rekel):  Varujte fe
kvafa farisejev in faduzejev?

Zhlovek hitro posabi dobrot Boshjih, nar bolj pa
fhe teh, ktere je na dufhi prejel; in nam Adamovim ot-
rokam fo dufhni darovi nerasumljivi, ker is pomanjkanja
vere malo miflirno na-nje. Kakor fo dufhne dobrote dar
Boshji, ravno tako je dar Boshji, kadar ii jih kdo v 1
ferze vsaine, in jih ume. Kdor fe fhe ni nauzhil sa te
dan' profiti, kdor ne ve sa pot, kako bi jih sadobil, kdor
ne sna sa-nje sahvaliti, fhe ne sapopade naukov in zhu-
deshev Jesufovih.

12. Tedaj fo rasumeli, de fe jim ni re¬
kel varovati krufhniga kvafa, ampak uka fari-
fejev in faduzejev.

§*am Jesuf sna tako fvariti, de njegovo fvarjenje
da rasumnoft zhloveku, de fe ta ve varovati uka fari¬
sejev in faduzejev, kteri zhlovefhke ferza s 1  jeso nevofh-
Ijivoftjo, zhafii lakomnoftjo, prevsetnoftjo in hinavfhino
napolni, kakor kvaf kruh okifa in vsdiguje. $rezhni bi
bili, ako bi bil f' fariseji in faduzeji tudi njih nauk od¬
meri; ali obojih uk fhe danafhnji dan veliko fhkodo dela,
ker med kriftjani eni ko fariseji farno vnanje dela boga-
bojezhnofti terdijo, in f 1  tim fvoje zhafti ifhejo per ljudeh,

XVI. Poglavje.

145

ktera ponishnoft in ljubesen, dve podpori kerfhanftva,
overshe. Drugi pa ko iSaduzeji ne posnajo frezhe sunej
zhafne in pofvetne, ktera je v 1  vshivanji posemeljfkih
dobrot. Sato je njih farna fkerb, hvaliti fe in perliso-
vati ljudem, kteri jim samorejo zhafne dobrote deliti: f 1
tim posabijo na prihodnje shivljenje, na vezimo sveli-
zhanje, in tako vfo vero sgube.

13. Prifhel je pa Jesuf v’ kraje Zesa-
reje Filipove in je vprafhal fvoje uzhenze, re-
kozli: Kdo, pravijo ljudje, de je Sin zhlovekov?

14. Oni pa fo rekli: Nekteri, de Janes kerlt-
nik, nekteri pa, de Elija, nekteri pa, de Jere¬
mija, ali prerokov kdo.

Ne is prasne radovednofti, tudi ne is prevsetnofti
vprafha Jesuf uzhenze, kaj ljudje miflijo ali govore od
njega: temuzh de bi per tim perloshnoft dobil, jih pod-
uzhiti, in jim iskasati, de fe zlilo vek per tim, kar ver-
ftvo, in kerfhanftvo sadene, vfelej moti, zhe per teh re-
zheh poflufha zhlovefhke domifhijevanja in fodbe, in fe
ne pofvetuje s 1  befedo Boshjo, in naukam katolifhke
zerkve.

15. $■. Jesuf jim rezke: Vi pa, kdo pravite,
de fim? 16. Je odgovoril Simon Peter in rekel:
Ti ii Kriftuf Sin shiviga Boga!

Smote fo mnoge, in kadar uzhenzi zhlovefhke fodbe
pravijo, perpovedujejo smote, v’ kterih fo ljudje savoljo
njega. Refniza pa je ena in edina, in kadar le ima nji
prizhevanje dati, fam Peter v’ imenu vlili uzhenzov go¬
vori; f’ tem pokashe, de prava vera, katolifhka zerkev
in flushba apoftoljfka je edina. Peter da prizhevanje v’
imenu fvojih tovarfhev v’ veri, de v’ enim Jesufu je re-
fnizhni Bog, in refnizhni zhlovek, >Sin Boshji, in vSin
zhlovekov, rojen od vekoma v’ narozhji ozheta nebefh-
kiga bres matere; rojen v’ zhali v 1  narozhji devize bres
ozheta: v’ eni ofebi ali perfhoni dve natori, dve volji,

10

146

Evangeli f. Matev.

in vfe laftnofti obeh nator. O Jesuf! Ti fi refnizlini Kri-
ftuf §hn shiviga Boga v’ nebefih. daj, de bom tudi jeft
refnizlini kriftjan, fin umirajozhiga Boga na krislii.

17.  '# r . In Jesuf je odgovoril in mu rekel:
Blagor ti, Simon, Jonov lin! ker mefo in kri ti
nilia tega rasodela, ampak moj Ozlie, ki je v’
nebefih.

Ne plemenito rojftvo, ne natorfki darovi, ne boga-
ftvo, ne mogozhnoft, ne llovezhe ime ne ftori zhloveka
frezhniga, ampak darovi gnade, in ljubesen, is ktere ne-
befliki ozhe isvdli koga, de ga opravizhi, in pofvezhuje
po veri v’ fvojim Simi. Ali ravno ta vera, ktera da zlilo-
veku fposnati Jesufa, f 1  ktero mu prizhevanje daje, de
je refnizhni Bog in zldovek, in ktera je saziietik, kore¬
nina in ftalifhe ali ofnovanje svelizhanja, je dar Boshji,
kteriga Bog bres saflushenja zhlovekoviga ufmiljeno do¬
deli, in tedaj refnizhno frezhen, kteri sadobi ta dar.

18. $■. Pa tudi jeli povem tebi: Ti li Peter
Cfkala),  in na to fkalo bom sidal fvojo zerkev,
in peklenfke vrata je ne bodo smagale. 19. In
tebi bom dal kljuzhe nebefhkiga kraljellva; in
karkoli bolh svesal na semlji, bo svesano tudi
v’ nebelih; in karkoli bofh rasvesal na semlji,
bo rasvesano tudi v’ nebefih.

Ne farno de pohvali Jesuf Petrovo vero, ampak jo
tudi obilno poplazha. 1 )  Da hvalo sa hvalo: Peter je
Jesufa imenoval Kriftufa $i»u shiviga Boga; in Jesuf
imenuje Petra fkalo, na ktero bo fvojo zerkev, to je,
drushbo vfih vernikov pod oblaftjo pravih paflirjev, sidal.
23 Obljubi, de ta zerkev na-nj sidana, ktera je mati
vlih vernikov, vloga vere, delivka fvetih sakramentov,
islagavka Boshje befede in podpora vezhniga svelizha¬
nja, bo od peklenfkiga fovrashnika lizer ven in ven nad-
legvana, pa nikdar ne premagana. 3} Obljubi Petru ko

XVI. Poglavje.

147

ji er vi mu med apofteljni, in sa njim vfim njegovim na-
ftopnikam oblaft dati ne farno grehe odpufhati ali sader-
shevati, ampak nar vikfhi oblaft ftoriti vfe, kar je k’
pridu katolifhke zerkve.

20. 'i 7 .  Tedaj je sapovedal fvojim uzhenzam,
de naj nikomur ne pravijo, de je on Jesuf Kriltuf.

Sakaj ni puftfl Jesuf ozhitno osnaniti vfim ljudem,
de je on Kriftuf shiviga Boga, fej je prifhel savoljo
vfih na fvet, in vli, kteri fo umerli, preden fo bili od
Njega med Njegove uzhenze vseti, fo bili pogubljeni?
Tako mifli in fkleplje zhlovefhka pamet. Ali Bog mifli
drugazhi ko ljudje. Po Boshjim fklepu je mogla ta re-
fniza vlimu fvetu pridigovana biti po Jesufovi fmerti,
in prihodu fvetiga duha. Prej je mogel Jesuf sa to re-
fnizo na krishi umreti, de bi bili ljudje vftani potlej
sa-njo umreti. Refniza ima fvoj zhaf, kadaj mora ras-
odeta biti: fe mora od Boga rasfvetljenje imeti, kadaj je
prav govoriti ali molzhati.

21. 'ti 7 .  Od tedaj je Jesuf sazhel fkasovati
fvojim uzhenzam, de mora iti v’ Jerusalem, in
veliko terpeti od Itarfhih in pifmarjev in vikfhih
duhovnov, in umorjen biti in tretji dan fpet vdati.

.Jesuf pove fvojim uzhenzam, de bo ravno od tiftih
preganjan veliko terpel, kteri bi mogli nar pervi sa-nj
biti, to je, od ftarih, vikfhih duhovnov in pifmarjev. Nam-
rezli refnizo preganjajo navadno pofvetni bogatini, zhafti
ali blaga lakomni vladarji, prevsetni uzheniki. Kako flabo
je sa ljudftvo, kadar fo refnizi nafproti ravno ti, kteri
bi ga imeli o dve m iti od smot. Ali Bog, kteri vfe modro
dela, pokashe, de je refniza farna is febe premoshna
premagati, kadar jo pufti preganjati od teh, kterim bi
fhlo jo uzliiti in terditi.

22. H 7 .  In Peter ga je na Hran vsel, in ga
je sazhel fvariti, rekozh: Nikar, Gofpod! to fe

10 *

148

Evangeli f. Matev.

ti ne bo sgodilo. 23. On pa fe je obernil in je
rekel Petru: Poberi fe od mene, Tatan! pohuj-
fhanje /i mi*, ker ne umefh, kar je boshjiga,
ampak kar je zhloveThkiga.

Zhloveku od greha fpazhenimu m' nizh tako so¬
pemo ko terpljenje; sato ne rastmi e, de mora kriftjan
na tem fvetu krishan biti; on ne more sapopafli, kako
bi fe to fpodobilo, de bi §>in Boshji terpel. Vender po
uku fvetiga Pavla je nar vezhi, in farna prava uzhenoft
kriftjana, ako posna Jesufa krishaniga, in po tem od
mertvih obujeniga. Tudi pravi duh kriftjana je, ako vfe
krishe prizhujozhiga slavljenja poterpeshljivo prenefe, fe
vda fmerti s’ vefeljem, ziiaka s’ saupanjem prihodnjiga
vftajenja. Kdorkoli tedaj naf hozlie odpeljati od poti kri-
sha in terpljenja, od poti pokore in trenja mela, tiga
moramo sa fvojiga fatana, to je, sopernika fhteti.

24. Ur.  Tedaj je Jesuf rekel Tvojim uzhen-
zam: Ako hozhe kdo sa menoj priti, naj sataji
fam febe, in naj vsame Tvoj krish, in naj hodi
sa menoj. 25.  Sakaj kdor hozlie Tvoje shivljenje
ohraniti, ga bo sgubil, kdor pa sgubi Tvoje shiv¬
ljenje savoljo mene, ga bo naThel. 26.  Kaj nam-
rezh pomaga zhloveku, zhe veT Tvet perdobi,
Tvojo duTho pa pogubi? Ali kakoThno menjo
bo zlilo vek dal sa Tvojo duTho?

Kdor hozhe uzhenez Jesufov saref biti, in njegov
udeleshnik v’ nebelih, mora i ) fe s’ refnizhno ljubesnijo
in želim ferzam njega dershati. 2) Se  odpovedati fvoji
laftni volji: treti in moriti fvoje fpazheno nagnjenje. 3)
Svefto dopolniti vfe dolshnofti fvojiga ftami, v’ kteriga
ga je Bog poftavil: tudi poterpeshljivo terpeti vfe soper-
nofti in krishe. 4) §*e odpovedati ljubesni do prizhujo¬
zhiga shivljenja, in sloshnoftim telefniga shivljenja: tudi
perpravljen biti, vfe, zhe je treba, sgubiti savoljo Boga.
5) Imeti vfelej pred ozhmi vezhnoft, ter imeti sa nar

XVII. Poglavje.

149

vezhi opravik fkerb sa svelizhanje. G) Vfe to v’ Jesu-
fovim duhu savoljo Boga sazheti, isdelati in dokonzhati.
Ali kako velika smota je per naf: sdaj, dokler zhaf in
perloshnoft imamo, nozhemo nizli tiga ftoriti, zelo ne
mifliti na te dolshnofti; per fmerti pa, kjer ne bo zhafa
vezh, bi vfe radi ftorili!

27. Itr.  Ker Sin zhlovekov bo prifhel v’ ve-
lizhaftvu Tvojiga Ozheta F Tvojimi angeli, in ta¬
krat bo povernil vfakterimu po njegovih delih.
28. Refnizhno vam povem, jih je nekaj smed
tukej llojezhih, kteri ne bodo okuTili Tmerti, do¬
kler ne vidijo Sinu zlilo veko viga priti v’ Tvojim
kralj eltvu.

Prej povedane dolshnofti fpolniti m farno fvet, am¬
pak sapoved: sakaj zlies to, ali fmo te dolshnofti dopol¬
nili ali opuftili, bomo fojeni vprizho angelov, in pover-
njeno bo flednjimu po njegovih delih. Blagor mu, kteri
bo v’ tih dolslinoftih sveft snajden: Jesuf ga bo, kadar
v’ fvoji zhafti pride, obdal s 1  vezhno zhaftjo in vefeljem.
De bi pa loshej te dolshnofti dopolnili, in rajfhi sa-nj,
in s 1  njim vred terpeli, osnani Jesuf, de bo enim fhe
pred njih finertjo nekaj od te vezhne zhafti okufiti dal.

XVII. Poglavje.

1. $■. In zhes Tlieft dni vsarne Jesuf Teboj
Petra in Jakoba in Janesa njegoviga brata, in
jih pelje Tame na vifoko goro. 2. In Te je Tpreme-
nil pred njimi; in njegov obras Te je Tvetil kakor
Tolnze, njegove oblazhila pa To bile bele ko Tneg.

Jesuf fvojo zhaft farno trem is fvojih uzhenzov vi-
diti da; ker on je farn gofpod fvojih darov, in jih da,

150

Evangeli f. Matev.

komur hozlie: tedaj ne bodi nobeden drugimu nevofhljiv
savoljo kazili pofebnih darov. On pokashe fvojo zhaft
ravno tiftim uzhenzam, kterim je potlej rasodel fvojo
fmertno shaloft: sakaj fpomin in upanje nebefhke zlialti
zhloveka nar bolj perpravniga ftori k’ terpljenju. On pelje
fvoje uzhenze na vifoko goro in na ftran, v’ snamnje,
de tifti farno samdrejo fkrivnofti Bosbje rasumeti, kteri
fe v’ ferzu lozhijo od fveta, fe vsdignejo zlies vfe po-
semeljfke ftvari, in fklenejo v 1  molitvi s’ Bdgam.

3. '# r . In glej! perkasala Ita fe jim Mojsef
in Elija, in Ha s 1  njim govorila.

Mojsef pomeni ftaro poftavo, Elija preroke, in Jesuf
med njima novo poftavo fvetiga evangelija: sakaj po-
ftava in preroki govore farno od Jesufa in njegove
zerkve, kdorkoli v’ njih kaj drusiga ko Jesufa in nje¬
gove zerkve ifhe, ne bere po kerflianfko ft a riga tefta-
menta. Jesuf, kadar med njima govori, fe vef fveti ko
folnze, in njegove oblazhila fo bele ko fneg: namrezli
njegova poftava je prava luzh, ktera zhloveka refnizhno
rasfvetli, in pernefe gnado, ktera zhloveka shene sapo-
vedi Bosbje dopolniti, in tako ga pofvezhuje. Kdor tedaj
per branji, ali poflufhanji fvetiga evangelija ne bo bolj,
ko je bil, rasfvetljen, in ne dobi vefelja po poti sapoved
Boshjih boditi, ne rasume f. eA r angelija, in Jesuf fhe ne
govori v’ njegovim ferzu.

4. Ur.  Peter pa je fpregovoril in je rekel
Jesufu: Gofpod! dobro nam je tnkej biti 5  ako
hozhefh, naredimo tnkej tri fhotore, tebi eniga,
Mojsefu eniga, in Eliju eniga.

Kriftjan naj nikdar fvojiga ferza ne naveshe na po-
semeljfke rasvefeljenja, ker njih fladkoft ftori, de fe lah¬
ko posabi dolshnoft terpeti, in is terpljenja iti v’ nebefa.
Zhlovek nagnjen k 1  fladkoftim in sloshnofti, fe kmalo
poloti rezili, od ktere ve, de samore njegovo shivljenje
polahkati in ofladkati: in ne preudari, zhe je <0 volja
Boshja, ali ne, zhe bo per tim dopolnil fvoje dolshnolti,

XVII. Poglavje.

151

ali ne, zhe bo tb pofladkanje k’ duflmimu pridu, ali ne:
in tako posabi, de trenje mefa mora pred tem biti, zhe
fe hozhe dufhno in telefno premenjenje sa prihodnje shiv-
Ijenje saflushiti.

5. Hf.  Ko je fhe govoril, glej! jih je fvetel
oblak obfenzhil; in glej! glaf is oblaka, rekozh:
Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopada-
jenje*, njega poflufhajte!

Dva pridigarja fta na fvetu, Jesuf Kriftuf, in hu-
dizh: Uni naf uzhi vfe, kar je refnizhno in dobro, kar
naf pelje k" vezhnimu stavljenju: ta pa uzhi smote, in
vfe to, kar samore naf od nebef odverniti; on nam ne
govori fam, ampak po ftvareh, in po fpazhenih ljudeh.
Po blaga lakomnim nam pove, kako dobro je bogatimu
biti: po zhafti lakomnim, kako lepo je, ako je kdo pred
fvetam vifok: po fladnoflih shivezhim, kako prijetno
je sloshno, in rasvefeljenja polno shivljenje. Zhlovek sa
fvojiga fpazhenja voljo k’ vfimu timu nagnjen fe da zelo
lahko premotiti in sapeljati. S ato je treba, de ga Bog
f’ fvetlim, hladijozhim in rodovitnim oblakam fvoje gnade
obfenzhi, de zhloveka rasfvetli, ohladi njegovo poshe-
lenje, in ga dobrih del flori rodovitniga.

G. In kadar fo uzhenzi saflifhali, fo na

fvoj obras padli, in fo fe Kino bali. 7.  In Jesuf
je perftopil, in fe jih je dotaknil, in jim je rekel:
Vftamte in nikar fe ne bojte! 8. Kadar fo pa
fvoje ozbi vsdignili, nifo nikogar vidili, kakor
Jesufa famiga.

Tako fe godi s 1  grefhnikam, kteriga hozhe Bog
fpreoberniti, kakor fe je tukaj f’ uzhenzi godilo. Refniza
v 1  njegovi vefti vpije, in ga sbudi, de fam v’ fe gre, fpo-
sna fvojo flaboft, fvojo nezhimurnoft, fvojo niskoft, ter fe
sazhne vezhnih fodeb Boshjih bati. Jesuf fe ga mora po¬
tlej f’ fvojo gnado dotakniti, dati mu ljubesen do refnize,
mu f tako befedo, kteri fe tudi nar terdovratnifhi ferza

152

Kvangeli f. Matev,

vdajo, rezhi, de naj vftane is fvojiga pregrefhniga flami,
in per njem ftoriti, de na Jesufa tvoje ozhi poln saupanja
oberne, in ne gleda nizh vezh na drugo sunej na-nj ko
zhifto refnizo, ktera je vredna zhes vfe ljubljena biti.

9. In ko fo s’ gore flili, jim je Jesuf
sapovedal, rekozh: Nikomur ne pravite te per-
kasni, dokler Sin zlilo veko v od mertvih ne
vllane.

Je zhaf fe pokasati, in zhaf fe f kriti: je zbaf re-
fnize osnanovati, in zhaf jili perkrite dershati. V’ tim, ali
je treba govoriti ali molzhati, fe mora na voljo Bosbjo
gledati, kaj je boljfhi sa zhaft Bosbjo, po tem sa nafh in
naflii^a blishnjiga prid: ker refniza ne ob pravim zbali
povedana samore neverniga in terdovratniga zbloveka fbe
bolj odverniti od refnize, in ga fbe hudobnifhiga ftoriti,
kakor je bil.

10. In njegovi uzlienzi lo ga vprafhali,
rekozh: Kaj tedaj pravijo pifmarji, de mora Elija
poprej priti? 11. On pa je odgovoril in jim re¬
kel: Elija bo fizer prifhel in bo vfe poravnal.
12. Povem vam pa, de Elija je slie prifhel, in
ga nifo fposnali, ampak fo mu Itorili, karkoli
fo hotli; tako bo tudi Sin zhlovekov terpel od
njih. 13. Tedaj fo umeli uzlienzi, de jim je od
Janesa kerftnika govoril.

Zhlovefhka pamet na,jde v’ Bosbjib ’ refnizab kmalo
kaj, kar ji je nerasumniga, ali nad komur dvomi. Dober
kriftjan ifbe ponishno poduzbenja, kteriga potrebuje: ne
fizer per takih smotnjavzih, kteri polni pofvetniga duha
gledajo sbodeno veft grefbniku f tim potolasbiti, de mu
refnize po njegovih sbeljah raslagajo, in fmert fbe ko
delezh prozh kashejo, de ki pridigarji, fpovedniki, bolesni,
nadloge, ki zbloveka k’ pokori opominjajo, prevezh ne
oftrafhijo. Grefhniki, kteri prevezh fvet in telefno sbiv-

XVII. Poglavje.

153

Ijenje ljubijo, fe od tazih sapeljivzov dajo hitro smotiti:
in ftore f 1  terni, kteri jim refnizo govore tako, ko Judje
s’ Janesam, karkoli hote: verujejo jim, kolikor fe jim
poljubi, fo jim nafproti, kadar jim njih opominjanje ne
dopade. Ali Gofpodov dan bo vfe odkril, in povernjeno
bo flednjimu po njegovih delih.

14. H T .  In ko je prifhel k’ mnoshizi, je per-
llopil k’ njemu zhlovek, kteri je pred njega na
kolena padel, in rekel: Gofpod! ufmili fe mojiga
lina, ker je melizhen, in veliko terpi; sakaj vezh-
krat pade v’ ogenj in vezhkrat v 1  vodo. 15. In
lim ga perpeljal k’ tvojim uzhenzam, in ga nifo
mogli osdraviti.

Grefhnik vezhkrat v 1  ogenj pade, to je, v’ njem fe
vnamejo mnogotere hudobne poshelenja, in velikrat v’
vodo, to je, v 1  bogabojezhnofti terpi veliko mrasloto.
Dobro je sa-nj, zhe tako shivo zhuti reven ftan fvoje
dulhe, kakor je ta ozhe zhutil nefrezho fvojiga fina. Ravno
to je perva ftopnja k’ fpreobernjenju, kadar grefhnik
zhuti fvojo revfhino, fvojo fushnoft pod hudizhem, kadar
je preprizhan fvoje flabofti, in nepremoshnofti k 1  dobrimu,
in savoljo tiga fe perblisha k’ Jesufu, fe pred njim po-
nisha, ga gorezhe proli, in mu pertoshi s 1  saupanjem
fvojo nadlogo.

16. Jesuf pa je odgovoril in rekel: O ne¬
verni in Ipazheni rod! doklej bom per vaf? do¬
klej vaf bom terpel? Perpeljite mi ga lefem. 17.
In Jesuf mu je sashugal, in hudizh je fhel is
njega, in mladenzh je bil osdravljen od tike ure.

Nizh ne rasshali bolj Jesufa, in nizh ne dela vezh
napotja fpreobernjenju grefhnikov ko nesaupljivoft na
ufmiljenje in dobroto Boshjo. Sato se velikrat sgodi, de
dufhnim paftirjem ne tekne njih persadevanje: in f tim
hozhe Bog grefhnike, in paftirje preprizhati: te, de bi
fposnali, kako zelo nizh ne samorejo bres njega ftoriti:

154

Kvangeli f. Matev.

une pa, de bi fe isuahili, nikdar fvojiga sa upanj a ne fta-
viti farno na paftirie, ampak f želim ferzam fe sanefti na
Jesufa, kteri, kadar hozhe, osdravi bres vfe samude.

18. 'i r .  Tedaj fo perltopili uzhenzi pofebej
k’ Jesnfu, in fo rekli: Sakaj ga  mi nifmo mogli
isgnati? 19. Jesuf pa jim je rekel: Savoljo va-
fhe nejevere. Sakaj refnizhno vam povem, ako
imate vero, kakor shenefovo serno, porezhete ti
gori: Prebavi fe od tod tje, in fe bo prebavila,
in nizli vam ne bo nemogozhe. 20.  Ta rod pa
fe ne isshene drugazhi, kakor le s’ molitvijo in
podam.

Kakor fo eni hudizhi pred drugimi liudobnifhi: tako
je tudi veliko teshej ene obfedene refhiti, in osdraviti ne-
ktere grefhnike od njih pregreh, ko druge. Nekteri grefh-
niki fo grosno prevsetni, in prav vterjeni v 1  hudobnih
navadah. Tako goro podreti ali premakniti, je potrebna
velika in mozhna vera, kteri mora perdrushena biti mo¬
litev in poft: sa hudizha ni nizh ftrafhnejiga ko zhlovek
poln vere in saupanja v’ Boga, kadar fe f’ poftam tare
in ponishuje, in v’ molitvi dufho proti Bogu povsdiguje.
Saitonj tedaj mifli grefhnik refhen biti od hudizheve fush-
nofti, dokler ne jenja rastrefeno shiveti v 1  fladnoftih in
rasvefelje vanji.

21.  Ko fo pa po Galileji hodili, jim je
Jesnf rekel: Sin zhlovekov bo isdan ljudem v’
roke; 22.  in ga bodo umorili, in tretji dan bo
vftal. In fo Kino shaloltni poftali.

To vezhkrat govori Jesuf uzhenzam od fvojiga ter-
pljenja, ker jih hozhe pervaditi terpljenja, jih ponishati, s’
upanjem in vefeljem napolniti. Ponishati hozhe naf, ker
fmo tako revni, de farno fmert fina Boshjiga naf je sa-
mogla refhiti: povefeli naf pa, ker naf opomni velikiga
ufmiljenja, is kteriga je hotel sa naf rojen, in k’ ter-
pljenju ljudem v’ roke dan biti.

XVII. Poglavje.

155

23. Hf.  Ko fo bili pa v’ Kafarnaum prifhli,
fo perflopili k’ Petru, kteri To davek dveh drahem
pobirali, in fo mu rekli: Ali vafh uzhenik ne
plazhuje davka dveh drahem? 24. Rezhe: Kaj
pa de. In ko je bil v’ hifho prifhel, ga je Je-
suf prehitel, rekozh: Kaj fe ti sdi Simon! od
kterih posemeljfki kralji davek ali pa glavno fhti-
bro jemljo? Od Tvojih otrok, ali od ptujih? 25. In
on mu rezhe: Od ptujih. .Jesuf mu rezhe: Te¬
daj fo otrozi prodi. 26. De jih pa ne pohuj-
fliamo, pojdi k’ morju, in versi ternik, in pervo
ribo, ki Te vjarne, vsemi in odpri ji uda, in bofh
nafhel denar $ tega vsemi, in jim ga daj same
in safe.

Koliko lepih naukov nam Jesuf tukaj da. On pla¬
zila davek, ki ga dati ni dolshan, de bi naf poduzhil,
kako moramo poveljem viflii oblafti, naj she davke, ali
pa druge dolshnofti sadene, radovoljno podversheni biti:
kako malo delajo po njegovim sgledu tifti, kteri fvojo
gofpofko ogoljufajo, ali savoljo majbniga dobizhka ras-
derejo mir f’ fvojim blishnjim. On plazha davek, de bi
drusih ne pohujfhal 5 nauk sa naf, de moramo zhafno
fhkodo terpeti, ali zhafni dobizhek puftiti prej, ko kaj
taziga ftoriti, nad komur bi fe pohujfhal nafli blishnji.
Kadar pa sa refnizo gre, moramo puftiti pobujfhanje
rajfhi, ko refnizo satajiti. On plazha davek f zhudeshem,
de naf uzhi ponishnofti, fe ubofhtva ne framovati. On ho-
zhe sa-fe, in sa Petra, kteri je bil podoba zerkve, pla-
zhati, naf opomniti, de je dolg plazhal sa vfe zhlo-
vefhtvo, in kako mu moramo hvaleshni biti, ker fmo s’
njegovo kervjo odrefheni.

156

Evangeli f. Matev.

XVIII. Poglavje.

1. Ul.  Tillo uro fo perliopili uzhenzhi k’ Je-
sufu, rekozh: Kteri je li vezhi v’ nebefhkim
kraljeftvu? 2.  In Jesuf je poklizal otroka, in ga
je po/tavil v’ fredo med nje, 3. in je rekel: Re-
fnizhno vam povem, ako Te ne fpreobernete, in
nilte, kakor otrozi, ne pojdete v’ nebefhko kra-
Ijeltvo. 4. Kdorkoli fe tedaj ponisha, kakor ta
otrok, ta je vezhi v’ nebefhkim kraljellvu.

Zhlovek rad na fvojo vifokoft mifli, in eden fe ifhe
zlies drusiga povifhati. Ni ftanu, kteri bi ne bil podver-
slien te boiesni: zelo Jesufovi uzheuzi fo bili v’ tim sa-
popadeni, zhe ravno fo bili vfe sapuftili, flifliali vfaki dan
Jesufov uk, in vidili njegovo slavljenje. Sato poftavi Je-
suf dete v’ sgled, nam v’ perloshnolt, ponislinoft vedno
pred ozhini imeti, in de bi fe nihzhe ne isgovarjal, de mu
m mogozbe ponishnimu biti. Kdor fe tedaj ne ipreoberne,
ne jenja od ifkanja fvojiga povifhevanja, in flie vef od
zhalii Iakomnofli puha, je delezli prozh od kraljeftva Bosh-
jiga. Kdor li pa persadeva po duhu otrok biti, to je,
biti nisik in ponishen, dobrotljiv proti vlim, neveden v’
hudim, v’ dobrim poduzkljiv, mu ni mar ne sa bogaftvo,
ne sa zhaft, ne sa pofvetno frezho: ta je nar vilhji v’
nebefhkim kraljeftva5 sakaj kdor fe ponisha, bo povifhan.

5. $. In kdor fprejme kteriga takiga otroka
v’ mojim imenu, mene fprejme. 6. Kdor pa po-
hujfha kteriga teli malih, ki v’ me verujejo, bi
mu bilo bolje, de bi fe mu obelil mlinfk kamen
na vrat, in bi fe potopil v’ globozlrino morja.

Koliko fi fvet persadeva prav zhaftitljivo fprejeti
bogate in mogozhne, ter jim poftrezhi. Ali frezha krift-
jana je ne is bahanja, ali savoljo veljanja per ljudeh,
ampak v’ Jesufovim imenu, in savoljo njega fprejeti take,
kterim vliga drusiga manjka sunej Jesuloviga duha, kteri

XVIII. Poglavje.

157

fo ponishni in nedolshni ko dete. Gorje pa timu, kteri je
inajhnimu kakorkoli v’ fpodtikljej in perloshnoft k’ padzu,
on fi vfo jeso na glavo nakoplje.

7. t.  Gorje fvetu sa voljo polmjfhaiija! Po-
hiijfhanje (izer mora priti, ali vender gorje ti-
ftimu zhloveku, po kterim pohujfhanje pride.

»Svet je tako P hudobijo napolnjen, de ne more bres
pohujfhanja biti. Vender nima sgdvora, kdor druge po¬
hujfha, ker je vfakimu treba fveta ogibati fe. Tiftim, ki
fe savolj Boga fveta ogibljejo, ftori v’ njih boshja lju-
besen, de jim pohujfhanje zelo k 1  dobrimu ilushi; pohuj-
fhanje jim namrezh dela (cepljenje, in terpljenje jim je
v’ saflushenje, in v’ poterjenje v’ dobrim.

8. ti  Ako te pa tvoja roka, ali tvoja noga
pohujfha, odtekaj jo, in versi od tebe; bolje ti
je liromimu ali kraljevimi! iti v’ slavljenje, kakor
dve roke ali dve noge imeti, pa vershenimn biti
v’ vezhni ogenj. 9. In ako te tvoje oko pohuj-
fha, isderi ga, in versi od tebe; bolje ti je -s’
enim ozhefam iti v’ slavljenje, kakor dva ozhefa
imeti, pa vershenimn biti v’ peklenfki ogenj.

Pomozh soper pohujfhanja, de ne fhkodujejo, je, zhe
vfe tifto, kar nam samoi^e perloshnoft biti k’ padzu, hitro
lozhimo od febe, ako ravno nam to lozhenje bolezhino
ftori. Oko, ktero naf pohujfha, je prijatel, kteri nam fin—
shi k 1  sapeljevanju: ali dufhni vladar ali visliar, na kte-
riga fe po zhlovefhko, in prevezh obefimo, in sato na
bogabojezhnofti fhkodo teipimo. Obifkanje prijatlov, kjer
fe zhaf potrati, prasni pogovori, kjer je vfe ferze ras-
trefeno, je noga, ktera nam je v 1  fpodtikljej. Rodovina,
ktera je nam potrebna ko roka; ali zhe nam je na poti
svelizhanja fhkodljiva, je roka, ktera naf pohujfha. Bulj¬
ila sa naf, zhe fmo od vfih tazih sapufheni, in v 1  pomanj¬
kanji shivimo, ko de bi bili od njih pohujfhani in pogub¬
ljeni.

158

Evaugeli f. Matev.

10. Glejte, de ne sanizhujete kteriga teli
malih! ker povem vam, de njih angeli v’ nebe¬
lih vedno gledajo oblizhje mojiga Ozheta, ki je
v’ nebelih. 11. Sakaj Sin zhlovekov je prifhel
svelizhat, kar je bilo sgubljeno. 12. Kaj fe vam
sdl? ako bi imel zhlovek Ito ovaz, in bi fe ena
smed njih sguhila, ali ne popufli devet in de-
vetdefeterih na gorah, in gre ifkat tifte, ki fe
je sguhila? 13. In ako fe permeri, de jo najde,
refnizhno vam povem, de fe je bolj vefeli, ka¬
kor devet in devetdefeterih, ktere fe nifo sgu-
bile. 14. Tako ni volja vafhiga Ozheta, kteri
je v’ nebelih, de bi fe kteri teh malih pogubil.

Ne saftonj naf opomni Jesuf, pofebno fkerbeti, de
ne pohujfhamo nobeniga njegovih malih, to je, ponishnih
in nadolshnih; sakaj td bi bilo, vsdigovati fe zlies fa-
miga Boga. Ker pervizh  Bog f’ pofebno previdnoftjo
nad njimi zhuje, in jim je fvoje angele poftavil varhe,
kteri fo vedno pred oblizhjem nebefhkiga ozheta. Dru-
yiz.li  Bog jih ljubi tolikanj, de je zelo fvojiga ediniga
J^ina na fvet poflal jih svelizhat. Kdor jih tedaj pohujfha,
overshe delo Nina Boshjiga, kteri jih je f’ fvojim trudam
in terpljenjem refhil is greha, in pofvetil f’ fvojim du¬
ham. Tretjizh  je volja nebefhkiga ozheta, de is njego¬
vih isvoljenih ne bodi ne eden pogubljen, ampak zhe
kteri sajde, bodi sopet fpreobernjen, in td fpreobernjenje
bo veliko vefelje v’ zerkvi naredilo. Kako velika je te¬
daj pregreha taziga pohujfhljivza, ker grefhi soper pre-
vidnoft Boshjo, njegovo ljubesen, in fklepe nebefhkiga
ozheta.

15. Ako pa grefhi soper tebe tvoj brat,
pojdi, in ga pofvari med feboj in med njim fa¬
rnim. Ako te poflufha, fi perdobil fvojiga brata,
16. Ako te pa ne poflufha, vsemi feboj fhe

XVIII. Poglavje.

159

eniga ali dva, de v’ govorjenji dveh ali treh prizh
doji vla rezli. 1 7.  Ako jih pa ne poflufha, po¬
vej zerkvi. Zhe pa zerkve ne poflufha, naj ti
ho kakor nevernik in ozhitni grefhnik.

Ni sadofli varovati fvojiga blishnjiga, de ne pade,
ampak je tudi treba pomagati mu, de vftane, kadar je
padel; savoljo tiga je bratovfko fvarjenje kerfhanfka
dolshnoft. Ali to fvarjenje mora biti tako, de je k’ pridu
nafhiga blishnjiga, ne pa k 1  fhkodi. Sato ga je treba
pervizh  na tihim, s’ljubesnjivimi befedami, in tako fva-
riti, de ga mV.h ne rasdrashi. Drugizh:  kadar ga per-
vo fvarjenje ne osdravi, fe mora drugo ojftrejfhi per-
drushiti, nainrezh, de vprizho <1 rušili oframoti, in fe mu
ftrali napravi. Tretjizh:  fe mora njegovo nepoboljfha-
nje osnaniti zerkvenim paftirjem, ne de bi bil rasglafhen,
temuzh malo bolj ko prej oframoten in ponishan. Zhe-
tertizh:  zhe vfe prejfhnje nizh ne pomaga, ga je treba
od drusih kriftjanov lozhiti, de drugih ne fkasi, in de bi
bil on f tim poboljfhan.

18. H r .  Relhizhno vam povem, karkoli hote
savesali na semlji, ho savesano tudi v’ nebelih*,
in karkoli hote rasvesali na semlji, ho rasve-
sano tudi v 1  nebefih. 19. She vam povem, de,
ako fe dva smed vaf sedinita na semlji, fe jima
ho, sa ktero rezh koli profita, sgodila od mojiga
Ozheta, kteri je v 1  nebefih. 20. Sakaj kjer fia
dva, ali kjer fo trije shrani v 1  mojim imenu, tam
fim jeft v’ fredi med njimi.

Naj fi terdovratni greflmiki vsamejo v’ ferze, koliko
fe je bati fodnjiga fklepa zerkve, ker Bog njene fklepe
poterdi v 1  nebelih, de kar je tukaj savesano ali rasve-
sano, je tudi v 1  nebefih tako. Kdo'r je tedaj od zerkve
savershen kakor nevernik in ozhitni grefhnik, nima nizh
vezli Boga sa fvojiga ozheta, ne Jesufa fvojiga Odrefheni-
ka, ne zerkve lvoje matere, ne drusih kriftjanov fvojih

160

E v angeli f. Mate v.

bratov. Na fproti pa, kteri v 1  edinofti zerkve oftane, te¬
daj je s’ Jesufam, in drugimi kriftjani v Ijubesni sedi-
njen, vsiliva vef fad molitve žele zerkve: sa-nj profi
Jesuf Kriftuf, kakor profi sa fvoje zelo telo, ktero je
zerkev: sa-nj prolijo vli kriftjani, ker fo udje telefa
Jesufoviga. Kaj ne samdre taka molitev kriftjanov pred
nebeflikim ozhetam, ktera fe opravlja v’ imenu Jesufo-
vim, in je sdrusliena s 1  molitvijo zerkve Jesufove nevefte.
Per taki molitvi je fam Bog prizhujozh; sakaj kjer je
ljubesen, in edinoft, tam v’ fredi je Bog, kakor kra¬
ljuje tam hudizh, kjer je rasdvojenje in raspertfja med
ljudmi.

21. Takrat je perftopil k’ njemu Peter,
in je rekel: Gofpod! kolikokrat bo grefhil soper
mene moj brat, in naj mu od puli im ? do fedem-
krat? 22. Jesuf mu rezhe: Ne rezhem ti do
fedemkrat, ampak do ledemdefetkrat fedemkrat.

iSamofvoja ljubesen je prefkerbna, in fe boji, de bi
ki prevezh ne perjenjala. Nafhimu fpazhenju ni nizh tesh-
jiga ko krivizo nam ftorjeno persanefti. Sato naf famo-
fvoja ljubesen shene, de bi v 1  ti rezili prav fkopi bili.
Ali nevarno je sa-nj, kteri nozhe vezli dobriga Boriti,
ko toliko, kolikor fe njemu sdi, de je sa svelizhanje po¬
trebno; ker fe zelo lahko sgodi, de bi menj ftoril, ko je
dolslian Boriti. Ljubesen je vezhni dolg, dolg bres mej¬
nikov. Sato je Jesuf Petru rekel, ne farno fedemkrat
odpuftili, ampak do fedemdefetkrat fedemkrat, to je,
vfelej.

23. S 7 '.  Sato je nebefhko kraljeftvo podobno
kralju, kteri je hotel fhtevilbo delati P fvojimi hlap-
zi. 24. Ko je pa sazhel fhteviliti, je bil prednj
poliavljen eden, kteri mu je bil dolshan defet tav-
slient talentov. 25. Ker pa ni imel P zhem pla-
zhati, je ukasal njegov gofpod prodati njega, in

XVIII. Poglavje.

161

njegovo slieno, in njegove otroke, in vfe, kar
je imel, in poplazhati.

Ta dolshnik je podoba od naf grefhnikov. Ali nje¬
gova revfhina je farno fenza od nafhe revfhine, nafhiga
ubofhtva, in nafhe nepremoshnofli, pravizi Bosliji pover-
niti, kar fmo dolshni. Koliko fmo pred Bogam dolshni,
zhe pomiflimo, de vef fvoj zhaf, vfe mifli, slielje, befede
in dela fmo dolshni Bogu dati, in koliko jih v’ drusih
rezheh potratimo? Bog naf ne more prodati, ker pra-
vize, ktero do naf ima, ne more od febe dati, ampak
mi farni febe grehu in hudizhu sa kratko fpolnjenje fvoje
volje prodamo. Nefrezha neisrezhena , zhe Bog po fvoji
pravizi s’ njim flori, in ga hudizhu, kterimu fe je pro¬
dal, pufii; sakaj ta ni njegov dobrotljiv gofpodar, am¬
pak njegov odertnik.

26. 't.  Hlapez pa je padel na kolena, in ga
je profil, rekozh: Poterpi s’ menoj, in vfe ti bom
povernil. 27.  In gofpod fe je ufmilil tilliga hlap-
za, in ga je fpultil, in mu je dolg odpullil.

Sa grefhnika, kteri fvoje ubofhtvo fposna, ni druge
pomozhi, sunej de le fhtiri rezili ftori: 1) de fe refnizhno
ponisha v 1  ferzu; 2} de prav gorezhe moli; 3) de fe
poln saupanja satezhe k’ poterpeshljivofti Boshji; 4} de
ima refnizhiie slielje, in terdno voljo f 1  pokoro sadoftiti
Bogu po fvoji premoshnofti. Ali de poko'ra fvojo ženo
ima, fe mora vfe saupaiije poltaviti v’ miloft Boslijo, in v 1
saflushenje Jesufovo. Bog prebogat f ufrniljenjem ne od-
pufti farno' na pol, ampak ftori fhe vezli, zhe fe v’ po-
nishnofti proli, zhe grefhnik v’ ferzu ne ohrani nobeniga
navesanje, zhe terdno in zelo voljo ima ftori ti pokoro.

28. Spred njega grede pa je tifii hlapez
nafhel eniga fvojih fohlapzov, kteri mu je bil
dolshan fio denarjev, in ga je sgrabil in davil,
rekozh: Plazhaj, kar fi dolshan. 29. Tedaj je
njegov folilapez prednj padel, in ga je profil,

11

162

Evangeli f. Malev.

rekozh: Poterpi s’ menoj, in vfe ti bom pover-
nil. 30. On pa ni hotel; ampak je fhel in ga
je vergel v’ jezho, dokler ne bo fplazhal dolga.

Saref fpreobernjen grefhnik, ker je f. Duh pravo
Ijubesen v 1  njegovo ferze vlil, ima proti blishnjimu ufmi-
ljeno, in proti Bogu hvaleshno Ijubesen. Terdoba tedaj
proti blishnjimu, in nehvaleshnoft proti Bogu fo gotove
snamnja, de zhlovek ni v 1  refnizi, ampak farno na vides
fpreobernjen. Kdo bi ga refnizhno fpreoberrijeniga fodil
tega, kteri m' ponishin, in ne zhuti teshe fvojih grehov:
kako pa bi jo zhutil, ker s’ drugimi dela po vfi oftrofti? in
hvaleshniga proti Bogu bo mar fhtel tiga, kteri nozhe
ufmiljen biti proti drugim, po tim, ker je ufmiljen bil Bog
proti njemu?

31. ■$. Ko fo pa vidili njegovi fohlapzi, kar
fe je sgodilo, fo bili filno shaloltni, ter fo fhli
in povedali fvojimu gofpodu vfe, kar fe je bilo
sgodilo.

Dobri kriftjani, polni ljubesni in bogabojezhnofli fo
shaloltni sa krivize in ftifke, ktere drugi terpe: savoljo
teh sdihujejo v’ fvojih molitvah proti nebefhkimu ozhetu,
sa mafhevanje nad krivizhniki pa ne prolijo, ampak ve¬
liko bolj shele, de bi Bog ftifkanim mozh dal, poterpesh-
ljivo prenefti fvoje nadloge; ftifkavze pa odvernil od njih
krivizhnofti. Koliko morajo fvetniki v’ nebefih, kteri fpre-
obernjenja grefhnikov tolikanj shele, sdihovati proti Bogu
nad nefrezho tiftih, kteri f fvojo terdobo proti blishnjimu
sapirajo farni febi vrata do ufmiljenja Boshjiga!

32. Tedaj ga je poklizal njegov gofpod,
in mu rezhe: Hudobni lilapez! vef dolg iim ti
odpuftil, ker fi me profil; 33. ali nili bil torej
tudi ti dolshan ufmiliti fe fvojiga fohlapza, ka¬
kor lim fe tudi jeli tebe ufmililV 34. In njegov

XIX. Poglavje.

163

gofpod fe je rasferdil, in ga je isdal trinogam,
dokler ne bo poplazhal vfiga dolga.

Ufliefa Boshje samafhene grefhniku na vezhno, ni¬
kdar konzhani pekel, nepremaknjena praviza, ktera nizh
vezli ne odpufti, ampak sa vfe, in na vfelej naklada ter-
pljenje, kako ftrafhen je fpomin vfiga tega? Vfe to ga
zhaka, kdor je terd proti fvojimu blishnjimu; ker ni ufmi-
ljenja sanj, kdor fe nozhe ufmiliti. Vezhna refniza je
fklenila, de f 1  kako mero kdo meri, f tako fe mu bo
merilo nasaj. Nepremaknjena poftava je to', in grefhnik
tega fklepa ne more preoberniti, ako fe ne fpreoberne.

35. Ifr.  Tako bo tudi moj nebefhki Ozhe
vam ftoril, ako ne odpuftite vfakteri fvojimu bratu
is fvojili ferz.

To je fklep vfe prilike: de nam Bog ufmiljeno
odpufti' nefkonzhne dolgove nafliih grehov, moramo tudi
mi blishnjimu odpuftiti nam ftorjene krivize, ktere proti na-
fhimu Bogu ftorjenim krivizam nifo zelo v 1  nobeni permeri:
odpuftiti jih moramo ne na vides farno, ne sgolj s 1  jesi—
kam, ampak v’ djanji, v’ refnizi, in is ferza. Zhe nam
Bog naflie grehe tako odpufti, de mu jih nizh ne oftane
v’ferzu, moramo tudi mi odpuftiti is zeliga ferza, in ne
ohraniti v’ ferzu zelo nobeniga nagnjenja do mafhevanja.
Gorje mu, kdor ne odpufti is ferza; ker fam vezhni Bog,
kteri ferza do dna pregleduje, bo enkrat njegov fodnik,
in pogubljevavez.

XIX. Poglavje.

1. In sgodilo fe je, ko je Jesuf to go¬
vorjenje dokonzhal, fe je vsdignil is Galileje, in
je prifhel v’ Judejfke okrajne na uno Ihan Jor¬
dana. 2. In sa njim je flilo veliko mnoshiz, in
jih je tam osdravil.

11 *

164

Evangeli f. Matev.

Jesuf vedno ifhe grefhnikov: in kako' bi grefhnik,
kteri je safhel, sopet prifhel nasaj, ako bi ga Svelizhar
ne ifkal, in mu ne hitel na pomozb? »Srezhen je grefhnik,
kteri sa Jesufam hodi; ker ne hodi sa njim saftonj. Ko¬
likokrat tezhemo sa Jesufam, de bi saddbili per njem
zhafne dobizhke: koliko bolj bi naf mogel sa njim vle-
zhi lepi duh njegovih zhednoft, fvetoft njegovih fkrivnoft,
fladkoft njegove refnize, upanje v’ njegovo ufmiljenje,
velikoft vezhnih dobrot.

3. Ur.  In fo perltopili k’ njemu Tariseji, ter
fo ga TkuThali in rekli: Je li perpufheno moshu
lozhiti fe od Tvoje shene sa karkoli li bodi?

Kdor fe je she zhes refnizo vsdignil, ne jenja, am¬
pak ifhe ji ven in ven saderge ftaviti. Tolikokrat je Je¬
suf uftavil fariseje per njih nerodnih vprafhanjih, vender
ne jenjajo ga salesovati, de, ako bi bil rekel, dopufheno
je sheno fpuftiti, bi bil njih sheljnofti uftregel, in tako febi
soper govoril, ker je uzhil, de je treba sopervati fvojim
mefenim sheljam: ali pa, ko bi bil odrekel, bi jih ras-
shalil, in bi bili imeli perloshnoft rezili, de je Mojsefu in
poftavi nafproti. ^lednji krifljan mora vedno na fumu
imeti, de ga fvet ne vjame v’ kaki befedi, in ne ras-
glafi ko nafprotniga refnizi.

4. 'ir.  On pa je odgovoril in jim rekel: Ali
nilte brali, de, kteri je od sazhetka Itvaril zhlo-
veka, je Itvaril mo sli a in sheno, in je rekel: 5.
Sa tega voljo bo zhlovek ozheta in mater sa-
pultil, in Te bo Tvoje shene dershal, in bota dva
v’ enim meTu. 6. Torej nilta vezli dva, ampak
eno meTo. Kar je tedaj Bog sdrushil, naj zhlo¬
vek ne lozhi.

Jesuf v 1  fvojim odgovoru iskashe, de sakonfka sa-
vesa ne terpi lozliitve: sakaj 1} je per ftvarjenji zhloveka
she ta terdni fklep poftavljen, ker Bog je eniga mosha

XIX. Poglavje.

165

ftvaril in eno farno sheno, in kar je v’ sazhetku bilo, to je
po fklepn Boshjim bolj fpodobno sa zliaft Boshjo, sa prid
zkloveka, in bolj permerjeno zhlovefhki natori. 2)  Je ta
terdni fklep od Boga sapovedan, ker je on tak fklep
med sakonfkimi vterdil, de zhlovek ne fme shene puftiti,
in fe ozheta, ali matere dershati: koliko menj fme tedaj
sheno sapuftiti, de bi fe na drugo navesal. 3) Sakon-
fki v’ sakonu poftanejo is dveh en fam zhlovek, in edin
ftudenez otrok, kteri fo is njih rojeni; kakor je Bog v 1
sazhetku sheno ne is periti, ampak is Adamoviga rebra
ftvaril, in Adam jo je ko fvoje mefo ljubil. Ker je tedaj
Bog sakonfke tako terdno svesal, de jih ne fme noben
zhlovek lozhiti, ne mosh s 1  lozhitvo, ne fodnik f’ fvojim
fodnjim fklepam, ne oblaftnik f fvojo poftavo, kako ve¬
lik greh mora tedaj biti, ako kdo med sakonfkimi ras-
pertja troli, ali kadar kdo f 1  prefheftvam timu fklepu lilo
flori ?

7. Ur.  Mu reko: 8akaj je pa Mojsef sapo-
vedal lozhiven lift dati, in fe lozhiti (od nje)?
8. Jim rezhe: Mojsef vam je savoijo ferdobe
vafhiga ferza perpultil lozhiti fe od tvojih shen ;
od sazhetka pa ni hilo tako. 9. Povem vam pa,
de, kdorkoli fe lozhi od fvoje shene, rasun sa¬
voijo kurbanja, in drugo vsame, prdfheftuje; in
kdor lozheno vsame, prefheftuje.

Hudobniki ifhejo v’ poftavi kaj, f’ zhimur bi fe mogli
opravizhiti, ter uftrezhi fvojimu poshelenju. Ali ne vle,
kar poftava ne ubrani, je po poftavi, po duhu in na¬
menu Boshjim? kaj drusiga je to, kar je naredila mo¬
dro It ftvarnika v’ sazhetku, in kaj drusiga to, de fe
zhafi savoijo kakih smefhnjav, ktere bi fe utegnile sgo-
diti, perjenja terdobi zhlovefhkiga ferza. Bog perpufti fe
lozhiti od shene, ktera je prefheftovala; ali sakonfka sa-
vesa ne more nikoli sunej f’ fmertjo biti rasvesana; in
tedaj ne mosh, kteri je sheno od febe lozhil, ne lozhena
shena fe ne fme s 1  drugim sdrushiti.

166

Evangeli f. Matev.

10. Mu reko njegovi uzhenzi: Zhe je
tako zhlovekova rezh s’ sheno, ni dobro sheniti
fe. 11. On pa jim je rekel: Te befede ne ras-
umejo vli, ampak kterim je dano. 12. So nam-
rezh nesmoshni, kteri fo is materniga telefa tako
rojeni; in fo nesmoshni, kteri fo od ljudi nes¬
moshni Itorjeni; in fo nesmoshni, kteri fo farni
febe nesmoshne llorili savoljo nebefhkiga kra-
ljeltva. Kdor more umeti, naj ume.

$lednji ftan ima fvoje teshave, kakor tudi fvoj prid.
Uzhenzam fe je sakonfki ftan preteshek sdel savoljo ne-
raslozhljive savese •,  in Jesuf jim pokashe, de devifhki
ftan je sa marfiktere previfok savoljo njegove fvetofti. Te-
shave ftanu naf ne fmejo nikdar oftrafhiti, kadar fe vi¬
dimo od Boga va-nj poklizani. Kogar Bog v 1  kak ftan
poklizhe, mu da tudi mozh njega dolslinofli fpolniti. Ali
de fposnamo pokliz Boshji, je treba veliko preudarka,
veliko sdihovanja, in ponishnih profhenj proti Bogu.

13. t.  Takrat fo mu perpeljali otrozhizhev,
de bi roke nanje poloshil in molil. Uzhenzi pa
fo jih kregali. 14. Jesuf pa jim rezhe: Puftite
otrozhizhe, in nikar jim ne branite k’ meni priti;
sakaj takih je nebefhko kraljellvo. 15. In ko je
bil roke nanje poloshil, je fhel od ondod.

Jesuf ljubi otroke, ker ljubi preprofhino in nedolsh-
noft. Nebefa fo sa take, kteri fo ko otrozi nedolsbni.
Koliko bi fi imeli ftarfhi persadevati, fprofiti od Boga
blagodaritev sa fvoje otroke. Kteri pa farno na to' miflijo,
kako bi fvojim otrokam perpravili bogaftvo, zhaft, slosh-
noft, je mar zhudo, zhe nad njimi namefti vefelja shaloft
doshive ?

16. In glej! nekdo je perltopil in mu re¬
kel: Dobri uzhenik! kaj naj llorim dobriga, de

XIX. Poglavje.

16 ?

sadobim vezhno shivljenje? 17. On mu je re¬
kel: Kaj me vprafhafh od dobriga? Eden je do¬
ber, Bog. Ako pa hozhefh v’ shivljenje iti, fpol-
nuj sapovedi. 18. Mu rezhe: Ktere? Jesuf pa
je rekel: Ne ubijaj, ne prefheftuj, ne kradi, ne
prizhaj po krivim. 19. Spofhtuj ozheta fvojiga
in mater (Voj o, in ljubi fvojiga blishnjiga, kakor
Tam Tebe. 20 .  Mladenizh mu rezhe: Vfe to lim
fpolnoval od Tvoje mladofti. Kaj mi The manjka?

Kdor fi ima ftan voliti, mora ko ta mladenizh 1) Je-
sufa sa fvojiga gofpoda fposnati, per njem rasfvetljenja
ifkati in ne fam is febe ftanu voliti. 2) V’ ftan ne iti
sa drugo, sunej de bi fe volja Boshja fpolnila, in de bi
fe svelizhal v’ fvojim ftanu. 3} Mifliti, de vezhno shiv¬
ljenje fe ne dobi saftonj, ampak li ga je treba saflu-
shiti, ne farno f 1  pokoro, ampak tudi s 1  dobrimi deli. Kdor
bi tedaj v’ kak ftan fhel, kjer bi ne mogel dopolniti sa-
poved Boshjih, ta bi fe ne hotel saref svelizhati. 4) Mora
preprizhan biti, de je Bog polnoft, ftudenez, konez vfiga
dobriga, de tedaj zhlovek dobriga farno toliko v 1  febi
ima, kolikor is tiga ftudenza, in polnofti sajema, in sa-
voljo Boga dela. 5) §e ne fme na to sanefti, zhe je od
mladofti shivel nedolshno: morebiti ga ni ljubesen Boshja
k 1  takimu shivljenju gnala, temuzli, ali ni perloshnofti imel
hudo ftoriti, ali fo ga ftarfhi od hudobije uftavljali, ali
je premersel bil kaj hudiga ftoriti, de utegne pa novi
ftan sa-nj fkufhnjava biti k’ hudimu. 6) Zhe je tudi do-
fdipot nedolshno shivel, mora pomifliti, ako Bog fhe kaj
pofebniga nozhe od njega.

21 .  ifr. .JesuC mu rezhe: Ako hozhefh po-
polnama biti, idi, prodaj, kar imafh in daj ubo¬
gim, in bofh saklad imel v 1  nebefih; ter pridi in
hodi sa menoj. 22. Ko je pa mladenizh flifhal
to befedo, je fhel shaloften prezh; imel je nam-
rezh veliko premoshenja.

168

Evangeli f. Matev.

Ni' sadofti zhloveku, de fpolni dolshnofli fvojiga ftanu,
in shivi v 1  lepih zhednoftih, je tudi treba, de v’ fvetofti
vedno rafte, de Bogi po vezhkrat vprafha, kaj mu je
fhe vezh Boriti, in fe perpravija k 1  vfimu, kamor ga bo
Bog klizal. ^kuflinja, in perloshnoft pa nar bolj pokashe,
kakofhen je zhlovek. Velikrat je zldovekovo ferze na
ktero rezh navesano, kadar bi jo bilo treba sapuftiti,
zliuti veliko bolezhino in shaloft, in tedaj rajfhi Boga sa-
pufti ko ljubljeno ftvar. Tako fe sgodi, de ne pride sa
Jesufam, in ne dobi' fvojiga saklada v 1  nebefih.

23. iV.  Jesuf pa je rekel Tvojim uzhenzam:
Refnizhno vam povem, de bogat pojde teshko
v’ nebefhko kraljelivo. 24.  In fpet vam povem:
Loshej je kameli iti fkosi fhivankino uho, kakor
bogatimu priti v’ boshje kraljelivo.

Bogaftvo je bogatinam napotik k 1  svelizhanju, ker
ga ljubijo, in ravno ta ljubesen do bogaftva jih flori bo¬
gatine. Sa flednjiga zhloveka je pa bogaftvo nevarno.
1} Ker ljubesen vezh dolshnofl zhloveku naloshi, bo¬
gaftvo jih pa brani dopolniti; ker ljubesen do bogaftva
shetie zhloveka ali ga ohraniti, ali pa fhe bolj povifhati.
2) Napeljuje zhloveka fvojiinu nagnjenju poflrezhi. 3}
Vtifne v 1  ferze prevsetnoft, zhiflanje famiga febe, sa-
upanje v 1  fvojo mozli, posabljivoft na Boga, sanizhevanje
fvojiga blishnjiga, nepokorfhino proti vikfhim. 4) Kadar
pride na to, de bi bilo zhloveku ali bogaftvo, ali pa sve-
lizhanje sgubiti, prevelika ljubesen do njega napelje zhlo¬
veka, de svelizhanje rajfhi od njega v’ nemar pufti. Ve¬
lika nefrezha je tedaj bogatimu biti. Ali kteri bogatin
to verjame, zhe mu Bog fam pofebno v 1  ferze ne vtifne
te refnize ?

25. iV.  Ko fo pa njegovi uzhenzi to flifhali,
fo fe filno zbudili, rekozh: Kdo bo tedaj mogel
svelizhan biti? 26.  Jesuf pa jih je pogledal in
jim rekel: Per ljudeh je to nemogozhe, per Bogu
pa je vfe mogozhe.

XIX. Poglavje.

169

Ljubesen do blaga ftorf, de je zelo ubogim nesa-
popadljivo, kako' bi bogaftvo bilo napotik k’ svelizkanju:
tesbko namrezh fe sapopade, de, kar je frezha v’ pri—
zhujczhim shivljenji, bi napotik bilo, dofezbi vezhno fre-
zho. Ali ravno sato je napotik k’ svelizhanju, ker ni mo-
gozbe zhloveku po mefu in po duhu, ali tukaj in v 1  pri¬
hodnjim shivljenji frezhnimu biti. Blagor mu, kdor to ras-
ume. Ali de kdo to sapopade, in ta napotik febi is poti
fpravi, oboje je dar Boshiga ufmiljenja, in njegove mo-
gozhne gnade.

27.  Tedaj je Peter odgovoril in mu re¬
kel: Glej! mi Ano vfe sapuliili, in Ano fhli sa
teboj; kaj tedaj nam bo? 28.  Jesuf pa jim je
rekel: Refnizhno vam povem, de ob prerojenji,
kadar bo Sin zhlovekov fedel na fedeshu fvo-

9

jiga velizbaltva, bote tudi vi, kteri lle fhli sa
menoj, fedeli na dvanajli fedeshih, in Podili dva-
najttere Israelove rodove.

Vfe sapuftiti, pa sa Jesufam ne iti, to ftore po-
fvetni modrijani: sa Jesufam iti, pa ne vfe v 1  djanji sa-
puftiti, to je ftan, v’ kterm fo dobri kriftjani: vfe sapu¬
ftiti v’ djanji, in sa Jesufam hoditi, to je delo doverfhe-
niga kriftjana, in ftan praviga apofteljna. Veliko sapuftf,
ako je tudi malo, ta, kteri vfe sapufti, kar pofede, in
kar bi fhe samogel pofefti, kteri sapuftf blago, shelje
proti njemu, upanje ga dobiti. Ali tak ima vfe, ker ima
Boga: in je zhes vfe, ker je f’ farnim Bogam fklenjei).
Kaj skele mogozhniki f fvo j im bogaftvam drusiga ko na
kratik zhaf gofpodje fveta biti? kiiltjan pa savoljo ubofh-
tva, ponisknofti, in fklenjenja s’ Jesufam saflushi, s’ njim
vred na vekoma kraljevati v 1  nebelih. Grosno lakomen
mora tedaj biti ta, kterimu njegov Bo'g ni sadofti.

29. Hf.  In flehern, kteri sapudi hifho, ali
brate, ali feltre, ali ozheta, ali mater, ali sheno,

170

Evangeli f. Matev.

ali otroke, ali njive savoljo mojima imena, bo
ftoterno prejel, in vezhno shivljenje dofegel.

Kako malo vere imamo, kadar nozhemo sapuftiti na
malo zhafa, kar bi nam bilo v’ vezhnofti tako obilno po-
verojeno. $vet nam obeta prasne in nezhimurne dobrote,
in naf f’ fvojim obetanjem velikrat ogoljufa: in vender
koliko savoljo njega sapuftimo. Jesuf nam obeta refnizline
dobrote, on je sveft v 1  fvojib obljubah, ker je farna re-
fniza, vender nozhemo njegove butare nofiti.

30. Veliko pa jih bo poflednjih, ki fo
pervi, in pervih, ki fo poflednji.

Konez mora kriftjana bolj fkerbeti, ko sazhetik; farno
dober konez bo venzhan ali kronan. Koliko velikih grefh-
nikov je povsdignjenih savoljo njih refnizhne pokore; in
koliko bogabojezhih omaga na poti lepih zhednoft. No¬
beden naj fe ne fhteje sa gorfhiga od drusih, in nobeden
naj drusiga ne sanizhuje. Kdor je danaf pervi pred Bo-
gam, utegne jutri biti poflednji. Bodimo v' ftanu, v’ kte-
rim hozhemo, fe moramo vfelej bati, in ponishni biti. Lju¬
bimo Boga zhes vfe, in vfe nam bo teknilo k 1  dobrimu.

XX. Poglavje.

1. $■. Nebefhko kraljeftvo je podobno hifh-
nimu gofpodarju, kteri je sjutrej sgodej fhel na¬
jemat delavzov v’ Tvoj vinograd. 2. Kadar je pa
delavzov najel po denarji na dan, jih je poflal
v’ Tvoj vinograd.

Bog delavze najemlje, kadar kriftjane v’ fvojo flush-
bo, in k 1  delam pravizhnofti poklizhe. On jih, kadar jih
poklizhe, ne lamo bres njih saflushenja poklizhe, ampak
jih najde zelo pokliza nevredne. Ktere je pred odlozhil ,
te je tudi poklizal; in ktere je poklizal , te je tudi

XX. Poglavje.

171

opravizhil.  Rim. 8, 30. Vfe shivljenje kritij an a je en
dan, ki je sa-nj od Boga najet. Poklizani sjutrej sgo-
dej fo tifti, kteri fo v 1  otrozhjih letih kmalo, kadar fe
pametovati sazhno, k’ bogabojezhnofti naklonjeni, ktera
jih veleli.

3. In ob tretji uri je ven fliel, in vidil
druge na tergu bres dela dati, 4. ter jim je re¬
kel: Pojdite tudi vi v’ moj vinograd, in kar bo
prav, vam bom dal. o. In oni fo flili. Spet je
ven fhel ob fhetii in deveti uri, in je ravno tako
lloril.

Ob tretji uri poklizani fo poklizani v 1  mladofti; ob
fbefti uri fo ti, kteri fo v’ moshati ftarofti, in ob deveti
ti, kteri fo v’ veliki ftarofti poklizani. Vfi ti, kadar jih
gofpodar klizhe, fo bres dela, in v 1  sanikernofli. Mladen-
zhi navadno shive bres dobrih del: veliko vezli, hudo
poshelenje je v 1  njih grosno shivo, tako, de zelo lahko
sajdejo, in fe fkase, zhe jih gnada Boshja ne nakloni
v 1  dobro. Moshata ftaroft je velikrat mozlino delavna. Ali
ker takih dela fo vezlii del sa fvet, fo sato prasne. Zhe
jih Bog ne sliene k 1  delani pravizhnofti, fo navadno v 1
prašnim shivljenji. Velika ftaroft ni sa telefne dela: ali
bres gnade Boshje tudi ne sa dela svelizhanja. Ako naf
tedaj Bog f fvojo gnado ne oshivi, ne poklizhe, ne per-
shene, kaj bomo sa svelizhanje ftorili?

6. $■. Okoli enajdih pa je ven fhel, in na-
fliel druge podajati, in jim rezhe: Kaj dojite
tukej bres dela zel dan? 7 .  Mu reko: Ker naf
ni nihzhe najel. Jim rezhe: Pojdite tudi vi v’
moj vinograd.

Ob enajfti uri poklizani fo ti, kteri fo per konzu
shivljenja poklizani. Zhlovek mora vfaki zhaf delati sa
fvoje svelizhanje: in ufmiljenje Boshje samore to delo
ob vfakim zhafi pridno ftoriti. Nobena ftaroft ni isgovor-
jena od delaj ker zhlovek je savesan k 1  delavnimu shiv-

172

Evangeli f. Matev.

Ijenju, in lenoba je ftudenez pogubljenja. Zhlovek mora
delati, ker je sato ftvarjen5 grefhnik, ker je is pokore
k 1  delu obfojen; kriftjan, ker je is fvetofti fvojiga ]>okliza
k 1  timu odlozhen. Koliko ljudi je, kteri vezhi del fvojiga
shivljenja potratijo v 1  lenovanji: in kadar jim je shivljenje
puftiti, fhe ne vedo, sakaj fo ga prejeli. Koliko vezh
jih je fhe, kteri ne vedo, de fo sato kriftjani, de bi
delali sa fvoje svelizhanje.

8. W.  Kadar fe je pa vezher ftoril, rezhe
gofpod vinograda fvojimu hifhniku: Poklizhi de-
lavze, in daj jim plazhilo, in sazhni od pofled-
11  j ih do pervih. 9. So prifhli tedaj, kteri fo bili
okoli enajfte ure najeti, in fo prejeli vfak po
denarji. 10. Ko fo pa tudi pervi prifhli, fo me¬
nili, de bodo vezh prejeli; pa tudi oni fo po de¬
narji prejeli.

Zel dan do vezhera fe mora delati, to je, vef zhaf
shivljenja do fmerti: in pred Bogam je vfe fhteto sa de¬
lo, kar fe savoljo njega sgodi; tedaj dobre dela, ter-
pljenje, bolesni, tudi zelo pozhitik, kadar je potreben,
in po Boshjim redu. vSrezlien ta, kteriga fmert najde
v’ delu svelizhanja, ko bi tudi sazhel sadu jo uro fvojiga
shivljenja delati. Nefrezhen pa tifti, kteri savoljo velikiga
fhtevila dobrih del, savoljo trenja fvojiga mefa, savoljo
sdershanja od velikih grehov fe prevsame, sanizhuje druge
in mifli, de mu je Bog vezh ko drugim dolshan; ravno
f 1  fvojo prevsetnoftjo vfe sgubi.

11. In ko fo ga prejeli, fo godernjali
nad hifhnim gofpodarjem, 12. rekozli: Leti po-
flednji fo le eno uro delali, in fi jih nam enake
ftoril, ki fino tesho dneva in vrozhine prenefli.

Bog ne gleda na to, kdo je prej ali posneje pokli—
zaii, tudi ne na to, kdo je s’ vezhim trudam delal, ali
zhigar dobrih del je vezh na fhtevilo, ali fe bolj blefhijo
v 1  ozheh fveta: ampak gleda na to, koliko je bilo v’ ferzu

XX. Poglavje.

173

]iubesni, ponishnofti, sveftobe. Kdor bolj ljubi, kdor menj
zhifla fvoje dela, kdor jih s’ vezlii sveftobo dela, tega dela
fo bolj zhifte pred Bogam, in teinu Bog da obilnifhi
plazhilo. Sato mora zhlovek menj gledati na to, kar on
1 'tori, ali terpi sa Boga, ko na to, kar Bog v 1  njem dela
f’ fvojo gnado. Zhlovek nima nizh, kar bi ne bil prejel,
in farni is febe fmo vfelej nepridni hlapzi.

13. On pa je odgovoril in rekel enimu
smed njih: Prijatel! ne delam ti krivize; ali Te
uiti sa denar s’ menoj pogodil? 14. Vsemi, kar
je tvojiga, in pojdi ; hozhem pa tudi temu po-
flednjimu dati, kolikor tebi. 15. Ali mi ni per-
pufheno ftoriti, kar hozhem? Je li tvoje oko hu¬
dobno, ker fim jeft dober?

Zhlovek saref ponishin je vfelej sadovoljin f’ tem,
kar mu Bog da, in ni nevofbljiv drugim savoljo darov
njim dodeljenih; ker dobro ve, de 011 ne saflushi zelo
nizh, in mifli, de fo drugi bolj svefli od njega v’ darovih
od Boga prejetih. Veliko bolj je hvaleshin sato, kar
Bog njemu ali drugim da, in sheli, de bi vli darove
Boshje na dobro obernili. On namrezh je preprizhan,
de Bog vfe dari deli po fvoji nar pravizhnifhi volji, po
fvoji nefkonzhni modrdfti, in po fvoji nesmerjeni dobroti.

16. Tako bodo poflednji pervi, in pervi
poflednji; sakaj veliko jih je poklizanih, malo pa
is volj enih.

Ne vli, kterih dela fe sdaj v’ katolifhki zeikvi ble-
fhijo, in fo med perve ali nar boljfhi kriftjane fhteti,
bodo tudi per poflednji fodbi pervi fposnani; ker ne vli
med kriftjani, kteri fo poklizani v’ flushbo Bdshjo, fo tudi
isvoljeni sadobiti nebefhko plazhilo: ampak tifti farno,
kterim ufmiljenje do konza ftoriti, Bogu dopade. Ne sa-
zhetik, ampak konez da na snanje, kteri fo isvoljeni.
Sato ne finemo nobeniga sanizhevati, ampak veliko bolj
fe ponishati, bo naj kdo dober, ali hudoben; farna ponish-

174

Evaugeli f. Matev.

noft samore ubraniti, de pervi v 1  gnadi ne poftanejo po-
flednji, td je saversheni: in ona samore zhes poflednje,
to je, greflmike perpeljati ufmiienje, de poftanejo pervi.

17. Ut.  Iti kadar je Jesuf fhel gori v 1  Je-
rusalem, je vsel dvanajliere uzhenze pofebej k’
/ebi, in jim je rekel: 18. Glejte! gremo gori v’
Jerusalein, in Sin zhlovekov bo isdan velikim
duhovnam in pifmarjem, in ga bodo obfodili k’
fmerti. 19. In ga bodo isdali nevernikam sani-
zhevati, gajshlati in krishati, in tretji dan bo (od
fmerti)  vltal.

$amd uzhenzam je dano, fkrivnofti Boshje, fofebno
Jesufovo terpljenje, fmert in vftajenje od mertvih vediti;
sato jim Jesul' na fkrivnim od teh fkrivnoft govori. Ali
*he tretjizh jim od teh fkrivnoft govori, ker hozhe f’ tem
fvoje uzhenze k 1  terpljenju perpravitij uzhenez in kriftjan
je poklizan k 1  terpljenju: in kakor je Jesuf fvoje ter¬
pljenje naprej osnanil, mozhno ga shelel, de bi f’ fvojim
terpljenjem fvojiga ozheta pozhaftil, greflmike odrefhil
in dopolnil vfe, kar je namenil zerkvi ftoritij tako je
tudi kriftjanu terpljenje na tim fvetu napovedano: upanje
vezhniga slavljenja ga mora v 1  terpljenji podpirati: zhaft
s’ Jesufam sa Boga in prid zerkve terpeti ga mora
vefeliti.

20. K.  Takrat je perllopila k’ njemu mati
Zebedejevih finov f Tvojima linama, ter ga je
molila in nekaj profila. 21. On pa ji je rekel:
Kaj hozhefh? Mu pravi: Rezi, de fedita ta moja
fina, eden na tvoji defnizi, in eden na tvoji le-
vizi v’ tvojim kraljelivu.

Kadar je Jesuf pervizh fvoje terpljenje osnanil, ga
je Peter sato fvaril: kadar je drugizh od njega govoril,
fo vft uzhenzi shaljevali; in ker ga tukaj tretjizh osnani,
mati Zebedejevih iinov sa povifhanje fvojih linov profi.

XX. Poglavje.

175

Tako malo namrezh fe terpljenje in sanizhevanje perleshe
zhlovefhkimu ferzu, de ga zhlovek ali v’ nemar pufti,
ali fe nad njim preftrafhi. Kako malo tudi fkerbe ftarfhi
per voljenji ftanu sa fvoje otroke, de bi jim dolshnofti
in krishe namenjeniga ftanu pred ozhi poftavili, in jih
poduzhili, kako jim gre v 1  fvojim ftanu sadershati fe:
veliko bolj lo fkerbni, de bi fvoje otroke frezlme ftorili
sa prizhujozhi fvet.

22. f.  Jesuf pa je odgovoril in rekel: Ne
veda, kaj profita. Ali moreta piti kelih, ki ga
bom jelt pil? Mu rezheta: Moreva. 23. Jima re-
zhe: Moj kelih bota fizer pila; fedeti pa na moji
defnizi ali levizi ni moje vama dati, ampak kte-
rim je perpravljeno od mojiga Ozheta.

Dersni odgovor, ki fta ga ta dva uzhenza Jesufu
dala, pokashe zblovekovo saupanje v’ laftno mozh, in
njegove neframne shelje do povifhanja. Ali Jesuf ob¬
ljubi terpljenje in ponishevanje: pozhitka, fladkofti in
zhafti' ne obljubi; ker to je fad truda, boja in terpljenja.
§>amo to nam samore terdno upanje ftoriti, s’ Jesufam
kraljevati v 1  vezhnofti, zhe bres odililjeja hodimo po poti,
ktero nam je odkasal gofpod svelizhanja in vlili po-
mozh k 1  temu potrebnih. Vfe je v 1  rokah tiga, ki deli
gnado in zhaft, in perpravi to in uno po fklepu fvoje
nar vifhi modrofti in fvete volje.

24. il.  In uni defeteri, ko fo to riifliali, fo
bili nevoljni nad bratama.

Malo jih je, kterim bi drusiga greli sopern bil is
ljubesni Boslije, in fovrafhtva do greha: ampak sato
bolj, ker je njih nagnjenju nafproti. V’ preftopkih dru¬
gih ljudi bi mogli fvoje laftne preftopke gledati, in is
preftopkov drusih fvoje laftne boljlhati. Sato ne fmemo
drusih savoljo njih grehov sanizhevati, jim jih terdo-
ferzbno ozhitati, ampak jih bratovfko fvariti in bdljfhati;
zhe jih pa poboljlhati ne moremo, sa nje Boga profiti.

176

Evangeli f. Matev.

25. tk  Jesuf pa jih je k’ Tebi poklizal, in
je rekel: Veite, de poglavarji narodov gofpodu-
jejo zlies nje, in kteri fo vekfhi, jih imajo v’
ohladi. 26.  Med vami pa ne bodi tako; ampak
kteri hozhe med vami vezhi biti, naj bo vafh
flushabnik. 27.  In kteri hozhe med vami pervi
biti, naj bo vafh hlapez. 28. Ravno kakor Sin
zhlovekov ni prifhel, de bi fe mu dreglo, te-
muzh de bi dregel, in dal Tvoje stavljenje v’ od-
refhenje sa njih veliko.

Pofvetni oblaflniki ifliejo fvojo mogozhnoft iskati f
tim, de gofpodujejo zlies druge, iji shele f' tim Ti zliaft
perdobiti. Ali kerfhanfka vifokoft je v’ ponishevanji in
ljubesni. Kdor med kriftjani je bolj ponishiu, bolj krotak,
bolj poterpeshljiv, bolj gorezhe Boga in blishnjiga ljubi,
ta je imed drugimi vikfhi in zh&flitljivfhi. Jesuf Kriftuf,
ako ravno fin Boshji, oblaftnik nebef in semlje ni v’ to
obernil fvoje oblafti, de bi bogatfhi, zhaftitljivfhi bil, in
sldshnifhi sbivel: ampak je fvojo oblaft obrazhal na prid
in odrefhenje ljudi. Kdor tedaj zhaftitljive flushbe ilhe,
de bi f tem perdobil bogaftvo, flovezhe ime, sloshnoft,
ne gre med lhtevilo njegovih uzhenzov.

29. ifr.  In ko fo is Jerihe Jfhti, je sa njim
fhla velika mnoshiza. 30. In glej! dva flepza
fedezha per potu da flifhala, de Jesuf memo gre;
in da vpila, rekozh: Ufmili fe naju, Gofpod, lin
Davidov!

Zhlovek je nar menj shaloften flepote fvdjiga ferza,
in nar menj proti, od nje refben biti. Ravno v’ tim je
nar bolj flep, de fe flepiga ne zhuti, ampak sa rasfvet-
Ijeniga fhteje. Telefno flepoto, per kteri fe ftvari ne vi¬
dijo, shivo zhuti, in je savoljo nje shaloften, ker ftvari
mozhno ljubi. Ne ljubi tedaj Boga, kdor ga ne sheli
fposnati, tudi ne vezhno vshivati. Blagor mu, kdor fposna

XX. Poglavje.

177

fvojo dufhno flepoto, in v 1  Jesufa, kteri je nafhe ras-
fvetljenje, nafhe svelizhanje, ferzhno vpije, klizhe v 1  nje¬
govo ufmiljenje, in vfe saupanje va-nj poftavi.

31. ^ 7 . Mnbshiza pa ju je fvarila, de naj
molzhita. Ona pa da flie bolj vpila, rekozh: U-
fmili fe naju, Gofpod, fin Davidov!

Vezhi del, kadar fe hozhe kdo k’ Bogu oberniti,
najde napotke, ktere mu fvet ftavi, kterih fe pa ne uftra-
fhiti, de bi jenjal luzhi ifkati, in klizati v’ Jesufa fvojiga
odrefhenika. Tudi hudizh, kteri ve, koliko mu prava mo¬
litev fhkoduje, li persadeva grefhnika od nje odverniti.
Ali fkufhnjave in napotja per sazlietku fpreobernjenja
flushijo isvoljenim k 1  timu, de fe njih vera bolj vnema,
de bolj gorezhe in ftanovitno molijo, de fe na ufmiljenje
Boshje bolj terdno opirajo.

32. 'i r .  In Jesuf je obftal, in ju poklizal in
rekel: Kaj hozlieta de vama ftorim. 33. Mu re-
zlieta: Gofpod! de fe nama ozhi odprejo.

V’ molitvi biti ftanovitnimu, terdnimu v 1  veri, in ne-
premaknjenimu v’ upanji v’ dobroto Boshjo, sadobi ufmi¬
ljenje, in pomozh Bdsbjo; ker na ubofhtvo in flepoto
grefhnika, zhe jo on fposna, fe Bog nar pervizh osre:
in fposnanje fvoje flepote je nar perva ftopinja k’ dufh-
nimu sdravju, je perzhetik sdravja. Sa telefni pogled
prolijo ljudje fhe na telefu flepi. Ali ta je she na dufhi
l asfvetljen, kteri fposna fvojo dufhno flepoto, jo fovrasbi,
shelf od nje refhen biti, in profi sa rasfvetljenje.

34. Jesuf pa fe ju je ufmilil, in fe je
nju ozlii dotaknil. In prezej fta fpregledala in
sa njim fhla.

Ljubesen Boshja do grefhnika ftorf, de fe mu
grefhnik fmili. Ta ljubesen je ftudenez gnade, in gnada
je tifla v figam ogo zhn a roka Boshja, ktera vfe, kar hozhe
ftorf, in njenih del nizh ne overshe. §>ad te gnade je,

12

178

Evangeli f. Malev.

de grefhnik fpregleda, sve sa fvoje dolshnofti, fposna
Boga, ter ga ljubi, de ima vero, in po nje dela, de fvoje
ozhi' oberne na Jesufa, na njegovo slavljenje, na njegovo
poftavo, de sliene zhloveka hoditi sa Jesufam, pofneinati
njegovo sadershanje, mu pokorfhino in hvaleshnoft fka-
sovati.

XXI. Poglavje.

1. H/.  In ko fo fe perblishali Jerusalemu in
ib prifhli v’ Betfage per oljfki gori, tedaj je
Jesuf poflal dva uzhenza, 2.  in jima je rekel:
Pojdita v 1  vaf, ktera je pred vatna, in bersh bota
nafhla oflizo pervesano in shebe per nji; odve-
shita in perpeljita mi ju. 3. In zhe vama kdo
kaj porežite, režita, de ju Gofpod potrebuje, in
bersh ju bo fpuftil.

Zliafti poln vhod Jesufov v’ Jerusalem je podoba
njegoviga kraljeftva v 1  katolifhki zerkvi, ali v’ duflii pra-
viga kriftjana. Oflize in shebeta podoba fo kriftjani, kte-
rih eni fliishijo Bogii v’ duhu, in refnizi: eni pa fe v 1
grehu podvershejo hudizhevimu jarmu. Pervi fo v 1  fvo-
jim duhu profli, f ktero pro/fo/ijo naj' je Kriftuf pro-
(Je /lovil.  Gal. 4, 3t. Drugi pa, fo od greha svesani
in fushnji, od klere fushnolii naf refhijo Kriliufovi nameft-
niki po oblafti, ki fo jo od Jesufa sadobili: namrezh kri—
ftufovih nameftnikov flushba je, vesi greha rasvesati, in
rasvesane k 1  Jesufu peljati. Hudizh fe fizer uftavlja, timu
rasvesovanju: ali kmalo, kadar fe rezhe, Gofpod jih ho-
zhe imeti, mora on jenjati.

4. it/.  Vfe to pa fe je sgodilo, de fe je do¬
polnilo, kar je govorjeno po preroku, kteri pravi:
5. Povejte lizheri Sion: Glej, tvoj kralj pride

XXI. Poglavje.

179

k’ tebi krotak, in fedezh na oflizi, in na she-
betu podjarmene oflize.

Jesuf vidi hudobni namen judovfkih oblaftnikov, de
ne miflijo drusiga ko umoriti ga: vender gre k’ njim
poln ljubesni, in krotkofti; sakaj njegovo kraljeftvo je
kraljeftvo ljubesni in krotko Iti, f ktero sedini Jude in
nevernike, premaga mefo' in greh, rasfhiri v’ fvoji zerkvi
duha in refnizo. Pokorfhina proti njegovim sapovedim in
hvaleshnoft sa njegove dobrote, to je vfe, kar hozhe od
dufhe, v’ ktero on pride. Nehvaleshni pa, in od Boga
sapufheni fo, kteri krotkiga in ljubesnjiviga prihoda Je-
sufoviga ali is nevere ne pomiflijo, ali is nehvaleshnofti
ne povernejo s 1  ljubesnijo, ali zelo is hudobije njega fpo-
min odshenejo od febe.

6 . Uzhenza pa fta fhla. in fta Jftorila, ka¬
kor jima je Jesuf ukasal. 7 .  In fta perpeljala
oflizo in shebe, in fo poloshili fvoje oblazhila
na nju in fo ga gori pofadili.

Pomifhljevanja ne fme zelo nizh biti, kadar Bog
kaj sapove; hitra in svefta pokorfhina je daritev Bogu
dopadljiva. Kadar kdo po Boshjim povelji dela, ne fme
na fodbe ljudi gledati, tudi fe ne bati kakiga ponishe-
vanja, ali oframotenja. Tako morajo dufhni paftirji dofti-
krat veliko od fveta preflifhati, ki kriftjane, kteri fo na
dufhi nagi, in bres pravizhnofti, f 1  poduzhenjem k’ fve-
tofti in bogabojezhnofti peljajo, in na nje kriftufa pofade,
kadar jih s 1  njegovim duham polnijo.

8 . Silno veliko ljudi pa je rasgrinjalo
fvbje oblazhila po potu 5  drugi pa fo veje fekali
s’ drevef, in ftlali na pot. 9. Mnoshize pa, ktere
fo fpredej in sadej fhle, fo vpile, rekozh: Ho-
fana finu Davidovimu! Hvaljen bodi, kteri pride
v’ imenu Gofpodovim! Hofana na vifokolti.

12 «

180

Evangeli f. Matev.

Ni bilo viditi ne mogo'zhnih, ne bogatih, ne uzhenih
Jesufu na proti iti, in fe vefeliti njegoviga zhaftitlji-
viga prihoda: niški, ubogi, preprofti v' ferzu mu na proti
teki); ker od uzhenofti napuhnjeni nifo perpravni fe pod-
vrezlii refnizan vere, tudi bogati ne ubofhtva ljubili, fhe
menj mogozhni fe sgledovati nad ponishnoftjo Jesufovo.
$amd niški in ponishni oblazhila fvojiga ftariga hudobniga
zhloveka, to je, pregrefhne navade poloshe pod noge Je¬
sufu, in grehe f’ zhednoftmi taptajo. Taki fo perpravni veje
od ftariga debla odfekovati, to je, hude nagnjenja k' gre-
ham od febe fpravljati. Oni fo perpravni s’ vejami pre-
maganja v’ rokah, to je, f’ hvaleshnoftjo sa premaganje
fvojiga poshelenja Jesufa fpremljevati: namrezh oni ve¬
rujejo, de ni drugdi svelizhanja ko per Jesufu nafhim
svelizharji.

10. Hf.  In ko je v’ Jerusalem fhel, je bilo
vfe melio po konzu, rekozh: Kdo je ta? 11.
Mnoshize pa fo rekle: Ta je Jesuf, prerok is
Nazareta na Galilejfkim.

Savsamejo fe nad Jesufam dobri in hudobni. Sa-
vsamejo fe nad njim dobre ferza, ker fe jim on lep, ve¬
lik, ziiaftitljiv vidi: savsamejo fe nad njim hudobni, ker
ga ne posnajo, ker jim mar ni bil ne sa njegov uk, ne
sa njegove dela, zhe ravno fo veliko dobrot od njega pre¬
jeli. Ko bi bil on prifhel ftrezh zhlovefhkim ftraftim, bi
ga bil fvet prijasno fprejel; ali fvet bi per tem ne bil
poboljfhan. Ako bi fe on po sheljah grefimikov ravnal,
bi fe ga nobeden ne uftrafhil, ali ljudje bi ne imeli od-
refhenika. Jesuf je pa prifhel na fvet rasdret pofvetni
mir5 hudobni fe ga tedaj uftrafhijo. Dobri pa, ker njega,
in njegov uk posnajo, zhe ravno je njih fpazhenju na-
fproti, ga radi in vefeli ko odrefhenika fprejmejo.

12. In Jesuf je fbel v’ tempelj bosliji,
in je isgnal vfe, kteri fo v’ tempeljnu prodajali
in kupovali, in je svernil mise menjavzam, in

XXI. Poglavje.

181

dole ti (tim, kteri fo golobe prodajali. 13. In jim
je rekel: Pitano je: Moja hifha fe hifha molitve
imenuje, vi pa Ite jo Itorili jamo rasbojnikov.

Zhe fe je Jesufov ferd vnel nad tiftimi, kteri fo v’
Jerusalemfkim tempeljnu prodajali in kupovali rezin' sa
daritve potrebne satd, ker je to molitvi nepokoj delalo:
kako fe mora njegov ferd vneti nad temi, kteri nezhaft
ftore refnizhnimu tempeljnu Boshjimu, to je, hifham Bosh-
jim, kerfhanfkimu tempeljnu. In taki fo vfi tifti, kteri v 1
liifhah Boshjih okoli po zerkvi gledajo, fe sgovarjajo,
fmejajo, ali kaj takiga nefpodobniga pozlinejo: fo tifti,
kteri v’ katolifliki zerkvi med kriftjani pofvetno, hudobno
shive, in fe ne n o lij o ko popotniki ; to fo tifti, kteri druge
pohujfhajo, in v 1  njih ferzu ljubesen do fveta vtifnejo;
fo tilii, kteri rede v 1  fvojim ferzu hudobne mifli, pre-
grefhne shelje, in f tem duha molitve odshenejo od febe.

14. In perllopili fo k’ njemu v’ tempeljnu
flepi in kraljevi, in jih je osdravil.

Po tem, ker je Jesuf pokasal, kaj fe ne fpodobi
hifhi Boshji, in kar mora odvernjeno biti; pokashe sdaj,
kaj je treba v 1  hifhi Boshji delati: tam fe mora Bog
profiti, ali sahvalili, ali mu daritve opravljati sa osdrav-
Ijenje tiftih, kteri fo v 1  llepoti grehov, in kruljevi ali hromi,
to je, fpazheniga ferza; tam fe morajo grefhniki f pod-
uzhenjem rasfvetliti, f’ fvetimi sakramenti pofvezhevati
in opravizhiti, po kterih kakor po shlebu ali shilah sa-
flushenje in gnada svelizharja v’ nje tezhe.

15. ■#■. Ko fo pa veliki duhovni in pifmaiji
vidili zliudeshe, ktere je delal, in otroke, kteri
fo v’ tempeljnu vpili, rekozli: Ilofana linu Da-
vidovimu! fo fe rasjesili, 16. in fo mu rekli:
Slifhifli, kaj ti pravijo ? Jesuf pa jim rezhe: Kaj
pa de. Ali nifte nikoli brali: Is uit otrok in fe-

182

Evangeli f. Matev.

fajozhih fi fi hvalo napravil? 17. In jih je po-
puftil in fhel is mefta v’ Betanijo, in je tam oftal.

Zhafti lakomni in nevofhljivi ljudje vfe savershejo,
in sanizhujejo, kar dobriga ftore drugi sa zliaft Boshjo:
f tim iskasiiejo fvetu fvojo hudobijo. Dober kriftjan fe
vefeli, kadar vidi, de je Bog od drusih zhefhen, in ravno
f’ tim fi saflushi gnado, po kteri k’ dobrim delam pride.
Take kriftjane Bog ljubi, in jim frezho da: une pa pufti
v’ njih terdobi in sbesbi od njih.

18. ■#". Sjutrej pa, nasaj grede v’ mefto, je
bil lazhen. 19. In ko je vidil eno figovo drevo
per potu, je fhel k’ njemu, in ni nizh nafhel na
njem, kakor le lilije, in mu rezhe: Nikdar fe ne
rodi na tebi fad vekomaj. In figovo drevo je
prezej ufahnilo. 20. In uzhenzi, to viditi, fo fe
sazhudili, rekozh: Kako bersh je ufahnilo! 21.
Jesuf pa je odgovoril in jim rekel: Refnizhno
vam povem, ako imate vero, in ne pomifhljujete,
ne hote le Borili tega nad figovim drevefam,
ampak tudi, zhe rezhete ti gori: Vsdigni fe, in
versi fe v’ morje, fe bo sgodilo. 22. In vfe,
karkoli profite v’ molitvi, ako verujete, bote
prejeli.

De Jesuf lazhen figovo drevo, ktero selene liftove,
pa nizh fadu nima, pokolne in fizer takrat, kadar fhe ni
zbaf fad roditi prifhel, je ftrafhno opominjanje: kako ne¬
varno je sa naf, kadar on, ki je lazhen in shejin nafhih
dobrih del, pride, in farno liftove, tb je, dobre fklepe,
fvete slielje in obetanja bres dobrih del najde, de naf vezh-
niga pokleftva vrednih ne fbteje, in naf ki takrat savoljo
pomanjkanja dobrih del ne pogubi, kadar perloshnofti ni¬
mamo dobro delati. Sej farno pomanjkanje dobrih del,
zhe tudi nizh hudobnih del ni, pelje v’ vezhno pogub¬
ljenje: in kdor nozhe dobro ftoriti, kadar perloshnoft ima,

XXI. Poglavje.

183

je vreden perloshnofti ne imeti takrat, kadar bi tudi ho¬
tel dobro ftoriti. Kef je, de zhlovek farn is febe ne more
dobro delati, in kadar gnada Boshja v’ njem ne dela,
je bres dobrih del. Ali mozhna vera vfe samore, in prava
saupanja polna molitev vfe sadobi. Naflia nepremoshnoft
in pomanjkanje dobrih del je nar vifhi prizhevanje, de
manjka nam refnizhne vere in prave molitve, in sato
fmo vfiga nevredni.

23. h.  In kadar je bil v’ tempelj prifhel in
uzhil, fo k’ njemu Hop tli veliki duhovni in ftar-
fhi ljudftva, rekozh: S’ ktero oblaftjo delafh to?
in kdo ti je dal to oblalt? 24. Jesuf pa jim je
odgovoril in rekel: Vaf bom tudi jes poprafhal
eno befedo 5  zhe mi jo povefte, bom tudi jes vam
povedal , f’ ktero oblaftjo to delam.

Neumni fo bili fovrashniki kriftufovi, ker fo miflili
f 1  tvojimi svitimi vprafhanji v’ sadrego fpraviti modroft
Boshjo. Nizh menj neumni fo vJfi prevsetni ljudje, kteri
mifiijo f 1  fvojim modrovanjem ovrezhi fklepe previdnofti
Boslije. Bog je potrepeshljiv, in dolgo persanafha. Ali
kadar pride namenjeni zhaf, najde kmalo kaj, f 1  zhimer
oframoti pofvetno modroft. Hudobni Judje dvomijo, de bi
Jesuf oblaft od Boga imel; ker to, kar dela, je njim
nafproti, kolikokrat hudobni ljudje v 1  katolifhki zerkvi
nozhejo fposnati, de dufhni paftirji oblaft imajo per ka¬
kim ravnanji, ktero je nafproti njih fpazheniinu nagnjenju
njih hudobnim navadam in prevsetnofti; in sato mifljijo,
de fe jim fmejo bres greha uftaviti.

25. Ul.  Kerft Janesov od kod je bil? S 1  ne-
bef, ali od ljudi? Oni pa fo farni per febi mi¬
flili, rekozh: 26. Ako rezhemo: s’ nebef, nam
bo rekel: Sakaj mu tedaj nifte verjeli? Ako
pa rezhemo: od ljudi, fe bojimo nmoshize; vfi
namrezh fo imeli Janesa kot preroka. 27.  In fo

184

Evangeli f. Matev.

odgovorili in rekli Jesufu: Ne vemo. Rezhe jim
tudi on: Vam pa tudi jes ne povem, P ktero
oblaftjo to delam.

Ena farna befeda Jesufova uftavi hudobijo, in fpravi
v’ sadrego vfe zhlovefhko modrovanje. Preprofto in ker-
fhanfko ferze more per vlili pofvetnih svijazhah mirno,
in pokojno bitij ker fe refnize dershi, ktera ne more
premagana biti. Dvojnate in hinavfke ferza pa fo vfelej
v’ veliki fkerbi in nepokojnofti, de bi ne bile oframotene:
ker refniza je edina, in hinavzi, ki nifo per refnizi, fe
vfelej v’ befedah love: sdaj kashejo, kakor bi vfe vedili
in snali; kmalo pa fe dershe kakor bi nizh ne vedili:
namrezh po vetru fvoj plajfh obrazhajo, in fe potim der¬
she, kakor menijo, de je bolji sa-nje. K’ poflednjimu
zhe drugazhi ne morejo, fe k 1  lashem satekoj namrezh
kdor fe je v 1  ferzu refnizi odpovedal, fe ne framuje s’
lashmi braniti fe. Ali Bog jih tako delezh pufti priti, de
fe s’ laftnimi befedami vjamejo, in oframote farni febe.

. 28. Kaj fe vam pa sdi? Neki zhlovek
je imel dva fina, in je llopil k 1  pervimu in re¬
kel: Sin! pojdi, delaj danf v’ mojim vinogradu.
29. On pa je odgovoril in rekel: Nozhem. Po
tem pa fe je fkefal in je fhel. 30. In ftopi k 1
drugimu in je ravno tako rekel. Ta pa je od¬
govoril in rekel: Grem, Gofpod! pa ni fliel.

Saref pravizhen zhlovek zhuti od sazhetka v’ febi
vsdigovanje, opornoft ali puntanje, de fe njegova fpa-
zhena natora uftavlja pokorfhini, delu in pokori. Zhafi
tudi nekaj perjenja fvojimu nagnjenju, in sajde: ali, gnada
mu pride na pdmozh, in fkufhnjavo premaga, ^»amo na
vides pravizhen pa, ker je poln hlinjenja in prevsetnofti,
kashe veliko gnanje po dobrim, obijubi vfe, in nizh ne
dopolni. Ali pravizhnoft kerfhanfka ni v’ tim, de fe zhlo¬
vek sa poftavo mozlmo vnetiga kashe j ampak de, kar
poftava sapove, ponishno, svefto in ftanovitno dopolni. Is

XXI. Poglavje.

185

del namrezh ne pa is befed fe fposna, kdo poftavo sa
ref ljubi.

31. $■. Kteri teh dveh je fpolnil ozhetovo
voljo? Mu rezhejo: Pervi. Jesuf jim rezhe: Re-
fnizhno vam povem, de ozhitni grefhniki in kurbe
pojdejo pred vami v’ boshje kraljeftvo. 32.  Sakaj
Janes je k’ vam prifhel po potu pravize, in mu
nifte verjeli, ozhitni grefhniki pa in kurbe To
mu verjeli. Vi pa, ki fte vidili, fe nifte po tem
fpokorili, de bi mu bili verjeli.

Poduzhenje in lepi sgledi nifo sadofti, de bi fe zhlo-
vek poboljfhal. Velikrat fo eni f 1  poduzhenjem obilno
ofkerbljeni, in v’ fredi nar lepfhih sgledov shive; vender
fe per vlim tim nizh ne sboljfhajo, to jili fhe le od bolj—
fhanje odverne: namrezh refnize, ki jih flifhijo, fe jim
preterde sde, in sgled slavljenja prav fvetih ljudi, jih
ftrafbi, ter miflijo, de ne bodo vftani tako shiveti, ka¬
kor druge shiveti vidijo, l^ama gnada svelizharja jim sa-
more vfe k’ pridu oberniti. Ali ravno te fe malokteri
vdelezhijo. Velikrat ravno tifti, kteri fo v’ nar vezhim
fpazhenji, loshej k’ poboljfhanju pridejo ko menj pre-
grefhni, pa v’ ferzu bolj prevsetni: unim fe loshej iska-
she njih fpazhenje kakor tem, in sato more unih ferze
prej ko teh poderto, ponishano in poboljfha.no biti.

33. Ur.  Poflufhajte drugo priliko. Bil je hi-
fhen gofpodar, kteri je safadil vinograd, in ga
je P plotam ogradil, in fkopal v’ njem tlazlhv-
nizo, in poftavil tabor; in ga je dal kmetam ob¬
delovati in je fliel na ptuje. 34. Kadar fe je bil
pa zhaf fadu perblishal, je poflal fvoje hlapze
do kmetov, de bi prejeli njegov fad. 35. In
kmetje fo sgrabili njegove hlapze, in fo eniga
ftepli, eniga ubili, eniga pa kamnjali. 36. Poflal

186

Evaugcli f. Matev.

je fpet drugih hlapzov fhe vezh kakor popred,
in To jim ravno tako ftorili.

Nesveftoba Judov je shiva podoba hudobnih krift—
janov. Vinograd je zerkev, plot vera, ktera kriftjane od
nevernikov lozhi: ftifkavniza fo fveti sakramenti, in da¬
ritev fvete mafhe, po kterih fe saflushenje Jesufovo ras-
liva v’ nafhe dufhe: tabor je Jesulova prizhujozhnoft,
njegovo paftirfko zhujenje nad nami, njegova bramba
soper nafhe dufhne fovrashnike: kmetje fo kriftjani, in
daljna deshela, kamor je golpodar Jesuf fhel, fo nebefa:
on pofhilja vfe zhafe fvoje hlapze, to je dufhne paftirje,
de bi med nami fadu poifkali, kteriga bi is njegoviga
ufiniljenja, in njegovih darov pernefti mogli. Ali te nje¬
gove hlapze popadamo, tepemo, f 1  kamni pobijamo, ka¬
dar nepokorni proti njih poduzhenju, opominjevanju, hval¬
jenju le uftavimo, jih fovrashimo in preganjamo s’ opor-
noltjo.

37. Ur.  Sadnjizh pa je poklal do njih fvd-
jiga lina, rekozli: Mo ji ga fina bodo fpokhtovali.
38. Kmetje pa, ko ko fina vidili, fo rekli med
Teboj: Taje dedizh; dejte! ubirno ga, in bomo i-
meli njegovo dedkhino. 39. In fo ga sgrabili, in
vergli is vinograda in ubili.

Zhes te ubijavze $inu Boshjiga fe hudujemo; ali
koliko je tazih ubijavzov med nami, kteri ga P fvojo
hudobno voljo ubijajo; sakaj grefhnik, kadar v' terdobo
ferza pade, bi, ko bi mogdzhe bilo, Jesufa in fveti evan-
geli konzhal, de bi s’ bolj pokojno veftjo v 1  fvojih gre¬
hih shivel. Kaj drusiga ftori tudi tifti, kteri s’ grehi, s’
sapeljivem ukam, P pohujfhljivim shivljenjem Jesufa pre-
shene is fvojiga in drusih ferza, ko de ga is njegoviga
vinograda isshene, in njega, to je nafhe dufhno slav¬
ljenje, hudobno umori?

40. Ur.  Kadar tedaj gofpod vinograda pride,
kaj bo ftoril tein kmetam? 41. Mu reko: Hu-

XXI. Poglavje.

187

dobile bo hudo konzhal, in Tvoj vinograd bo dal
obdelovati drugim kmetam, kteri mu bodo fad
opravljali ob Tvojih zliafih.

Judje in hudobni kriftjani oboji bodo v’ terdim ter-
pljenji, vender bolj ti, ko uni, ker darovi, ktere fo ti
prejeli, fo imenitnifhi, in sato je njih nehvaleshnoft obil-
nifhi. Zhe je pervi prihod Jesufov, kteri je bil prihod
gnade in ufmiljenja, tako ftrafhen bil sa Jude savoljo
njih nevere: kako bo drugi prihod njegov, kteri bo pri¬
hod p ra viz e in ferda, ftrafhen sa kriftjane, kteri ne shive
po veri: namrezh po befedah f. Pavla na Heb: 67.
Sem/ja , ktera vezhkrat na-njo paclen desh pije , in
lem, kteri jo obdelujejo, prijetno se/enje rodi , prejme
blagodar od Boga: ktera pa ternje, in ofdt rodi, je
savershena, in bliso prek/e/lva: in na sadnje poshgana.

42 .  Jesuf jim rezhe: Ali uide nikoli brali
v’ pifmih: Kamen, kteriga fo svergli sidarji, on
je podal glava vogla. Od Gofpoda je to itorje-
no, in je zbudilo v’ nafhih ozheh. 43. Sato vam
povem, de bo od vaf vseto boshje kraljeltvo, in
bo dano ljudftvu, ktero bo njegov fad dalo. 44.
In kdor pade nad tem kamnam, Te bo rasbil, na
kogar pa on pade, ga bo deri.

Ako bi nafhe ferze ne bilo polno prevsetnofti in
famofvoje ljubesni, koliko svelizhanfkih refniz bi mi v’
fvetim piftnu nafhli: ako bi Jesufa ljubili, kako lep, zhu-
den, velik bi fe nam v’ f. pifmu kasal. Savoljo fvojiga
fpazheniga ferza pa ne ljubimo ne njega, ne njegoviga
uka, in vfe savershemo; sato fmo tudi mi v’ nevarnolii
od njega saversheni biti. Gorje nam, zhe na ta kamen
pademo, in fe rasbijemo, to je, njegove fkrivnofti sani-
zhiijemo, njegove gnade potratimo, njegovo poltavo pre-
ftopimo. Zhe fe is tega ftanu, dokler je fhe zliaf, s 1  re-
fnizhno pokoro ne vsdignemo, bo ta kamen na naf pa¬
del, in naf rasterl sa vfo vezhnoft.

188

Evangeli f. Mate v.

45. In ko fo veliki duhovni in fariseji
flifliali njegove prilike, fo fposnali, de od njih
govori. 4G. In bi ga bili radi prijeli, pa fo fe
bali Jjudilva, ker fo ga imeli kot preroka.

Befeda Boshja pernefe zliafi tudi v 1  hodobne ferza
fvetlobo: ali ne de bi jih rasfvetlila, jih fhe le bolj oflepi
in uterdi. Nefrezhen, kteriga fvete opominjanja tako fle-
piga najdejo, de fe sderslu greha is ftrahu pred terpljen-
jem, ne is ljubesni proti Bogu, de fe boji zliloveka, kteri
samore farno telefno shivljenje vseti, fe pa ne boji tiga,
kteri samore dufho in telo pogubiti na vezimo. Ali fhe
nefrezhnifhi ta, kteriga ravno to, kar bi ga imelo pe¬
ljati k’ pokori, bolj rasferdi, in zhes refnizo rasdrashi:
udelano je s 1  svelizhanjem takiga, zhe fe ga Bog ne
ufmili, in mu f pofebno gnado ne pride na pomozh.

XXII. Poglavje.

1. t. In Jesuf je odgovoril in jim fpet pra¬
vil v’ prilikah, rekozh: 2 .  Nebefhko kraljeltvo
je podobno kralju, kteri je napravil shenitnino
fvojimu finu. 3. In je poflal fvoje hlapze pokli¬
cat povabljene na shenitnino 5  pa nifo hotli priti.
4. Spet je poflal drugih blapzov, rekozh: Po¬
vejte povabljenim: Glejte! fvoje kofilo fim per-
pravil, moji junzi in pitana shival je saklana, in
vfe je perpravljeno; pridite na shenitnino.

Kralj, kteri shenitovanje napravi fvojimu finu, je
nebefhki ozhe, fin njegov je Jesuf Kriftuf, tiga nevefta
je zerkev; shenitovanlko kofilo fo nauki, fveti sakra-
menti, dufhni darovi ali gnade, lepe zhednofti, dobre
dela, ktere rezhi fo kakor jedila, f kterimi Bog verne
dufhe pafe. Pervi povabljeni h’ timu kolilu fo bili Judje,

XXII. Poglavje.

189

ktere je povabil takrat, kadar jim je poftavo po Moj-
sefu dal. Povabljene, kadar fe je zhaf shenitovanja per-
blisbal, je dal klizati po prerokih fofebno po Janesu kerft-
niku. Ali nifo liolli priti. In ker nifo na pervo klizanje
prilbli, je fbe druge hlapze, namrezb Apofteljne poflal,
jih klizat. To vabljenje in odrezbenje pokashe, de k’
fklepu s’ Bogain ni nihzhe perfdjen, ampak fe profto-
voljno sgodi, ker fe volja s 1  voljo, ferze f ferzam fklene,
in zblovek s 1  laftnim dovoljenjem k 1  Bogu in Jesufu pride.

5. Oni pa nifo marali, in fo fhli, eden
na fvojo priftavo, eden pa po fvoji kupzhii. 6 .
Drugi pa fo sgrabili njegove hlapze, ter fo jih
saframovali in pobili. 7 .  Ko je pa kralj to fli—
fhal, fe je rasferdil 5  in je poflal fvdje vojfke,
in je konzhal tille ubijavze, in njih mefto poshgal.

Troji ljudje fo v’ nevarnofti posabiti Boga, in fvoje
svelizhanje v’ nemar puftiti. 1} Ti, kteri mehko, leno in
fladnofli polno shivljenje imajo: namrezh ne miflijo dru-
siga ko na fvoje sdravje, na premoshenje, drushbo, dobre
jedila in mnoge rasvefeljenja; verh tiga fo od fveta zhif—
lani, ter sa pofhtene in frezhne ljudi fhteti, ker fe nad
njimi nobeni grehi ne kashejo. 2j  Tifti, kteri fo v’ kup-
zhijah. Ljubesen do blaga, ftrah ga sgubiti, fkerb zhafne
dobizhke ftoriti jim vef zhaf in vefelje mifliti na vezh-
noft odvsame. 3} Tifti, kteri v 1  ozhitnih krivizah, in hu¬
dobijah shive; ker taki ne pufte farno fvoje dufhe v 1  ne¬
mar; ampak fe zelo zhes tifte vsdigujejo, kteri jih k’
boljfhanju vabijo. Ali Bog fe nad njimi zhes kratko ali
dolgo mafhuje, in zhe jim na tim fvetu sanefe, fe nad
njimi terdno obnafha v 1  prihodnji vezhnofti.

8 . Potlej rezlie fvojim hlapzam: Shenit-
nina je fizer perpravljena, tode povabljeni je nifo
bili vredni. 9. Pojdite tedaj na raspotja, in ktere
koli najdete, poklizhite jih na slienitnino. 10. In
njegovi hlapzi fo fhli na zelle, in fo jih nabrali,

190

Evangeli f. Matev.

kolikor fo jih nafhli, hude in dobre; in shenit-
nina je bila napolnjena f 1  fvali.

Namefti Judov fo neverniki, od kterih rodovine fmo
mi, prifhli k’ fvalovfkimu kolilu, in to nameftenje never-
zov sa Jude pomeni ftrafhno premembo, per kteri fe gnada
enimu vsame in drugimu da. Nobeden nf isvershen od
tiga shenitovanfkiga kolila, sunej ta, kteri fe ga nevred-
niga ftori, zhe tudi nf nobeden fam is febe vreden k 1
njemu vset biti 5 ker v’ zerkvi, kjer fe to kofdo obhaja,
fo dobri in hudi. Povabljenje k 1  timu kofdu je nesaflu-
shena gnada, isvershenje pa saflushena pokoritev.

N. V. Prifhel je pa kralj pogledat fvatov;
in je vidil tani zhloveka, ki ni bil fvatovfko ob-
lezhen; 12. in mu rezhe: Prijatel! kako li le-
fem prifhel, ker nimafh fvatovfkiga oblazliila?
O 11  pa je umolknil. 13. Tedaj je kralj rekel flu-
sliabnikam: Sveshite mu roke in no^e, in ver-
site ga v’ vnanjo tamo, ondi bo jok in fhkri-
panje s’ sobmi. 14. Veliko namrezh jih je po-
klizanih, ali malo isvoljenih.

De kdo k’ fvatovfkimu kofdu v’ nebelih pride, nf
sadofti, de je povabljen in poklizan: tudi ne, de je v 1
zerkvi, kjer fe to kotilo perzbne; ampak mora tudi fva¬
tovfko oblazhilo, to je, ljubesen imeti. S 1  gnado, in 0-
snanovanjem f. evangelija je zhlovek povabljen, in po¬
lizan, po veri ftopi med drushbo fvatov, po ljubesni pa
in dobrih delih, ktere fo fad ljubesni, vreden poftane
vshivati od tiga fvatovfkiga kotila. Zhe fe kdo predersne
per tim kolilu bres ljubesni biti, kralj, kadar pride, ga
bo ukasal v 1  vezimo tamo vrezhi • roke mu bodo sve-
sane, ker ne bo mogel nizh vezh dobriga ftoriti, noge,
ker fe ne bo mogel satezhi k’ ufmiljenjuBoshjimu: vfa luzh
svelizhanfkih refniz mu bo vseta, in bo v’ vezhni tami:
in sa-nj ne bo drusiga ko bolezhine, shaloft, prasne folse,
vezhna ftrafhna nadloga. Koliko je pa tazih, ktere bi ta

XXII. Poglavje.

191

nefrezha sadela? Ne posnajo fe isvoljeni smeti savershenih
pred poflednjo lozhitvo. Ali zlie je ravno veliko pokli—
zanih P f. evangelijem v’ kerfhanftvo, malo jih je vender,
kteri bi po veri va-nj ftopili, malo tih, kteri bi po veri shi—
veli, in med temi malo, de bi oftali do konza v’ dobrim.

15. S.  Takrat fo fhli fariseji in fo Te po-
fvetovali, de bi ga vjeli v’ befedi. 16. In po-
fhljejo do njega Tvojih uzhenzov f’ Herodijani
vred, rekozh: IJzhenik! vemo, de fi refmzhen, in
pot bdshjo po reTnizi uzhifh, in de ti ni mar sa
nikogar, ker ne gledafh na veljavo ljudi. 17.
Povej nam tedaj, kaj fe ti sdi, ali Te Trne da-
zija dajati zefarju ali ne?

$lushabniki hudizhevi ne odklopijo, in ne jenjajo
dobrih motiti smiej na eni zhaf kakor njih ozhe hudizh:
in nihzhe fe meiij ne utrudi fhkodovati ko nevofhljivez.
Dobri morajo tedaj selo zhuti, de jih ne sapelje fvet.
Pred vlim fe je treba bati pofvetne hvale, ker je polna
saderg. Kdor zldovefhko hvalo .ljubi, ljubi fkufhnjave,
in kdor ljubi te, hozhe poginili, i^ovrashniki refnize pa
nar bolj ifhejo deshelfko oblaft rasdrashiti nad dobre,
ker dobre ko nafprotnike in smotnjavze v’ deshelfkih
poftavah rasglalijo. Sato fe morajo dobri fofebno varo¬
vati, perloshnoft dati k’ takimu obdolshenju.

18. 't.  Jesuf pa je posnal njih hudobo, in
je rekel: Kaj me fkufhate, hinavzi? 19. Poka-
shite mi dazni denar. In fo mu podali denar.
20. In Jesuf jim rezhe: Zhigava je ta podoba
in napil? 21. Mu reko: Zefarjeva. Tedaj jim
rezhe: Dajte torej zelarju, kar je zefarjeviga,
in Bogu, kar je boshjiga.

Jesuf hozhe od hudobnikov fkufhan biti, nekaj k’
poduzhenju dobrih, de naj fe ne boje rasglafiti hlinjenja
tiftih, kteri pod plajfhem ljubesni do refnize ne ifhejo

192

Evaugeli f. Matev.

drusiga, ko fhkodvati dobrim: nekaj pa sato, de bi per
ti perloshnofti uzhil, kaj fmo duhovfki, in kaj deshelfki
oblafti doishni, kaj fmo dolsbni Bogu, in kaj fvetu. Po¬
doba zefarjeva na denarji je prizhevanje njegove oblafti
zhes deshelo, in vfe njene zhafne rezili. Doishni fmo mu
fpofhtovanje, pokorfhino in davke. Tudi ker li s’ nje¬
govim denarjem pomagamo, fmo mu doishni dati, kar fe
sa denar dobi, tedaj blago, ljudi, shivino. Podoba Bosh-
ja, vtifnjena v 1  nafho duflio naf opomni, de nafh duh in
' vfe njegove mozhi fo boshja laft, in tedaj moramo farni
febe in vfe ftvari obrazhati k 1  njegovi flushbi. Ne is
zhlovefhkiga flraha, ampak savoljo Boga., in vefti fmo
doishni pokorni biti deshelfki gofpofki. Ali tudi deshel-
fka gofpdfka, ktera ima fvojo oblaft od Boga, naj vfe
savoljo Boga, in k’ njegovi zhafti flori.

22.  $■. In kadar fo to flifhali, fo fe sazhu-
dili, in fo ga popuftili in prezh fhli.

Pofvetni ljudje fe vezhkrat zhudijo nad dobrimi u-
zheniki, hvalijo ljudi lepiga sadershanja, jim dopadejo
dobre dela. Ali oni venil er vliga tega saref ne ljubijo,
in fe na vfe td zelo ne poboljfhajo. Ljubesen do fveta
in njegovih smot brani, de ljubesen do Boga in nje¬
gove poftave ne more v’ ferze. Ne de bi fe k 1  temu po¬
dali, kteri samore ferze odpreti, beshe od njega, in ferze
oftane saperto ljubesni Boshji.

23. rf.  Tilii dan fo perftopili k’ njemu fa-
duzeji, kteri pravijo, de ni vftajenja, in fo ga
vprafhali, 24.  rekozh: Uzhenik! Mojsef je re¬
kel: Ako kdo umerje in nima otrok, naj njegov
brat vsame njegovo sheno, in naj obudi sarod
tvojimi! bratu.

Ta sapoved Mojsefova je podoba Jesufa Kri-
ftufa v 1  novi poftavi, kteri je tudi po fvoji fmerti, in lizer
f’ fvojo fmertjo in vftajenjem velik sarod dobil, kteriga
fo mu apofteljni obudili, in od zhafa do zhafa f’ pridi-

XXII. Poglavje.

193

govanjem obudujejo naftopniki apofteljnov: ker ne rode
febi vernikov, ampak Jesufu Kriftufu, in rojeni ne no-
fijo imena fvojih paftirjev, ampak fe po fvojim bratu Kri¬
ftufu imenujejo kriftjani.

25. Hf.  Bilo je pa per naf Tedem bratov, in
pervi fe je oshenil in je umeri; in ker ni imel
saroda, je sapuftil Tvojo sheno Tvojimu bratu. 26.
Ravno tako tudi drugi in tretji do Tedmiga. 27.
Poflednjizh sa vlimi je pa umerla tudi shena.
28. Per vftajenji tedaj, kteriga smed tih fedmih
bo shena? Vfi namrezh To jo imeli.

Mefeni ljudje miflijo farno na telefne rasvefeljenja,
fi ne vofhijo drusiga ko mefene fladnofti vshivati, in fe
nizh bolj ne boje, ko njih sgube: sato nimajo nobeniga
flaja, nobenih shelj do nebefhkiga vefelja. Taki ljudje
fi vofhijo, de bi po fmerti per njih vfe konez vselo, te¬
lo in dufha, ker v’ prihodnjim slavljenji ne najdejo nizh
vezh rasvefeljenja sa fvoje mefo. Sato fo tudi nagnjeni
kmalo verjeti, de dufha ni neumerjozha; flednji rad
verjame, kar slieli in fi vofhi: ifhe pa vfe to ovrezhi, zhe-
far fe boji, in mu ne dopade.

29. JesuT pa je odgovoril in jim rekel:
Se motite, ker ne umete ne pifern, ne mozhi
boshje. 30. Ob vftajenji namrezh Te ne bodo ne
shenili ne moshile, ampak bodo kakor angeli
bdshji v’ nebelih.

Kdor v 1  Boga veruje, in v’ njegove obljube upa,
fi persadeva f fvojo dufhno in telefno mozhjo v’ tem
shivljenji dobre dela delati, sa ktere fe bo per vftajenji
prejelo obilno plazhilo. Zhe hozhe kdo fvoje mefo tam
frezhno ftoriti, ga mora tukaj moriti: farno kar fe tukaj
terpi, bo tam s’ vezhnim vefeljem plazhano. Kdor pa
teh refniz nafhe vere terdno ne veruje, pokashe, de ne
ume uka f. pifma, ne posna megozhnofti Boshje, ljubi

13

194

Evangelt f. Matev.

prevezh fvoje mefo. Slednji, kteri po boshjim duhu shivi,
upa med trenjem fvojiga mefa v’ Boshje obljube, je f 1
fvojo sdershljivoftjo angelam she tukaj enak, kakor jim
bo enak v’ vezhnofti, kjer bodo vfe njegove shelje fpol—
njene, vlim potrebam sadofteno, kjer bo umerjozhnoft od
vezhne zhafti posherta, sakonfka in vfe druge savese
jenjale savoljo popolnama terdniga fklepa in savese s 1
Bogam sa vfelej.

3i. Hf.  Od vflajenja mertvih pa, ali nille
brali, kar vam je govoril Bog, rekdzh: 32.  Jes
lim Bog Abrahamov, in Bog Isakov, in Bog
Jakobov? Bog ni mertvih ampak shivih.

Kakor fe Bog Abrahamoviga, Isakoviga in Jako-
poviga Boga imenuje, tako je tudi on vlili pravizhnih
Bog, to je, vligamogozhni - in darovitni plazhevavez,
kteri ljubesen s’ ozhetovfko ljubesnijo na fvetu povrazhuje,
in svetlobo s’ dopolnjenjem tvojih obljub v’ vezhnofti
obilno plazhuje. Savese, ktere zhlovek s’ ljudmi in ftvar-
mi ima, to per fmerti vfe rasvesane: nizh ga ne more
od Boga lozhiti, ne fmert, ne kaka druga mozh. §iam
greh ga tako od Boga lozhi, de Bog jenja njegov do-
brotliv Bog biti, in oftane njegov ojfter fodnik, in ma¬
lh evavez sa vfelej.

33. In mnoshize, to flifhati, fo fe sa-
vsele nad njegovim ukani.

Bog perpufti, de fe enih nevera pokashe sa pod-
uzhenje in boljfhanje drusih: on perpufti pohujfhanja fve-
ta, de fe fkufhajo, in ozhitni poftanejo dobri; on pufti
krive vere, de fe refnize bolj rasodenejo in rasumejo.
Tako sna Bog dobro is hudiga, luzh is tame, in fvet-
loft refnize is hudobije krivih uzhenikov potegniti.

34. H 7 .  Ko fo pa fariseji flifhali, de je fa-
duzeje k’ molzhanju perpravil, fo fe fofhli. 35.
In eden smed njih, uzhenik poltave, ga je vpra-

XXII. Poglavje.

195

fhal ga fkufhajozh: 36. TJzhenik! ktera je ve¬
lika sapoved v’ poflavi?

Hudizh ne jenja nikoli fkufhati, ampak fkufhnjavo
flori sa fkufhnjavo, de bi, ako mu ena ne tekne, s’
drugo fhkodoval timu, kteri hozhe rasdreti njegovo kra-
ljeftvo. Herodjani ali moshje od dvora kralja Heroda
fkufhajo Jesufa, ako bi mogli najti, de on kaj soper kra¬
ljeve pravize govori. $aduzeji, in s 1  njimi vii krivo-
verniki, tudi bresverni kriftjani ga fkufhajo v’ uku vere.
Fariseji in vfi na vides bogabojezhi kriftjani ga fku¬
fhajo v’ tem, kar sadene poftave lepiga sadershanja.
To fo navadne troje fkufhnjave, P kterimi fvet dobre
lkufha, de bi jih vjel, in jim lhkodvati samogel.

37. Jesuf pa mu je rekel: Ljubi Gofpoda
fvojiga Boga is v/iga fvojiga ferza, in is vfe
Tvoje dufhe, in is vfe Tvoje mifli.

Boga is vfiga ferza, is vfe dufhe in mifli ljubiti
ni drusiga, ko njega famiga ifkati, njega fe dershati, v’
njem vfe vefelje imeti, ne skeleti drusiga, sunej kar je
po njegovi volji, kar povifha njegovo zhaft, in je vfi
kerfhanlki drushbi k’ pridu. Y’ nafhim umu tedaj ne
fmejo nobene druge mifli in fodbe biti, v’ nafhi volji no¬
bene druge shelje in nagibki, v 1  nafhim slavljenji nobene
druge dela, sunej take, ktere imajo ljubesen do Boga
sa fvoj sazhetik, njegovo poftavo sa fvojo ravnavo, nje¬
govo zhaft sa fvoj konez. Kako bodo per fodbi Boshji
obftali tifli, kteri v’ fvojim shivljenji nimajo sa namen
fvojiga djanja drusiga ko fvoje hudobno nagnjenje, sa
fvojo ravnavo fvojo voljo, sa fvoj konez, zhafne do-
bizhke?

38. t. Ta je nar vezhi in perva sapoved.

Ta sapoved je nar perva in nar vezhi 1) na fta-
rofti, ker fe je s’ angeli in pervim zhlovekam perzhela.
2) na vrednofti in imenitnofli, ker na ravnoft Boga sa¬
dene, in flori zhloveka otroka Boshjiga, 3) je nar pra-

13 *

196

E vati geli f. Matev.

vizhnifhi in nar bolj potrebna, ker da Bogu, kar njemu
famimu gre; in ker nobeden, bodi v 1  ftanu in pertosh-
nofti, v’ kteri hozhe, ni isgovorjen od te sapovedi, 4)
je nar vezhi na fh i rjavi, ker vfe druge sapovedi v 1  febi
ima, in je korenina vlih drusih, o) na mozhi, ker ftori,
de Bdff v’ zhloveku kraljuje, fklene Boga f’ zhlovekam,
in ftori zhloveka sa prizhujozhi zhaf in sa vezhnoft
frezhniga 6} na ftanovitnofti in terpeshi; namrezh ni
zhafa ne ure, v’ kteri bi zhlovek ne bil dolshan Boga
ljubiti, in ker ljubesen tudi v’ nebefih sa vfelej oftane.

39. $■. Druga pa je tej enaka: Ljubi fvo-
jiga blishnjiga, kakor Tam Tebe.

Sapovedi od ljubesni Boshje je perftavljena sapo-
ved od ljubesni do blishnjiga: ker ta ima v’ ljubesni
Boshji fvoj sazhetik, tvojo rejo, fvoj konez; in ljubesen
Boslija fe v’ ljubesni do blishnjiga pokashe kakor v’
fvojim isdelku, v’ fvoji podobi, v’ tvojim snamnji; tedaj
ena bres druge ne more biti, ampak kdor ljubi blishnjiga
savoljo Boga, ljubi Boga v’ blishnjim, in blishnjiga v’
Bogu. Ljubiti fvojiga blishnjiga ko lam tebe hozhe re¬
zili, ljubiti ga po rasfvetljeni pameti, ktero prava ljubesen
ima: ne pa po nagnjenji hudobniga poshelenja, is kteriga
fe velikrat, pa ne prav ljubimo.

40. Hf.  V’ teh dveh sapovedih je sapopa-
dena v/a podava in preroki.

l^veto Pifmo nima drusiga v’ febi, in ne sapove-
duje drusiga ko ljubesen. Karkoli dobriga delamo, ni
ne v’ fvojim sazhetku, ne v 1  fvojim namenu, ne v’ is-
peljanji popolnama dobro, zhe ni savoljo Boga, in is
ljubesni do njega ftorjeno. Sato je ta dvojna sapoved
sapopadik vfe poftave, govorjenje vlih prerokov, in varh
evangelifkih sapoved. Ta sapoved ljubesni do Boga
in blishnjiga je farna in nar blisheji pot proti svelizhanju,
fo bukve, is kterih fe ti, kteri ne snajo brati, vliga po-
trebniga k’ svelizhanju lahko nauzhe: uzheni pa morajo
v’ njih modroft sajemati; ker bres ljubesni nima nobena

XXII. Poglavje. 19 7

rezh prave žene, vfe pa dobro tekne tem, kteri prav
ljubijo.

44.- Ih.  Ko fo bili pa fariseji sbrani, jih je
Jesuf vprafhal, 42.  rekozh: Kaj se vam sdi od
Kriltufa, zhigav fin je? Mu reko: Davidov. 43.
Jim rezhe: Kako ga tedaj David v’ duhu ime¬
nuje Gofpoda, rekozh: 44. Gofpod je rekel mo-
jimu Gofpodu: Ufedi fe na mojo defnizo, dokler
ne poloshim tvojih fovrashnikov v’ podnoshje
tvojih nog. 45. Ako ga tedaj David imenuje
Gofpoda, kako je njegov lin? 46. In nobeden
mu ni mogel odgovoriti befede; tudi fe ga ni
od tiftiga dne nobeden predersnil fhe kaj vpra-
fhati.

Prej v’ eni perloshnofti je Jesuf vprafhal fvoje u-
zhenze rekozh: kaj rezhete, kdo /im?  Farisejev tukaj
ne vprafha, kdo je on, ampak kdo, in zhigav lin je Kri-
ftuf? uzhenzi na vprafhanje Jesufovo fo malo obmolk¬
nili, in Peter je v’ imenu vfih odgovoril: Ti /i Kri/luf,
§in shivigu Boga.  Fariseji na ravnoft, in knialo odgo¬
vore, rekozh: Davidov.  Jesuf je pohvalil Petra, rekozh:
§rezhen fi Ijimon, Jonov fin.  Farisejev ne pohvali, am¬
pak jih s 1  vprafhanji napeljuje, de bi fposnali in rekli
na ravnoft, kar je Peter odgovoril. Ali oni, ne de bi
refnizo povedali, obmolknejo. Namrezh Petru ni tega
rasodelo mefo in kri, ampak ozhe nebefhki: sato je re¬
fnizo govoril, in je bil hvale vreden. Fariseji pa fo po
mefu delali in miflili, in tako nifo hotli prizhevanja dati
refnizi, ktero fo fovrashili; sato nifo bili pohvaljeni, am¬
pak oframoteni fo odftopili. Peter in Fariseji, obdvoji fo
prizhevanje dali, de Jesuf je shivi Bog, ali Peter je dal
tako, de je sraven pred Bogam savoljo fvoje vere imel
saflushenje: Fariseji pa fo dali soper fvojo voljo, in fi
saflushili fvojo pogubo.

198

Evangeli f. Matev,

XXIII. Poglavje.

1. ir.  Tedaj je Jesuf govoril mnoshizam in
Tvojim uzhenzam, 2.  rekozh: Na ftolu Mojsefo-
vim Tede pifmarji in fariseji. 3. VTe tedaj, kar
koli vam reko, dershite in ftorite; po njih delih
pa nikar ne delajte, ker pravijo, pa ne flore.

Vfelej moramo dufhne paftirje savoljo njih flushbe
v 1  zhafti imeti, ter njih uk, kadar fe f’ Kriftufovim ukam
sdrushi, in mu je enak, fprejeti, ako ravno nad njimi
kake preftopke ali grehe vidimo; ker pregrehe, ktere fe
nad uzheniki vidijo, padejo na nje: pofhtovanje pa, ktero
proti njih flushbi imamo, gre na Jesufa, zhigar nameft-
niki fo, dokler fede na Mojsefovim ftolu, to je, dokler
nifo od vifhi duhovne gofpofke odftavljeni. »Savoljo tiga
ni isgovorjen, kdor dober nauk savershe, nozhe pokorn
biti, in is poduzhenja dobriga fadii roditi, sato, zhe kak
uzhenik, paftir ali vladar hudobno shivi. Ako bi bilo mogo-
zhe, de bi fam hudizh refnizo govoril, fi jo dolshan fprejeti.

4. Ur.  Navesujejo namrezh teshke bremena,
ki jih ni mozh nofiti, in nakladajo ljudem na ra¬
me, pa jih rami f perftam nozhejo ganiti.

Teshke bremena ali butare, ktere fe ne morejo nofiti,
fo farifejfke in vnanje dela, per kterih fe telo' trudi, v’
ferzu pa malo, ali zelo nizh bogabojezhnofti ne obude.
Kar je pa nafhi fpazheni natori teshko in sopemo, kakor
fo vfe trenja pozhutkov ali rnefa, tega ni imenovati teshka
butara. Pokora je teshka tem, kteri je nozhejo delati: in
shiveti po fvetim evangelii fe nemogozhe sdi farno tiftim,
kteri mefd in fvet prevezh ljubijo; komur pa Bog lju—
besen do pokore in refnize da, temu je evangelifka po-
ftava fladak jarm, in lahka butara.

5.  ir.  Vfe Tvoje dela pa flore, de jih ljudje
vidijo; delajo fl namrezh fhirji liftke, in vezlii
robove v’ krilu. 6. In imajo radi perve mefta

XXIII. Poglavje.

199

per vezherjah, in perve fedeshe v’ f-hodnizah,
7 .  in posdravljanja na tergeh, in de jim ljudje
pravijo: uzhenik!

Hinavez, ker ne ifhe drusiga ko fam febe in fvoje
zhafti, ifhe povfod viden in hvaljen biti, in sato ifhe po-
vfod pofebnofti: v’ oblazhilih, v’ hoji, v’ bogabojezhih de¬
lih, in v 1  vfim fvojim d Janji. On fe fam per febi napi¬
huje; kadar je od ljudi zhefhen; fe togoti, kadar mu
drugi zhafti ne dajo, fe sanjo terdo potegne; kadar jo
sgubi, je iilno shaioften; fe neufmiljeno mafhuje nad ti-
itimi, kteri mu jo krivizhno vsamejo.

8. Vi pa fe ne puliite uzlienikov imeno¬
vati ]  sakaj eden je vafh uzhenik, vi vii pa fte
bratje. 9. In nikogar ne imenujte na semlji fvo-
jiga ozheta; sakaj eden je vafh Ozhe, ki je v’
nebelih. 10. Ne imenujte fe uzhenikov; sakaj
eden je vafh uzhenik, Kriftuf. 11. Kteri je nar
vezhi med vami, bodi vafh fiushabnik. 12 .  Kdor
fe pa povifhuje, bo ponishan; in kdor fe poni-
shuje, bo povifhan.

Snamnje prevsetnofti v 1  ferzu je, kadar je zblovek
v 1  fvojih ozheh moder, mu farno dopade, kar fi fam is-
mifli, rad druge uzhi, in od drusih poduzhenja rad ne
fprejme. Ponislien Kriftjan pa ve, de vfe rasfvetljenje
pride od ozheta fvetlobe, kteri je v’ nebefih, de fam Je-
suf Kriftuf je refnizhni uzhenik, kteri rasfvetli ferza f’
fvojim rasfvetljenjem, in jih uzhi refnize tako, de da tudi
rasfvetljenje v’ nji: sato vfo uzhenoft, ktero ima, sa tako
vidi, ktero je on nevreden od Boga prejel farno sato,
de bi febi, in drugim pomagal k 1  svelizhanju. Kolikor
ponishnifhi je tak kriftjan, toliko vifokejfhi je sa ref; ker
ponishnoft je refnizhna pot do prave vifokofti: ponishe-
vanja pa fo gotovi naftopki prevsetniga ferza. Nad po-
nishnim kriftjanam fe iskashe, kako refnizhno je, de zliaft

300

Evangeli f. Matev.

beshi pred tem, kteri je ifhe; hiti' pa sa tem, kteri be-
shi' pred njo.

13. $■. Gorje pa vam, pifmarji in fariseji,
hinavzi! ker sapirate nebefhko kraljeitvo pred
ljudmi; vi namrezh ne grede vanj, in kteri ho-
zhejo vanj iti, jim ne pultite iti.

Velika nefrezha je v’ nebefhko kraljeftvo ne iti, ali
fhe vezhi je tudi drugim vanj braniti. To ftore hinavzi,
kteri fe vnanje bogabojezhnofti dershe, in fovrashijo v’
ferzu refnizo, kteri dobrimu fklepu drugih soper ftoje,
perkrivajo drugim refnizhno pot svelizhanja, poftave fve-
tiga evangelija prevrazhajo, in raslagajo po zhlovefhkim
nagnjenji; kratijo pokoro, f’ ktero fe nebefhke vrata od¬
pirajo; zhernijo tifte, kteri refnizo osnanujejo, in druge
po pravi poti ravnajo k’ nebefam.

14. Gorje vam, pifmarji in fariseji, hi¬
navzi ! objedate hifhe vdov, dolge molitve oprav-
Ijaje; savoljo tega bote prejeli ojftrejfhi fodbo.

15. Gorje vam, pifmarji in fariseji, hinavzi! ker
po morji in po fuhim vfe obhodite, de eniga k’
fvoji veri fpreobernete; in kadar je fpreober-
njen, ga ftorite otroka pekla, dvakrat hujfhiga,
kakor fte vi.

Ni gerfhi lakomnofti po blagu ko ta, kadar kdo v’
fvetih delih ifhe zhafnih dobizhkov: in to je navadno hi-
navzam, kteri laftniga prida ifhejo, ne pa, kar je Jesufa
Kriftufa. Molitev, fveti sakrainenti, fam Bog mora flu-
shiti njih lakomnofti. Tifte dobre dela fo per njih nar
fvetejfhi, ktere vezh zhafnih dobizhkov pernefejo. Tudi je
takim hinavzam laftno, de fi veliko persadevajo, vezh
drusih na fvojo ftran fpraviti, in jih napeljati k 1  vnanji
bogabojezhnofti, de bi is tega vezh zhafnih dobizhkov,
ali pa veliko zhaft per ljudeh dobili. tem pa druge,
ker jih vnanje bogabojezhnofti navadijo, in v’ notranji,
ktere fanu nizh nimajo, jih poduzhiti zelo ne snajo, per-

XXIII. Poglavje.

201

pravijo fhe v’ vezhi hinavftvo in jim pot proti refnizhni
poboshnofti bolj sadelajo; ker nobena rezh ne brani k’
refnizhni poboshnofti priti bolj, ko hinavfka fvetoft.

16. ItF.  Gorje vam, flepi vodniki! kteri pra¬
vite: Kdorkoli perfeshe per tempeljnu, ni nizh;
kdor pa perfeshe per slatu tempeljnovim, je dol-
shan. i7.  Neumneshi in flepzi! sakaj, kaj je
vezh, slato ali tempelj, ki slato pofvezhuje? 18.
In kdorkoli perfeshe per altarji, ni nizh 5  kdor
koli pa perfeshe per daru, ki je na njem, je dol-
shan. 19. Slepzi! sakaj, kaj je vezh, dar, ali
altar, ki dar pofvezhuje? 20. Kdor namrezh per
altarji perfeshe, perfeshe per njem, in per vhm,
kar je na njem. 21. In kdor per tempeljnu per¬
feshe, perfeshe per njem, in per tiftim, ki v’ njem
prebiva. 22. In kdor perfeshe per nebu, perfe¬
she per boshjim fedeshu, in per tiftim, ki na
njem fedi.

VTaka perfega naj fe sgodi per farnim Boga, ali
per kteri ftvari, je fveta rezh, in zhloveka veshe. Zhlo-
vek mora v’ perfegi Boga f’ fvetim ftraham in trepetam
moliti, ftvari pa, per kterih perfeshe, v 1  zhafti imeti; ker
fo boshje ftvari, fo savolj Boga imenitne, in tedaj imajo
sveso s 1  Bogam. Zhlovek tedaj mora vfe ftvari sa take
zhiflati, med kterimi in njih ftvarnikam je gotova svesa;
sakaj od ftvarnika imajo ftvari to, kar fo: od njega imajo
fvoj konez, sa kar fo na fvetu. Kadarkoli nam ftvari flu-
shijo, fe moramo fpomniti, de fo one pod pomozhjo ftvar¬
nika, kteri je sazhetnik vfih rezhi, ftadenez vfe refnize,
vrazhevavez vfe pravize, in fodnik vtiga dobriga in hu-
diga.

23. llF.  Gorje vam, pifmarji in fariseji, hi-
navzi! kteri defetinite meto, janesh in kumno, in
opufhate, kar je imenitnifhig-a v’ poftavi, pravizo,

202

Evangeli f. Matev.

ufmiljenje in vero. To je treba fioriti in uniga
ne opuftiti. 24. Slepi . vodniki! kteri komarja pre-
zejate, kamelo pa poshirate.

Kaj je komarja ali mufhize prezejati, iti kamelo po-
shirati drusiga, ko per majhnih rezheh tenko veft imeti,
per prelomljenji pa velikih dolshnoft fi malo vefti delati?
Molitev ali dobro delo, kteriga fi zhlovek farn sbere in na-
loshi, opuftiti, zhes to imeti velik nepokoj v’ vefti; poprav¬
ljati fvoje fpazheno ferze, hude nagibke, jeso, lashi, o-
pravljanja, in druge napzhne rezhi od febe odvrazhati, do¬
polniti fkerbno, kar praviza in ljubesen do blishnjiga, kar
vera v 1  Boga in kerfhanftvo liozhe, to v’ nemar puftiti,
v’ tim sanikernimu biti, to sa malo zhiflati, to je saderga,
f’ ktero hudizh velikrat tudi poboshne sapelje, de oni do-
polnujozh majhne in lahke rezhi fe sa dobre fhtejejo, in
fi potolashijo veft, ktera bi jih savoljo samude vezhih
dolshnoft grisla.

25. jf.  Gorje vam, pifmarji in fariseji, hi-
navzi! ker zhiftite, kar je sunej kosarza in fkle-
de, snotrej pa lle polni ropa in gnjufdbe. 26. Fa-
risej, flepez! ozhifti poprej, kar je snotrej ko¬
sarza in fklede, de bo tudi to, kar je sunej,
zhifto.

$erze je fedesh lepili zhednoft in gerdih pregreh.
Savoljo ferza zhlovek Bogu ali dopade, ali mu je so¬
pem. Saftonj tedaj sakriva grefhnik fvojo hudobijo v’
ferzu, de bi fe ne pokasala, in sato veljanja per ljudeh
ne sgubil, kadar v 1  Boshjih ozheli savoljo ljubesni do
greha oftane fpazhen in hudoben; prašna je tudi vnanja
zhiftoft bres notranje v’ ferzu, ker vnanja pride od no¬
tranje. ^tudenez vfe fvetofti in zhiftofti je ljubesen, in ko-
nez vfe poboshnofti mora biti zhaft Boshja, ne hvala per
ljudeh, fizer zhednoft je le hinavfhiua, in bogabojezhnoft
le buzhezh bron, in svonezh svonez.

27. i T .  Gorje vam, pifmarji in fariseji, hi-

XXIII. Poglavje.

203

navzi! ker (te enaki pobeljenim grdbam, kteri fe
od sunej ljudem lepi sde, od snotrej pa fo polni
mertvafhkih kodi, in vfake gnjufobe. 28. Tako
fe tudi vi ljudem lizer od sunej pravizlmi vidite,
snotrej pa Ite polni hinavfhine in krivize.

Koliko je kriftjanov farno na vides in po imenu, ne
pa po duhu in v’ refnizi! zhednoft, ktere fe nad njimi
blefliijo, nimajo, de bi vfaj ne imeli nafprotnih grehov!
koliko fe je treba fkuliti, zhe nifmo v’ tim sapopadeni,
ker bomo per fodbi fojeni zhes to. Kadar bo belota bo-
gabojezhnofti, f ktero fo vnanje dela prevlezhene, per
fodbi Boshji sbrifana, in ferze fe bo nago, kakor je farno
na febi, pred fvetam pokasalo, kakofhni fmerad fkritih
grehov bd is nafhih ferz puhtel, in tedaj f’ kako framoto
bomo pokriti? Ljudje fodijo vnanje, Bog pa notranje:
pa tako fkerb imamo, fe pred ljudmi opravizhiti, in nam
m mar, zhe tudi vfa gnjufoba v’ ferzu obtizhi. Ravno to
flori nafho prevsetnoft vezhi, in menj osdravljivo. Tudi
dobri fe teshko ubranijo, fvoje veljanje per ljudeh
imeti: koliko menj fe bo hinavez temu odrekel, ker vfe
njegovo persadevanje gre na to, de bi per ljudeh veljal,
in od njih bil selo zhiflan?

29. Ul.  Gorje vam, pifmarji in fariseji, hi-
liavzi! kteri davite grobe prerokov, in salfhate
pokopalifha pravizhnih, 30. in pravite: Ko bi
bili mi v’ dnevih nafhih ozhetov, bi ne bili s 1
njimi deleshni kervi prerokov. 31. §ami febi to¬
rej prizhujete, de (le otrozi teh, kteri fo preroke
umorili.

Veliko je kriftjanov, ki hvalijo pravizhne in boga-
bojezhe ljudi, kteri fo she odmerli; in kashejo gnjufhenje
nad njih preganjavzi, kterih tudi m vezh: nedolshne pa,
kteri ob njih zhafu shive, in fo jim f fvojim lepim sa-
dershanjem nafproti, fovrashijo. Namrezh mertve, kteri
jim njih fpazhenja nizh vezh s’ lepim sadershanjem

204

Evangeli f. Matev.

ne ozhitajo, lahko hvalijo: in njih preganjavze, ker fe
jih nizh vezh nimajo bati, radi obrekujejo. Ali sa pra-
vizhne, ki fo med nami, fe ne upajo obnefti, kadar jih
fvet preganja: pofebno pa, zhe fo njih preganjavzi mo-
gozhni, od kterih zhafne dobrote upajo, ali fe pregan¬
janja boje, fe jim perdrushijo, in zhes nedolshne s 1  njimi
potegnejo.

32. Hf.  In vi, fpolnite tedaj mero fvojih o-
zhetov. 33. Kazhe, gadja salega! kako bote
ubeshali fodbi pekla?

Bog ne poterdi greha, ker je nefkonzhno dober in
fvet: ampak ga pulti, in isda grefhnika v’ hudobijo, ker
je pravizhen. Nefrezhen ta, kteri fpolni mero fvojih gre¬
hov tako, de dobrota in ufmiljenje boshje jenja, in na-
ftopi boshja praviza in mafhevanje. §am Bog ve sa mej¬
nike, doklej bo njegovo ufmiljenje feglo. Sato je flednji-
mu, preden greh ftori, pomifliti, zhe ne bo ta ki sadnji
greh in fe bati: zhe ga je pa she ftoril, fe mora fpom-
niti, de more vfak greh P pokoro sbrifau biti, in jo mora
kmalo sazheti delati. To je edina poindzh pogubljenju
oditi.

34. $■. Sato, glejte! jes vam pofhiljam pre¬
roke in modre in pifmarje, in smed njih bote
nektere umorili in krishali, in nektere bizhali
v’ fvojih f-hodnizah, in preganjali od meda do
meda, 35. de pride nad vaf A^fa pravizhna kri,
ktera je prelita na semlji, od kervi pravizhniga
Abeljna do kervi Zaliarija, dnu Barahijoviga,
kteriga de umorili med tempeljnam in altarjem.
36. Refnizhno vam povem, vfe to bo prifhlo nad
ta rod.

Pofebin dar Boshji je, kadar Bog v’ kako deshelo
pofhlje dobre paftirje, in vezh dobrih kriftjanov obudi.
Ali gorje tem, kteri ta dar prevernejo v’ prekleftvo in

XXIII. Poglavje.

205

mafhevanje jese Boshje: kteri lepo sadershanie pobosh-
nih v’ nemar pufte, dufhnih paftirjev ne pofiufhajo, fe
n jih opominjanju ali fvarjenju ne vdajo, ali jih zelo fo-
vrashijo, in preganjajo. To je sadnja ftopinja k’ fpolnjenju
mere grehov: in Bog rasfuje vfe fvoje mafhevanje nad
njimi, savoljo teh, in vfih drusih prejfhnjih pregreh, tako,
de vezhkrat žele deshele morajo sato veliko terpeti.

37. Ih.  Jerusalem, Jerusalem! ki rnorifh pre¬
roke, in jih kamnjafh, kteri fo k’ tebi poflani;
kolikokrat fini hotel sbrati tvoje otroke, kakor
koklja sbira fvoje pifheta pod perute, in nifi ho¬
tel! 38. Glejte! vafha hifha vam bo pufta pu-
fhena. 39. Sakaj povem vam, ne bote me vidili
odflej, dokler ne porezhete: Zhefhen bodi, kteri
pride v’ imenu Gofpodovim!

Kako velika mora biti ljubesen Jesufova do isvolje-
nih, ker fhe toliko ljubesni iskashe proti fpazhenim fer-
zam; kakor koklja fkerbi' sa fvoje pifheta, in jih pod pe¬
rute fpravlja, de bi jih ogrela, in obvarovala fiikode;
tako je on vfe ftoril, de bi zhloveka svelizhal; in fi vfe
persadeva, grefhnika perdobiti 5 kolikokrat fe on nad sa-
vershenimi zelo na tem fvetu ozhitno inafhuje, de bi fe
grefhniki take sgodbe uftrafhili, k’ pokori fegli in fe
k’ njega ufmiljenju satekli. Kogar ferza te rezhi ne ome-
zhe, fe mu je bati, de bi ki ne bil med fhtevilam saver-
shenih, tedaj de bi fe Jesuf ud njega ne lozhil, velike
puftote v’ njegovim ferzu ne sapuftil, de bi on nizh vezh
ne fposnal ne Jesufa, ne njegove refnize, ne fvoje dolsh-
nofli, in bi fvojo vezhno fhkodo fhe le takrat sagledal,
kadar bo ftopil pred fvojiga fodnika.

XXIV. Poglavje.

i. Ih.  In ko je Jesuf is tempeljna fhel, fe

206

Evangell f. Matev.

je prezh podal. In perftopili fo njegovi uzhenzi,
de bi mu pokasali sidanje tampeljna. 2.  On pa
je odgovoril in jim rekel: Ali vidite vfe to?
Refnizhno vam povem, tukej ne bo pufhen ka¬
men na kamnu, kteri bi ne bil rasvaljen.

Dokler je Jesuf v' tempelj hodil, ga je pofvezheval
f tvojo prizhujozhnoftjo: ko je pa sadnjizh is njega fhel,
in te prozh podal, mu je savoljo Judovfkih pregreh shu-
gal f’ takim rasdjanjem, de ne bo oftal kamen verh kamna.
Nafhe teleta fo tempelj Boshji, v’ kterih f. Duh prebiva:
gorje nam, zhe savoljo nafhih pregreh Jesuf is nat sbe-
shi 5 kakofhna podertija bo per nat? Kdo bi tedaj veliko
fkerb imel, fvojimu teletu prav poftrezhi, in ga likati, ker
te bo savoljo isverniga greha v’ prah rasfulo, in savoljo
drusih nafhih pregreh utegne v’ peklu biti prebivalifhe
hudizhevo sa vfelej?

3. Ko je pa fedel na olj f ki gori, fo per-
itopili k' njemu uzhenzi pofebej, rekozh: Povej
nam, kdaj bo to? in kakofhno bo snaranje tvo-
jiga prihoda in konzhanja fveta?

Dva prihoda Jesufova na fvet fta prav snana, in
ozhitna. Pervi,  ki je bil is ene ftrani v’ ferdu, de te je
nad nevernimi Judi mafheval, in ftaro poftavo overgel;
is druge tirani pa je bil prihod ufmiljenja, ker je tvojo
zerkev poftavil in novo poftavo fvetiga evangelija vpeljal.
Dragi  prihod bo v’ zhafti, kadar pride vfe zhlovefhtvo
fodit, fvet konzhat in dopolnit kraljeftvo Boshje v’ fvojih
isvoljenih. pililo radovedni fmo, kadaj bo fodnji dan in
konzhanje fveta: ali fkerbi nimamo, fe perpravljati k’
fmerti, per kteri bo sa naf fodnji dan; ker vender bi to
perpravljanje moglo opravilo vef zhaf nafhiga shivljenja
biti, de bi ob fvojim fodnjim dnevu mogli obftati.

4. 'if.  In Jesuf je odgovoril in jim rekel:
Glejte, de vaf kdo ne sapelje! o. Veliko nam-

XXIV. Poglavje.

207

rezh jih bo prifhlo v’ mojim imenu, ki poreko:
Jes hm Krilluf, in jih bodo veliko sapeljali.

kSvet je poln smot in sapeljevanja; in to' je fkufli-
njava, ktera mnoge smod. Jesuf nam vezli raspolov ali
fort sapeljevanja rasodene. Pervo  je sapeljivih Kriftufov.
Nevarno je, dobre paitirje imeti, pa njih opominjanja v 1
nemar pufliti, ali pa na zhernjenje drusih, kteri jih ko
sapeljivze rasklizhejo, imeti merslo ferze in nesaupljivoit
proti njim: sakaj vezlii del fe sgodi, de Bog po fvoji
pravizhni fodbi dobre paftirje odvsame, in pufti, de na-
ftopijo potle ali taki, kteri ifhejo fvojiga laftniga prida,
ne pa prida dufh, ali pa taki, kteri fo saref smoteni, in
drusih sapeljivzi.

6. 17 .  Slifhali pa hote vojfke in govorjenje
od vojfk. Glejte, de fe ne preftrafhite; ker to
fe mora sgoditi, pa fhe ni konez.

Drugo  sapeljevanje je, kadar fe na fvetu gode ve¬
like prekuzovanja, ktere kashejo, kakor bi fe konez fveta
perblisheval, in sato fe sgubi upanje, de bi obijube Boshje
bile fpolnjene. Naj fe godi' na fvetu, kakor hdzhe, Bog
bo fvoje delo vfelej po fvoji fveti volji ispeljal. Vojfke
enim ne flushijo sa drugo, ko de fe njih hudobne na¬
gnjenja bolj obude: per enih njih zhafti lakomnoft, per enih
shelje fe mafhevati, per enih lakomnoft po blagu, per enih
prašna radovednoft in shelje viditi nove pergodke. Pravi
Kriftjan pa v’ tazih okolifhinah moli popišimo Boga, sdi-
hiije zhes grehe, savoljo kterih Bog f tako fhibo tepe,
in zhes grehe, kteri is vojfke pridejo; gleda f’ fvetim
ftraham pravizo Boshjo, ktera fe v’ zhlovefhki ferdi-
tofti iskasuje; joka savoljo pogubljenja toliko dufh; proti
Boga de bi vfe prekuzije flushile k 1  njegovi zhafti, in k’
ozhifhevanju isvoljenih.

7 . 17 .  Vsdignil namrezli fe bo narod nad
narod, kraljeftvo nad kraljeltvo; in kuga, in la-

208

Evaugeli f. Matev.

kota in potreti bodo po mnogih krajih. 8. Vfe
to pa je le sazhetik nadlog.

Tretje  sapeljevanje je, kadar fe ljudem ali drugim
ftvarem perpiflie, kar pride od Boga, in tako samore
zhlovek is tazih sgodkov T  fe pohujfhati, ne de bi mu flu-
shili k’ poboljfhanju. Opornofti ali punti, lakota, kuga,
potrefi fo f hibe sa nafhe grehe, fo podobe terpljenja v’
prihodnjim fvetu, fo podobe grehov v’ nafhih ferzih. Bog
naf f’ takimi (hibami tepe, ker naf hozhe opomniti po¬
kore, f ktero li moremo soper jeso Boshjo pomagati,
naf fili grehe fvojiga ferza satreti. Ali vezhi del miflimo
od tazih nadlog, ali de od ljudi, ali od drusih vsrokov pri¬
dejo: vezhkrat zelo bogabojezhe ljudi, ki fo nam tern v’
ozlieh, dolshimo krive teh britkoft. Namrezh, kadar hozhe
Bog is fvojiga ufmiljenja naf f 1  zhafnimi nadlogami od
vezhnih ref hiti, ravno takrat ifhe hudizh nam vseti vef
dober fad, bogabojezhnoft nam fovrashno ftoriti, nafhe
ferza uterditi v’ hudim.

9. Kf.  Potlej vaf bodo isdajali v’ britkod, in
vaf bodo morili; in bote fovrasheni od v/ih na¬
rodov savoljo mojiga imena. 10. In takrat fe
jih bo veliko pohujfhalo, in fe bodo med feboj
fovrashili. It. In veliko krivih prerokov bo
vdalo, in jih bodo veliko sapeljali.

§>pet troje sapeljevanje Jesuf tukaj napove: nam¬
rezh od hudobnih safmeldjivzov vere, od hudobnih bratov
krifljanov, od lashnjivih prero'kov ali krivih uzhenikov.
Velika fkufhnjava je, kadar fe vef fvet vsdiguje zhes
bogabojezhnoft: ker teshko je mifliti, de ravno majhna
truma ljudi refnizo vidi; vli drugi bi pa flepi bili. Ta
fkufhnjava fhe hujfhi poftane, kadar fo zelo kriftjani f’
fvojim ponofhenjem veri in lepimu sadershanju nafproti:
ker to samore dobre mozhno oflabiti. Ali tudi krivih pre¬
rokov nikoli ne smanjka, kteri med velikimi smotami nar
bolj upajo fvoj hudoben namen dofezhi. Kar je per tem
nar nevarnifhi, je to, de fe radi podamo na tifto ftran,

XXIV. Poglavje.

209

na kteri jih je narvezh. Jesuf pa naf opominja, fe ve¬
like drushbe vfelej ogibati, ker smot je vfelej nar vezh med
veliko derhalijo, in ker sapeljani vfelej v 1  trumah hodijo
po fhiroki in proftorni poti, ktera pelje v 1  pogubljenje.

12. Th.  In ker bo hudobija obilno rafta, bo
ljubesen per mnogih omersnila. 13. Kdor pa bo
lianoviten do konza, bo svelizhan.

Sadnje sapeljevanje je v’ tem, kadar fe vidi mozlino
omrasnjenje v’ ljubesni, ktera fe manjfha po tem, kolikor
bolj hudo peshelenje rafte. Velike fkerbi is ftram' zhlove-
kove, in velike pomozhi is ftrani Boshje je treba, de
zhlovek med hudobijo fveta terden oftane: de fe ogne
poti poshelenja, ktera pelje v 1  pogubljenje, in de ferzhno
po poti ljubesni hodi, ktera pelje proti svelizhanju. Sato
perporozha Jesuf tolikanj ftanovitnoft, ktere zhlovek ne
more toliko safIushiti, ko ponishno od Boga fprofiti; ker
farno tifti samore delo nafhiga svelizhanja frezhno do-
konzhati, kteri ga je v 1  naf ufmfljeno perzhel. Sato fe je
treba bati, fe ponishati, profiti, veliko zhuti in fe truditi:
to vfe vkupej pomaga ftanovitnoft v’ dobrim ohraniti.

14. ih.  In ta evangeli kralj edva bo osna-
novan po vfim fvetu v’ prizhevanje vfim naro-
dam, in tedaj bo prifhel konez.

Rasdjanje Jerusalema in tempeljna je bilo odlosheno
tako dolgo, dokler ni evangeli povfod v 1  judovfki desheli
osnanovan bil, de bi Judam ne bilo isgovora: ampak
ker fo vidili fpolnjenje toliko prerokvanja od katolifhke
zerkve, bi bilo vfe to jim moglo ozhi k’ refnizi odpreti.
Ali flepiin Judam fe je takrat ravno tako godilo, kakor
fe v 1  vlili zhalili godi kriftjanam, kterim osnanovanje f.
evangelija, ozhitni zhudeshi, in vfe obljube Boshje ne
flushijo sa drugo, ko jih bolj flepiti, in hujfhi pogubiti.

15. Ul.  Kadar bote tedaj vidili gnjufdbo ras-
djanja, prerokovano od Daniela preroka, dati na
1’vetim medu: (kdor bere, naj ume!)

14

210

Evangeli f. Matev.

Koliko fe savsamemo nad ftrafhnimi nefrezhami,
ktere kako mefto, ali vfo deshelo sadenejo, ker vidimo,
de fo to fhibe ferdite pravize Boshje. Nizh fe pa ne
uftrafhimo rasdjanja, ki ga greh v 1  nafhih in drusih dufhali
napravi: in is kteriga toliko smot in prekuzovanja pride
med kriftjane. Ofkrunjenje fvetih rezki, potratenje in ne¬
vredno prejemanje fvetih sakramentov, nefkerbnoft sa be-
fedo Boshjo, sanizhevanje dufhnih paftirjev, to fo sna-
mnja ferditofti Boshje; in kadar fe vidijo take rezhi, fe
je bati, de bi fe Bog od take deshele ne odmikoval, de
bi kerfhanftvo ne sbeshalo. Tega fe je treba mozhno bati.

16. '# r . Tedaj naj, kteri fo v’ Judeji, beshe
na gore; 17. in kdor je na flrehi, ne hodi s’
nje jemat kaj is fvoje hifhe; 18. in kdor je na
polji, fe ne vrazhaj jemat fv r dje fuknje.

Jesuf naf uzhi, kaj je ftoriti ob zhafu take ne-
frezhe. Pervizh  je treba na gore beshati, to je, fe po-
fvetnih drushb, fveta in njegovih navad ogibati; fe k’
Bogu satezhi: v 1  molitvi, in premifhljevanji Boshje be-
fede ifkati rasfvetljenja in mozhi soper vfe pohujfhanja;
fe ravnati po rasgledu tiftih, kteri v’ lepih zhednoftih in
veliki poboshnofti shive; fe dershati nauka katolifhke
zerkve, in ne nauka pofvetnih ljudi. Drugizh  fe je treba
zhafnim dobizhkam in talefnimu pridu, kadar s. evangeli
to ukasuje, odpovedati: kdor hozhe zhafno in vezimo
ohraniti, je v’ nevarnofti oboje sgubiti, in kdor hozhe vfe
oteti, ne bo nizh odnefel. Nafhe mefo je perftena hifha
na fvetu; kadar je zhlovek sazhel po veri shiveti, in fe
je f trenjem fvojiga mefa povifhal, ne fme ob zhafu
fkufhnjav sopet v’ fvojo hifho doli ftopiti, to je, od fvo¬
jiga slavljenja kaj odjenjati ali opuftiti: in kadar fvojo
dufho, v’ ktero je Bog kal lepili zhednoft poloshil, ka¬
kor njivo obdeluje, fe ne fme v 1  fvojo hifho verniti, de
bi fvojo fuknjo vsel, to je, de bi fe posemeljfkim she-
ljam lpet podvergel.

19. Hf.  Gorje pa nofezhim in dojezhim tilie

XXIV. Poglavje.

211

dni! 20. Molite pa, de fe vafh beg ne sgodi
po simi ali v’ (aboto.

Dva napotka pokashe tukaj Jesuf, ktera fta per fkufli-
njavah nevarna. Pervi  je, kadar je kdo poln pofvetnih
slielj; ker beg mora hiter biti, tiga pa, kteri je f’ takimi
sheljami napolnjen, njegove shelje teshe, de smotnja
vam ubeshati tako malo samore, ko malo samore nofe-
zha nadlogam oditi: in kdor je prevezh saljubljen v’ fvoje
mefo, mu rad ftreshe, in telefne polahkanja prevezh ljubi,
timu je to ravno tak sadershik ko sheni, ktera otroka
na perfih ima. Drugi  je sima in fabota, to je, mraslota
v’ ferzu in prasnovanje ali lenoba v’ dobrih delili. Ka¬
dar oginj ljubesni v 1  ferzu ugafne, fkufhnjave zhloveka
zelo lahko podero: in kadar fe dufha v’ dobrih delih
vedno ne uri, oflabi in ufahne, de jo fkufhnjave zelo
lahko smotijo, ker fe odvadi soper ftati fkufhnjavam.

21. Hf.  Sakaj takrat bo velika ftifka, kakor-
fhne ni bilo od sazhetka fveta do sdaj, in je ne
bo. 22. In ko bi ne bili perkrajfhani ti dnevi,
bi ne bil otet noben zhlovek; tode savoljo isvo-
ljenih bodo perkrajfhani tifti dnevi.

§amo isvoljeni imajo upanje, de bodo oteti v’ fkufh-
njavah; ker vfe, kar fe godi na fvetu, fe godi' savoljo
isvoljenih. Savoljo njih ftoji fvet, in bo Ital, dokler bo
sadnji isvoljeni na njem: njim k’ pridu fo vfe prekuzo-
vanja na fvetu, in savoljo njih fe britkofti fkrajfhajo.
Namrezh dobrota Boshja je tako velika proti isvoljenim,
de jim da ali mozh fkufhnjave premagati, ali jih pa
fkufhnjavam odtegne. In ker jim je Bog she tukaj tako
dobrotljiv, kako dobrotljiv jim bo lhe le takrat, kadar
jih bo plazheval v 1  vezhnofti.

23. Hf.  Takrat, ako vam kdo porezhe: Glej¬
te! tukej je Kri (tuf, ali tam, ne verjemite. 24.
Sakaj vdali bodo krivi kriftufi, in krivi prero¬
ki, in bodo delali velike snamnja in zlmdeshe,

14 *

212

Evangeli f. Matev,

tako de bi bili sapeljani tudi isvoljeni (ko bi bilo
mogozhe}. 25.  Glejte! pred tim vam povedal.
2G.  Ako vam tedaj poreko: Glejte! v 1  pufhavi
je, ne hodite venkej; glejte! v’ hramu je 1 , ne
verjemite.

Ne farno med fvetam, ampak zelo med kriftjani je
polno lashnjivih kriftufov in prerokov, nezhimurnili zhude-
sliev in prasniga ismifldjevanja. Koliko jili je, kteri is
pomanjkanja poduzhenja fe branijo refnizi verovati, smo-
tam pa kmalo verjamejo: sdaj najdejo zhudodelnika v’
kakim kotu, kteri sna f’ kakimi vrashami vfe bolesni o-
sdravljati, sdaj kakiga vedesha, kteri jim obljubi vfe pri¬
hodnje povedati, vfe ukradeno ali sgubljeno rasodefi:
sdaj svedo sa kakiga, kteri jim ve vfe grehe povedati,
v’ kterih pa morebiti nifo bili nikdar sapopadeni. En fam
Kriftuf je, en fam frednjik med Bogam in zhlovekam,
en fam evangeli, ena farna refnizhna zerkev, ena farna
prava vera: kdor fe tiga ne dershi, je v’ smoli, in gre
v’ fvoje pogubljenje. Blagor isvoljenim, ker fe Boga
dershe, kteri je fldenil jih svelizhati, nobeden is njih ne
bo pogubljen. Nobeden lizer ne ve, zhe je med tim fhte-
vilam, ali vfak mora to upanje imeti, iu ga s 1  dobrimi
deli podpirati in rediti.

27. iP.  Ker kakor blifk pride od folnzhniga
is-hoda, in fe pofveti do sahdda: tako bo tudi
prihod Sinu zhlovekoviga. 28.  Kjerkoli je nam-
rezh mertvo truplo, ondi fe bodo sbirale tudi po-
ftojne.

Isvoljeni fo kakor poftojne, ker fe f fvojo vero
zhes vfe posemeljfko povsdignejo, in f’ fvojo molitvijo, f
fvojim sdihovanjem do Boshjiga fedesha povikfhajo. Kjer
koli je Jesufovo duhovfko telo, ktero je katolifhka zer¬
kev, in njegovo refnizhno telo, to je, v’ sakramentu al-
tarja, tje fe oni s’ gorezho ljubesnijo podado. Kadar bo
pa Jesuf Kriftuf kakor blifk prifhei k’ fodbi, bodo oni
po befedah f. Pavla 1. Tefal. 4. 16. Kvifhko vseti v’

XXIV. Poglavje.

213

oblakih Kriflufu naproti , in tako  (bodo) sa vfelej
s’ Gofpodam.

29. 1th.  Kmalo po ftiTki tiftih dne v pa bo
folnze otemnelo, in luna ne bo dala Tvoje fvet-
lobe, in svesde bodo padale s’ neba, in mozhi
nebefhke Te bodo gibale.

Ob zhafu, kadar fe zerkvi hudo godi, fe ravno tako
godi, kakor fe bo per konzhanji fveta godilo, folnze ve¬
re je otamneno s’ oblaki smot: zerkev kakor luna sa-
voljo odftopljenja kriftjanov sgubi fvojo vnanjo fvetlobo;
uzbeniki ko svesde odpadajo od refnize, in predpoftav-
Ijeni lo ko ftebri od ftrahu preganjanja premaknjeni. Kako
nevarni fo taki zhafi sa kriftjana! Ali kako ftrafhno bo
sa hudobne per konzhanji fveta; ker folnze refnize, Je-
suf Kriftuf, bo hudobnim otamnelo, in ne bo jih vezh
f’ fvojim rasfvetljenjem peljalo k’ svelizhanju; luna, to
je zerkev, jim ne bo pomagala, ker ne bodo vezh Kri-
ftufovi; fvetniki, ko svesde na nebu, jih bodo s’ Jesu-
fam vred fodili, in v 1  pogubljenje sdajali; angeli kakor
nebefhke mozhi fe bodo gibali, in hudobnike toshili, de
fo jih, svefte varhe, sanizhevali in shalili.

30. Uh.  In takrat Te bo perkasalo snamnje
Sinu zhlovekoviga na nebu; in tedaj fe bodo
jokali vli rodovi na semlji, in bodo vidili Sinu
zhlovekoviga priti v 1  oblakih neba s’ veliko
mozhjo in velizhaltvam.

Kadar fe bo snamnje kriftufoviga krisha perkasalo
na nebu, kakofhni ftrah bo sa tifte, kteri,  po befedah
f. Pavla na Filip. 3. 18. shive ko fovrashniki krisha
kri/infoviya: kterih konez je pogubljenje: kterih Bog
je trebuh: kteri f e hvalijo f’ fvojo framoto, kteri lju¬
bijo posemefjfko.  Kakofhno vefelje pa sa tifte, kteri fvoj
krish nofijo vfak dan, hodijo sa Jesufam in s’ njim v 1
duhu na krish nabiti. Vfi fe bodo takrat jokali, kadar
bodo ta krish sagledali, eni lizer sato, ker fe bodo fpomnili

Evangeli f. Matev.

214

grehov f’ kterimi fo krishaniga skalili, eni pa savoljo sgube
zhafnih dobrot. Gorje pa tem, kteri bodo od togote, in
savoljo obupanja folse tozhili, ker bodo vidili s’ mo-
gozhnoftjo in zhaftjo priti tega, kteriga fo v 1  shivljenji
krishaniga sanizheval.

31. ifr.  In bo poflal fvoje angele P trobento
in s’ velikim glafarn, in bodo sbrali njegove
isvoljene od zhveterih vetrov, od konza do
konza neba.

Ljubesnjiva in sashelenja vredna drushba, v’ kteri
bodo sdrusheni vfi isvoljeni. Ali proftdra ne bo nafhel
tam drugi ko ta, kteri je sdaj ud katolifhke zerkve po
vfim fvetu rasfhirjene, ter po njenim uku, in po kriflu—
fovih poftavah shivi. V 1  to drushbo naf klizhejo sdaj
vidni angeli, to je, dufbni paflirji f’ trobento befede
Boshje. Kdor te trobente glafu ne poflufha, in fe nozhe
f zerkvijo tukaj na fvetu bojevati soper hudizha, fvet in
mefo, fe ne bo s’ svelizhavno zerkvijo vefelil tam v’
vezhnofti.

32.  t 7 . Od figoviga drevefa pa fe uzhite
prilike: kadar je njegova veja she mushevna, in
beril poshene, veiie, de je bliso poletje. 33. Tako
tudi vi, kadar bote vidili vle to, vedite, de je
bliso pred durmi.

Dober kriftjan, kterimu je sadnji prihod Jesufov v’
vefelje, ima njega fpomin vedno v’ fvojim ferzu, in fe
mu svefto perpravlja; ker vfaka rezh ga njega bliskanja
opomni. Kdor pa fvet in ftvari ljubi, ker fe boji fvet
sapuftiti, ne mifli nikdar na ta prihod, nobena rezh ga
na-nj ne opomni: fhe le, ker fe ga ne vefeli, ifhe vfako
mifel na-nj is glave isbiti.

34. Refnizhno vam povem, de ta rod ne
bo prefhel, dokler fe vfe to ne sgodi. 35. Nebo

XXIV. Poglavje.

215

in semlja bota prefhla, moje befede pa ne bodo
prefhle.

Kaj je terdnejiga ko nebo in semlja? vender bota
prefhla: befede Boshje pa ne bodo nikoli prefhle5 am¬
pak vfe, kar Bog obljubi, in vfe, f 1  zhimur shuga, vfe
to bo do nar manjfhi pizhize fpolnjeno. Kdo bi fe tako
refnizhniga Boga ne bal, ali kdo bi va-nj ne poftavil
vfiga fvojiga saupanja?

36. ih.  Od tilliga dneva pa, in ure nihzlie
ne ve, tudi ne angeli nebefhki, ampak fam Ozhe.

Sa dan konzhanja tega fveta fhe angeli ne vedo,
ako ravno fo osnanovavzi Boshjih fkrivnoft: in noben
zhlovek ne ve sa uro fvojiga lozhenja is fveta. Bog
nam te zhafe fkrite dershi, ker hozhe, de bodimo zhu-
jezhi in k 1  fodbi vedno perpravljeni. Kakofhna je tedaj
nafha flepota in terdoba, zhe fe k’ ti fodbi vedno ne
perpravljamo.

37. Ih.  Kakor pa je bilo v’ dnevih Noeto¬
vih, tako bo tudi prihod §inu zhlovekoviga. 38.
Sakaj kakor fo v’ dnevih pred potopam jedli in
pili, fe shenili in moshile do tiftiga dne, ko je
fhel Noe v’ barko; 39. in nifo fposnali, dokler
ni prifhel potop, in vfih vsel: tako bo tudi pri¬
hod §inu zhlovekoviga.

Ne farno veliki grehi ftore, de zhlovek posabi na
Boga, na vezhnoft, na fvojo fmert: ampak zelo fkerbi
sa zhafne potrebe, kadar fo prevelike, pogafe vero, in
odvsamejo fkerb sa svelizhanje. Sa zhafne rezin najdemo
vfelej zhaf, ali ofkerbeti fvoje svelizhanje ne najdemo
zhafa: sato marfikteriga fmert prehiti, in to prehitenje ni
is namena Boshjiga, ampak is sanikernofti grefhnika,
kteri fe na odkladanje Boshje sanafha. Naj pride fmert,
kadar kozhe, ona ne prehiti nikoli tiga, zhigar ferze je
per Bogu, zhigar veft je poravnana, vera zhifta, upanje
shivo, ljubesen gorezha, shivljenje polno dobrih del.

216

Kvangeli f. Mate v.

40. Takrat bota dva na njivi; eden bo
vset in eden popufhen. 41. Dve bote mlele v’
mlinu, ena bo vseta in ena popnfhena. 42.  Zhujte
tedaj, ker ne vede, ktero uro bo vafh Gofpod
prifhel. 43. To pa vedite, de, ko bi vedil hiflini
gofpodar, ktero uro ima tat priti, bi gotovo zhul,
in bi ne puftil podkopati Tvoje hifhe. 44. Torej
bodite tudi vi perpravljeni; ker ob uri, ki je ne
velie, bo §411  zlilo vekov prifhel.

Nobeden ne ve, zhe je ljubesni, ali fovrafhtva Bosh-
jiga vreden. Tudi per nar bolj nedolslmih, in sa shivesli
nar bolj potrebnih opravilih ne fme zhlovek brez ftrahu
biti. Zhe tudi ni per tazih opravilih velike perloshnofti k’
grehu, vender fe velikrat znajde v 1  veliki nevednofti tvo¬
jih dolshndft, tudi fe kmalo posabi, fvoje dela darovati
Bogu, vseti vfe sa pokoro. Sato je potrebno zhloveku
vedno zhujenje, neprenehana perpravnoft: zhujenje fizer,
de zhlovek pregleduje fvoje dolshnofti, fvoje preflopke, de
fe trudi v’ dobrih delih, de je v 1  molitvi, v 1  pokori in dru¬
gih kerfhanfkih zhednoftih; perpravnoft pa, de je njegovo
ferze v’ pravim redu, to je, de v’ njem gofpodari Ijube-
sen Boshja, de ta vodi ljubesen proti blishnjimu, in ohra¬
ni zhloveka v’ tresnofti per vfaki rezhi. Kako velika ne-
fpamet je, bolj zhuti in fkerbeti sa zhafuo dobroto, kte-
ra prejde, ko sa dufho, ktera nikdar ne umerje.

45. 'i r .  Kdo neki je s ve Iti in rasumni hla-
pez, kteriga je poflavil njegov gofpod zlies fvojo
drushino, de jim daje ob zliafu jed? 46. Biagor
tillimu lilapzu, kteriga njegov gofpod, kadar pri¬
de^ najde tako delati! 47.  Refnizhno vam po¬
vem, de ga bo zhes vfe fvoje premoshenje po-
itavil.

Dolshnofti hifhniga ozheta ali gofpodarja fo te: 1.
de fe fam v 1  ta ftan ne poftavi, ampak je od Gofpoda

XXIV. Poglavje.

217

poklizan; 2 .  de fe ne mifli gofpoda podloshnih, ampak
njih flushabnika, kteriga je Bog k’ njih pridu poftavil;
2 .  de je v’fvoji flushbi sveft in rasumen: sveft lizer ta¬
ko, de ne ifhe laftniga prida, ampak zhafti fvojiga go-
fpoda in prida njemu srozhenih; rasumen pa, de nagiba
podloshne po volji Boshji, in fe dershi pomdzh od Boga
isvoljenih 5  4. ne fme mifliti, de podloshnim kaj od fvo¬
jiga daje, ampak deli jim od tiga, kar je od Boga pre¬
jel 5  5. mora jim deliti, kar je prejel, ob zhafu od Go-
fpoda namenjenim, ^rezhen ta ldapez, kteriga Gofpod,
kadar pride, v 1  delu najde, Ali nar vezhi 1'rezha ni v’
tim, de dela, temuzli de dela po volji fvojiga Gofpoda;
tudi ne plazhuje Gofpod dela fvojim hlapzam, ampak
sveftobo.

48. \ .  Ako pa rezke tifti malopridni hlapez
v’ Tvojim ferzu: Moj gofpod odlafha priti, 49. in
sazhne biti Tvoje fohlapze, pojeda in pije P pi-
janzi; 50. bo priThel gofpod tiftiga lilapza ob
dnevu, ko fe ga ne nadja, in ob uri, ki je ne
ve; 51. in ga bo odložili! in mu bo delesh dal
f’ liinavzi; tam bo jok in fhkripanje s 1  sobrni.

Tri laftnofti malopridniga gofpodarja: 1. kadar nima
sliive vere v’ fodbo Boshjo in prihod Kriftufov, ker fe
bres vfiga ftraha poda v 1  fvojo flushbo, in ne mifli, de
bo od fvojiga hifiievanja mogel odgovor dati; 2 .  kadar
fvoje podloshne preterdo dershi; in je proti njim prav
divji; 3. kadar famopafhno in rasusdano shivi, in fe k’
takim drushi, kteri po njegovim poshelenji ravnajo in shi—
ve. Troja je pa pokoritev, ktera nad taziga malopridni-
ga flushabnika pride: 1 . nagla in neprevidena fmert, de
nima zhafa ferdite pravize Boshje potolashiti: in to je
permerjeno njegovi neveri in posabljivofti fodbe Boshje;

2 .  vezhno odlozhenje od drushbe in prida isvoljenih, kar
je permerjeno temu, ki je drugih odertnik in trinog bil;

3. vezhna sbaloft in -bolezhine, kar je permerjeno nje-
govimu famopafhnimu in rasusdanimu slavljenju.

218

Kvangeli f. Matev,

XXV. Poglavje.

1. Tedaj bo nebefhko kralje ftvo podobno
deTetim devizam, ktere fo vsele Tvoje Tvetila, in
To Thle sheninu in nevefti naproti. 2 .  Pa pet jih
je bilo neTpametnih, in pet pametnih. 3. Petere
neTpametne To vsele Tvetila, olja pa niTo vsele
Teboj. 4. Pametne pa To vsele olja v’ Tvojih po-
Todah P Tvetili vred.

Sleherni kriftjan, ker je kerfhen, in fe je v’ ker-
fhanfko vero podal, kashe, de sheli na shenitovanje ne-
befhkiga. jagnjeta priti. On je deviza in njegovo devifhtvo
je v' tim, de fe famiga Boga dershi, njega moli, in fa-
miga zhes vfe drugo ljubi. Njegovo slavljenje je per-
pravljanje k’ vezhni fvatovfliini: njegovo ferze je fvetilo,
in olje je vera s’ ljubesnijo oshivljena, ali vera sdrushena
s’ dobrimi deli. Modroft je bogaftvo njegoviga ferza: in ta
modroft je v’ tim, zhe s 1  ljubesnijo Boshjo in blishnjiga
fvoje ferze napolni, ktera ljubesen ga s 1  dobrimi deli bo-
gatiga ftori. Njegova nefpamet pa je, kadar P pofvetno
ljubesnijo fvoje ferze ogerdi, in opufti f’ pravo ljubesnijo
napolniti.

5. Ker Te je pa shenin mudil, To vTe
podremale in saTpale.

Malo jih je, kteri bi od mladih dni miflili na fmert
in fodbo Boshjo; malo, kteri bi f’ ftanovitnim zhujenjem
gofpodoviga prihoda zhakali. Sazhetik shivljenja, fofebno
tiftih, kteri fe is pregrefhniga shivljenja fpreobernejo, je
vezhkrat grosno gorezh; ali ta, gorezhnoft fe pozhali ras-
gubi; in pride velika lenoba in safpanoft. Pofebni dar
Boshji je, zhe kdo do konza zhuje, in zhe ga dan fmerti
ne prehiti. Gofpod! kteri varujefh lsraela, ne dremlji in
ne fpij, ampak zhuj nad menoj.

6. O polnozhi pa je Thum vdal: Glejte!
shenin gre, pojdite mu naproti. 7 .  Takrat To

XXV. Poglavje.

219

vdale vTe tifte devize, in fo napravljale Tvoje Tve-
tila.

Shenin Jesuf pride vezhi del ob takim zhafu, kadar
fi zlilovek nar menj domifhljuje. ^rezlien ta, kteri je per-
pravljen vfak zhaf ftopiti pred fodbo Boshjo: fhe frezh-
neji pa ta, kteri samore s’ saupanjem sheleti prihoda Je-
sufoviga! Noben krifljanov ni, kteri bi, zhe koliko kaj
zhafa ima, ob zhafu priblishevanja fmerti ne ifkal kakih
svelizhanfkih pomozh, ktere bolnikam vera fvetuje, in
zerkev ponuja. Ali per mariikterih fo te pomozhi bres
fadu, ker je she preposno takrat mifliti na poravnanje
ferza, sa ktero je bilo treba vef zhaf slavljenja fkerbeti.

8. Nefpametne pa To modrim rekle: Dajte
nam Tvojiga olja, ker naTlie Tvetila ugafujejo. 9.
Pametne pa To odgovorile, rekozh: De ga ki
ne smanjka nam in vam, pojdite raji k’ proda-
javzam, in li ga kupite. 10. Kadar To pa Thle
kupovat, je priThel shenin; in perpravljene To
Thle s’ njim na shenitnino, in duri To Te saperle.

Marfkteri na fmertni postelji fpregleda in fposna,
de dobri kriftjani, ktere fvet sa nefpametne fhteje, pravo
modroft imajo: tudi sheli deleshen biti njih saflushenja.
^lednji bi takrat, kar pofede, sa dobre dela dal, ako bi
mogozhe bilo jih kupiti. Ali ne dobe fe sunej sa denar
refnizhne pokore. Teshko je pa, de bi fe refnizhna po¬
kora delala takrat, kadar ji zhafa smanjka; ker je pre¬
posno nezhimernoft zhafniga slavljenja fposnati takrat,
kadar fe mora slavljenje she sgubiti; preposno je zhutiti
pomanjkanje dobrih dei, kadar ni vezli zhafa jih nabirati;
preposno ifkati pofvetno ljubesen is ferza fpraviti, in ga
s’ Boshjo ljubesnijo napolniti, kadar je ferze she k’
ljubesni Boshji vfe vfe sarjavelo, in je v 1  pofvetni 1 ju-
besni prav saftarano. Ref je, de tudi na sadnje naj hu-
dobnik v’ upanji ne omaga, ker Bdg je vfelej ufmiljen: ali
tudi je ref, kar fveti ozhaki prizhajo, de pokora, ktera

220

Evangeli f. Matev.

fe fhe le v 1  bolesni dela, je bolna; in od pokore, ktero
umirajozh dela, fe je bati, de bi she ne bila mertva.

11. Hf.  Poflednjizh pa pridejo tudi une de¬
vize, rekozh: Gofpod, gofpod! odpri nam. IS.
On pa je odgovoril in rekel: Refnizhno vam
povem, vaf ne posiiam. 13. Zhiijte tedaj, ker ne
vefte ne dneva ne ure.

Nekteri miflijo na sadnjo uro f’ tem li kupiti nebe¬
la, ker v’ fvoji sadnji volji sapufte veliko sa fvete ma¬
lhe ali druge bogabojezhe dela. Dobre fo take dela; ali
zhe fe ni kdo prej v 1  slavljenji s’ ufmiljenjem in ljube-
snijo vreden ftoril tih del deleshen biti, fe je bati, de bi
mu ne bile she vrata saperte, in de bi ki ne klizal sa-
ftonj rekozh: Gofpod, Gofpod, odpri nam.  Bog ne bo
nobeniga fposnal sa fvojiga sunej tiftiga, kteri je v’ sla¬
vljenji fkerbel Jesufu v’ ponishnofti, zhiftofti, trenji mefa,
v’ pokori, ljuhesni in drugih zhednoftih podoben biti. Sa
to, ker nobeden ne ve sa uro prihoda Gofpodoviga, je
treba vedno zhuti: fofebno, ker ne farno velikim grefh-
nikam, ampak zelo takim, kteri fo bres dobrih del snaj-
deni, fo nebefhke vrata saperte sa vfelej.

14. t.  Kakor je namrezh zhlovek, kteri je
na ptuje fhel, poklizal fvoje lilapze, in jim je
srozhil fvoje blago. 15. In je dal enimu pet ta¬
lentov, enimu pa dva, enimu pa eniga, vfakimu
po njegovi smoshnofti, in je sdajzi odrinil.

^leherni kriftjan je poklizan delati sa fvojiga go-
fpoda, de bi tako fam febe gofpodu perdobii: sato mo¬
ra flednji po fvojim ftanu, in po darovih prejetih delati,
zhe hozhe priti k’ svelizhanju. Perva  dolshnoft je, de je
sveft v’tem, kar Bog po njegovim ftanu od njega hozhe:
ker tudi Bog je svelt, de fvoje gnade permerja, ne fizer
po žhlovekovim saflushenji, ampak po njegov T im ftanu, po
njegovih dolshnoft ih, nar bolj pa po tim, kar je Bog s’
njim namenil. Dnuja  dolshnoft je, de flednji v’ fvojim redu

XXV. Poglavje'

221

oftane, in dela po fvojih dareh, ki jih je prejel. Nevofh-
Ijivo tedaj sheleti dani fvojiga blishnjiga ni drusiga ko
prevsetnoft in nevofhljivoft.

16. H/.  Shel je pa, kteri je bil pet talentov
prejel, in je kupzheval s’ njimi, in je pet dru¬
gih perdobil. 17.  Ravno tako je tudi, kteri je
bil dva prejel, perdobil dva druga. 18. Kteri je
bil pa le eniga prejel, je fhel in je sakopal v 1
semljo, in J kril denarje fvojiga gofpoda.

Tretja  dolshnoft je, de kriftjan ifhe is sadobljeniga
talenta dobizliik ftoriti, to je, de ifhe vezhi fvetoft dobiti.
Hlapez ne dobi od fvojiga gofpodarja delavnofti, f’ ktero
bi dobizhke delal. Kriftjan dobi od Boga talent in dobro
voljo f talentarn prav obrazhati: dobi gnado, in to, de
s’ gnado prav dela; sato fe mora ponishati, profiti in f’
ftraham sa tvoje svelizhanje delati. Zheterta  je, ne bres
dela biti, ako ravno je kdo farno frednji talent dobil. No¬
beden ne more rezili, de ni vfaj dveh talentov prejel,
namrezh um Boga in fvoje dolshnofti fposnati, in voljo
Boga ljubiti. Velik dobizliik je rafti v’ fposnanji in Iju-
besni Boshji. Ali vezhen in nesapopadljiv dobizhek je Bo¬
ga od oblizhja do oblizhja gledati, in s 1  doverfheno lju-
besnijo ljubiti. Peta  je, tudi nar maiijHiiga talenta ne
puftiti prasniga in bres fadu. Naflie fpazhenje ftori per
naf, de, kadar velike dar! dobimo, jih radi drugim ka-
shemo; kadar pa majhne dobimo, jih radi perkrijemo:
vfe drugazhi bi nam bilo delati; velike talente bi mogli
f ponishnoftjo fhpogati, male pa s’ upanjem, de bo Bog
tek dal.

19. ifr.  Zhes veliko zhafa pa pride gofpod
tillih lilapzov in ima flitevilbo s 1  njimi.

$ h e/l a  dolshnoft veshe kriftjana sa svelizhanje fker-
beti, od ktere fkerbi bo mogel per fodbi Boshji odgo¬
vor dajati. Mifli pa tifti na to, kteri sapovedim Boshjim
nafproti dela? In zhe ne mifli na to, kakofhna je nje-

222

Evangell f. Matev.

gova vera ? in zhe te nima, kakofhno je per njem ker-
fhanftvo? Bog lizer dolgo zhaka; ali ta dolgi zhaf m'
dalji od zldovefhkiga shivljenja.

20. ifr.  In je perftopil, kteri je bil pet ta¬
lentov prejel, in je pernelil pet drugih talentov,
rekozh: Gofpod! pet talentov timi srozhil, glej!
pet drugih lini perdobik 21. Njegov gofpod mu
je rekel: Prav, dobri in svefti hlapez! ker fi bil
v 1  malim sveft, te bom zhes veliko pollavil 5 pojdi
v’ vefelje fvojiga gofpoda. 22. Pa tudi, kteri je
bil dva talenta prejel, je perftopil in rekel: Go¬
fpod! dva talenta li mi srozhil; glej! dva druga
lim perdobil. 23. Njegov gofpod mu je rekel:
Prav, dobri in svefti hlapez! ker li bil v’ ma¬
lim sveft, te bom zhes veliko poflavil; pojdi v’
vefelje fvojiga gofpoda.

jedrna  dolslinoft je Bogu perpifati, in mu zhaft dati
sa talent sa njega pravo ravnanje in sa dobizhik is
njega. Redki fo taki svefti ldapzi, kteri bi ne delali ko
sa fvojiga gofpoda, in bi nizh is gofpodoviga blaga febi
ne ohranili. Nezhimurnoft, ktera shene zhloveka kaj fvoje
zliafti ifkati, je tat, kteri Bogu nar drashji blago, nam-
rezh njegovo zhaft, vsame, in zhloveku pomozh Boshjo.
Ofrna  je, ne ifkati druge hvale, ko to, ktero hozhe Go¬
fpod fam dati fvojim flushabnikam. Deveta  ne ifkati dru-
siga plazhila sa fvoje delo, ko famiga Boga: grosno
lakomen je, kterimu ni sadofti Bog, ampak hozhe fhe
kaj drusiga imeti. Defeta  in sadnja dolslinoft je varvati
fe, de fe zhlovek ne ftori nevredniga vefelja Gofpodo¬
viga f’ tem, de bi dobre dela fkasil f’ hudobnim name-
nam, f zhlovefhko dopadljivoftjo nad feboj ali s’ nezhi-
murnimi sheljami.

24. Ko je pa tudi, kteri je bil en talent
prejel, perftopil, je rekel: Gofpod, vem de li terd

XXV. Poglavje.

223

zhlovek, de slianjefh, kjer nifi fejal, in pobirafh,
kjer nifi rastrefal ; 25. in fim fe bal, ter fim fhel
in fkril tvoj talent v’ sernljo ; glej! tukej imafh,
kar je tvdjiga.

Lenoba fe vezlikrat sakriva P plajfhem ftrahu Bosh-
jiga. Ta fvoje svelizhanje savershe, kteri fe odtegne delu
sato, ker fe boji' od dela Bogu odgovor dati; on fe ne
ogne grehu, ampak fvojimu grehu nov greh perloshf,
ker fvoji nesveftobi in sanikernofti perdrushi hinavfhino,
lasli, krivizo, neframno dersnoft, ker liozhe zelo druge
preprizhati, de je fvojo dolshnoft fpolnil, kadar m ftoril
ne dobriga, ne hudiga. Hudo delati je she, kadar fe
ne Utori dobro, kar je bilo Boriti dolshnoft.

26. Hf.  Njegov gofpod pa je odgovoril in
mu rekel: Hudobni in leni lilapez! vedil fi, de
shanjem, kjer nifim fejal, in pobiram, kjer
nifim rastrefal; 27.  torej bi bil mogel moje de¬
narje dati menjavzam, in kadar bi bil jeli pri-
fhel, bi bil prejel fvoje s^brelljo.

Prava rasumnoft dobriga in sveftiga ldapza je, de
voljo fvojiga gofpoda bres obotavljanja in isgovar-
janja ftori. Nefpamet pa nesveftiga, hudobniga in leniga
hlapza je, de ne ftori nizh, in fe mozhno isgovarja. Ali
kolikor bolj fam febe pravizhi, toliko bolj Tam febe to-
shi: in kolikor bolj fe hozhe pred Bogam opravizhiti,
toliko bolj fam febe kriviga dela; ker k’ fvojimu grehu
fhe prevsetnoft perklada fin tako Boga bolj rasferdi) na-
mefti pokore, f’ ktero bi fvoj greh sbrifal, in na fvoje
ponishevanje sadobil ufmiljenje Boshje.

28. A. Vsemite mu torej talent, in dajte ga
unimu, kteri ima defet talentov. 29. Sakaj vfa-
kimu, kteri ima, fe bo dalo, in bo obilno imel;
kdor pa nima, mu bo fhe, kar fe sdi, de ima,

224

Evangeli f. Matev.

odvseto. 30. In nepridniga hlapza versite v’
vjianjo temo; tam bo jok in Thkripanje s 1  sobmi.

^trafhne pokoritve nepridniga hlapza fo: lj de on
is fvojih nft tvoje hudobije in sanikernofli preprizhan je
pred vfim fvetam oframoten; 2} de te mu A'fe vsame,
kar je bil prejel; 3 j) de ga grosno mori, kadar vidi
druge s’ dobrimi deli bogate ihe bolj bogateti; 4} de
ne bo vftani tvoje lenobe f’ plajfhein bogabojezhnofti
perkriti; 5j de bo v’ pekel pahnjen na vezhno. Nam-
rezh ene farne nebefa fo; kdor ti hozhe na tim fvetu v’
sloshnofli in lenovanji nebefa napraviti, ne more upati
nebel' v’ prihodnjim slavljenji.

3i. t.  Kadar pa pride Sin zhlovekov v’
Tvojim velizhaltvu, in vfi angeli s’ njim, takrat
bo fedel na Tedeshu Tvbjiga velizhafiva. 32.  In
sbrali Te bodo pred njim vfi narodi, in jih bo
narasen lozhil, kakor pafiir lozhi ovze od koslov.
33. In bo ovze poftavil na Tvojo deTnizo, kosle
pa na levizo.

Jesuf fklene vfe fvoje nauke, preden v 1  terpljenje
gre, f tim, de fodbo osnani, k 1  kteri bo ravno v 1  tifti
zhlovefhki podobi, v 1  kteri je bil od ljudi saframovan in
fojen, pa kakor Bog poln zliafti in fvetlofli prifhel. On
fe bo kakor kralj na ledeshu fvojiga velizhafiva perka-
sal: kakor pafiir bo kosle, namrezh hude od ovaz, to je,
od dobrih lozhil; in kakor pravizhen fodnik une v 1  vezh¬
no pogubljenje in terpljenje, te pa v 1  vezhno zhaft in
vefelje obfodil. Kahofhno vefelje bo takrat sa te, in ka-
kofhna shaloft sa une. Ali kdor li hozhe tiga fodnika
takrat dobrotljiviga ftoriti, mora tukaj potrebnim ufmiljen
biti. Sukaj fodba bres ufmiljenja zhes tiga, kteri ni
ufmiljenja /loril: ufmiljenje pa /lori lahkejfhi fodbo.
Jak. 2. 13.

34. H/.  Takrat porežite kralj tiTtim, kteri bodo
na njegovi deTnizi: Pridite blagoTlovljeni mojiga

XXV. Poglavje.

225

Ozheta! pofedite kraljellvo, ktero vam je per-
pravljeno od sazlietka fveta.

Pridite  in pofedite,  to fo prav prijasne befede, be¬
fede polne mozin, ktere bodo vfe isvoljene k 1  Bogu
vlekle, in jih poftavile vshivati famiga Boga sa vfelej.
Kdor je v 1  fvojim slavljenji prihoda Jesufoviga refnizhno
sheljin rekel: Pridi Gofpod Jesnf ; in kteri je s’ sveftobo
v’ dopolnjenji Boshje volje in P pravo ljubesnijo rekel:
Gofpod pofedi moje ferze, bo' tudi od Jesufa flifhal te
befede: Pridite  in pofedite , ktere befede ga bodo po¬
ftavile v’ vezhno poleltvo kraljeftva Boshjiga.

35. "if.  Sakaj lazhen fim bil, in Ite mi dali
jedi: shejin lim bil, in de mi dali piti; ptujiz
lim bil, in de me pod dreho vseli; 36. nag 1  lim
bil, in de me oblekli; bolan dm bil, in de me
obifkali; v’ jezhi fim bil, in de k’ meni prifhli.

Dobre dela savoljo Boga po Jesufu Kriftufu in v’
njegovim duhu ftorjene fo zena, sa ktero fe da nebefhko
kraljeftvo isvoljenim od vekoma perpravljeno. Bog nozhe
od naf prasniga liftja, ampak fad, ne befed, ampak dela,
ne obetanja, ampak dopolnjenje imeti, de nam vezhno
kraljeftvo da, ktero je isvoljenim bres saflushenja per¬
pravljeno, pa perpravljeno salo, de bi fe saflushilo: ono
fe da kakor plazhilo sa dobre dela, ktere pa fo darovi
Boshji, in is Jesufoviga duha, to je is ljubesni ftorjene;
to je po befedah f. Pavla 1. Kor. 13. 3. Ako bi vfe
fvoje premoshenje sa shivesh ubogim rasdelil, in ako
bi fvoje telo dal, tako de bi gorelo , ljubesni pa bi ne
imel, mi nizh ne pomaga.

37. Hf.  Tedaj mu bodo pravizhni odgovorili,
rekozh: Gofpod! kdaj fmo te vidili lazhniga, in
fmo te nafitili? ali shejniga, in fmo te napojili?
38. Kdaj fmo te pa vidili ptujiga, in fmo te
pod dreho vseli? ali nasiga, in fmo te oblekli?

15

226

Evangeli f. Mate v.

39. Ali kdaj fmo te vidili bolniga, ali v’ jezhi,
in fmo k’ tebi priflili?

Dve rezili fo nam v’ tim odgdvoru pravizhnih v’
lep sgled. Pervizh  oni posabijo, tako rekozh, na ftor-
jene tvoje dobre dela sato, ker vedno na to gledajo,
kai fo Bogu dolshni, in koliko bi mogli ftoriti. Druyizh
td, kar sa fvojiga blishnjiga flore, fe jim malo sdi proti
temu, kar fo dolshni Jesufu sa vfe td, kar je on sa nje
ftoril, ker je fvojo kri prelil sa nje, in fvoje shivljenje
dal jim vezimo shivljenje perdobiti; on je bil sa nje la-
zhen, de bi j h f’ kruham refnize nafitil, in v’ prihodnjim
shjvljenji s' vezhnim vefeljem napajal; on je bil ptuj, in
m toliko imel, kamor bi bil fvojo glavo naflonil, de bi
oni vezimo liifho imeli; on je bil nag, de bi biti oni s’
nebefhko zhaftjo oblezheni; on je bil bolan, de bi nje na
duflii osdravil; on je bil v’ jezhi, de bi bili oni is fush-
nofti hudizha in greha refheni.

40. H?.  In kralj bo odgovoril in jim rekel:
Refnizhno vam povem, kar Ite llorili kterimu teh
mojih nar manjfhih bratov, lle meni llorili!

Jesuf pokashe tukaj, de je on kakor glava s’ vfimi
kriftjani fklenjen, in satd, kar fe tudi nar manjfhimu krilit—
janu flori, to je njemu farnimu florjeno. ^arn Jesuf je,
kteri naf v’ potrebnim biishnjim profi, njega savershemo,
kadar potrebniga odshenemo. Nikdar fe tedaj ne uftra-
fliimo velikiga fhtevila ubogih, tudi fe ne utruditi vef zhaf
fvojiga shivljenja njim firezhi: nikdar ne bodimo po fvojim
zlilovefhkim nagnjenji enim bolji ko drugim, ampak po
fvoji premoshnofli moramo dobro ftoriti vlim, ktere nam
previdnoft Boshja perpelje.

41. Ut.  Potlej porezhe tudi tiftim, kteri bodo
na levizi: Poberite fe fpred mene, prekleti! v’
vezhni ogenj, kteri je perpravljen hudizhu, in
njegovim angelam.

Kako ftrafhna bo fodba savershenih; hudizhu bodo

XXV. Poglavje.

227

perfhteti, kteri je sazhetnik vfe hudobije, ker is pomanj¬
kanja ljubesni nifo hotli fvojiga delesha v’ Bogu imeti,
kteri je ftudenez vfiga dobriga. Terdna poftava je, de f
tem, kteri bo per frnerti bres ljubesni snajden, fe bo
ravno tako ko f 1  hudizhem godilo. Od Boga odlozhen,
od Jesufa savershen, f 1  hudizhem svesan, v’ peklenfko
tčimoto pahnjen bo na vezimo bres fvetlobe, bres upanja,
bres refhenja sdihoval, fvoje sapeljivze klel, in v’ dvoj¬
nim terpljetiji na vezimo oftal; namrezh od oblizhja Bosh-
jiga sa vfelej lozhen: Poberite fe od mene , in vershen
v 1  nar hujfhi terpljenje bres konza, v’ vezhni oginj.

42. Sakaj lazhen lini bil, in mi nilte dali
jedi; shejin fim bil, in mi nille dali piti; 43. ptuj
lim bil, in me nilte pod Itrelio vseli; nag 1  lini bil,
in me nilte oblekli; bolan in v’ jezhi, in me
nilte obifkali.

Jesuf ne ozhita tukaj savershenim velikih grehov,
in pregrefhnih del, ktere fo v’ shivljenji ftorili, ampak
farno opufhenje dobrih del; ko bi tudi zhlovek nobenih
grehov ne imel, bi pa bres dobrih del bil, je she vezh-
niga pogubljenja vreden, ^ofebno pa jim ozhita neufmi-
Ijeno ferze proti blishnjimu, ker ljubesen Boshja ne more
biti bres ljubesni proti blishnjimu. Is ufmiljenja proti nam
nam pofhilja Jesuf potrebne fromake, de bi nam perlosh-
noft dal s’ deli ufmiljenja fvoje grehe sbrifati, in f 1  fvo-
jim ufmilenjem nad zhlovekarn ufmilenje Boshje fi saflu-
shiti.

44. Hf.  Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili,
rekozh: Gofpod! kdaj fino te vidili lazhniga, ali
shejuiga, ali ptujig^a, ali nasiga, ali bolniga, ali
v 1  jezili, in ti nifmo poltregli?

Is pomanjkanja vere in is terdobe ferza hudobni ne
vidijo fvojih preftopkov; in najdejo isgovore, f 1  kterimi
fe ifhejo opravizhiti, kadar potrebnimu blishnjimu ne pri¬
dejo na pdmozh, ali ga zelo P terdobo odsheno od febe.

15 *

228

Evangeli f. Matev.

Ali naj isgovarjajo fvojo neobzhutljivoft in terdobo, in
naj jo perkrivajo, kolikor hozhejo; takrat bo njih ferze
vfim odkrito, in njih neufmiljenje fe bo v’ vfi fhirjavi
ozhitno iskasalo.

45. Takrat jim bo odgovoril, rekozh:
Refnizhno vam povem, kar nilte llorili kterimu
teh nar manjfhili, tudi meni nilte llorili.

Kdo is naf bi ne tekel v’ jezho in v’ hifho bolni¬
kov, ko bi svedili, de je Jesuf tam sapert, in bolan le-
shi, ter potrebuje nafhe pormizhi ? Jesuf nam to fam o-
snani, in im' fmo gluhi k' te befedi. Ali fpomnimo fe, de
nam on to danaf is ufmiljenja rezhe, de bi nam ne bilo
treba tega fodnji dan v’ ferdu in k 1  nafhimu oframo-
tenju rezhi.

46. H 7 .  In ti pojdejo v’ vezhno terpljenje;
pravizhni pa v’ vezhno sliivljenje.

Vezhndft terpljenja pogubljenih je savoljo nefkon-
zline vifokofti rasshaljeniga Boga; vezhnoft plazhila is-
voljenih pride is nefkonzhne dobrote tega, kteri jih is-
voli. O ftiafhno terpljenje bres konza, bres odihljeja,
ktero ni drusiga ko vezhna fmert in bolezhina, o de bi
fe ga vfelej f ftraham in trepetam fpomnili, in fkerbno
ifkali mu oditi! o fladkofti polno plarhilo, ktero ni dru¬
siga, ko vezhno sliivljenje in rasvefeljevanje! o de bi ga
smirej v’ ferzu imeli, fe savoljo njega vlimu nezhimur-
nimu vefelju tiga fvcta odpovedali, in poterpeshljivo v 1
britkoftih prizhujozhiga shivljenja shiveli, polni upanja,
Boga na vezhno vshivati!

XXVI. Poglavje.

1. H 7 .  In pergodilo fe je, ko je hil Jesuf
vfe te govore dokonzhal, je rekel fvojim uzhen-
zam: S. Veite, de bo zhes dva dni velika nozh,
in Sin zhlovekov bo isdan, de bo krishan.

9  1

XXVI. Poglavje.

229

Po tim, ko je Jesuf Kriftuf ljudi' f fvojimi befe-
dami poduzhil, jim dal f’ fvojimi deli lep sgled, jih pre-
prizhal refnize f’ fvojimi zhudeshi, in jim velike dobrote
ftoril, fe perpravlja jih odrefhiti, oprati v’ fvoji kervi,
in f 1  fvojo daritvijo pofvetiti. Is pokorfhine proti fvojimu
ozhetu je fvoje ufta odperl, de naf je uzhil; is pokorfhine
proti fvojimu ozhetu jenja govoriti, de fe je terpljenju in
lmerti isdal. Kako lep sgled satajenja laftne volje iu nje
podvershenja volji Boshji! Od dvoje velikonozhi pa go¬
vori tukaj Jesuf: namrezh od Judovfke, na kteri pra¬
šnik fo sapoved in navado imeli, velikonozhno jagnje sa-
klati in jefti; in od velikonozhi, v 1  kteri ima on ko re-
fnizhno jagnje saklan iu darovan biti, od ktere je una
podoba bila. tim naf opomni, de kadar per vshivanji
fvetiga telefa velikonozh obhajamo, moramo vfelej kakor
perpravo perdrushiti tifto velikonozh, ktero f. evangeli
flednjimu kriftjanu naloshi, in je v’ tem, de fvojo laftno
voljo pomorimo, hude nagnjenja fvojiga ferza sakdljemo,
ter ljubesen do krisliev in perpravnoft k 1  terplenju imamo.

3. Takrat fo fe sbrali veliki duhovni in
ftarafhini ljudftva v’ dvor velikima duhovna, kteri
je bil imenovan Kajfesh; 4. in fo fe pofvetovali,
de bi Jesufa s’ svijazho vjeli in umorili.

Kdo viditi, te moshe fe vkup sbirati, bi ne bil
miflil, de oni Kriftufovih zhudeshev preprizhani vkup
hite, pofvetovati fe kako bi ga kakor obljubljeniga odre-
fhenika f’ zhaftjo fprejeli in med ljudftvam rasglafili. Ali
oni fe vkup sbirajo, fe pofvetujejo, kako bi ga s’ golju¬
fijo in fkrivaj vjeli, kako bi fvoj hudoben namen loshej
dofegli. Neisrezhena in ftrafhna fiepota je to' od ljudi,
ali nesapopadljiva modroft od boslije ftrani. Umerjozhi in
na dufhi mertvi ifhejo edino shivljenje umoriti: in edino
shivljenje hozhe umreti, de bi umerjozhi vezhno shiveli.

5. Rekli fo pa: Nikar v’ prašnik, de ki
hrup med ljudftvam ne vftane.

230

Evangeli f. Matev,

Nobene tudi nar fvetejfhi rezhi ni, f ktero bi fi hu-
dobnik ne persadeval fvojo hudobijo ispeljati: in kolikrat
je kdo kriftjan farno sato, ker ima per tim fvoj dobizhik.
Ti moshje fe boje ob prašniku Kriftufa vjeti, ne ker
jim je mar sa prašnik, de bi fe mu kaka nezhaft ne
sgodila; temuzh, de bi ki hrup ne v/la/ med /jud/lvatn:
tudi jim ni mar sa tak hrup, de bi fe ljudje f’ fvojim
hrupam ne pregrefhili nad fvetoftjo prašnika; temuzh de
bi jim Jesuf v’ hrupu ne bil vset, in ne bil njih namen
overshen. Kdor prašnik is zhlovefhkih namenov prasnuje,
prašnik prelomi v ferzu; in kdor fe prašnika vefeli, de
bi perloshnoft imel fvojo hudobijo fpolniti, ofkruni fvetoft
prašnika.

6. Hf.  Ko je bil pa Jesuf v’ Betanii, v’ hi-
fhi Simona gobovima, 7.  je k 1  njemu perllopila
sliena, ki je imdla alabalhovo pufhizo drasiga
mašila, in ga je islila na njegovo glavo, ko je
per miši bil.

Ljubesen je delavna, in ne more pozhivati; ona vfe
da, in vfe ftoii savoljo Boga; nje fe nizli fhkoda ne sdi
Bogu darovati; sa nar vezhi sgubo pa fhteje, kar fe
savoljo kaj drusiga, ko sa Boga flori. A ko bo z/dovek
vfe premoshenje fvoj e hifhe dal sa ljubesen , fe mu bo
sdelo , de ni nizh dal.  Vif. Pef. 8. 7.  Vfelej je Jesuf
bogaftvo sanizheval, vfelej vfimu rasvefeljenju in pofvet-
nim fladnoftim fe odpovedal; tukaj pa pufti fes’ dragimi
mašili masati, de pokashe, de bogaftvo saref fvojo ženo
ima, kadar fe s 1  njim ftreshe njemu ali njegovim udam,
to je, ubogim.

8. Hf.  Ko fo pa uzhenzi to vidili, fo bili ne¬
voljni, rekozh: Zhimu ta potrata? 9. Sakaj to
bi fe bilo dalo drago prodati in dati ubogim.

Sadofti je v 1  drufhini en fam hudobnik, in on je
vftani vfe ferza fkasiti. ^am Judesh isdajavez godernja
is blaga lakomnofti zhes to, kar ta shena nad Jesufam

XXVI. Poglavje.

231

ftori: in eni med uzhenzi tudi zhes to godernjajo is re-
fnizhnih shelj, ubogim pomagati; ker ne umejo fkrivnofti,
ktera fe tukaj godi. Kolikokrat fe hudo posbelenje sa-
kriva pod plajfhem ljubesni, in kashe, de liozhe blishnji-
mu ljubesen fkasati, ker farno ifhe fvojim sheljam vltre-
zhi; in kolikokrat vfe bogabojezhe dela nimajo dobre
žene, ker nifo ftorjene ob pravim zhafu.

10. h.  Jesuf pa, ko je vedil, jim je rekel:
Kaj nadlego delate te sheni? Sakaj dobro delo
je liorila nad menoj. 11. Uboge namrezli imate
smirej per febi, mene pa nimate smirej.

Jesuf sagovarja sheno tako, de Judesheviga lakom-
niga in tatinlkiga ferza ne rasodene, tudi drusih uzlien-
zov terdo ne Ivan, nam k 1  poduzhenju, de ne fmemo
fvojiga blislinjiga fkritih grehov bres potrebe rasodeti,
in de fe mora persanafhanje imeti proti blishnjimu, kteri
grefbi is smote, ne is hudobije. On pove, de to, kar je
shena ftorila, je dobro delo; pervizh , ker je to is ker-
fhanfke prijasnofti, hvaleshnolti, mozhne vere in gorezhe
ljubesni ftorila; druyizh,  ker ubogim bo vfeiej perlosh-
noft pomagati, njega pa v’ umerjozhiin telefu pozhaftiti
ne bodo nikdar vezli perloshnofti imeli. Namrezh on je
she na tem, de fe bo lozhil od fveta; pravizhno je pa
dopolniti dolshnolt, ktere dopolniti ne bo nizh vezh per-
loshnofti, in po tem skerbeti druge vfakdanje dolshnofti
dopolniti.

12. Ul.  Sakaj ker je ona to mašilo islila na
moj sliivot, je to ftorila sa moj pogreb. 13. Re-
fnizhno vam povem, kjerkoli fe bo osnanoval
ta evangeli po vlim fvetu, fe bo tudi pravilo,
kar je ta ftorila, v’ njen fpomin.

Ljubesen je fkerbna in previdna; ona hiti fvoje fkle-
pe fpoiniti, fofebno kadar le boji, de bi kak sadershek
vmei' ne prifhel: savoljo njene fkerbi saflushi, de ji Bog
da perloshnoft, v’ djanji fpoiniti, kar sheli. Tudi je ne-

232

Evangeli f. Mate v.

preftrafhena, in fe ne boji soperniga govorjenja, f kte-
rim fe fvet dobrim delam uftavija; ker soperne govor¬
jenja prejdejo, in fe rasgube; fad pa dobrih del, in lepi
sgledje vfelej ofianejo. »Savoljo tiga je delo te shene fhe
danafhnji dan v’ njeno hvalo: in dobri kriftjani ponav¬
ljajo ven in ven njen fpomin; ker oni, kakor je ona pred
fmertjo Kriftufa masala, ga tudi po njegovim vftajenji
mashejo, kadar ubogim in bolnikam pomagajo, ali vfaj
njih nadloge f’ tolashbami polajfhajo.

14. Ul.  Tedaj je fhel eden smed dvanajfte-
rih, kteri je bil imenovan Judesh Ifbkarjot, k’
velikim duliovnam, 15. in jim je rekel: Kaj mi
hozhete dati, in jes vam ga bom isdal? Oni pa
fo mu pervolili tridefet frebernikov.

Judesh Ifhkarjot nekaj rashaljen od ljubesnjiviga
fvarjenja Jesufoviga, nekaj pa nevoljen, de mu je per
mašilu dobizhek odfhel, je fklenil fvojiga mojftra prodati,
de bi f’ tim perdobil, kar mu je per mašilu odfhlo. Ko¬
liko fe mora zhlovek fam febe bati, kadar upa kaj od
fveta dobiti; ker fe zelo lahko sgodi, de fvojo veft, ali
pa zelo fvoje ferze fvetu proda. Kako nevarno je sa
tiga, kteri kako hudobno nagnjenje v’ ferzu redi, fofebno
lakomnoft po blagu, ker fe lahko sgodi, de refnizo sa
majhen dobizhik proda fovrashnikam.

16. Ul.  In odfihmal je ifkal perloslmofti, de
bi ga isdal.

Hudobnik ne pufti fvojiga greha nedodelaniga. Per-
loshnofti ne smanjka greli ispeljati, kdor je sheli in ifhe;
tudi hudizh je fkerben mu jo nakloniti. Gorje mu, kdor
ima nagnjenje k’ kakimu grehu, in mu sdajzi v’ sazhetku
soper ne fto ji. §vetu fmo radi svefti, in mu, naj naf fta-
ne, kolikor hozhe, befedo fpolnimo. I^am Bog in refniza
je, ktero sa kaj majhniga sapuftimo. Kako malo tedaj
Boga in refnizo ljubimo! koliko pa nam fvet leshi per
ferzu!

XXVI. Poglavje.

233

1 7. Hf.  Pervi dan oprefnih kruhov pa fo
perftopili uzhenzi k’ Jesufu, in fo mu rekli: Kje
hozhefh, de ti perpravimo jedi velikonozhno ja¬
gnje? 18. Jesuf pa je rekel: Pojdite v’ mefto k’
onemu, in režite mu: Uzhenik pravi: Moj zhaf
je bliso, per tebi hozhem imeti veliko nozh f’
Tvojimi uzhenzi. 19. In uzhenzi fo llorili, kar
jim je Jesuf ukasal, in fo perpravili velikonozh¬
no jagnje.

Sapovedovanje Jesufovo takrat, kadar je ravno na
tim, de bi svesan v’ terpljenje peljan bil, pokorfhina u-
zhenzov, in fofebno tiga zhloveka, per kterim hozhe ve-
likonozh obhajati, in vfe, kar fe tukaj godi, fo ozhitne
prizhe, de je on Gofpodar vlih rezhi in ljudi, de ima
njih voljo bolj v’ fvoji oblafti, ko jo ljudje farni imajo.
On ftori, kadar hozhe tudi nar bolj oporne ali puntarfke
volje febi podloshne. Vender, zhe ravno vfigamogozhni
Gofpod, kadar je na tim, de bi odrefhil fvoje ljudftvo,
in nam dal sgled, je do fmerti pokorn poveljem fvojiga
ozheta. On imenuje zhaf fvojiga terpljenja fvoj zhaf:
fej v’ terpljenje je prifhel na fvet. Zhaf kriftjana na tim
fvetu je tudi zhaf krishev in terpljenja. Blagor mu, ki
je v 1  krishib in nadlogah; on je uzhenez Kriftufov, per
njem je Jesuf perpravljen obhajati fvojo velikonozh.

20. Kadar fe je bil pa vezher lloril, je
f’ fvojimi dvanajftimi uzhenzi k’ miši fliel. 21.
In kadar fo jedli, je rekel: Refnizhno vam po¬
vem, de eden vaf me bo isdal. 22. In filno sha-
loftui fo sazheli fleherni rezhi: Gofpod! ali tim
jes?

Ta drushba apofteljnov s’ Jesufam per eni miši je
bila podoba kriftjanov v’ eni katolifhki zerkvi. Kakor
apofteljni tako kriftjani: eni fo dobri, eni flabi, eni hudob¬
ni. Po vnanjim fe nizh ne raslozhijo; vfi kashejo od su-

234

Evaugeli f, Matev.

nej, de fo ene vere; vG fe fnidejo k’ eni in ravno tifti
daritvi; vG prejemljejo fvete sakramente. $am Jesuf posna,
kteri fo njegovi, in raslozhi dobre od hudih. Ako bi bil
kdo od naf to drushbo per eni miši vidil, de G jih je Je¬
suf vfe sbral sa Apofteljne, de vprizho njih nar vezhi
fkrivnoft, namrezh fvetiga telefa pnftavi, in f 1  tim nje
vfe pafe, blagor mu, bi bil rekel, kteri fe med to drushbo
snajde. Ali vezhna refniza rezhe: Saref vam povem,
de eden smed vaf me bo isdal.  Td je tifta ftrela, ktera
je ranila ferza vGh uzhenzov sunej tiftiga, kogar ferze
raniti je bila nar bolj namenjena. $lehern pravizhen fe
boji, de bi ne tizhal kak f krit greh v' njem; ker nobeden
ne fposna fvojiga ferza do dna. $amd ta, kteri ima Ju-
deshevo ferze, fe ne boji, ker je she v’ grehu uterjen.

23. Hf.  On pa je odgovoril in rekel: Kteri
pomaka s’ menoj roko v’ fkledo, ta me bo isdal.

24. §in zhlovekov fizcr gre, kakor je pifano od
njega; tode gorje tlftimu zhloveku, po kterim bo
l^in zhlovekov isdan! Bolje bi mu bilo, de bi
ne bil rojen tifti zhlovek.

§>erze zhlovekovo, ker je enkrat uterjeno, ni vezh
perpravno opominjevanja poflufhati, in fe mu vdati. Zhe
vezh dobrot prejme, vezh perloshnoft dobi, fe proti volji
Boshji terditi. Laftni fad flepote in terdovratnofti je, de
tako ferze poftane flepo, gluho, terdo in neobzhutljivo,
tako, de farno tega ne ve. Sato Judesh ni v’ ferzu ome-
zhen, kadar ga tudi Jesuf she tretjizh njegove hudobije
opomni, in mu pove, kaka nefrezha bo zhes isdajavza
prifhla. Gorje tiflim, kteri nimajo drusiga delesha nad
Jesufovo fmertjo sunej delesha Judesheviga: gorje hu¬
dobnim kriftjanam, kteri Jesufa isdajo grehu, to je, kteri
grehu dajo fvoje ferze, ki ga je Jesuf v 1  pofeftvo vsel
per f. kerftu.

25. Judesh pa, kteri ga je isdal, je od¬
govoril, rekozh: Uzhenik! ali fini jes? Mu re-
zhe: Ti fi rekel.

XXVI. Poglavje.

235

Jesuf opomni Judesha zhetertizh na ravnoft, vender
famd natihima tako, de nobeden od drusih uzhenzov
isdajavza ne fposna. Ali Judesh oftane neobzhutljiv, in
ima to neframnoft, de vprafha fvojiga Gofpoda, zhe je
on tifti, od kogar govori. Kako fe sgubi zhlovek, kadar
fe greli njegoviga ferza polafti; ne dobra pamet, ne fra-
moshljivoft, ne vera ga vezh nasaj ne dershi; fe ne boji
Boga, in ne fpofhtuje zhloveka. Kako nesapopadljiva je
pa krotkoft Jesufova! namefti, de bi ga o z h itn o fvaril in
mu ozhital njegovo neframnoft, mu natihima pove, de
mu je snano njegovo isdajavfko ferze. Kako moramo
tudi mi persanafhati tim, kteri fo proti nam krivizhni,
in upati poterpeshljivo njih poboljfhanja!

26. H T .  Kadar fo pa vezherjali, je vsel Je¬
suf kruh, in ga je pofvetil in raslomil, ter dal
fvojim uzhenzam, in je rekel: Vsemite in jejte;
to je moje telo. 27.  In je vsel kelih, je sahvalil
in jim dal, rekozh: Pite is njega vli! 28. Sa-
kaj to je moja kri nove savese, ktera bo sa
njih veliko prelita v' odpufhenje grehov. 29.
Povem vam pa, de polihmal ne bom pil od tega
fadu vinfke terte do ti (liga dne, ko ga bom no-
viga s’ vami pil v’ kraljeltvu fvojiga Ozheta.

Vfe drugazhi ravna Jesuf, ko mogdzhni ljudje: ti
kadar koga obdarujejo, mu radi fvoje dan f 1  velikimi
okolifhinami in iskasovanjem, f’ pofebnimi napravami in
fhegami pofhljejo. Jesuf pa per vezherji bres vlih gle-
davzov, f 1  ponishnimi befedami da fvojim uzhenzam fvoje
laftno mefo in fvojo kri pod podobo kruha in vina. Nam-
rezh darovi zhlovefhki fo flabe rezhi, tedaj more njih
zena in imenitnoft s’ vnanjimi rezhmi in okolifhinavami
povifhana biti. Kriftufovi darovi pa fo farni na febi ime¬
nitni in v 1  vernim ferzu grosno fadovitni. Ljudje sa fvoje
dan' veliko hozhejo; Jesuf zelo malo. On je daritev na¬
pravil, in per te je njegovo mefo in njegova kri kolina,

236

Evangeli f. Matev.

reja nafhe dufhe, svesa zhloveka s 1  Bogam. On nozhe
drusiga, ko de fe mi f’ to daritvijo fkienemo in sa da¬
ritev v’ daritev damo; daritev nafhiga vnanjiga zhloveka
je v’ pokori, trenji mefa in v' zhiftofti telefa; daritev no-
tranjiga zhloveka je v’ molitvi, sahvali, ljubesni, satajenji
famiga febe. Jesuf je tako dober, de sa to malo, kar mu
darujemo, naf liozhe deleshne ftoriti daritve, ktera fe v’
nebelih zelo vezhnoft opravlja, kjer fe bodo vfi isvoljeni
s’ Jesufam fvojo glavo fklenjeni po njem, s’ njim in v’
njem darovali nebefhkimn ozhetu. Nafiteni bodo od obil¬
nofli  Boshje hifhe;  in Bog bo nje f potokam fvojiga
vefelja napajal.  Pfal. 35, 9.

30. 1?.  In kadar fo bili sahvalno pefem is-
peli, fo fhli na olj f ko goro.

Ne shaloft, ne ftrah pred fmertjo ne perdershi Je-
sufa od sahvale; sgled sa naf, de nam je vfelej pred
jedjo, in po jedi Boga hvaliti sa prejete daii; in de naf
nobena rezh od tega ne odverne. ^Sofebno pa fe mora
Bogu hvala dati po tim, kadar fmo sakrament fvetiga
telefa prejeli. Tak dan ne fme biti v’ pofvetnim vefelji,
in rastrefenji potraten, ampak s’ dobrimi deli pofvezhen.

31. H r .  Tedaj jim rezbe Jesuf: Vi vfi fe
bote pohujfhali nad menoj to nozh; sakaj pifano
je: Bom udaril paftirja, in raskropile fe bodo
ovze zhede. 32.  Kadar bom pa vdal, pojdem
pred vami v 1  Galilejo.

Mnogi hodijo sa Jesufam, in fe dershe njegoviga
uka do zhafa fkufhnjav; kadar te pridejo, omagajo; dok¬
ler je mir, fo ko levi, pride vojfka, beshe ko jeleni.
Hodijo sa Kriftufam, dokler je v’ zhafti, in fe ga dershe,
dokler jim je vfe sloshno. Kadar je pa v’ terpljenji, no-
zhejo sa njim hoditi, njegov krish jih oftrafhi. Posabijo,
kar je modri v’ prip. 17, 17. rekel: Kdor je prijatelj
ljubi vfelej; in brat fe fposna v’ nadlogi.  Zhe ravno
pa je zheda tako flaba, de sbeshi od paftirja ob zhafu

XXVI. Poglavje.

237

nadloge, paftir jo tako ljubi, de je ne sapufti; ampak
je iflie, fklizhe in sbere. Kako dober paftir je Jesuf
1'vojim ovzam!

33. ih.  Peter pa mu je odgovoril in rekel:
Ko bi fe ravno vfi pohujfhali nad teboj, fe jes
ne bom nikdar pohujfhal. 34. Jesuf mu rezhe:
Refnizhno ti povem, de to nozh, preden petelin
sapoje, me bofh trikrat satajil. 35. Peter mu
rezhe: Ako ravno bi mi bilo P teboj umreti, te
ne bom satajil. Tako fo tudi vfi uzhenzi rekli.

PreVsetni fi domifhljuje, de vfe samore, ker vender
je k’ vfimu dobrimi! nepremoshen: meni, de je terdnejfhi
od drusih, pa je velikrat nar flabeji smed vfih drusih;
vfe obljubi, pa nizh ne fpolni. Nizh ni zhloveku menj
snano ko on lam febi, in nizh menj ne vidi ko fvojiga
ubofhtva in flabofti. Sato bi mogel bolj verovati, kar
Bog terdi, ko kar fam v’ febi zhuti. Prevsetnoft vpijani
zhloveku um in ferze, tako, de tudi, kadar pade, mifli,
de fe bo fam vsdignil, in ne ve, de ravno kadar fe
vsdigne, fe je vsdignil, de bo bolj goloboko padel, i^ama
ponishnoft odpre ozhi k’ refnizi; ta pokashe zhloveku,
de je nizh, in ne samore zelo nizh fam is febe.

36. ih.  Tedaj je prifhel Jesuf s 1  njimi na
prillavo, ki fe ji pravi Getfemani, in je rekel
fvojim uzhenzam: Sedite tukej, de grem tje, in
molim.

Kerfhanfka fkerbnoft je, perpravljati fe s’ molitvijo
k’ fkufhnjavam in k’ fmerti. Sato je tudi Jesuf, kakor
je vezh dni saporedama v’ vert Getfemani hodil k' molitvi,
hotel iti tudi sadnjo nozh, de bi fe uzhili k 1  molitvi sa-
tezhi, kadar naf kaj teshkiga zhaka. On je fhel k’ mo¬
litvi ponozhi, in v’ famoten vert, in zelo tam fe je od
fvojih uzhenzov lozhil, de bi fam molil, ker famota in
tihota fte velike pomozhi k 1  dobri molitvi.

238

Evangcli f. Matev.

37. Uk.  In je vsel Teboj Petra in Zebede-
jeva /ina, in je sazliel slialolien in otdshen per-
iiajati. 38. Tedaj jim je rekel: Moja dufha je
shalollna do fmerti; odanite in zhujte s’ menoj.

Ne vli fo perpravni sa velike fkufhnje: tudi flednji
m' perpraven tako ko drugi peljan biti k’ refnizi; am¬
pak fe mora raslozhik ftoriti ne farno med flabiini in
mozhnimi, ampak tudi med flabimi in flabimi. Jesuf je
hotel prizbe imeti fvoje shalofti, in k’ timu li je isvolil
tri is apofteljnov, ktere je pred drugimi bolj ljubil, in
fe jim na gori Taboru v 1  fvoji zhalti viditi dal, de bi fe
menj preftrafhili nad njegovo shaloftjo, ker fo sraven te
tudi njegovo fvetloft vidili. Hotel je pa tako shaloft imeti,
de bi s 1  njo poplazhal naflie pregrefhne rasvefeljenja, in
nam saflushil shaloft, ktera je po Bogu, in pernefe fe-
boj pokoro k’ flanovitnimu svefizkanju.  2. Kor. 7, 10.

39. H T .  In je malo dalje fhel, in padel na
Tvoj cbras, in je molil, rekozli: Moj Ozbe! ako
je mogozhe, naj gre od mene ta kelih; pa ven-
der ne kakor jes hozhem, ampak kakor ti.

Kako globoko gre zhloveku, kteri je zherv na se-
mlji, fe pred vifokim Bogam ponishati^ f’ kakim fpolhto-
vanjern in flraham dobrih otrok bi mogel pred fvojim
ozhetam moliti, kadar vidi, de fe Jesuf pred fvojim o-
zhetam tako poniska, in fvojo voljo ozhetovi volji po-
polnama podvershe. Kako fram naf mora biti, ker fvoje
volje nozhemo podvrezhi volji Boshji in ne miflimo, de
je vfe sa naf dobro, kakorkoli previdnoft Boshja s’ nami
ravna; ker Bog je dober, in fvojim otrokam fkerben
ozhe. Moli farna miloft Jesuf, in zhlovek nar vezhi reva
ne moli; moli farna ljubesen, in hudoba fe ne sgane;
moli na semlji leshezh sdravnik, in bolnik v 1  fvoji bo-
lesni terdovraten mirno fpi!

40. Hf.  In pride k’ fvojim uzhenzam, in jih
najde fpati, in rezhe Petru: Tako nille mogli

XXVI. Poglavje.

239

eno uro s’ menoj zhuti! 41. Zhujte in molite,
de ne pridete v 1  fkufhnjavo. Duh je fizer voljan,
mefo pa flabo.

Peter bi bil mogel fposnati, de fe je prei prevezh
na fvojo mozh sanefel, ker ga sdaj she fpanje premaga:
sato Jesuf le njega, ne drugih, nagovori, de bi ga nje¬
gove flabofti opomnil. Bog vezhkrat pufli zliloveka pafti
v’ male preflopke, de bi f tim njegov napuh ponishal,
in ga obvaroval vezhiga padza, in zhe fi zhlovek taziga
opominjanja k’ dobrimu ne oberne, fi saflushi v’ velikih
padzih fkufiti fvojo flaboft. Vfe shivljenje zhlovekovo
je velika fknfhnja, satd mora zhlovek, de ne pade, vedno
zhuti in moliti. Molitev je potrebna zhujenju, in zhujenje
molitvi j oboje pa fkufhnjavo premagati.

42. S.  Spet je vdrugizh fhel, in molil, re-
kozh: Ozhe moj! ako ne more ta kelih memo
iti, kakor de ga pijem, naj fe sgodi tvoja volja.

Po vezhkrat profi Jesuf sa eno in ravno tifto rezh,
in fe vfelej podvershe volji fvojiga ozheta, nam k’ pod-
uzhenju, de, kadar fe je nam lmerti, ali kake druge ne-
varnofti bati, moramo takrat bolj gorezhe proti Bogu
sdihovati, in fe podvrezhi njegovi vol i. Zhe tudi nifmo
sdajzi uflifhani, ne frnemo od molitve jenjati; fej ven-
zhana ali kronana bo farno ftanovitnoft.

43. Hf.  In je fpet prifhel, in jih je nafhel
fpati; njih ozlh namrezh fo bile dremotne.

Jesuf pokashe tukaj fkerb dobriga paftirja sa fvoje
ovze: on je v’ fmertni nevarnofti, shaloft ga ftifka,
fkerbf voljo fvojiga ozheta prav dopolniti, in sraven ne
posabi flabofti lvojih uzhenzov; on oftane dober paflir,
in njegovi uzhenzi oftanejo vedno nefkerbne ovze. To je
zhlovek febi pullien: nobena nevarnoft ga fkerbniga ne
ftorf, nobeno opominjanje ga ne rasfvetli; farn Bog ga
more sbuditi f’ fvojo vfigamogozhno gnado, in peljati v’
dobro.

240

Kvangcll f. Matev.

44. Ur.  In jih je popuftil in fpet fhel, in
vtretjizh molil, in ravno tihe befede govoril.

Nikoli fe ne finem o utruditi gledati na molitev Je-
sufovo, ktera je bila ftanovitna, ponishna, polna fvete
preprofhine; ker fe tudi on ni utrudil moliti, in v’ fvojiga
ozketa klizati. Od njega fe moramo uzliiti, v’ molitvi
malo govoriti, pa mozhno fe ponishati; taka njegova mo¬
litev je kopito, po kterim fe mora ravnati molitev fpo-
kornika.

45. Ur.  Tedaj pride k’ Tvojim uzhenzam in
jim rezlie: lepite sdej in pozhi vaj te. Glejte! per-
blishala fe je ura, in Sin zblovekov bo isdan
grefhnikam v’ roke. 46. Vftanite, pojdimo! glejte!
perblishal Te je, kteri me bo isdal.

Tukaj je prifhel zhaf fkufhnje; in ta bo rasodela
vfakiga perpravnoft. Jesuf, ker fe je dosdaj trudil v’
molitvi, in v’ zhujenji, vftane od fvoje molitve prav fer-
zhan, bres vfe shalofti in ftrahu, pride k’ uzhenzam, ne
brani jim vezh, ampak fhe le ukaslie jim fpati, in po-
zhivati: pove, de je ura tukaj, v’ kteri bo isdan; rezlie
uzhenzam, iti s’ njim fovrashnikam naproti. Glejte, to je
fad zhujenja in molitve. On hiti is ljubesni proti pravizi
Boshji, in savoljo svelizhanja ljudi v’ terpljenje in fmert;
ker ve, de je to volja ozhetova. Zlies malo fe bo pa po-
kasala nad uzhenzi zhlovefhka flaboft, in fe vidilo, ko¬
liko jim je fhkodvalo, de nifo zliuli in molili.

47. ifr.  In The je govoril, in glej! Judesh,
eden dvanajfterih, je prifhel, in s’ njim velika
mnoshiza s 1  mezbi in f’ kolini poflana od velikih
duhovnov in llarafhinov ljudftva.

Glej fpako vfe zhafe nesnano! en uzhenez Jesufov,
en apoftelj je pervi med fovrashniki Jesufovimi, fam tat
in vojvoda vlih rasbojnikov: poklizan drugim osnanovati
svelizkanje, pride nar pervi pogubit Svelizharja! Kdo bi

XXVI. Poglavje.

241

fe ne savsel nad tem, kdo bi fe ne uftrafhil, in bi ne
odrevenel, kadar vidi tako globok padez? komu bi pre-
vsetno ferze ne upadlo, ker vidi, kako delezh more sajti
zhlovek febi pufhen ? Ali kdo samore sapopafti Jesufovo
ljubesen do zhloveka, de hozlie vfe krivize nofiti, biti
isdan zelo od fvojiga prijatla, in lovljen ko nar hujfhi
rasb ojnik!

48. if.  Njegov isdajavez pa jim je dal snam¬
nje, rekozb: Kteriga koli bom kufhnil, tifti je,
njega primite. 49. In bersli je k’ Jesufu ftopil,
in je rekel: Sdrav bodi, Uzlienik! in ga je ku-
fhnil.

Kurhevanje je bilo vfelej snamnje prijatelftva, in
ravno to snamnje li Judesh isvoli, ispeljali fvoje nar
vezlii fovraflitvo. Namrezli kdor je nesveft poftal Bogu,
fe nizh vezb ne boji, tudi proti ljudem ftoriti vfe nesve-
ftobe, in fe ne framuje ovrezhi savese med ljudmi nar
fvetejfhi in nar terdnifhi. Ta neframni hinavez ftopi der-
sno pred Jesufa, ga posdravi ko fvojiga mojftra, kufhne
ko fvojiga nar ljubfliiga prijatla, in P tim ftrupenim ku-
fhljejem nar pervi safadi fmertno pufhizo v’ ferze fvojiga
Gofpoda. Med uzhenzi Jesufovimi je bil en fam tako
gerd isdajavez, kteri fe ni framoval ozbitno fe iskasati
isdajavza. Koliko jih je pa med kriftjani f kritih isdajav-
zov. V’ ferzi fovrashijo refnizo, sunej pa kashejo, de jo
ljubijo; ozbitno in na ravnolt je fizef ne preganjajo, ali
f 1  fvojimi svijazhami, kadar fe sa refnizo nar bolj vnete
kashejo, jo podkopati nar bolj ifhejo.

50. In Jesuf mu je rekel: Prijatel! zhi-
mu li prifhel? Tedaj fo perllopili, in fo roke na
Jesufa vergli, in ga prijeli.

To fo befede, f’ kterimi ifhe Jesuf sadnjizh ome-
zhiti ferze Judeshevo. On ga prijatla imenuje, zhe ravno
ve, de je njegov nar vezlii fovrashnik. Prijatel! mu re-
zhe, sakaj li prifhel? zhe li prijatel, zliimu imafh per

16

242

Evangeli f. Matev.

febi tako derhal oroshnikov? Zhe fi fovrashnik, kaj me
prijasno kufhujefh? Teli befed sukaj fi prifhel?  bi fe
bilo dobro vezhkrat fpomniti; ker bi naf opomnile dol—
shnofti in pokliza nafhiga kerfhanfkiga flami: one bi naf
mozhne ftorile zhes ktero fi bodi fkufhnjavo, naf pergnale
k 1  poboljflianju.

51. In glej! eden smed teh, kteri fo bili
s’ Jesufam, je Itegnil roko in isderl fvoj mezh,
in je mahnil po hlapzu velikiga duhovna, in mu
je uho odfekal. 52. Tedaj mu rezhe Jesuf:
Vtakni fvoj mezh v 1  njegovo mefto; sakaj vti,
kteri sa mezh prijemajo, bodo s’ mezhem kon-
zliani. 53. Ali menifh, de ne morem profiti fvo-
jiga Ozheta, in mi bo poflal vezli ko dvanajft
legijonov angelov? 54. Kako fe bodo tedaj do¬
polnile pifiua, ker fe mora tako sgoditi?

Zhlovefbka dersnoft ima farno zhlovefhko inozb, in
ftorf, de fe zhlovek sa kako rezil prenaglo, flepo in ne-
fpametno vname. Kerfhanfke ponislinofti laftnoft je, fe v 1
potrebah satezlii k’ pomozhi Boshji; in taka ponishnoft
ftorf, de zhlovek dela po pameti, F krotkoftjo in Ijube-
snijo. Ponishnoft, krotkoft, poterpeshljivoft je oroshje kri-
ftjanu, f' kterim fe mora braniti, de premaga; takiga
oroshja nimajo fovrashniki, in fe ne snajo s’ njimi bra¬
niti. Kdor fe pa s 1  mezhem brani, bo s’ mezhem pofe-
kan; fofebno zhe mezh vsdigne soper deshelfko oblaft.
Kriftjan je preganjan, kadar Bog to perpuftf, kakor je
bil Jesuf isdan in vjet, kadar je fam hotel. Kaj bi bili
per njem opravili vfi ljudje vfolniga fveta, ako bi fe ne
bil fam v’ roke dal? Ali kam bi bili vfi ljudje prifhli,
ko bi fe on ne bil dal vjeti, ker fo farno po tem refheni
is fushnofti greha in hudizha? kako dobrotljiv je Jesuf
proti nam; on hozhe svesan biti, de bi bili mf refheni,
on hozhe jetnik biti, de bi mf fprofteni bili!

55. Ttf,  Tifto uro je Jesuf mnoshizam rekel:

XXVI. Poglavje.

243

Kakor nad rasbojnika de fhli s’ mezlii in P kol¬
ini lovit me 5  vlak dan tim fedel per vaf, in uzhil
v 1  tempeljnu, in me nifte prijeli.

Zhuda polna ljubesnjivoft Jesufova! zelo kadar je
tvojim fovrashnikam v 1  pefteh, ne jenja jih f 1  krotkoftjo
fvariti: in kadar jih s 1  befedami gleda od krivize odver-
niti, nam f tvojim sadershanjem da sgled, de fmemo
lizer hudobnim njih krivizo oponofiti, ali nafhe opono-
fhenjo ne trne biti perloshnoft k 1  ferditofti, ampak k’ po-
boljfhanju. On jim lepo pied ozhi poftavi, de, zhe to
kako krivizhno rezil nad njim, ali v’ njegovim uku sa-
fledili, bi ga bili she v’ tempeljnu, kadar je uzhil, mogli
popafti. Ker ga pa nifo savoljo krivize lovili, ampak sa-
voljo refnize, te jim fpodobi, de ga ponozhi in na fa-
motno mefto pridejo lovit: sakaj flednji, kteri hudo dela,
fovrashi luzh, in ne pride na fvetlobo, de bi ne bile
fvarjene njegove dela.

56. Pa to vfe fe je sgodilo, de fe do¬
polnijo pifma prerokov. Takrat fo ga  vli uzhen-
zi sapultili in fo sbesliali.

Tukaj fe nam ozhitno da na snanje, de je od ne-
befhkiga ozheta fklenjeno bilo Jesufa ne v’ tempeljnu,
ampak na vertu vjeti, ker fo to prei oki she sdavnej pre¬
rokovali. Sato, kadar nat Bog ne refhi is nadlog, mo¬
ramo mifliti, de je tak nefpremaknjen fklep modrofti,
dobrote in vligamogozhnofti Boshje: de je takrat nafha
zhaft mu svefto flushiti, in nafha vezhna frezha fe ne
lozhiti od njega. Kako frezhni bi bili uzhenzi, ko bi fe
bili Jesufa dershali; ali ker fe nifo prej na njegovo opo¬
minjanje f' zhujenjem in molitvijo k 1  fkufhnjavi perpra-
vili, fo sdaj v 1  nji premagani, in vli sbesliali. To je zldo-
vek, kadar ga Bog sapulti. Ne sapufti tedaj naf o Bog,
de ne sapuftimo farni febe!

57.  Kteri fo pa Jesufa vjeli, fo ga  pe-

16 *

244

Evangeli f. Matev.

Ijali h’ Kajfeshu, velikim« duhovnu, kjer fo fe
bili pifmarji in ftarafhini fofhli.

Kako fkerbna in delavna je pofvetna ljubesen, in
ne more dozhakati, kar je po njenih sheljah! §>he ni bil
Jesuf vjet, she fo bili fodniki vkup shrani, in fo kuinaj
dozhakali, de fo ga perpeljali. Kako velika je bila pa
ponishnoft Jesufova, ker je on, ako ravno nar vifhi ma-
flinik, uzhenik vlili ljudi, in Gofpdd vfiga fveta, hotel
pred fodbo peljan biti, v’ kteri je hudobna derhal, nam-
rezh vifhi duhovni, pifmarji in ftarejfhi fjudftva, sbrana
bila: nam k’ poduzhenju, de moramo duhovi'ki m paftir-
jem, zhe refnizo uzhe, in fo od vifhi gofpofke poftav-
Ijeni, podversheni biti, zhe ravno nifo pofebno lepiga
sadersharija.

58. Peter pa je od delezh sa njim fliel
do dvora velikima duhovna. In je fliel vanj, in
je fedel f’ flushabniki, de bi vidil konez.

Ljubesen in ftrah fta v 1  Petrovim ferzu velik ne-
pokoj ftorila. Ljubesen je ftorila, de je fliel sa Jesufamj
ftrah pa ga je perder.sheval, de je farno od delezh sa
njim poftopal. Ali njegova nefrezha je bila, de je ftrah
ljubesen prevsdignil, in sato je bila nevarnoft sa-nj ve-
zhi; namrezh kolikor flabeji je ljubesen Boshja, toliko
mozhneji je fainolvoja ljubesen in prevsetnoft, ta pa zlilo-
veka grosno flabi, in ftori, de bolj v 1  nevarnoft hiti, in
bolj bres premiflika dela. Petra je fkerbelo blis Jesufa
biti, kteri je farna mozh; ali med hudobnimi flushabniki
fedeti ga ne fkerbi, ker vender je tu sa-nj nar vezhi
in nar blishneji nevarnoft. Dokler je zhlovek flab, in ne
samore sa Jesufam drugazhi hoditi ko od delezh, fe je
treba perloshnofti in hudobnih tovarfhev, kteri samorejo
zhloveka smoliti, mozhno ogibati.

59. Veliki duhovni pa in vef sbor fo
ifkali kriviga prizhevanja soper Jesufa, de bi
ga umorili; 60. In ga nifo nafhli, defiravno je
bilo veliko krivih prizh perltopilo. Sadnjizh pa

XXVI. Poglavje.

245

de prifhle dve krive prizhi, 61. in de rekle: Ta
je govoril: Jes morem podreti tempelj bdshji, in
v’ treh dneh ga fpet fosidati.

Kar tukaj judovfki sbor dela, je shiva podoba
tiga, kar nevofbljivoft flori s’ bogabojezhimi ljudmi'. Hu¬
doben fvet, kadar fklene poboshne pogubiti, ifhe krivizh-
nih potov, de bi fvoj namen dofegel. Navada nevofh-
ljivzov je, befede poboshnih loviti in prevrazhati, de bi
loshej kaj dobili, sa zhefar voljo bi jih mogli zherniti in
potlazhiti. Savoljo tiga rasumen kriftjan je fkop v’ be-
iedah in vfe, kar govori, dobro prej premifli, ker ve sa-
poved Kriftufovo, ki je rekel: Ne dajajte fvetiga pfam,
in ne mezhite fvoj ih biferov (drasih kamnov) pred
fvinje: de jih ne potaptajo f fvojimi nogami, in de
fe ne vernejo, ter vaf ne rastergajo.  Mat. 7, 6.

62. Ur.  In veliki duhoven je vdal, in mu
rekel: Ali nizh ne odgovorifh na to, kar ti so-
per tebe prizhujejo? 63. Jesuf pa je molzhal.
In veliki duhoven mu je rekel: Sarotim te per
shivim Bogu, de nam povedli, ali d ti Kriduf,
Sin boshji?

Jesuf Kriftuf, vezhna ozhetova befeda, oftane mol-
zhezh in refniza fe nozhe pravizhiti: f 1  tem fo oframo-
teni vfi Adamovi otrozi, kteri fe v 1  vfih rezheh pravi-
zhijo. On molzhi, ker liozhe pod krivim in lashnjivim
prizhevanjern sa naf ponishan biti. Zhaf je, v 1  kterim fe
mora refniza sagovarjati, in zhaf je, v 1  kterim fe mora
sa refnizo v 1  ponislmim molzlianji terpeti. Ali nar bolj
zhudno je flifhati, de vifhi duhoven, kteri bi bil mogel
nar bolj sa refnizo vnet biti, ftrafhno ime Boslije v’ fvoje
ufta vsame, in saroli farno refnizo per shivim Bogu, de
bi kaj kriviga is uft farne refnize svedil, in sato farno
refnizo ovrezhi samogel.

64. Ur.  Jesuf mu rezhe: Ti d rekel. Pa po¬
vem vam: Podhmal hote vidili Sinu zhlovekoviga

246

Evangeli f. Maiev.

fedeti na defnizi mozhi bdshje, in priti v’ obla¬
kih neba.

Naf poduzhiti, kako fe mora vifhi oblaft, zhe tudi
hudobna, vfelej fpofhtovati, da odgovor viriiimu duhovnu,
in pove s’ ozhitnimi befedami, kar je fizer malokdaj
ftoril, de je on Kriftuf, obljubleni Mefija, kralj Israelu,
$in shiviga Boga. On ne samolzhi refnize, sa ktero ve,
de mu bo umreti, f tim nam saflushi mozh, refnizi, naj
bo fvetu fovrashna, kolikor hozhe, in naj naf sato nar
hujfhi preganjanje zhaka, vfelej na ravnoft prizhevanje
dati, kadarkoli fmo od vifhi oblafti vprafhani: Ker f’
ferzarn fe veruje k’ pravizhnofti: s’ uflmi pa fe vera
iskashe k’ svelizhanjtt.  Rim. 10, 10.

65. Tedaj je veliki duhoven rastergal
Tvoje oblazliila, rekozh: (Boga)  je preklinjal;
kaj potrebujemo The prizh? Glejte! sdaj lle Tli-
Thali preklinjevanje. 66. Kaj fe vam sdi? Oni
pa To odgovorili in rekli: Smerti je vreden.

Jesuf Kriftuf zhaft fvojiga ozheta in fvetloba nje¬
gove zhafti je sa preklinjavza fojen. Sazbetnik slavljenja,
in kteri fam je vezhrto shivljenje, je fojen fmerti vreden.
$e fmemo mar po tem pertoshiti zhes krivizhne fodbe,
ktere fvet zhes naf dela. Nobeden med vami,  naf opo¬
minja f. Peter, naj ne terpi ko ubijavez, ali tat, ali
preklinjavez, ali ptujiga blaga lakomni. Tihe pa terpi
ko krifljan, naj fe ne framuje, ampak naj zhafti
Boga sato.  ^vet je vfelej refnizo, in te, kteri fe nje
dershe, preganjal: vfelej je bil navajen, take, kteri re¬
fnizo ljubijo, zherniti, imenovati krivoverze, nevarne ljudi,
hinavze, fhkodljive desheli. Ali naj fe obnafha fvet, ka¬
kor hozhe, refniza na sadnje vfelej premaga; ona sa-
more fizer preganjana, in na en zbaf potlazhena biti,
premagati je pa ni nikoli mogdzhe.

67. llf.  Tedaj To mu pljevali v’ obras, in
mu jih sa uho dajali; drugi pa To ga f’ peftnri

XXVI. Poglavje.

247

v’ obras bili, 68. rekozh: Prerokuj nam, Krilte!
kdo te je udaril?

Grosa mora oljiti zhloveka, kadar to flifhi: in ferze
mora nepokojno biti, kadar vidi, kar fe tukaj f $inam
Boshjim godi. Kteri jesik samote popifati pregreho, f
ktero je fam Bog saframovan. Ali Jesuf hozhe vfe to
prenefti is ljubesni proti hudobnikam; to je zhudo 1 ju—
besni Boshje, ktero ni nobeden vftani sapopafti. Kdo
bi tedaj, ker vidi Jesufa v 1  takim sanizhevanji, ga ravno
sato bolj ne povifheval v’ ferzu, in s’ bolj globoko po-
nislmoftjo ne molil? Kdo, ker vidi, de flabe ftvari s 1  Je-
sufam tako delajo, bi pred njegove noge ne padel, in
fe pofvetni zhafti ne odpovedal ; kdo bi Te ne framoval,
kadar v 1  tebi zhuti, de je tako navtifljiv k’ flednjimu
nar manjfhimu saframovanju, de ga vlaka kriva befediza
vtifne, in bi ne shaljeval zlies fvojo terdobo proti tem,
kteri fo ga kdej rasshalili?

69. Ur.  Peter pa je sunej fedel na dvorifhu,
in perftopila je ena dekla k’ njemu, rekozh: Tudi
ti fi bil s’ .lesufam Galilejzam. 70.  On pa je ta¬
jil vprizho vlih, rekozh: Ne vem, kaj pravifh.

Peter je miflil in tudi obetal, de je perpravljen sa
Jesufa v’ fmert iti; in sdaj fe uftrafhi ene dekle; ta,
kteri fe je sa nar terdnejfhi fteber Ihtel, fe na pifh ve-
terza veif smaje. Zltloveku ni treba drusiga fkufhnjavza,
ker ima fam v’ febi fvojiga fkufhnjavza hudobno poshe-
lenje in famofvojo ljubesen, ktera ga napeljuje fe Jesufu,
in njegovim poftavam odpovedati. Sato mora zhlovek tiga
fkufhnjavza vedno moriti, de ne dobi gofpoftva zhes nje¬
govo ferze. Zhe fe famofvoja ljubesen polafti zhloveko-
viga ferza, oflepi njegov um, de posabi na dobljene dari,
na fvoje dolshnofti, na fvoje obljube: fkasi vfo njegovo
voljo; in tedaj ne oftane drusiga zhloveku ko gotov pa-
dez v 1  greh.

71. Ur.  Ko je pa fkosi vrata fhel, ga je vi-

248

Evangeli f. Matev.

dila druga kekla, in je rekla tiftim, kteri fo bili
tam: Tudi ta je bil s’ Jesufam Nazarefhkim. 72.
In je fpet tajil P perfego: Ne posnam tega zhlo-
veka.

Kadar je zhlovek na Boga posabil, in fam febi pu-
Ihen, fta fkuflinjava in padez tako sdrushena, de fkufha-
nimu in premaganimu biti je fkorej eno: ker na pervo
fkufhnjavo, kteri fe zhlovek ni proti poftavil, knialo dru¬
ga pride, in kadar v 1  ti pade, druga, in veliko liujfhi
nesveitoba is perve ko naffopik isvira, je plazhilo sa per¬
vo , in leme k’ prihodnji nesveftobi. Peter na pervi pa¬
dez ni fhel fam v’ fe: sdajzi je bila druga fkuflinjava
in padez tukaj, in druga njegova nesveftoba je bila ve¬
liko hujfhi ko perva; ker pervizh je farno tajil in legal,
de ne posna Jesufa, sdaj pa zelo f’ perfego hotel fvojo
lash pravizhiti.

73. lP.  Zhes malo pa fo perltopili ondi fto-
jezbi, in fo rekli Petru: Refnizhno tudi ti fi smed
tiftih; sakaj tvoj jesik te rasodeva. 74. Tedaj
je sazhel rotiti fe in perfegati, de ne posna tega
zhloveka. In sdajzi je petelin sapel.

Kdo bi verjel, ako zhlovefhke flabofti ne posna, de
bo zelo apofteljna v’ kratkim zhafu v’ take nesveftobe
perpeljala! Saref Peter ni posnal Jesufa, na kteriga je
savoljo fvoje flabofti posabil, de je Bog: tudi je refnizo
govoril, kadar je rekel, de ni .Jesufov uzhenez, ker je
savoljo satajenja saref jenjal njegov uzhenez biti. V’
fvojirn trojnim padzu pa fe je mogel uzhiti fposnati fvojo
zhlovefhko flaboft: in kakor je prej per fvojirn obetanji
raftel v’ prevsetnofti, ker je trikrat, in vfakikrat kaj vezli
obljubil, tako je sdaj fvoji flabofti pufhen v 1  treh kratili
vfakikrat globokejfhi padel. On bi bil zelo ko Judesh
daljej utegnil sajti, ko bi ga bil Bog njemu famimu vezli
zhafa puftil; ali petelin je sapel, in zhaf je bil tukaj, ob
kterim je Bog fklenil Petra f 1  fvojo mozlijo perdershati
od vezhiga padza.

XXVII. Poglavje.

249

75. Hf.  In Peter fe je fpomnil befede Je-
sufove, ki jo je rekel: Preden bo petelin sapel,
me bofh trikrat satajil. In je ven fhel, in je
britko jokal.

Kaj majhniga samore naf podreti, de pademo, ka¬
dar nat Bog P Tvojo gnado ne podpira: in kaj majhniga
naf samore vsdigniti, kadar nam hozhe Bog P tvojo
gnado pomagati, de nat vsdigne. Bog vezlii del kake
vnanje rezin' k 1  timu pervsame, de omezhi ferze P tvojo
gnado: kakor je Petra po petelinovim petji v’ ferzu k 1
pokori omezhil. Is Petroviga fpreobernjenja pa fe uzhi-
mo, de to tri rezili potrebne k 1  fpreobernjenju: lj) de
fe Jesufovih befed f. evangelija fpomnimo: sakaj Go-
fpodova poflumi je bres madesha, in fpreoberne dufhe.
Pfal. 18, 8. 2) de fe blishnje perloshnofti k’ grelni sa-
pufte. Kje je Peter Kriftufa satajil? ne v’ tempeljnu, ne
v’ fvoji hifhi, ampak v’ dvoru Kajfeshevim med flushabniki
vifhiga duhovna fedezh: tam ga je satajil, kjer refnize
ni, kjer je Jesuf vjet in svesan. Salo je fhel ven, de
je pokoro sazhel, in opral greli P folsami. 3) Je treba
greh britko objokati in obshaljevati. Daj nam Gofpod
Petrove folse, odverni pa od naf vefelje grefluiikov!

XXVII. Po^larje.

1. Hf.  Kadar fe je pa jutro llorilo, fo fkle-
nili vfi veliki duhovni in liarafhini ljudltva soper
.Jesufa, de bi ga v’ Tmert isdali. 2.  In fo sve-
saniga peljali in isdali Ponziju Pilatu, deshelini-
mu poglavarju.

l^vet, kteri refnizo fovrashi, ifhe prej ko more sa-
treti jo: in de bi mu to bolj teknilo, fhunta ljudi zhes
njo kolikor nar bolj samore. Gorje mu, kdor jo fposna,
in je od nje preprizhan, zhe fe is zhlovefhkiga ftrahu
boji ji prizhevanje dajati: jo vjeto dershi, in jo fvetu

250

Evangeli f. Matev.

isda, kakor fo Judje Jesufa isdali nevernimu oblaftniku.
Jesuf med fvetam fkorej nikjer ne najde p rij ati a. Judam
ni sadofti, de ga farni v’ fmert obfodijo, ampak ga zelo
(udi neverzam isdajo, de bi tudi (i fvoje roke v 1  kervi
nedolshniga mozhili; in tako de bi nobeden ne mogel
iniflili, de pred drugimi svelizhanje saflushi: de bi fe
vfun vfla samafhife , in Bogu vef [vet podloshen bil:
sakaj vfi fo grefhi/i, in potrebujejo zha/ti Boshje.
Ilim. 3, 19, 23.

3. Tedaj, ko je Jiidesh, kteri ga je is-
dal, vidil, de je obfojen, fe je fkefal, in je na-
saj pernefel tridefet frebernikov velikim duhov-
nam in darafbinam, 4. rekozli: Grefhil lini, ker
lim isdfil nedolsbno kri. Oni pa fo rekli: Kaj je
nam mar, ti glej.

Hudizh oflepi zhloveka pred greliam, de ga v’ greh
sapelje; on mu ozlu' odpre po grehu, de grefhnika v 1
obupanje perpelje. Tako ravna s’ vfakim, kteriga savoljo
prevsetnofti dobi v’ fvojo fushnoft. Judesli fe je kefal
fvojiga greha; prizho vlili je ispovedal, de je grefhil,
ker je nedolshniga isdal; fvoj dobizhik je vernil, je ifkal
nedolshniga refhiti is fmerli: vfe lepe snamnja refnizhne
pokore. Ali manjkalo mu je vere v 1  Jesufa ko Boga,
ko odrefhenika, ko opravizhevavza grefhnikov; manjkalo
mu je upanja, de bi samogel odpufhenje dobiti; manjkalo
ljubesni do fvojiga rasshaljeniga Boga: sato njegova sha-
loft ni njegoviga ferza k 1  poboljlhanju povsdignila, am¬
pak ga med sbadanjem vefti v’ omaganje tlazhila. i^ama
pomozli sa grefhnika, kteri je grefhil, je to, de fe po-
nishno satezhe k’ Bogu po Jesufu Kriltufu odrefheniku,
in zhe fe vda pravizi in milofti tiga, kteri je njegov fo-
dnik in ozhe.

5. t 7 '. In je vergel od febe frebernike v’
tenipeljnu, in fe je vernil in je fliel in fe s’
vervjo obelil.

XXVII. Poglavje.

251

^»trafhna je fodba Boshja, kadar grefhnik po tvo¬
jim padzu nobeniga ne najde, kteri bi mu roko pomolil
in pomagal vil ati. Ali grefhnik, zhe fi tudi ko Judesh
safhel, vedi, de bi bil on ufmiljenje sadobil, ako bi bil
upal po Jesufu ga dobiti, in bi bil sa-nj profil. Kjer
upanja ni, ni ne refnizhne pokore, ne odpufhenja. Ta
ftralhen konez Judeshev je pa opominjanje in ftralhilo
sa vfe blaga lakomne. Ravno to, kar je nar bolj ljubil,
je vfe, in per tim veliko drusiga sgubil; ker je sgubil
denar, zhafno shivljenje in fvojo dufho: tako je bil ne-
frezhen sa prizhujozhe in prihodnje shivljenje. Kako re¬
fnizhne fo tedaj befede f. Pavla, ker pravi 1. Tim. 6, J).
Kteri hozhejo obogateti, padejo v’ fkufhnjavo , in sa-
dergo hudizhevo, in v’ veliko nepridnih in fhkodljivih
shelj, ktere zhloveka potope v ;  pogubljenje in kon-
zhanje. Saka} koren v figa Jmdiga je lakomno/l: od
ktere eni pofedeni fo od vere safhli,. in fe v’ velike
nadloge sapletli.

6. Hf.  Veliki duhovni pa fo vseli frehernike,
in fo rekli: Ne fpodobi fe jih devati v’ tem-
peljuovo fkiinjizo; sakaj to je zena kervi. 7.
Sklenili fo pa, in kupili sanje lonzharjevo njivo
sa pokopalifhe ptujzov. 8. Sato je imenovana
tilta njiva Hakeldama, to je, njiva kervi, do da-
nafhnjiga dne.

Kdo bi fe ne zbudil, kadar vidi tukaj vifhi duhovne
tako fkerbne in bojezhe, de bi zerkvena fkrinjiza ne bila
ofkrunjena od denarja, sa kteriga je bila zhlovefhka kri
prodana; zelo nizh fe pa ne boje fvoje vefti in fvojiga
ferza, ki je tempelj shiviga Boga f tim ogerditi, ker
nedolshno kri prelijejo: imajo fkerb, de bi denarji od
Judesha nasaj dani prav in na dobro obernjeni bili, sa
njegovo dufho pa jim nizh mar ni. Kolikrat moti tudi
hudizli kriftjane tako, de fe boje kako molitvizo, ktero
v’ navadi imajo, ali kako drugo tako bogabojezhe delo
opuftiti: ali opravljanje, nevofhljivoft, pohujfhanje otrok,

252

Evangeli f. Matev.

lakomnoTt po blagu in vezli tazih grehov, sato vfe jim
ni mar, v’ tim li vefti ne delajo. Po Boshji previdnofti
pa le je sgodilo, de kolikor bolj To f’ hinavfhino per-
krivali Tvojo pregreho, toliko bolj je bila snana, ker kup¬
ljena njiva je sa takrat in prihodnje zliafe bila v’ fpo-
min isdajanja Judesheviga in pregrehe judovfkih pogla¬
varjev. Ali Jesufu bo to vfelej k’ zhafti: sakaj v’ tim,
de sa ženo njegove kervi je kupljena bila njiva sa po-
kopalifhe ptujih, Te pokashe, de s’ njegovo fmertjo je
perdobljen pravi pozhitek tiftim, kteri To na Tvetu ko
ptujzi in popotni. »Spomnimo Te tedaj vTelej, de Trno ptujzi
na Tvetu, in de T 1  kervjo odreThenika je nam pokopaliThe
kupljeno: s’ njim fmo pokopani per ker/tu v’ frnert.
Rim. 6, 4.

9. Hf.  Tedaj fe je dopolnilo, kar je bilo go¬
vorjeno po Jeremii preroku, ki pravi: In fo vseli
tridefet frebernikov, ženo zenjeniga, kteriga fo
fkupzhevali od Israelovih otrok, 10. in fo jih
dali sa njivo lonzharjevo, kakor mi je ukasal
Gofpod.

Tudi nar bolj neverne Terza morejo preprizhane biti,
de je sareT fveta in Boshja naTha kerThanfka vera, ka¬
dar TliThijo, de To preroki she dolgo prej, preden Te je
sgodilo, vTe okoliThine Jesufoviga terpljenja na tanko
popiTali, kar niTo mogli Tami is Tebe vediti, ampak na
rasodenje Boshje. Kako neTrezhni To bili tedaj Judje,
ker na take prizhevanja niTo JesnTa sa obljubljeniga od¬
reThenika Tposnali. Tako Te sgodi s’ vTakim zhlovekam,
kadar ga Bo'g isda njegovi Tiepoli: tudi nar ozhitniThi
reTnize ga ne rasfvitle, ampak v 1  Tredi Tvetlobe Tlep o-
Ttane.

11. ’$ r .  Jesuf pa je ftal pred poglavarjem,
in poglavar ga je vprafhal, rekozh:-Ali li ti
kralj Judovfki? Jesuf mu je rekel: Ti pravifh.
12.  In kadar je bil toshen od velikih duhovnov
in itarafliinov, ni nizh odgovoril. 13. Tedaj mu

XXVII. Pogjavje. 253

rezhe Pilat: Ali ne flifhifh, koliko soper te
prizhujejoV 14. In mu ni odgovoril na nobeno
befedo, tako de fe je poglavar lilno zbudil.

Kadar deshelni oblaflnik vprafha .Jesufa, zhe je on
judovfki kralj, mu odgovori, de je on ref kralj: in ka¬
dar ga vprafha, zhe je ref to, zhefar ga toshijo, mol¬
zlo, in befede ne rezhe. Jesuf odgovori na pervo vpra-
fhanje Pilatu, ker naf je hotel poduzhiti, kakofhno fpo-
fhtovanje moramo proti vil hi oblafli imeti, in de kadar
fmo od nje sa refnizo vprafhani, fmo dolshni refnizi na
ravnoft prizhevanje dati. On molzlif, kadar ga sleganih
rezhi toshijo, take rezili nifo odgovora vredne, in no¬
beden ni menj vreden refnizo flifhati ko tifti, kteri jo
fovrashi, in kdo jo bolj fovrashi ko ta, kteri jo s’ lashmi
satreti in ovrezhi hozlie. Kolikor hudobnifhi je ferze,
toliko teshej zhlovek refnizo fposna, toliko menj ljubi, to¬
liko krivizhnifhi preganja, toliko bolj fi pot do nje sa-
dela, toliko bolj refnizhno bo od nje pogubljen.

15. Ob prašniku pa je poglavar navado
imel ljudltvu ispufliti eniga jetnika, kteriga fo
hotli. 16. Imel je pa takrat flovezhiga jetnika,
kteri je bil imenovan Baraba. 17 .  Ko fo fe te¬
daj sbrali, je Pilat rekel: Kteriga hozhete, de
vam ispullim, Baraba ali Jesufa, kteri je ime¬
novan Krifluf. 18. 8akaj vedil je, de fo ga bili
is nevofhljivolti isdali.

Refniza po ravni poli hodi; in kdor ji hozhe pri¬
zhevanje dati, ali sa-njo fiati, mora po ravni poli ho¬
diti, in na ravnoft delati: kdor fi pa per sagovarjanji
refnize hozhe s 1  svijazhami pomagati, le v’ nevarnoft
poftavi, veliko fhkodvati refnizi. Pilat je bil preprizhan
Jesufove nedolshnolii: on ko oblaftnik je bil dolshan na
ravnoft sa Jesufa fiati, in fe judovfki nevofhljivofti
uftaviti. Ali is ftrahu, de bi fe ki Judam ne sameril, fe
zhlovefhke svijazhe sinifli. On poftavi Baraba in Jesufa

254

Evangeli f. Matev.

pred ljudi, ker je miflil, de ljudftvo, ktero je Baraba
nar hudobnifhiga ubijavza fovrashilo, od Jesufa pa ve¬
liko dobrot prejelo, li bo tiga pred uuim sa ispufhenje
isvolilo. Ali on je posabil, de nevofhljivoft kakor tudi
druge ftrafii je tako hudobno nagnjenje, kteriga nobena
rezil ne inore potolashiti, ampak proti kterimu fe vname,
tifti ji je nar vezhi hudodelnik, in tiftiga fe hozhe nevofh¬
ljivoft, naj fe sgodi, kar hozhe, snebiti, in ga pokonzhati.

19. Kadar je pa fedel na fodnjim ftolu,
je poflala k 1  njemu njegova shena, rekozh: Nizh
fi ne dajaj opraviti P tem pravizluiim 5  sakaj ve¬
liko tim terpela danf v’ fanjah savoljo njega.

Med vlimi Israelzi, kteri fo bili od Boga isvoljeno
ljudftvo, ni ne eniga, kteri bi bil sa Jesufa govoril, in
prizbevanje dajal njegovi nedolshnofti, zhe ravno fo to¬
liko dobrot od njega prejeli: med neverzi pa obojni fpol
prizbevanje daje Jesufovi pravizhnofti. To je pomenilo,
de bo Israel sapufhen, in Bog fe bo k’ neverzam f’ fvo-
jim ufmiljenjem obernil. Kolikokrat fe kteri kriftjan fra-
muje sagovarjati refnfzo od fveta sanizhevano, ker ji
vender kak nevernik prizbevanje da: in velikrat kaka
revna shena fe sa refnizo vname, sa ktero fiati fe nar
vezhi uzheniki framujejo, ali savoljo fveta boje.

20 .  Ali veliki duhovni in Itarafhini fo
pregovarjali ljudi, de bi profili sa Baraba, Je¬
sufa pa pogubili.

Tako delezh gre nevofhljivoft, de zhlovek od nje
oflepljen ne more nizh menj prenefti ko refnizo; nobena
hudobija ni v’ njegovih ozheh tako zherna, tako fhkod-
ljiva ko refniza: tudi vfakimu hudodelniku loshej persa-
nefe, ko timu, kteri fe refnize dershi. Blagor ljudftvu,
ktero ima rasfvetljene in ljubesni polne vodnike, od kte-
rih je k 1  refnizi in k’ slavljenju peljano. Gorje pa tem,
kteri flepim, blaga lakomnim in nevofhljivim vodnikam
v’ ioke pridejo, ker farno ti samorejo dufhe odvrazhati
od Jesufa in njegove refnize.

XXVII. Poglavje.

255

Si. Poglavar pa je odgovoril, in jim re¬
kel: Kteriga teh dveh hozhete, de vam ispubim?
Oni pa fo rekli: Baraba.

Baraba je ispufhen, in Jesuf mora umreti: ker Ba¬
raba bi ne mogel vezimo sloveti, ako bi Jesuf ne umeri.
Od zhlovefhke brani je bila nar vezlo pregreha liudob-
niga ubijavza bolj zhiflati ko Jesufa farno shivljenje: ali
od boshje brani je to' velika fkrivnoft. Ako bi Bog s’
grefhnikam delal po njegovim saflushenji; in bi s’ ne-
dolshnim po njegovi nedolshnofti boril, bi vli nafhi grelo
v 1  naf obtizhali, in v 1  vezimo pogubljenje naf perpeljali.
Ker pa ta, kteri greha ni posnal, fe je podvergel vlimu,
kar fmo s’ grehi saflushili, naf njegovo terpljenje refhi,
opravizhi in perpelje v 1  nebefhko shivljenje. Kakofhna
tedaj hi mogla biti naf ha hvaleslmoft proti Bogu, kteri
po befedah f. Pavla tudi fvojimu laflnimu Sinu ni su¬
ne f el, ampak ya je sa naf vfe tje dal.  Rim. 8, 32.

22.  Pilat jim rezhe: Kaj tedaj naj bo¬
rim s’ Jesufam, kteri je imenovan Kriltuf?

To fo naftopki zhlovefhke modrofti in pofvetnih svi-
jazh, de fe zhlovek, kterimu ne teknejo, prebrafhi, in b
ne ve pomagati. Pilat lizer toliko lakomen gofpodovanja,
ker bi bil dolshan f’ fvojo oblaftjd bati sa pravizhnoft,
nima mozhi, in ferzhnofti jo braniti: je tako nefpameten,
de ker bi mogel pravizlmo rezil fam po pravizi rasfo-
diti, fvojo oblaft ljudem v’ roke da, in jih fodnike po-
bavi, ker jih vpralha, kaj mu je s’ Jesufam boriti. Nam-
rezh prevsetnoft je per vlili rezheh ferzhna le ne, kadar
je treba sa lepe zhednofti bati: ona ima mozh farno tifte
tlazhiti in preganjati, kteri fo bolj boshji. Pilat posabi,
de ima oblaft farno sato, de bi nedolslmoft branil kri-
vize, in ne ve, kaj bi s 1  nedolslmim Jesufam boril.

23. Hf.  Vfi reko: Krishan naj bo. Poglavar
jim rezhe: Kaj pa je lmdiga boril? Ali oni fo
The bolj vpili, rekozh: Krishan naj bo.

256

Evangeli f. Matev.

Namefti hudobnika je pravizhni obfojen, in namefti
grefhnika mora nedolshni terpeti. Ta kteri je jemal lju¬
dem blago, pozhitik, shivljenje, je refhen, in per shiv-
lj en j i ohranjen: ta pa, kteri daje dufhno bogaftvo, mir
in shivljenje, mora biti krishan; farno shivljenje mora
umreti sa tega, kteri ima v’ febi obfojenje k’ fmerti. Ne-
vofhljivoft m' fita, dokler ni pokonzhano, kar ona fo-
vrasbi: in praviza Bosbja s' greham rasshaljena, nozhe
drugazhi potolashena biti, kakor de je odrefhenik fveta.
krishan. Kako samoremo to krivizo Jesufu ftorjeno po¬
praviti, sunej zhe krisbamo fvoje hudobno in fpazheno
mefo.

24 . Hf.  Ko je pa Pilat vidil, de nizh ne
opravi, ampak de vezhi hrup vdaja; je vsel
vode, in li je roke umil vprizlio Ijudftva, rekozh:
Jes fim nedolshen nad kervjo tega pravizlmiga,
vi glejte!

Velika nefrezha je sa zhloveka, kteri refnizo fizer
nekaj, ali ne popolnama, tudi farne ne ljubi, ampak sra-
ven nje tudi fam febe bolj od nje ljubi; ker famofvoja
ljubesen fe ne manjfha, ampak vedno rafte. Kolikor ve-
zhi pa ta poftaja, toliko bolj flabi zhloveka, de on oma¬
ga, in perjenja hudobii fveta. Koliko vezhi nefrezha pa
je, zhe ga famofvoja ljubesen tako flepi, de sgovorov
ifhe, in hozhe fvojo nepokojno veft potolashiti f tim, de
druge fvojiga greha krive dela. Ali kaj pomaga fe pred
fvetam pravizhiti, ker nar pravizhnifhi fodnik vidi nafhe
krivizhno ferze.

25 .  In vfe ljudftvo je odgovorilo in re¬
klo : Njegova kri pridi na naf in na nafhe otroke.

Kri Jesufova je enim v’ svelizhanje, enim pa v’
pogubljenje. Vli poboshni ftariga tpftamenta fo sheleli in
profili, de bi Jesufova kri prifhla na nje, in njih otroke,
kakor je tukaj vfe ljudftvo vpilo. Ali unim je bila v 1  sve¬
lizhanje, tem pa v’ pogubljenje. Namrezh ferze vfe ras-
"ozhi, f’ kterim zhlovek dela. Uni fo sheleli Jesufove

XXVII. Poglavje.

257

kervi, ker fo verovali, de ne morejo bres nje grehi sbri-
fani biti: ti fo je pa skeleli, de bi fe nad Jesufam ma-
fhevali; sato fo bili uni v’ nji oprani, teni je pa vedno
nad njimi sa njih zhafno in vezimo terpljenje. Naj bo,
Gofpod, tvoja kri na meni, de me refhi: v’ mojim ferzu
in na mojim telefu, de me ozhifti; v 1  mojih miflih in
sheljah, de jih pofvezhuje; na mojih delih in mojim shiv-
ljenji, de me febi pofvezhuje!

26. Tedaj jim je ispullil Baraba; Jesufa
pa jim je otepeniga isdal, de bi bil krishan.

Kadar ljubeseu do laftniga prida gofpoduje v’ fer-
zu bolj ko ljubesen do pravize, zhlovek kmalo hudobi
kaj perjenja, in ker ji perjenja, fe sgodi, de je od nje
popolnama premagan. Pilat ispufti Baraba, Jesufa pa da
tepfti. Ali zhimu ga da tepfti; zhe je kriv, ga mora dati
krishati, in ne tepfti; zhe je nedolshen, mora biti ispu-
fhen, ne pa tepen, hodnik fe mora kri vizam ali naravnoft
uftaviti, ali pa sazhne pravizo preganjati. Kdor m s’ Je-
sufam, je soper njega, in kdor sa-nj ne ftoji, ga pre¬
ganja.

27. H T .  Tedaj fo poglavarjevi vojfhaki Je¬
sufa feboj vseli na fodifhe, in fo k’ njemu fpra-
vili vfo trumo. 28. In fo ga flekli, in fo mu
fhkerlatalt plajfh ogernili.

Jesuf je isdan v’ roke divjim vojakam ali foldatam,
de bi povefelil te, zhes ktere savoljo njih poboshnofti
fvet divja. On hozhe v 1  tem saframovan biti, de ga fle-
zhejo, in f’ fhkarlataftim plajfliem ogernejo: f’ tem hozhe
nam saflushiti gnado, de bi ftariga zhloveka flekli, in f’
pravizhnoftjo noviga zhloveka bili oblezheni; sraven pa
plazhati sa nezhimurnoft tiftih, kteri veliko potratijo sa
oblazhila in fvoje lifhpanje, kteriga korenina je ali nezhi-
ftoft ali prevsetnoft; fad pa je pregreha in pohujfhanje.

29. In fo fpletli krono is ternja, in fo
mu jo na glavo djali, in terlt v’ njegovo defni-

17

258

Evangeli f. Matev.

zo, in fo pred-nj pokleke vali, in ga safra-
movali, rekdzh: Sdrav bodi kralj Judovfki! 30.
In fo vanj pljevali, in terlt jemali in tolkli po
glavi.

Kraljeftvo Jesufovo m’ od tiga fveta: dokler tedaj
ga ljudje hozhejo posemljfkiga kralja poftaviti, ktero fe
je sgodilo per tifti perloshnofti, ker je kruh pomnoshil,
fe brani kralj biti: kadar ga pa ko posemeljfkiga kralja
šanizhujejo, in f 1  ternjem venzhajo ali kronajo, fe liga
ne brani, ker je kralj nebefhkiga kraljeftva, v’ ktero fe
po ternjevi poti, po krishih in terpljenji pride. Jesuf ho-
zhe f ternjem kronan, sapljevan in tolzhen biti, ker li
je bil tako pot na fvetu isvoiil, in tudi hozhe, de njegovi
isvoljeni morajo po taki poti k njemu iti. Ali koliko jih
je med kriftjani, kteri fe kline, de Jesufa molijo, de ga
sa fvojiga kralja imajo: njegovim poftavam pa fe ndzhejo
podvrezhi; bogati nozhe njega ko uhosiga kralja imeti,
ker nozhe fvojimu blagu flavo dati, nezhiltnik nozhe njega
f’ ternjem kronaniga kralja, ker fe nozhe telefnim flad-
noftim odpovedati, pijanez nozhe njega s’ shelzhem in
jeliham napajaniga kralja, ker fe boji v’ tresnofti shiveti.
Vli ti ga veliko huj f hi ko Pilatovi foldatje safmehujejo,
sapljujejo in tolzhejo.

31. S.  In po tem, ko fo ga saframovali, fo
mu flekli plajfh, in ga oblekli v’ njegove obla-
zbila, in ga peljali, de bi ga krishali.

Jesuf nozhe v’ fvojim oblazhilu saframovan, ali k’
krislianju hozhe v’ fvojim oblazhilu peljan biti, de bi fe
framovali, kadar pregrefhniga Adama na febi kashemo.
Ne framujmo fe pa Kriftufa oblezhi iu s'  njim vred kri-
shani biti, s’ njim odmreti fvetu, pofvetnimu rasveleljenju,
bogaftvu in zhafti. Veliko bolj moramo f fvetim Pavlam
rezili: Mene pa Bog varuj , de bi fe s’ drugim hvalil
kot f krishem Gofpoda nafhiga Jesufa Kri/lufd: po
kterim je meni fvet krislian, in jes fvetu.  Gal. 6, 14.

XXVII. Poglavje.

259

32. Grede pa fo dobili zhloveka is Zi-
rene, Simona po imenu 5  tega fo permorali, de
je nefel njegov krish.

vSirnon od Zirene, kteri je bil permoran Jesufov
krish noliti, je podoba nafbiga mefa, ktero zhes fvojo
voljo in nerado krish noli, in ga faiiio takrat noli, kadar
je od duha poterto. Sahvalimo Boga, zhe on v 1  tem ne
gleda na nafhe nagnjenje in nafho voljo, ktera je vfelej
nagnjena k’  sloshnofti in fladnoftim, in farna is febe vfe¬
lej krishem nafproti. Ako bi Bog per krishih in britko-
ftih gledal na nafhe isvoljeuje, bi Jesuf nobeniga ne imel,
kteri bi sa njim krish nofil: in ako bi on s’ masilam
fvojiga fvetiga duha nafhe volje ne pofvezheval, bi mo¬
rebiti krishe kakor fvojoglavni in prevsetni nolili, ne pa
f’ popišimo poterpeshljivoftjo in po kerfhaufko.

33. $. In fo prifhii na mefto, ki fe imenuje
Golgota, to je mefto mertvafhkih glav. 34. In
fo mu dali piti vina s’ shelzhem smefhaniga. In
ko je bil pokufil, ni hotel piti.

Judje fo Jesufu vina s’ slielzhem namefhaniga dali
piti, de bi njegovo truplo okrepzhali, omedlevize obva¬
rovali, in daljej v 1  terpljenji obdershali. Jesuf je fizer po-
kufil, pa ni hotel piti. Pokufil je, de bi nobeden njego¬
vih pozhutkov ne bil bres terpljenja: in de bi terpel sa
vfe tifte, kteri grefhe f’ pijazlio, ali jedjo ali drugimi
flafhzhizami. Piti pa ni hotel, de bi mu njegove bole-
zhine nikakor ne bile polajfhane: in to k’ nafhimu ofi - a-
motenju, ker per bolezhinali toliko fkerbimo, kako bi fi
jih samogli slajfhati in menj zhutiti. Dober kriftjan s 1
Jesufam fklenjen ne farno telefno terpljenje, ampak tudi
vfe britkofti fvojiga ferza radovoljno prenefe.

35. Hf.  Po tem pa, ko fo ga bili krisliali,
fo rasdelili njegove oblazhila, in fo lofali sanje,
de fe je dopolnilo, kar je rezheno po preroku,

17 *

260

Evangeli f. Matev.

ki pravi: Rasdelili fo li moje oblazhila, in sa
mojo fuknjo To lofali.

Jesuf je hotel hudodelzam enak fhtet hiti; sato je
puftil druge zhes njegove oblazhila gofpodariti. Povfod
je nam sapuftil sgied pokorfhine proti poftavam, sgied.
ponishnofti, ubofhtva, odpovedanja pofvetnimu blagu; de
bi tudi mi vfelej perpravljeni bili, vfe sgubiti, vfe sapu-
ftili rasun ljubesni. Satd je perpuftil, de fo fi foldatje
njegove oblazhila rasdelili, ali fuknje, ktera je pomenila
ljubesen, fi nifo rasdelili, ampak sa njo frezhkali ali lo¬
fali, zhigava bi bila; ker ljubesni ne more nobeden ras-
deliti: ampak kjer je, tam je žela, in zhe žele ni, je
nizh ni. Lofali fo pa sa fuknjo, zhigava bi bila, ker
ljubesni ni per vlili, ampak kdor jo ima, mu je od Boga
dana is fkrivne gnade kakor po lofu.

36. In To fedeli, in ga varovali.

Soldatje fo pod krishem femtertje fedeli bres vfiga
dobizhka sa dufhno shivljenje. Koliko je tazih kriftjanov,
kteri med mafho ftoje okoli altarja, in fo tudi bres do¬
bizhka sa fvojo dufho: ker fvoje ferze napzlinim miflim
in sheljam dajo, ne de bi ga Bogu darovali s’ Jesufam.
Blagor mu, kdor fe s’ mirnim ferzam snajde per kri—
shi Jesufovim, de bi sadobil dragi fad tega krisha, de
bi tam molil Jesufa sazhetnika fvojiga svelizhanja, in
vtifnil njega krishaniga s 1  njegovimi lepimi zhednoftmi v 1
fvoje ferze.

37. In To djali verh njegove glave nje¬
govo obfojenje pifano: Ta je Jesuf kralj Judov.

Kdor drugim jamo koplje, fam va-njo pade. Judje
fo terdno fklenili Jesufa f’ krishanjem pred fvetam ofra-
motiti. Ali napil’ nad glavo krishaniga nabit le nje pred
vlim fvetam, per vfih narodih in na vfe zhafe grosno
saframuje, de fo fvojiga kralja, fvojiga Mefija krishali.
Tako fvetiDuh, kteri je oblaftnik jesikov in rok vfih tudi
hudobnikov, ftorf, de oni vezhkrat soper fvojo mifel pi-
fhejo, ali terdijo nar vezhi refnize, ktere fo jim nar bolj

XXVII. Poglavje.

261

nafprdti, in njih hudobijo nar bolj raso denejo: in febi
ravno f tem, f’ zhimur fo hotli druge oframotiti, vezhno
framoto nakopljejo. Ta napif je obfojenje vlili hudobnih
Judov sa vfelej; nafproti pa je nar vezhi zliaft sa Je-
sufa, de je on savoljo fvojiga krisha kralj poftal vfih
refnizhnih Israelzov, ktere fi je sa fvoj delesh perdobil.
Namrezh: Hudobija ne premaga modro/li;  Mod. 7, 30.
ker ona  (niodroft) s' mozhjo feshe od kraja do kraja
ino vfe voljno poravna.  Mod. 8, 1.

38. S.  Takrat fla bila krishana s’ njim vred
dva rasbojnika, eden na defnizi in eden na le-
vizii

Med dvema hudobnikama hozhe Jesuf vifeti, iska-
sati, de je prifhel umret sa grefhnike. Med rasbojni-
kama vifezh je on nju fodnik; da enimu svelizhanje,
nad enim pa ispelje fodbo pogubljenja. Obadva terpita
na krishi, med obema vili Jesuf v’ fredi: ali enimu je
njegov krish v’ svelizhanje, enimu pa v* pogubljenje.
Namrezh, ne vfak kriftjan, kteri terpi, in fe po vna¬
njim fvetih rezhi v’ katolifhki zerkvi vdeleshi, je tudi
pred Bogam opravizhen in pofvezhen, ampak tifti farno,
kteri fe po gnadi odrefhenika vdeleshi fadu Kriftufoviga
krisha. Nebefhki fodnik fvoje fodnje fklepe ven in ven
dela, kteri fo nam sa sdaj nesnani; ali ispeljal jih bo
na dan, kadar bo lozhil hude od dobrih, in flednjimu po-
vernil po njegovih delih.

39. ~i T .  Ti pa, ki fo memo bodili, fo ga.  pre-
klinjevali, in f’ fvojimi glavami smajevali, 40. in
fo rekli: Aha, kako tempelj boshji podirafh, in
v’ treh dneh fpet fosidafh; pomagaj fam febi!
Zhe li Sin boshji, dopi f’ krisha.

De nar vifhi Mafhnik hožhe tempelj podreti in ras-
djatij de Svelizhar fam febi ne pomaga; de ^in vezh-
niga Boga je obefhen na krish: to je, kar Juda in bres-
verniga zhloveka pohujfha; tega ne more sapopafti, to

262

Evangeli f. Matev.

safmehuje, in fhteje sa nefpamet; ker po mefu in po-
ftavali fveta fodi. Ali de nar vifhi Mafhnik fenzo in po¬
dobe ftare poftave overshe svelizhanfko fkrivnoft nove
poftave uterditi, in fosidati nebefhko fvetifhe; de Sveli-
zhar hozhe fvoje shivljenje puftili, in biti daritev sa na¬
lile svelizhanje; de Nin Bosliji hozhe is mozhi krisha
pravizhnoft, ktera fe dobi is sliive vere, vftanoviti: to je,
kar fhteje verni kriftjan sa nar vezhi modroft, to je, na
ktero poftavi vfe fvoje saupanje, ter upa svelizhanje
dobiti; to je, sa kar hvali fvojiga Boga.

41. Ul.  Ravno tako fo g a saframovali tudi
veliki duhovni P pifmarji in darafhmi vred in
fo rekli: 42.  Drugim je pomagal, fain febi ne
more pomagati! Ako je Israelfki kralj, naj (topi
sdaj P krisha, in verujemo vanj. 43. V’ Boga
je saupal; naj ga sdaj refhi, zhe ga rad ima!
Sej je rekel: Sin boshji tim.

Ni bilo hudobnikam sadofti, de fo foldatje Jesufu
roke in noge s’ shebeljmi prevertali in nabili na krisli,
hotli fo fhe f fvojimi jesiki ga bofti in terpljeniti. Malo
jih je, kteri bi ko Jesuf do konza ponishevanja nolili, in
poterpeshljivo terpeli safniehovanja pofvetuih ljudi. Mefeni
zhlovek fe ne more preprizhati, de Bog ljubi tifte, ktere
v’ terpljenji pufti; ne morejo sapopafti, kako bi ta, kte-
riga Bo'g ftifka, va-nj saupal, in kako bi kriftjan v’ kri—
silili Boga sa ozheta imel. Ali ne vedo, de hozhe Bog
P krishi in ponishevanjem fvoje kraljeftvo v’ ferzih na¬
praviti: ne rasumejo, de krishi fo dar ljubesni Boshje,
podpora nafhiga upanja, snamnje pravih otrok, povefe-
Ijenje isvoljenih, in de farno krishi pravizo dajo k’ deleshu,
in kraljeftvu nebefhkiga ozheta.

44. Ul.  Ravno to tla mu ozhitala tudi ras-
bojnika, ktera da bila s’ njim vred krishana.

Krishi in britkofti fo fpodtikljej vfim, kteri jih terpe
sa fvoje grehe, sa ktere ne delajo pokore. Hudobni terpe,

XXVII. Poglavje.

263

in sraven kolnejo; pravizhnih eni terpe, in fe pertoshijo
zhes krislie: malo pravih kriftjanov je, kteri bi ko Jesuf
terpeli, in sraven molzhali, fe ponishali, molili pravizo
Boshjo. Zhe fveti Duh ne da poterpeshljivohi, poftane
britkoft zhloveku neprenefljiva butara, perloshnoft k’ go-
dernjanju in grehu.

45. Hf.  Od fhelte ure pa fe je tema Itorila
po vfi semlji do devete ure.

Modrim, kteri fo flili v 1  Betlehem novo-rojeniga od-
refhenika ifkat, ker fo v 1  nozhi med neverzi tizhali, je
Bog svesdo pershgal, de bi jih k’ Jesufu perpeljal. Tu¬
kaj Judam, kteri pod tako fvetlobo od prerokov v 1  pifmih
pershgano nozhejo Svelizharja posnati, folnze opoldne
fkrije fvetlobo: njim k’ prizhevanju, de, ker fo Jesufa
fvetlobo vliga fveta savergli, jim bo Jesuf odvset, in bodo
po vfim lvetu raskropljeni hodili v’ neisrezheni flepoti.
Tako riamrezh fo vfe ftvarf pokorne fvojimu Gofpodu,
de jih on obrazha k 1  dobrimu vfih, kteri ga v’ refnizi
ifhejo; zhes tifte pa, kteri nozhejo va-nj verovati, bo
fvojo netolashljivo jeso ko fulizo isbrufil , in vej' fvet
fe bo s’ njim zhes neumne bojeval.  Modr. 5, 21. Bla¬
gor tedaj timu, kteri sa Jesufam hodi; ker po njegovih
befedah: Jes /im luzh fveta: kdor sa menoj hodi, ne
hodi v’ tami, ampak bo imel luzh shivtjenja.  Jan. 8,
12. Gorje pa timu, kteri fe ga nozhe dershati; ker naf
opomni rekozh: Hodite dokler luzh imate, de vaf tarna
ne obide: in kdor v’ tami hodi , ne ve , kam gre.  Jan.
12, 35.

46. $/.  In okoli devete ure je Jesuf s’ ve¬
likim gjafam vpil, rekozh: Eli, Eli: lama fabak-
tani? To je: Moj Bog, moj Bog! sakaj li me
sapullil ?

Ni to vpitje Jesufa nafhe glave, ampak njegoviga
telefa, ktero fmo mi. Poboshni kriftjani, per kterih je
ftari zhlovek fizer krishan, pa ne mertev, vezhkrat ispu-
fhajo glaf med britkoftmi: njih duh fizer ljubi krishe, in

264

Evangeli f. Matev.

jih voljno fprejme, ali flabo mefo fe pertoshi, in vpije:
Moj Bog , sukaj fi me sapuflil?  Vezhkrat tudi flaba
dufha, zhe ni kmalo uflifhana, mifli, de je sapufhena od
Boga, in sato sdihuje k’ njemu. .Jesuf ni nikoli hotel na-
fhe flabdfti od febe poloshiti; ker je sa njo terpel, de bi
jo odrefhil. to nafho flaboftjo obdan je po befedak
f. Pavla do Heb. 5, 7. v’ dnevih fvojiga shipljenja
na semlji molitve, in profhnje timu, kteri ga je sa~
mogel od fmerti ref hiti, s’ mozhnim vpitjem in folsami
daroval , de bi od fmerti vftal, in nafhe odrefhenje do-
konzhal, in je bil uflifhan po fvojim fpofhtovanji.  De
bi mi, kadar sazhnemo med britkoftmi omagovati, to po-
vefeljenje imeli, de bodo britkofti perpomogle nafhimu
duhovfkimu vftajenju.

47. 'i 7 '.  Eni pa tam ftojezhih, to flifhati, fo
rekli: Elija klizhe ta. 48. In bersh je tekel eden
smed njih, vsel gobo, jo s’ jefiham napojil, in
nataknil na terlt, in mu je dal piti. 49. Drugi
pa fo rekli: Pulti, poglejmo, ali pride Elija ga
refhit!

Kar fo ti ljudje okoli kriška ftojezhi florili, je po¬
doba tega, kar vezhi del kriftjanov pred altarjein ftoje¬
zhih flori. Zelo malo jih je, kteri bi tam s 1  shivo vero
bili, in bi fe daritve Jesufove na altarji v 1  veri deleshne
Borili. Vezhi del fo taki, de Jesufu shejnimu jefiha v’ gobi
dajo: ker njih ferza fo ko goba, ktera je polna okriv¬
ljenih lukinj; tifte fo polne svijazh in hlinjenja; oni ni¬
majo v’ fvojih ferzih drusiga ko jefih nevofliljivofti in
ferda proti blishnjimu, jefih nehvaleshnofti proti Bogu,
sanizhevanje njegovih fkrivnoft, neobzhutljivoft proti fve-
tim refnizam, kterim ne verujejo, ktere po fvojim na¬
gnjenji raskladajo in umejo, kterim fe v’ ferzu uftavijo:
tako Jesufa napajajo s 1  shaloftjo in grenkoftjo, in ga na
hribu mertvafhkih kofti fpet krishajo.

50. Hf.  Jesuf pa je fpet savpil s’ velikim
glafam, in je isdihnil dufho.

XXVII, Poglavje.

265

To mozhno vpitje Jesufovo pokashe, de njegova
fmert ni prifhla is flabofti, ampak is velike ljubesni: de
ni perfiljen umeri, ampak rado vo l j no; P tem je nam sa-
flushil, de mi, ker moralno perfiljeni umreti, samoremo
frezhno fmert ftoriti. Nafha fmert bo toliko frezhnej-
fhi, kolikor je bolj podobna fmerti Jesufovi: sato mo¬
ramo vezhkrat na njegovo fmert mifliti, de fe od njega
bolj nauzhimo umreti. On je fvojo duflio in telo Bogu
ozhetu daroval: tudi mi moramo fvojo duflio in telo,
fvoje shivljenje s’ Jesufam vred Bogu sa daritev dati;
fvet mora nam, in mi fvetu krishani biti; s’ Jesufam mo¬
ramo terpeti in umreti, de bomo samogli s’ njim shiveti.

51. In glej! sagrinjalo v’ tempeljnu fe
je pretergalo na dvoje od verha do tal; in sem-
lja fe je potrefla, in fkale fo pokale, 52 .  in
grobi fo fe odperli, in veliko telef fvetnikov,
kteri fo fpali, fe je obudilo. 53. In fo fhli is
grobov po njegovim vflajenji, in fo prifhli v’
fveto in e 11 o, in fo fe mnogim perkasali.

Kmalo po fmerti Jesufovi fe jc pokasal obilni fad
njegove fmerti. Sagrinjalo v’ tempeljnu, ktero je fveto
od nar fvetejfhiga lozhilo, fe je na dvoje rastergalo k’
prizhevanju, de je pravoverftvo in relnizhna fvetoft na¬
pravljena: de sagrinjalo greha, ktero nam je branilo iti
v’ nebefhko fvetifhe, je rastergano, in nebefa fo nam
odperte. Potref semlje je pomenil, de bo vef fvet ponov¬
ljen, in neverzi fe bodo fpreobernili. Pokanje f kal je po¬
menilo gnado refnizhne pokore in rastrenje grefhnih ferz:
odpiranje grobov je bilo snamnje, de je premagana fmert
greha, in perpravljeno shivljenje grefhnikam; vftajenje
fvetih is grobov je bila podoba vftajenja vfih vernih en¬
krat k’ vezknimu slavljenju v’ nebelih. O de bi Jesufova
fmert tudi v’ nafhih ferzih vfe te zhudeshe ftorila, de bi
nafhe ferze fvojo flepoto sgubilo, in vedno pred ozhmi
imelo nebefhko deshelo, de bi fe od fvetiga ftrahu sma-
jano treflo per fvetih fkrivnoftih, in pred ftrafhnimi fod-

266

Evangeli f. Matev.

bami Boshjimi, de bi fe od shalofti savoljo grehov ras-
pokalo, de bi vfe lepe zhednofli, in fveti nagibki vfelej
is njega vftajali!

54. H 7 .  Stotnik pa, in kteri fo s 1  njim bili
in Jesufa varovali, ko fo vidili potref, in kar fe
je godilo, fo fe lilno bali in fo rekli: Refnizhno,
ta je bil Sin boshji!

Ne farno brespametne, ampak tudi pametne ftvari
fo sazhele sdajzi fmert Jesufovo zhutiti: in kar fo zhu-
deslii per fmerti odrefhenika pomenili, to je on sazhel
v 1  djanji ispeljevati. Semlja zhlovefhkih ferz fe je sma-
jala, in kamnitne ferza fo fe ras p o kale ; in neverzi na
dufhi m eri vi fo sazheli vftajali v’ fposnanje in vero v 1
Jesufa Kriflufa. Kako dobro je blis Jesufoviga krisha
ftati 5 mdzh krisha fe zelo na te rasfhiri, kteri ne posnajo
ne njega mozhi, ne fvetofli. Veliko je ne fovrashiti Je¬
sufa krishaniga, kadar ga vef fvet sanizhuje. Ali ti,
kteri fposnano refnizo radovedno preganjajo, fo daljej
od svelizhanja ko ti, kteri v’ takim preganjanji ko flu—
shabniki in is nevednofli delajo; teh fe vezhkrat Bog
ufmili, ker une vezhi del sapufli, in fkorej nikoli ne po-
bdljfha.

55. H 7 .  Bilo je pa tam od delezb veliko shen,
ktere fo bile sa Jesnfam prifhle od Galileje, in
fo mu llregle 5  56. med kterimi je bila Marija
Magdalena, in Marija mati Jakoba in Joshefa,
in mati Zebedejevih lino v.

Tudi od shenskiga fpola, je hotel Jesuf ene per
fvojim krishi imeti, ker je on obeh fpolov odrefheuik, in
vfim fo odperte vrata k’ svelizhanju. Kar je nar bolj
zhudniga per tih shenah, je to, de fe nifo bale tam per
krishanji biti. Ali doftikrat Bog nar flabejfhim mdzh fvoje
gnade dodeli, nalproti pa nar mozhnejfhi njih flabofli is-
da, ker hozhe, de bi fe mdzh v’ flabofli pokasala. Bog
je tem shenam tako ferzhnoft dodelil, de bi f tem pla-

XXVII. Poglavje.

267

zbal njih sveftobo, ker fo one tako delezh sa njim fhle,
in mu ftregle v’ njegovih potrebah. Tako ima Bog na¬
vado fvoje dan s 1  novimi venzhati ali kronati, in tako
zhloveka pergnati k’ hvaleshnofti zbes daljej vezhi,

57. Hf.  Kadar Te je pa vezher ftoril, je pri-
fhel neki bogat zhlovek is Arimateje, po imenu
Joshef, kteri je bil tudi fain uzhenez Jesufov.

58. Ta je fhel k’ Pilatu, in je profil telo Je-
sufovo. Tedaj je Pilat ukasal telo dati.

Sopet fe tukaj kashe nad Joshefam od Arimateje
mozh Jesufoviga krisha. Redka, je taka sveftoba, malo
je ferzhnofti per zhloveku, kteri je v’ nevarnofti kaj blaga
sgubiti, kterimu je na pofvetni zhafti leshezhe, in kterimu
fe je bati mogdzliriih fovrashnikov, kadar bi on Jesufu
itregil. Joshef fe je bal sa uzheriza Jesufoviga fposnan
biti, dokler je Jesuf zhudeshe delal, bolne osdravljal,
mertve obudoval k’ shivljenju. Sdej pa, ko je na krisli
obefhen, ko je perfhtet med hudobnilve, ko je poftal vlimu
fvetu sa fmeh in pokleftvo, sdej fe ne boji sa Jesufovo
telo fkerbeti. Namrezh Jesuf je obljubil, rekozh: In jes,
kadar bom od sernlje pomfhan, bom vfe k’ febi vlekel.
Jan 12, 32. Gnada odrefhenika ga je mozhniga ftorila,
de je on nar bolj gorezhe ftal sa Jesufa takrat, kadar
je ta nar bolj od fveta, bil sapufhen, savershen, sanizhe-
van. ^o zbali, v 1  kterih fe morajo uzhenzi Jesufovi per-
krivati in molzhati, in fo zhafi, v’ kterih fe morajo oni
sa Jesufa in njegovo refnizo prav vneti. Blagor mu,
kterimu Bog da vfe, kar on hozhe, svefto dopolniti.

59. In Joshef je vsel telo, in ga je sa-
vil v 1  zhiflo tanzhizo; 60. in ga je poloshil v’
fvoj novi grob, kteriga je bil isfekal v’ fkalo;
in je savalil velik kamen k’ durim groba, in je
fhel.

Jesuf je hotel zelo per fvojim pokopu uboshin biti:

368

Evangeli f. Matev.

ubog je bil rojen, ker je v’ hlevu med sliivino leshal;
in mati njegova je komej toliko imela, de ga je savila
v 1  pelnize; on je vef zhaf v 1  ubofhtvu shivel, ker ni imel,
kamor bi bil fvojo glavo naflonil; na krishi je nag umeri;
in sdaj, kadar ima pokopan biti, nima ne fvojiga groba,
ne toliko platna, de bi ga va-nj savili. tem naf je pod-
uzhil, de, zb e fmo v’ uboshnim ftanu, fe ga ne framujmo,
ampak ljubimo ga. Zhe menj pofvetniga premoshenja
imamo, bolj moramo veleli biti, ker poftanemo bolj po¬
dobni ubogimu Jesufu: in menj posabimo, de fmo na
tem fvetu popotni in ptujzi, kteri nimajo tukaj oftanka,
ampak proti prihodnji nebefhki desheli gredo, sa ktero
fi morajo bogaftvo dobrih del fpravljati. Ako pa ravno
Jesuf ni nizh fvojiga na tem fvetu imel, vender je bil
prefkerbljen s 1  vlim potrebnim; in tako je v 1  djanji is-
kasal, kar je per f. Marku 10. 29.  obljubil rekozh:
Refnizhno vam povem: Nikogar ni, kteri sapu/li hif/io,
ali brate, ali fe/tre, ali ozheta , ali mater, ali otroke,
ali njive, savofjo mene in evangelija , de bi /tokrat
toliko ne prejel , sdaj v’ tem zhafu hifh, in bratov,
in flefler, in mater, in otrok, in njiv  — — in na u-
nim fvetu vezhniga shivljenja.

61. 'i 7 .  Bila je pa ondi Marija Magdalena,
in lina Marija; in fte iedele grobu nafproti.

Ljubesen je moz/ma ko fmert.  Vif. Pef. 8, 6.
Kdor Jesufa ljubi saref, ne more nikdar od njega lo-
zhen biti, kakor govori f. Pavl Rim. 8, 38. Sa terdno
vem, de ne fmert , ne slavljenje, ne angeli, ne pogla¬
var/Iva , ne oblafti, ne fedanje, ne prihodnje, ne fila,
ne vif okofl, ne globozhina, ne druga flvar naf ne bo
mogla lozhiti od ljubesni Boshje, ktera je v' Jesufu
Krifhtfu Gofpodu nafhim.  On vedno premifhijuje .Je-
sufovo fmert, on fvoje slavljenje s 1  Jesufam fkrije v 1  Bogu,
je perpraven in naklonjen k’ bogabojezhim delam, in fta-
noviten v’ njih. Te shene fo nam v’ sgled, kako fe mo¬
ramo s’ njimi per Jesufovim grobu uzhiti odmreti temu
fvetu, in s’ Jesufam pokopani biti: kako moramo vedno

XXVII. Poglavje.

269

per febi moriti nagnjenje, ktero naf shene, fe kasati fvetu
in ifkati njega nezhimurnofti.

62. H r .  Dragi dan pa, kteri je po perprav-
Ijanji, fo fe sbrali veliki duhovni in fariseji k’
Pilatu, 63. rekozh: Gofpod! fpomnili fmo fe, de
je ta sapeljivez, ko je fhe sliiv bil, rekel: Zhes
tri dni bom vdal. 64. Ukashi tedaj grob obva¬
rovati do tretjiga dne, de ki ne pridejo njegovi
uzhenzi, in ga ne ukradejo, in ne reko ljudftvu:
Od mertvih je vdal; in poflednja smota bo huj-
fhi od perve.

To fo tifli svefli dopolnjavzi fabote! prej fo Jesufu
ozliitali, de je faboto prelomil, kadar je eniga bolnika
osdravil, kjer ni bilo zelo nobeniga dela per tem osdrav-
Ijanji: oni fo tudi fkerbno pred faboto vfe perpravili, kar
je sa jed treba, de nifo fabotni dan nizli delali. Ali
sdaj fe ne boje sapovedi prašnika preftopiti, de gredo
k’ Pilatu, prolijo sa varhe, peljejo s’ oroshjem obdane
varlie k’ grobu, grob odprejo, in fpet f’ kamnam savale
in sapezhatijo, ktero vfe je delo sa prašnik nefpodobno.
Saref fo vredni, de fo fvoji liudobii popolnama pufheni:
in ker fo Jesufa shiviga preganjali, fo bili vredni, de
ga tudi mertviga preganjajo, in polnijo mei-o fvojih gre¬
hov. Gorje mu, kdor je le eno krivo ftopinjo ftoril, in je
m sdajzi popravil, vfe druge, ktere sa pervo fton, fo
tudi krive: in greh, is kteriga fe zhlovek ne ifhe hitro
vsdigniti, pervlezhe veliko drugih sa feboj.

65. H 7 .  Pilat pa jim je rekel: Imate 11 rasli o;
pojdite, obvarujte, kakor velle. 66. Oni pa fo
fhli, in fo grob obdali s’ varhi, in kamen sa-
pezhatili.

Koliko fi persadevajo hudobni satreti refnizo, o-
vrezhi nje fpomin, sadelati vfo pot k 1  veri. Ali vfe per-

270

Evangeli f. Matev.

sadevanje soper fklepe modrdfti Boshje je prašno. Ni
zhes Gofpoda ne modro/ti, ne rasumnofti , ne fveta.
Prip. 21. 30. Zhlovefhka rasumnoft je nepridna in ne-
premoshna soper Boga, in on ravno to zhes njeno voljo
obrazka, ispeljati njegove fklepe; ker je pifano: V’ nizh
bom /lovil modro/l modrih: in rasumnoft rasumnih bom
savergel. Kje je modri? kje pifdr? kje preiskavez
tiga fveta? kaj ne, de je Bog k' noro/ti /tori/ mo¬
dro fl tiga fveta?  1. Kor. 1. 19. Refniza samore lizer
na en zhaf potlazhena, ali premagana ne more biti. Njeni
preganjavzi jo ravno f 1  fvojim preganjanjem narbolj po-
terdijo in ozhitno flore. Blagor mu, kdor je sveft refnizi,
je podnzhljiv, in fe ji podvershe f fveto preprofhino; fej
velik pokoj mu v 1  ferze peniefe. Gorje pa timu, kteri ji
ne veruje, ker velik nepokoj li v 1  ferzu napravi, kadar
liozhe fvoje ozln' sakriti pred njeno fvetiobo, in fe per-
dershati v’ fvoji neveri. Podversimo fe radovoljno refnizi
sdaj ob zhalu ufmiljenja, de ne bomo perfiljeni fe enkrat
podvrezki njenimu malhevanju.

XXVIII. Poglavje.

1. Ut.  Svezher Aibote pa, ko fe pervi dan
tedna safveii, je prifhla Marija Magdalena in
ima Marija gledat groba.

Ne fmert, ne grob ne more pogafiti prave ljubesni
Boshje. Ljubesen je te skene gnala, de fo per kriški ftale,
in zelo sgodej k’ pokopalifhu hitele: in Jesuf jih je is
ljubesni proti njim vlekel k’ pokopalifhu, de bi plazhal
njih ljubesen s’ rasvefeljenjem, ktero fo mogle narperve
imeti nad njegovim vftajenjem. Te poboshne shene fo
hotle fvojo shaloft f’ tem polahkati, de bi bile Jesufovo
mertvo telo masale: in Jesuf jim je vefelje ftoril, ka-
korfhno imeti fo li nar bolj vofhiti samogle. Nikdar fe
zhlovek ne kafa, kadar je fvojimu Bogu sveft, in flori
po njegovim vdajanji: nikdar ni zhlovek bres plazhila,

XXVIII. Poglavje.

271

kadar fkerbno ifhe Boga; in tem, kteri Boga ljubijo,
v j'e k’ dobrimu tekne.  Bi m. 8. 28.

2. H 7 .  In glej! velik potref je vftal. Sakaj
angel Gofpodov je prifliel s'  nebef, in je per-
liopil ter kamen odvalil in nanj fedel. 3. Njego¬
vo oblizhje pa je bilo kakor blifk, in njegovo
oblazlvilo, kakor fneg.

Bog vfigamogozhni je greflinikam ftrafken, in pra-
vizhniin perjasen: satd angel, kteri je shenam vftajenje
Jesufovo osnanil, fe perkashe s 1  blifkajOzhim in ftraflmim
obli/.kjem in v 1  belim oblezhen, de bi f’ tvojo podobo
hudobne oftrafhil, in povefelil bngabojezhe. De grefhnik
od fmerli greha k 1  shivljenjii gnade vftane, mora IVet ftrah
smajati njegovo ferze: po tim mora vidin angel Gofpd-
dov, to je Tpovednik, greflmiku na pomozh priti, ter mu
pomagati teshek kamen pregrefhuih navad od ferza od¬
valiti in na ta kamen fefti, to je, braniti, de pregrefhne
navade ne saprejo greflmiku ferza k’ gnadi Bosliji.

4' 1?.  Od ftraha pa pred njim fo varili tre¬
petali, in fo bili, kakor mertvi.

Bog sna s 1  eno in ravno tifto rezhjo povefeliti fvoje
flushabnike, in oftrafhiti fvoje fdvraslmike. Nad enim an¬
gelom, kteri je prifliel osrianit vefelje in mir med sem-
Ijo in nebam, fo fe ti varili preftrafliili: kakoflmi ftrah
bode enkrat sa hudobne, kadar pride fodnik fvet po fvoji
oftrofli fodit. Ko bi bili ti flepzi sapopadli, kakofhniga
bogativa varovati jim je izrozheno, bi fe bili hiteli k 1
veri in ljubesni podati. Koliko je tako f lepili kriftjanov,
kteri tudi ko varili ftoje okoli altarja, kjer je Jesuf ko
v 1  grobu f-hranjen: ali ne vedo, kakoflmo bogaftvo je
tam, in satd je njih ferze delezh od njega, prasne, po-
fvetne mifli, in nezhimurne shelje jim vsamejo Jesufa.

5. H 7 .  Angel pa je pregovoril in rekel she-
iiarn: Nikar fe ne bojte ve! sakaj vem, de ifliete
Jesufa, kteri je bil krishan.

272

Evangeli f. Matev.

Blagor mu, kdor ifhe Jesufa krishaniga: ker on fe
vdeleshi Jesufoviga vftajenja, kteriga fad je nafhe opra-
vizhenje. Ifkati pa kriskaniga m' drusiga, ko verniti fe
k’ njemu v’ pokori, ne odbijati krishev, ktere Bog po-
f hi j e, ne prejenjati od morjenja fvojiga mefa, in hudiga
nagnjenja, naj bo sbe to fpazbeni natori nafproti, kolikor
hoziie, fpolniti svetlo dolshnofti fvojiga flanu, zhe tudi fvet
soper govori, ne odftopite od ojftre poti fvetiga evan¬
gelija, zhe tudi fvet safmehuje in preganja tifte, kteri
po nji hodijo. Kdor tako ravna, samore upanje imeti,
de je Jesufov, ker per takim je pomorjena famofvoja
ljubesen.

6. Ul.  Ga ni tukej; vdal je namrezb, kakor
je rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil
Gofpod poloshen.

^rezilen je grefhnik, od kteriga fe more rezhi: Ga
ni tukaj; vstal je.  Ali de fe more to od njega rezhi,
fe mora is njegoviga ferza, ktero je njegov grob, fo-
diti, zhe je lpreobernjeno, ali ne. Od fpreobernjenja fer¬
za fe fodi is del in poboljfhanja slavljenja, kadar je to
vfe prenarejeno, in ni pervimu nizh vezli podobno. Ka¬
dar fe tedej samore od grefhnika rezhi: on ne hodi vezh
v’ to hudo perloshnolt, je puftil fvoje hudobne tovarfhe,
nima vezh navade, govorili pregrefhnih befed, je opuftil
rasusdane rasvefeljenja, pijazho, jeso , krivize, v’ kterih
je prej shivel; tedaj fe samore mifliti od njega, de nje¬
govo ferze ni vezh grob, ampak prebivalifhe oshivljeni-
ga Jesufa.

7. Ul.  In bersli pojdite, in povejte njegovim
uzlienzam, de je vdal; in glejte! pred vami gre
v’ Galilejo, tamkej ga bote vidili. Glejte! pred
iim vam povedal.

Perva shena v’ raji (jparadishi) je sapeljala mosha
v 1  greh: in tukaj fpet shene perve osnanijo moshem re-
fhenje is greha in fmerti savoljo vftajenja Jesufoviga od
mertvih. Bog da komur liozhe, osnanovati njegove refnize.

XXVIII. Poglavje.

273

Blagor mu, kdor refnizo fprejme, naj jo osnani, kdor
koli hozlie. Vfak zldovek je dolshan refnizo osnanovati
fvojimu blishnjimu; sato moramo hiteti refnizo osnanovati
s’ befedo eden drugimu: ozke finu, mati hzheri, gofpodar
drushini, rekozh: Spomni fe , de Gofpod Jesuf Krifluf
is saroda Davidoviga je vpal od mertvih. 2.  Tim. 2.
8. Ker pa laftni fad Kriftufoviga vftajenja od mertvih je,
de tudi mi' is fmerti greha k’ shivljenju gnade vftanemo,
mora flednji od naf tudi s’ djanjem, to je, I’ fvojim no¬
vim shivljenjem, fvoje vftajenje is greha, in tako Kriftu-
fovo vftajenje od fmerti osnanovati.

8. Hf.  In fo fhle bersh is groba P llraham
in s’ velikim vefeljem, in fo tekle povedat nje¬
govim uzhenzam.

Pofebni darovi morajo per teli, kteri jih dobe, sra-
ven vefelja vfelej fvet ftrah obuditi: fej komur je vezli
dano, bo tudi sa vezli terjan. Sato bogabojezhi kriftjani,
kolikor s’ vezhimi darnu’ fo obdarvani, toliko bolj fe tre-
fejo, ker pomnijo fvojo nevrednoft, in zhutijo fvojo fla-
boft. Ker vedo sa fvojo nevrednoft, fe boje, de bi ki ne
bila kaka srndta; po befedah f. Pavla 2. Kor. 11. 14.
Tudi Satan fe premini v’ angel a fvet/obe:  in doftikrat,
kar kdo fhteje sa Boshje dajanje, pride od duha lashi,
od hudobniga poshelenja; sato dobri kriftjani delajo vfe
f’ fvetam fvojih dufhuih vodnikov. Tudi ker fvojo flaboft
zhutijo, fe boje, de bi fe savoljo kazili pofebnih darov
ne prevseli, de bi sa-nje ki premalo hvaleshni ne bili,
in tako ne poftali bolj pregreflnii.

9. itf.  In glej! Jesuf jih frezha, rekozh:
Posdravljene bodite! One pa fo perllopile in ob¬
jele njegove noge, ter ga molile.

Jesuf Kriftuf fvoje gnade in povefeljenja deli po
redu, in po ftopnjah: pervizh po fvojih nameftnikih, po¬
tem fam. On hozhe sveiiobo ferz pofkufiti, in zhe befe-
dam dufhnih vodnikov verujejo, po tem govori on fam
v’ ferze, in ga povefeli s 1  refnizo, ter mu da mir. Tem

18

274

Evangeli f. Matev.

shenam fe je fam perkasal po tem, ko jih je po fvojih
angelih pofkulil, zhe bodo verovale in pokorne njegovim
befedarn: in ker jih je svefte nafhel, jim je lam naproti
prifhel, mfr vofliil, in v 1  ferze dal. Te shene kmalo, ko
fo ga vgledale, fo k’ njemu perftopile, objele njegove
noge, in ga molile. To mora vlak fpreobernjen grefhnik,
kadar Jesufa najde, ftoriti: on mora perftopiti k’ Jesufu,
objeti njegove noge, to je, v’ njegovo zhaftitljivo zldo-
vefhtvo saupanje imeti, in ga moliti ko fvojiga Boga.

10. Hf.  Tedaj jim rezhe Jesuf: Nikar fe ne
bojte! pojdite^ povejte mojim bratam, de naj
gredo v’ Galilejo, ondi me bodo vidili.

Prejfhnja nesveftoba uzhenzov, ktera je is ftrahu
prifhla, m' ubranila Jesufu jih po fvojim vftajenji od
mertvih ifkati, fe jim viditi dati, in jih svefeliti. Zelo
tako jih je ljubil, de jih je imenoval fvoje brate. Tudi
per naf, kadar fmo refnizhno fpreobernjeni, sazline lju-
besen Boshja kraljevati, in naf flori otroke Boshje, in brate
Kriftufove: ker nam dodeli po befedah f. Pada duha sa
fine metili otrok, po liter im klizhemo Abba (ozhe).
Zhe pa s’ Jesufam eniga ozheta imamo, imamo upanje
s’ Jesufam deleshniki biti v’ nebefhkim kraljeftvu: Zhe
fmo otrozi, fmo tudi deleshniki, in fizer deleshniki
Boshji, vdeleshniki pa Kriflufovi.  Rim. 8. 16. Kdo
bi tedaj imel vefelje nad tem fpazhenim fvetam, kadar
fe fpomni, de ima ozheta in brata v’ nebefdi Sato je
tudi Jesuf fvojim uzhenzam povedati rekel, naj gredo
is hudobne Judeje v’ Galilejo, ktera prehod ali preme-
njenje pomeni, to je, ker je Jesuf v’ novo shivljenje pre-
ftopil, morajo tudi oni prejfhnjimu zelo posemeljfkimu
shivljenju flovo dati, in sazheti novo in nebefhko shiv-
Ijenje.

11. Hf.  Kadar fo pa odfhle, glej! fo eni
varhov v 1  melto prifhli in povedali velikim du-
hovnam vfe, kar fe je bilo sgodilo. 12.  In fo

XXVIII. Poglavje.

275

fe sbrali P ftarafhmi, fe pofvetovali in dali voj-
fhakarn veliko denarjev, 13. rekozh: Režite, de
fo njegovi uzhenzi ponozhi prifhli in ga u-
kradli, ko fino fpali. 14. In zhe bo to poglavar
flifhal, ga bomo mi pregovorili, in bomo nare¬
dili, de bote bres fkerbi.

Gorje jim, ktere Bo'g po saflushenji njih flepimu
umu, in sheljam njih fpazheniga ferza isda; ker ni pre¬
grehe, v’ ktero bi fe ne samogli pogresniti: in zhe fe
is greha, v 1  kteriga fo padli, hitro ne vsdignejo, ta kmalo
drusiga sa feboj pervlezhe, in poflednjizh v 1  nefpokor-
jenoft padejo. Kakofhna flepota je bila per prevsetnih
farisejih in pifmarjih, ker fo tako ozhitne prizhevanja
od vftajenja Jesufoviga savergli, in nifo kotli va-nj ve¬
rovati. Rajfhi fo fe k’ lashem satekli, s’ njimi fvoj greh
sakrivali in v’ febi perdershali, ko de bi fe bili ponishali,
fvojo pregreho ispovedali in s’ refnizhno pokoro sbrifali.

15. Oni pa fo denarje vseli, in fo Ito-
rili, kakor fo bili poduzheni. In to govorjenje je
rasglafheno per Judih do danafhnjiga dne.

Kako nevarna je lakomnoft po blagu, fofebno po
denarjih; ker je vfelej Jesufa preganjala. Lakomnoft du¬
hovnov in pifmarjev ga je preganjala, dokler je shivel;
lakomnoft Ifhkarjotova ga je preganjala, kadar je k 1
fmerti fliel; lakomnoft Rimfkih foldatov po njegovim vfta-
jenji od fmerti, in lakomnoft pofvetnih kriftjanov ga pre¬
ganja she v’ nebefih kraljujozhiga. Lakomnoft je bila
vfelej nar hujfhi fovrashniza katolilhke zerkve; ker ta je
nar vezli ferz oflabila in odvernila od refnize: ta je bila
in bo vfelej ftudenez veliko pregreh. Koliko Judov fe
je, in bo pohujfhalo in pogubilo na lashnjive befede teh
lakomnih duhovnov in foldatov, ker do danafhnjiga dne
ne verujejo, de je Jesuf od mertvih vftal, ampak, de fo
ga uzhenzi ukradli.

276 E v angeli f. Mate v.

16. Hf.  Enajfteri uzhenzi pa fo fhli v’ Ga¬
lilejo, na goro, kamor je bil Jesuf ukasal.

Kadar naf Jesuf klizhe, moramo hitro in s' vefeljem
njegovimi! poklizu pokorni biti, popuftiti hudobno drush-
bo, is Babilona, to je, hudobniga fveta beshati, in iti na
goro evangeljfke fvetofti. Tem, kteri imajo fvoje ferze
v’ fvetu, fe Jesuf ne da fposnati, f’ takimi fe nozhe pe-
zhati. Kako hitri fmo, kadar naf Jesuf klizhe k’ vefelju,
k’ pozhitku; in nobeniga nf, de bi sa njim zhaftitljivim
rad ne tekel: malo jih je pa, kteri bi hotli s’ njim bili
v 1  saframovanji in v’ terp 1 jen ji. Tudi k’ vefelju fmo dol-
shni tezhi, kadar nam to Jesuf ukashe, kadar naf nje¬
gov duh tje pelje, kadar fam Jesuf pred nami gre, in
fe tam s’ nami snajde.

1 7.  In ko fo ga vidili, fo ga molili;
nekteri pa dvomili.

Kadar Jesufa is vere fposnamo, ga moramo moliti,
va-nj upati, ga ljubiti. Vera v’ vftajenje Jesufovo naf ras-
lozhi od neverzov, kteri ne taje, de je Jesuf krishan
bil: ali ne verujejo, de je vflai od mertvih. Molitev in
ljubesen nas mora raslozliiti od hudizhev, kteri verujejo,
de je Jesuf od mertvih vftal, ali fe boje, in ne molijo,
tudi ne ljubijo Jesufa. Ljubesen proti Jesufu, proti nje¬
govim refnizam naf v" veri poterdi, de terdno verujemo,
zhe tudi druge neverne vidimo: pomanjkanje ljubesni proti
refnizam pa ftori, de vanje ne verujejo, ker nozhejo po
njih shiveti.

18. $■. In Jesuf je perltopil; in s’ njimi go¬
voril, rekozh: Dana mi je vfa oblaft v’ nebelih
in na semlji.

Vftajenje od mertvih je ftan mozhi in zhaftf, za
kteri ftan je bil Jesuf od vekoma izvoljen: ali kterimu
fe je na en zhaf odpovedal, dokler je hotel na tim fvetu
shiveti med ljudmi; ali kteriga je naftopil po fvojim vfta-
jenji. vSad njegoviga vftajenja je nova oblaft, ktero je

XXVIII. Poglavje.

277

sa nebefa in sa semljo sadobil, v’ nebelih fizer oblaft
pofJati fvetiga duha na semljo, de bi zhlovefhke ferza
prenaredil, oblaft fvoje ude, to je vernike k’ febi per-
vlezlii, tam fvete kronati: na semlji pa oblaft fi neverze
po veri podvrezhi, fpreoberniti grefhnike, pofvezlievati,
obvarovati in doverfhiti fvojo zerkev, foditi vef fvet, hu-
dizlie in savershene sapreti v’ peklu. Plazhilo njegoviga
vftajenja je, de ima mozh zhes zhlovefhke ferza in volje,
de jih s 1  mozhjo fvoje premagavfke gnade poboljfha, vo¬
di, vlezhe in obrazila, kamor hozlie.

19. ^. Torej pojdite, in uzhite vfe narode,
in kerfhujte jih v’ imenu Ozheta, in Sina, in
fvetiga Duha. 20. Uzhite jih fpolnovati vfe, kar
koli tim vam sapovedal. In glejte! jes tim s 1  va¬
mi vfe dni do konza fveta.

Oblaft, ktero je Jesuf po fvojim vftajenji od mer-
tvih sadobil, tukaj v’ djanji iskashe, ker pofhlje fvoje apo-
fteljne po vfim fvetu, ne ljudi fpreobrazhat, ktero ftoriti
samore fam on, ampak vfe narode pervizh  uzhit, in jih
k’ veri perpeljat; drugizh  v’ sakramentu fvetiga kerfta
pofvezhevat, de bi bili otrozi nebefhkiga ozheta, udje
ijuna Boshjiga, tempelj fvetiga Duha, de bi pofvezheni
v 1  katoljfhki zerkvi Boga ediniga v 1  natori in trojniga
v 1  perfhonah, po poftavah fvetiga evangelija, v 1  duhu in
v’ refnizi molili; tretjizh  jih uzhit Bogu flushiti in vfe
dopolniti, kar je sapovedal. Ne farno vera, ne farno kerft
je sadofti k 1  svelizhanju, ampak je treba tudi slavljenja
po sapovedih in kerftnih savesah. Sveftoba tedaj uzhe-
nikov je v 1  tem, de oni ne uzhe drusiga, sunej tega, kar
je Jesuf uzhil: in sveftoba kriftjanov je, de poflufhajo
befedo Jesufovo, jo v 1  ferzu ohranijo, in fi persadevajo
po nje shiveti. Ref je, de je veliko smot in fkufbnjav
na fvetu, ktere samorejo preftrafhiti uzhenike, refnizo,
ktera fpazheniga zhloveka grise, osnanovati v’ njeni zhi-
ftofti: kriftjane pa odvcrniti od refnize. Sato pa obljubi
Jesuf tem in unim, de hozlie per njih biti f fvojo po-

278

Evangeli f. Matev.

mozhjo vfe zhafe. Bodi tedaj vfelej s’ nami, o Gofpod,
de bofh nafhe rasfvetljenje, nafha mozh, nafhe ovefeljenje!
Bodi f’ fvojo zerkvijo5 de bofli nje podpora, nje terd-
noft, nje fvetoft. Bodi vfelej s 1  nafhimi dufhnimi paftirji,
de jih vodifh in f’ fvojim duham napolnifh preprizhati
vfe fovrashnike, de sunej katolifhke zerkve ju' pravih
paftirjev, ne refnizhnih naftopnikov tvojih apofteljnov, tudi
ni nobeniga svelizhanja, ker fi ti vezhna refniza oblju¬
bil , farno per pravih in od tebe isvoljenih paftirjih oftati
do konza fveta, in po njih nam deliti fvojo fvetoft in
svelizhanje.



Isdal in saloshil Fr. Metelko.

C >;•• • • ■ M '

■  * /'  ' ' r> v-;;;

% '•■ ’

/■ - ■ ■ ‘ - ■

c


■n

■ .

C-_-  * ’*• •. *'

■■

iS # ■

f



pjjl

Ako kdo nima fkerbi sa fvoje, in slafti sa domazhe, je vdro satajil.
1. Kor. 5, 8.



'

.

^gg 1£$HP ■'**'*V' •»

'

w '. ’ fr*' '

y  ,'- . „ 1 , . . j. , i, ' , •. ■ ■ , ^ <.*


• •

• C’ ,: -V ' V' •: , ■ •■.,■ ■:

mi

' , • • •'


- ' ' ' • . f  ^

8«sSM« fiaBBl&»3? •>. ', ‘H ; -*c

/' - ' - ' : '

.


S


« ... • * '"' /'  •

> .».• ,K'%.  ‘aVj'  - W
•>$#£&>' jjv&$v«Sk

^V '-• ;  i>; .,'-V:t'S

J?' '

|S®R

mmw

: -

U- t .v-.- ' •■>,.•-' A---.•;

: '-f ;'^-

-!•- '*,■/  t ;. -: -: • •;

V?*’ '•* ;. (.':  v V'-';' ■ ^r'

'. / ■ . , ? " r

i

;

.


?  -■ V ;

# ,,^ vvw  ...; ...... ... . .. ,

:

■ -v -K. • ••


' .

, . .

Jj ^ h  v > 14i  .

W>> >{:' j :  _W, > :'V »  r

A ., vv ,>,

Jk\  ,


SifiiSlSi


■

• - t -

C,- \ ; '? V >v V-y' 'V' . • V- #/ ' • • • r: 7 ".•yV- J  v •{-’!*  ' ' •' "• '' v  - '-./ ,

- ^, : / : 7, v  * ' • *

■ 1

;-•• ...

...v. ~r\

'■»ip U ,^> ...'.•..•2 .a>'.\  ••■.- •,!.'•-• • v>••; ‘'r; 1  v rf- ...• •>•:•»< ■•' • •• '••^■/•> ,-• • ••*:. ,.*•

■ .

• - . ■

■

ŠiL% l/SA

" 4 j

■

'

,

*

-5^ :» ••H 8 .':,--

N[  ...



/'•'..  ■ ■'■. ' , , : . *' .:• .4'!

: v7 ■■■'. /> ■ :  ■■'• .‘- - ’ ■■ ;■ '• •- ' . " ./

.

B ®m

Irail


Hi