Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
TRST, nedelja 4. marca 1962
Leto XVIII. - St. 54 (5138)
Zaostritev v Aziji
(Naš poseben dopis)
MOSKVA, marca.
■ zijske meje med obe-
/1 ma blokoma — kjer je vzhodni blok dejansko zahodno, zahodni pa vzhodno — so v teh dneh pritegnile pozornost sovjetske javnosti.
2e precej časa se v Moskvi govori o postopnem kopičenju nevarnosti na teh kočljivih nasprotujočih si stičnih točkah Vzhoda in Zahoda. V četrtek Pa so vsi sovjetski časopisi brez razlike dvignili glas:
V Vietnamu se pripravlja spopad! Zaradi točnosti bi morali reči, da je tam do spopada že prišlo. Le povečal se je tako zelo, da grozi sedaj odprt «primer» spopada med Južnim in Severnim Vietnamom.
«Pravda» je poleg alarmantnega komentarja objavila tudi zemljevid novih ameriških oporišč v Diemovi deželi. Blokovske meje v Aziji so bile tudi doslej precej nestabilne, tako zaradi svoje neprirod-bosti, kakor tudi zaradi snačaja tailandskega, juž-bovietnamskega režima. Zaostrovanje na teh mejah Pa doslej kljub temu ni Ustrezno vplivalo na stanje 9dnosov med blokoma. To le bila, na neki način, vse-eno blokovska meja drugega razreda, katere visoka temperatura ni mogla dokončno pomeniti tudi hujše bolezni splošnih mednarodnih odnosov.
Sedanja alarmiranost v Moskvi izvira vsekakor iz hevarnosti, da bi utegnila Prikrita «neformalna» voj-ba kvalitetno prerasti v odkrito vojno. Toda ta vznemirjenost je prav tako tudi posledica posebnih o-koliščin, v katerih se že hekaj časa razvija ta azijski stik med Vzhodom in Zahodom.
Položaj na teh mejah je bilo vedno težko nadzorovati. Diemov in Singman-rijev režim živita od obmejnih izzivanj, ameriška Politika pa je na samem
""iiiiiiiimiiiiitiiiiiitmiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiMi
kraju tam mnogo bolj v rokah militaristov, kot pa so ti v rokah politikov. Tak pritisk je povzročil na drugi strani posebno stanje duhov, ki je značilno za sleherni položaj trajne mobilizacije. Rahlo ravnotežje se je začelo premikati po ostrini noža, odkar je kitajsko vodstvo, ki v marsičem ustvarja pogoje za ozračje vzdolž meja, odkrito sporočilo, da ne verjame v politiko sporazumevanja med blokoma ter da je sedaj do neke stopnje pripravljeno podrediti svoje taktične in strateške poteze potrebam taktike in strategije sporazumevanja in koeksistence na drugi zahodni stični točki med obema blokoma.
Tako se je zgodilo, da sta se na Daljnem vzhodu na azijski blokovski meji znašli druga proti drugi skrajni frakciji obeh blokov, katerih poteze glavna centra lahko samo do neke mere nadzorujeta.
V vzhodnem bloku je pokazalo največ pridržkov do politike koeksistence vodstvo v Pekingu, v zahodnem bloku pa je vojaški aparat najbolj odkrit nasprotnik koeksistence.
Vzdolž azijske meje sta se kitajsko vodstvo in a-meriško vojaštvo znašla v najbolj neposrednem stiku ter hkrati tudi v največji oddaljenosti od poli-tično-diplomatskih središč svojih blokov. Oboji lahko izrazijo svoje nasprotovanja kurzu koeksistence z nadaljnjim netenjem že tako in tako vročega stanja na azijskih mejah. Lahko ustvarijo položaj, ki Di prejudiciral nadaljnje napore v iskanju koeksi-stenčnega sporazuma. Tak položaj bi utegnil pripeljati do splošne zaostritve med blokoma in njunima centroma celo brez njunih neposrednih namenav. Ker pa v visoki politiki podobne možnosti ne ostajajo vedno samo možnosti, ni prav nič čudno, da je pr-
DANES
Skr raj za vse zahodne za-Veztike je Kennedyjev sklep h obnovi atomskih poskusov •razumliiVB, (oda kljub temu j* predstavnik britsmske vla-d* poudaril, ds Anglija ne bo ***diia ameriškemu vzgledu, 'Oda pripravila bo vse potreb-»0 za ameriške eksplozije na “ihanskih Božičnih otokih.
tega bi lahko sklepali, da “lorda ameriški sklep ven da p-J* ni bil trko zelo (irazum-■ ivn. Seveda je najzanimivej-tdmev, na katerega je ame-fjški sklep naletel v ZSSR. ' r?dna agencija TASS pou-®a Ja zlasti pogoj ameriškega Predsednika za preklic svoje odločitve in pravi, da Kenne-prikazuje v napačni luči Rodovino dosedanjih pogajanj za razorožitev. Glede J^nnedj^eve napovedi, da bo ’ Ženevi predlagal nov raz-“rožitven načrt, pa pravi oASS, da je to za ZDA le “obra priložnost za odvrača-pozornosti javnega mne-"Ja od obnove atomskih po-skusov.
Alžirsko-francoski razgovo-J? se bodo morda že jutri na-“dlJevali v zaključni javni in
uradni fazi. Hkrati se nadaljujejo pogromi fašistične OAS, ki je organizirala v Alžiru in Oranu protestno stavko z Izgovorom, da je bil ubit med demonstracijami proti fašistom tudi en francoski otrok. Vse kaže, da Angleži ne predvidevajo normalnega razvoja dogodkov v zvezi z objavo sporazuma o premirju, ker je del njih sredozemskega ladjevja prejel ukaz, naj bo pripravljen za odhod v Alžir zaradi vkrcanja okrog tisoč tam živečih britanskih državljanov.
V italijanskem parlamentu pa se Je včeraj začela razprava o programu nove vlade in se bo jutri nadaljevala ter bo trajala do četrtka. Dosedanji govorniki niso povedali nič novega. Kaže, da se je Togliatti dokončno odločil za glasovanje proti vladi in je baje v tem smislu poročaj na sestanku svojih parlamentarcev. Nenni pa. zagovarja predlog, da se socialistični poslanci ne bi le vzdržali glasovanja. temveč da bi skupaj s KD, PSD1 in PRI glasovali za novo vlado levega centra in njen program.
votna zaskrbljenost zaradi položaja v Aziji narasla sedaj v Moskvi do alarmant-nosti.
Obisk sovjetske partijske delegacije v Vietnamu bi moral verjetno vplivati v tem smislu: da bi se stanje in razpoloženje v Vietnamu bolje vskladilo s splošnimi sovjetskimi napori, da se ustvari ozračje m najde teren za sporazumevanje in za premagovanje ovir, ki so na Zahodu razvoju tega procesa še v napoto. Isto se pričakuje tudi od delegacije, ki je odpotovala na Korejo.
V tem okviru se je začelo presojati tudi sedanje stanje sovjetsko-kitajskih odnosov. Kolikor se je moglo v Moskvi izvedeti, so nekatera partijska vodstva prav s pomočjo teh razlogov tudi obrazložila svojo pravilnost pri pojasnjevanju sovjetsko-kitajskih nesoglasij in svetovala splošno previdnost, da elementi polemike ne bi prevladali nad vsemi ostalimi možnostmi za vpliv drugih komunističnih partij in socialističnih dežel na kitajsko politiko. Lahko bi pripomnili, da so številna vodstva — ki so kitajska stališča celo obsojala — ohranila do teh stališč manj polemičen odnos prav iz omenjenih razlogov.
že od sestanka v Bukarešti, zlasti pa moskovskega posvetovanja 81 partij, ko so zavzeli uradno nasprotna stališča in ko so — kot je razvidno, iz dokumentov, ki jih je objavila pred kratkim K.PI — kitajski predstavniki odkrito zanikali veljavnost postavk XX. kongresa KP ZSSR ža komunistično gibanje, so nastopila precejšnja nihanja v gospodarskih odnosih med Kitajsko in drugimi državami vzhodnega bloka. Doslej so države tega bloka zavzemale v zunanjetrgovinskem prometu Kitajske 77 odstotkov, sedaj je ta odstotek padel na 60. Sovjetski delež je pri tem znašal 57 odstotkov, sedaj je padel na 40 odstotkov. Iz teh številk ni težko sklepati, da je vzrok padca nastal v celoti zaradi zmanjšanja sovjetskega deleža v zunanjih nabavah Kitajski. V tem razdobju so odpoklicali iz Kitajske skoraj vseh 10.000 sovjetskih strokovnjakov, ki so bili zaposleni v kitajskem gospodarstvu. Pri tem niso računane vojaške nabave, toda težko je ugotoviti, ali so se tudi te zmanjšale in v kakšni meri. Medtem pa je znano, da je sovjetska vlada zavrnila kitajsko zahtevo za nabavo atomskega orožja, pri čemer je Kitajska že večkrat vztrajala. Razen Sovjetske zveze so pr uvozu na Kitajsko zlasti v industrializaciji najbolj sodelovale Poljska, CSSR in Vzhodna Nemčija, večkrat tudi s skupnimi intervencijami. Sovjetska zveza je na ta način zgradila na Kitajskem 291 velikih in 59 manjših tovarn, medtem ko so ostale tri dežele uvozile in montirale na Kitajskem 354 velikih in 123 manjših tovarn.
FRANE BARBIERI
Programska izjava nove vlade v Italiji
V preteklem ted-nu se je vsa po-SgT	\ litična kronika
.	— | s u k a 1 a okrog
programske iz ja-fki '*■$’' rn ve nove vlade Pl	levega centra, ki
jo je Fanfani prečita! pretekli petek v posla n-ski zbornici in senatu. Fanfani je sprejel tudi voditelje vseh o-Fanfani pozicijskih strank in jipi obrazložil program svoje vlade, ker je to imel za svojo dolžnost; glavno njegovo delo pa je bilo priprava programske izjave. V ta namen je imel vrsto razgovorov s predstavniki koalicijskih strank, nato pa še z vsemi tistimi ministri, ki bodo imeli odločujočo vlogo pri uveljavljanju dogovorjenega programa.
V	tej nujni fazi političnega zatišja smo bili priča koncentričnemu napadu desničarskega tiska na novo vlado, ki je njenemu predsedniku in političnemu vodstvu KD postavljal najrazličnejše zahteve, zlasti kar zadeva zunanjo politiko, predvsem pa odnos nove vlade do KPl. Odmev na to polemiko desnice smo opazili tudi v govoru Fanfanija pred parlamentom, ko je o-smešil to prizadevanje desnice s pripombo, da se je desnica, ob pomanjkanju trdnejših argumentov, zatekla k <(merjenju besed in tona v zvezi z atlahtizmom ali komunizmom».
V	svojem govoru pred parlamentom je Fanfani orisal obsežen program gospodarskih in socialnih reform, ki so tudi po besedah voditelja KPl Togliattija zajele «skoro vse aktualne teme,, ki jih je bilo treba načeti in ki jih je treba rešiti».
V	okviru deželne ureditve je za nas zlasti važna obveza vlade, da bo pospešila uveljavljenje avtonomne dežele
s posebnim statutom Furlanije — Julijske krajine. Do 31. oktobra bodo predložili ustrezne zakonske osnutke in okvirne zakone za uveljavljenje dežel z navadnim statutom, ker to predpisuje ustava, in ker je to potrebno tudi za uspešno izvajanje politike gos po-
Nova vlada levega centra nit čelu, 8 predsednikom Faivfanijem, ki vita na petkovi seji poslanske zbornice svoj programski govor. V vladi sodelujejo poleg demokristjanov še trije socialdemokrati in dva republikanca
nrmnutnniTiBniimi
Začela se je diskusija o programski izjavi nove vlade
Socialisti se bodo glasovanja vzdržali Komunisti bodo glasovali proti vladi
Vodstvo PSI opravičuje vzdržan je s potrebo ohranitve enotnosti v stranki; vlado pa bodo aktivno podpirali pri uveljavljanju napovedanega programa - Nasproten glas KPl predvsem zaradi stališč vlade v zunanji politiki
V petek jc odpotovala v Ljubljano in Zagreb tržaška gospodarska delegacija, ki so jo sestavljali odgovorni predstavniki trgovinske zbornice in velesejma. Razgovori v javnih mestih Slovenije in Hrvaške so bili *elo stvarni in uspešni ter pomenijo prispevek za nadaljnjo okrepitev gospodarskih stikov zlasti na obmejnem področju ter istočasno tudi pomemben korak k utrjevanju prijateljskih odnosov in sodelovanja. (Podrobneje o obisku in razgovorih poročamo na tržaški strani. Na sliki od leve proti desni:	Predsednik
tržaškega mednarodnega velesejma Giovanni Suttora, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi in predsednik trgovinske zbornice Slovenije Viktor Valič med razgovori v Ljubljani)
(Od našega dopisnika)
RIM, 3. — Danes dopoldne se je začela v poslanski zbornici diskusija o programski izjavi nove vlade, ki jo je predsednik vlade Fanfani podal včeraj. Prvi govornik je bil monarhist Rivera, ki je izrazil številne pridržke in «bojazni» glede nadaljnjega političnega razvoja v Italiji; podčrtal je svoje nasprotovanje uveljavljenju deželne ureditve, ki se po njegovem zatrjevanju namerava sedaj ostvariti samo zato, ker to zahtevajo socialisti in komunisti; kritiziral je vladno usmeritev «etatizacije in nacionalizacije* in na koncu napovedal, da bodo monarhisti glasovali proti vladi.
Za njim je spregovoril De Michieli Vitturi (MSI), ki se je zadržal izključno na napovedanem uveljavljenju avtonomne dežele Furlaniia-Juliiska krajina in zatrjeval, da ustanovitev te dežeie ne ustreza težnjam zainteresi-. ranega prebivalstva in da bi utegnila prizadeti interese Italije na njenih vzhodnih mejah.
Demokristjan Ferrari Ag-gradi je v svojem govoru podčrtal, da program nove •vlade ustreza sedanjim potrebam Italije in da so danes v ospredju predvsem gospodarski in socialni pro. hlemi, ki se jim ni moč izogniti, ker je treba dosedanji gospodarski uspeh utrditi in stopnjevati v smeri socialnega napredka.
Diskusija o programski izjavi vlade se bo nadaljevala v ponedeljek ob 16, uri. Odbora in parlamentarni skupini PSI sta danes sklenili, da se bodo socialistični poslanci in senatorji vzdržali pri glasovanju o zaupnici vladi, hkrati pa bodo to svo-; je stališče pospremili z glasovalno izjavo, s katero se bodo socialistični parlamentarci obvezali podpirati vlado v .vsej njeni dejavnosti
pri ostvarjanju napovedanega programa. Tako stališče so sprejeli soglasno, kljub temu, da so nekateri govorniki zagovarjali mnenje, da bi PSI moral glasovati za zaupnico vladi.
Na začetku zborovanja je Nenni poudaril potrebo, da PSI ohrani enotno zadržanje, ki se je pokazalo že pri poslednjih sklepih centralnega odbora, in predlagal, naj bi prepustili centralnemu odboru odločitev o zadržanju socialističnih parla-mentarcev nasproti novi vladi. Hkrati pa je pripomnil, da je vzdržanje «najboljša pot, da si PSI zagotovi stvarno enotnost, kar je političnega, ne pa le disciplinskega značaja«. Vzdržanja pa seveda ni jemati v statičnem smislu, ampak ga je treba razumeti v njegovem dinamičnem pomenu, ker si PSI postavlja za nalogo ((preprečevanje pasti, ki jih bodo novi vladni večini postavljali znotraj te večine in izven nje, in tako zagotoviti uresničenje programa«. V tem smislu sedanje vzdržanje PSI nima prehodnega značaja kakršno je bilo vzdržanje, ki so ga zavzeli do enobarvne Fanfanijeve vlade v poletju 1960.
V diskusiji sta Greppi in Faralli bila mnenja, da mora PSI glasovati za zaupnico, ker da se je v deželi o-stvaril nov položaj in ker baza stranke ne bi razumela vzdržanja; Jacometti in Lombardi pa sta bila nasprotnega mnenja, ker da mora PSI zahtevati od Fanfanija nekatera pojasnila, Lombardi pa je dejal, da bi glasovanje za zaupnico ((izčrpalo naenkrat element pritiska, ki ga PSI predstavlja za uresničenje napovedanega programa« in da je zaradi tega pai..ct4tije izbrati pot vzdržanja.
Ob 16.30 se ie sestat centralni odbor PSI, ki je dokončno potrdil, da se bodo socialistični parlamentarci vzdržali ' pri glasovanju o zaupnici novi vladi, vlado
pa bodo podpirali pri uresničenju njenega programa.
Danes dopoldne so se sestali tudi parlamentarci KPl.
d arskega načrtovanja, ki je bistvena postavka v programu nove vlade. S tem v zvezi je vlada napovedala tudi reformo javne uprave z njeno modernizacijo in decentralizacijo, pri čemer bodo tudi zakon o javni varnosti spravili v sklad z ustavnimi določbami in razsodbami ustavne-. ga sodišča. Tudi pprašanje cenzure, ki je tolikšnega pomena za kulturno in politično rast italijanske demokracije, bodo končno rešili skladno z 21. členom ustave, ki jamči svobodo misli in umetniškega izražanja, z edino omejitvijo, da ta svoboda ni v nasprotju z «javno moralo».
Na področju kmetijstva bodo postopno odpravili spolo-vinarstvo in druge zastarele pogodbene odnose, s tem da bodo nudili posojilo (odplač-Ijivo v 40 letih po največ J-odst. obrestni merij vsem obdelovalcem, ki hočejo postati lastniki zemlje, ki jo obdelujejo; izvedli bodo splošno revizijo katastrskih cenitev, davčna bremena kmetovalcev pa bodo znižali za 50 odst.
Sredstva, ki so bila predvidena za desetletni načrt šolstva, bodo porabili v treh letih, da bi italijansko šolo o-skrbeli z novimi učilnicami, novim dodatnim sposobnim učnim kadrom in potrebnimi sredstvi; uvedli bodo šolsko obveznost do 14. leta starosti, najbolj marljivim in nadarjenim dijakom pa bodo omogočili nadaljevanje študija na strokovnih šolah in univerzah! za štipendije bodo porabili v naslednjih treh letih J* milijard, v istem razdobju pa bodo porabili 7,5 milijarde za zidavo otroških vrtcev. Povečali bodo izdatk^ za znanstveno raziskovanje.
Na področju električne iv dustrije bodo poenotili tarifi električnega toka, v primeru nacionalizacije te industrije pa bodo zaščitili pravice dosedanjih delničarjev.
Kar zadeva davčno politiko, bodo skušali spopotniti sistem davčnega izterjevanja, da Ih čim bolj omejili primere davčne utaje; na socialnem področju pa bodo razširili zdravniško zavarovanje tudi na poljske mezdne delavce, kmetovalcem bodo priznali družinske doklade, upokojencem pa bodo s L julijem letos povišali minimalne pokojnine.
V zunanji politiki bo nova vlada ostala zvesta svojim dosedanjim zavezništvom; prizadevala si bo za pospešitev evropske gospodarske integraci-cije, hkrati pa bo posvetila svoje napore, d„ bi se še vsa odprta mednarodna vprašanja med Vzhodom in Zahodom rešila na miren način s pogajanji.
Debata o programski izjavi nove vlade se je začela včeraj, nadaljevala pa se bo v ponedeljek;	računhjo,	da se
bo zaključila v četrtek, ko bodo poslanci glasovali o zaupnici.
Velika ^
Francije
Poročila o sporazumu, ici so oa zastopnik} fran, coske in	alžir-
ske vlade do. r\ segli o	p rent,
č ' hanju sedemletne vojne v Alžiriji, potrjujejo, da	stopa
alžirsko vpraša, nje v novo ob. dobje, ki ie sa. mo po sebi pomeni uspeh konstruktivnih naporov alžirske	vlade,	da doseže	z do-
govori zadovoljitev zakonitih koristi alžirskega ljudstva. Ta
L



De Gaulle
(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje
na 2. strani)
I o proglasili neodvisnosti Alžirije zahtevamo zase enakopravnost in zaščito.
Eksplozija v vladni palači V torek začetek pogajanj_______________________
Ben Bela bo izpuščen takoj po podpisu sporazuma - OAS ugrabila dopisnika turinske «Stampe» pred očmi francoske policije - Novo divjanje fašistov nad Alžirci
TUNIS, 3. — Začasna alžirska vlada se je davi ponovno sestala, da pripravi vse potrebno za zadnjo fazo pogajanj s Francozi. V Parizu zatrjujejo, da se bodo pogajanja začela v torek v Evianu.
V Alžiru sta nocoj eksplodirali dve bombi na sedežu
generalne delegacije francoske vlade. Povzročili sta velik požar v prostorih, kjer so dokumenti in kartoteke policije.
V	Parizu je maroški poslanik nocoj po razgovoru z Ben Belo v gradu Aunoy izjavil, da bodo Ben Bela in ostali ministri v tem gradu osvobojeni takoj po podpisu sporazuma in bodo takoj odpotovali v Maroko.
CasniKarji so ga namreč vprašali, ali je res. da bo alžirske ministre spremljal v Rabat Hasanov brat. Poslanik je odgovoril:	»Lahko vam
uradno sporočim, da bosfa jutri prišla v Pariz zunanji minister Balafrej kot osebni predstavnik maroškega kralja, ter notranji minister in minister za kmetijstvo Gudira. Njun obisk je v zvezi z odposlanstvom, ki vam je znano.«
Na vprašanje, ali je to potovanje v zvezi z izpustitvijo Ben Bele, je odgovoril: »Čakamo, da se uresničijo pogoji, ki so bili določeni za izpustitev Ben Bele in ostalih alžirskih ministrov: takoj zatem, v skladu s sporazumi, o katerih sem govoril, bodo Ben Bela in njegovi tovariši premeščeni v Rabat in izročeni maroškemu kralju. Upamo, da se bo to zgodilo čimprej. Pogajanja se bodo nadaljevala in prepričani smo, da se bodo končala z ustavitvijo sovražnosti in zatem z osvoboditvijo gostov v Aunoyju.» Pripomnil je, da je izpustitev zaprtih eden bistvenih pogojev za ustavitev sovražnosti.
Na žalost pa padajo v alžirskih mestih še vedno številne žrtve pod streli fašistov in tudi francoske policije in vojske. Včeraj je bilo v vsej Alžiriji ubitih 57 ljudi, 81 pa ranjenih. Danes so francoske varnostne sile streljale na Al-žirce v Oranu jn ubile pet oseb. Francoski fašisti v Oranu in Alžiru so danes razglasili protestno stavko, ker je med pokoli, ki so jih bili organizirali v Mers-El-Kebiru pr: ti Alžircem bila ubita tudi ena Francozinja in njeni o-troci.
V	A'žiru je prišlo danes popoldne so spopada med fran-coskirrii vojaki in Alžirci. Alžirci so se pred vojaki branili, s tem da so streljali z balkonov in s streh. Vojaki so obkolili nekatere dele mesta. kjer živijo domačini. Ni znano število žrtev. V Boni je bilo med raznimi atentati ranjenih 45 Alžircev, V Oranu je bilo do popoldanskih ur ubitih 13 Alžircev in pet Francozov, ranjenih pa pet Alžircev in devet Francozov. Med ubitimi sta dva francoska vojaka, med ranjenimi pa sedem vojakov.
Včeraj ves dan je bilo v Alžiriji ubitih 33 ljudi, ranjenih pa 71.
Močna eksplozija je nastala sinoči tudi v Marseillu pred sedežem krščanskega sindikata. Skoda je velika.
V	Londonu je predstavnik admiraliteto izjavil, da je angleško sredozemsko ladjevje dobilo ukaz, naj bo pripravljeno za odhod v Alžirijo, če bo potrebno evakuirati britanske državljane, če bi se položaj v Alžiriji poslabšal. Pripomnil je, da je bil načrt za evakuacijo pripravljen kot normalen previdnosten ukrep že pred več tedni, Računajo, da je v Alžiru približno tisoč britanskih državljanov, ki so povečini poslovni ljudje in upokojenci.
Nocoj sta dva pripadnika OAS odpeljala iz hotela v središču Alžira italijanskega časnikarja Alberta Giovanninija. ki je dopisnik turinske »Slam-pe». Vstopila sta v vežo, kjer je Giovanninl diskutiral s
skupino drugih časnikarjev. Fašista sta vprašala, ali so italijanski časnikarji. Ko je Gie-vannini pritrdil, sta pomerila samokres in ga odpeljala. Cez nekaj časa so ga izpustili. Povedal je, da so mu fašisti re-
kli: «Vi italijanski časnikarji preveč kritizirate OAS. Imeli smo te namen ubiti, toda smo sklenili ti prizanesti za nocoj. Toda če bo še kak italijanski časnikar v Alžiriji v 24 urah od jutri dalje, bomo ubili enega od vas.«
To je sporočil dopisnik agencije «Reuter», ki je tudi povedal, da sta čez trideset minut prišla v hotel druga dva mo-
ška in sta skušala odpeljati nekega drugega italijanskega časnikarja. Italijan je odšel z obema, toda ostali .časnikarji (bilo jih je okoli trideset) so jim sledili. Zunaj se je vnela živahna diskusija. Med diskusijo sta šla mimo dva policaja na motorjih. Nekoliko sta se ustavila in poslušala, zatem pa sta nadaljevala pot.
Pozneje je eden od angle-
Sprejem pri predsedniku Mihi Marinku. V petek se Je dr. Anton Vovk, v spremstvu generalnega vikarja dr. Josipa, Pogačnika in stolnega prošta dr. Franca Kimovca, predstavil predstavniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku ob priliki imenovanja za ljubljanske, ga. nadškofa. — Predsednik Miha Marinko Je čestital dr. Antonu Vovku k imenovanju in poudaril željo po nadaljnji obojestranski pripravljenosti za sodelovanje pri reševanju konkretnih vprašanj v
ških dopisnikov govoril posebej z . omenjenima moškima, ki sta nato. odšla. Dalje je omenjeni dopisnik agencije «Reuter» povedal, da je neki francoski major udaril s pestjo po obrazu, nekega italijanskega časnikarja, ki je ugotovil, s- kakšno lahkoto delujejo- člani OAS pred nosom francoske policije.
PARIZ, 3. — Danes zfutraj je v svojem stanovanju umrl francoski akademik pisatelj Pierre Benoit. Imel je 75 let.
31 Hodi zgorelo 39 iiodo ranjenih
LADAKIJA (Sirija), 3. — Pri požaru, ki je nastal ob trčenju neke avtocisterne z drugim avtomobilom v vasi blizu Ladaikije, j'e zgubilo življenje 31 ljudi, 39 pa jih je hudo opečenih, tako da je njih. hovo življenje v nevarnosti.
Pri trčenju se je cisterna hudo poškodovala, in bencin je začel teči na asfaltno cesto. Prebivalci bližnje vasi so pritekli s posodo, ki so jo zaceli napolnjevati z bencinom. Nenadoma je nastal požar, ki je zajel 70 oseb okrog cisterne; 20 ljudi je živih zgorelo. Drugih enajst pa je umrlo v bolnišnici zaradi hudih opeklin po vsem telesu. 39 ranjenih, ki so hudo opečeni, se bori s smrtjo.
MOSKVA, 3. — Sovjetska agencija Tass je objavila Ken-nedyjevo izjavo o obnovitvi jedrskih poizkusov v zraku in jo takole komentiral: ((Izjava predsednika je poizkus opravičiti to napadalno dejavnost. Kennedy pa je vendar obljubil, da bo storil vse, da se zmanjša na minimum širjenje' nevarne r^di,oajktiynos^i zaradi jedrskih eksplozij v zraku. Predsednik Kennedy ne tvega nič, ko ponuja, da ne bo obnovil jedrskih poizkusov v zraku, če bo Sovjetska zveza podpisala pogodbo za prepoved jedrskih poizkusov. Dobro ve, da je Sovjetska zveza zavrnila kot nesprejemljiv s,'lem inšpekcij, k. so gb-predlagale ŽDA in Velika Britanija. Kennedyjev govor ;e poizkus opravičiti napadalno dejanje, ki ga predstavlja obnovitev jedrskih poizkusov na. Pacifiku«.
Agencija pravi zatem, da je Kennedy prikazal v napačni luči zgodovino pogajanj o razorožitvi med Vzhodom in Zahodom. Glede Kennedyjeve napovedi novih načrtov o razorožitvi pravi agencija, da je' Kennedy s tem samo potrdil mnenje, da nudi delo razoro-žitvenega odbora ameriški vladi lepo priložnost za odvračanje svetovne iavnosti od obnovitve jedrskih poizkusov v ZDA.
Japonski ministrski predsednik Ikeda je poslal Kenne-dyju pismo, v katerem pravi, da japonska vlada obžaluje obnovitev jedrskih poizkusov, ter zahteva, naj se ta sklep prekliče. Ikeda nujno zahteva, naj ZDA in Sovjetska zveza ne štedijo z napori, da pride do sporazuma v interesu človeštva in svetovnega miru.
Začela seje diskusija
(Nadaljevanje s 1. strani)
V svojem poročilu je Togliatti zagovarjal nujnost, ja KPI glasuje proti vladi: iKljub temu, da nekateri u-Srepi, ki jih je Fanfani napovedal, zaslužijo pozitivno iceno, iz programskega govora izhaja pomanjkanje jasne politične volje, da se o-stvpri dejanski preobrat na levo«. Zborovanje se je zaključilo s sklepom, da bodo parlamentarci KPI glasovali proti vladi z motivacijo, ki jo bodo obrazložili v parlamentu. V diskusijo v po-»lanski zbornici bodo posegli Togliatti, Romagnoli in Na-politano ter poslanka, ki jo bodo določili pozneje.
V svojem poročilu se je Togliatti zadržal na treh argumentih:	dežele, zunanja
in notranja politika, s posebnim ozirom na vprašanja svobode v tovarnah in sindikalne organizacije. Togliatti je podčrtal, da bodo komunisti glasovali proti vladi predvsem zaradi njenega stališča v zunanji politiki. Po zborovanju so novinarji vprašali Togliattija, kaj so sklenili. Odgovoril jim je: «Sklenili smo glasovati proti vladi. Razlog in utemeljitev našega^ zadržanja bodo pojasnili štirje tovariši, ki bodo posegli v diskusijo. V diskusijo posega-mo kot opozicijska stranka, toda opozicija proti vladi, ki a« predstavlja in je sestav.
ljena tako, kakor sedanja, se razlikuje od opozicije, ki smo jo vršili proti prejšnjim vladam.«
Reakcija desničarskega tiska na programsko izjavo nove vlade je razmeroma u-merjena in zdi se, da ga je potrditev atlantskega zavezništva in »protikomunistična izjava« za sedaj pomirila; dodaja pa, da je treba še počakati, da bi videli, ali ju bodo dejansko izvajali; tudi kar zadeva gospodarsko načrtovanje, se mu zdi, da po besedah Fanfanija ne gre za načrtovanje «v socialističnem smislu« in da ne nameravajo «zadušiti posameznega človeka in zasebne pobude« (»Corriere della sera«). Liberalni «11 resto del carlino« gre celo tako daleč, da dopušča, da ni formula levega centra «nič manj demokratična od drugih«, vendar pa pripominja, da je treba tem bolj »poudariti politični ton odločne demokratične obrambe«, čim bolj se vlada angažira na socialnem področju. Za fašistični «11 secolo d’Italia» pa je Fanfani vztrajal na polemičnih formulah proti komunistom, da bi ((prikril stvarnost, namreč programe in namene, glede katerih bo KPI soglašala, ker gre za stvari, programe in namene, ki jih je KPI vztrajno zahtevala«.
A. P.
uspeh sloni na precej spreme. njenih okoliščinah in1 drugih spremembah, do katerih je prišlo v zadnjih letih.. Njihov smisel najbolje osvetljujejo razvoj in uspehi narodnoosvobodilnega boja Alžircev in razvoj uradnega francoskega stališča do prihodnjega statusa Alžirije in njenih odnosov z metropolo Spomniti se moramo, da so bile pred več kot sedmimi leti, prvegu novembra 1954. o. borozene sile alžirskega osvobodilnega gibanja moralno močna, očitno pogumna in vojaško dobro organizirana, toda maloštevilna in slabo o-premljena skupina najzaved-nejših bojevnikov. Kakih 3000 pripadnikov partizanskih enot je začelo gverilske napade na 42 krajih velikanskega alžirskega ozemlja. Njihovo zaupanje v zmago in dejstvo, da so z začetkom oboroženega osvobodilnega boja razumeli in izrazili težnje najširših množic alžirskega prebivalstva, sta jih vodila postopoma skozi silne ‘napore in ovire, k uveljavitvi in uspehu. Fronta alžirske narodne osvoboditve se je v tem boju prelevila v najbolj množično politično gibanje Alžirije, ki suvereno in danes že splošno priznano zastopa svojo deželo. Alžirska osvobodilna vojska je narasla na več kot 120.000 bojevnikov, njena tesna povezanost z ljudstvom pa ji je omogočila, da se je uprla vojaško neprimerno močnejšemu nasprotniku. Ustvarili so zakonodajno in izvršno oblast svobodne Alžirije.
Po drugi strani je doživela Francija zaradi kolonialistične vojne v Alžiriji hude družbene pretrese. Franci ja si je prizadevala po vsej sili zadušiti osvobodilni boj Alžircev, ohraniti svoje kolonialne postojanke in privilegije ter je z alžirsko vojno izčrpala svojo vojaško zmogljivost, omajala notranjepolitično ravnotežje in zaigrala mednarodno zaupanje in ugled. Po uradnih poročilih so njene vojaške e-note v Alžiriji dosegle številko nad 700.000 vojakov, n-preml jenih z najsodobnejšim orožjem za frontalne ali gverilske operacije. Vzdrževanje čet, obrambnih postojank in naprav ter vodenje operacij je požrlo tisoče milijard frankov, toda •pomiritev» Alžirije jc ostal neizpolnjen sen.
Francoske vlade niso bile sposobne končati alžirske krize in so kar zapovrstjo padale; politične stranke in koalicije so izg ubijale oblast in volivce. Četrta republika je odstopila mesto novemu režimu, ki je začel, naslanjajoč se deloma na vojsko, deloma pa zaradi strahu pred anarhijo in praznino, spreminjati smernice uradne politike.
De Gaullov cilj je seveda ostala «pomiritev» Alžirije in ohranitev francoskih postojank, toda njegova celokupna politika do Alžirije je t začelav kazati nekatera znamehja stvarnosti. Predvsem v tem, dtl je sprejela pogajanja kot sredstvo za ureditev spora, in da je na teh pogajanjih priznala začasno alžirsko vlado kot resničnega zastopnika volje večine Alžircev. In ko so pogajanje že sprejeli kot edino možno in učinkovito metodo za iskanje rešitve — je bilo to hkrati znamenje, da opuščajo nepopustljivi ter neuspešni odpor zgodovinskemu napredku. Ce bomo v prihodnjih dneh zares priča podpisa sporazuma o ustavitvi ognja v Alžiriji, bo to zanesljivo znamenje, da sta obe strani v korist miru in v imenu razuma privolili v velike koncesije v vseh važnejših vidikih vprašanja.
Alžirski igri v novejšem času zares ni primere. Zdi se
•IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Po vojaškem udaru v Burmi
llllllllll||||||||||||||||||M|||||IHIIIf1lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||l|||f|||l||l||||||lll|||,|l|||l|||||||ll,||||||||||||||||||||U|||||||||||||||||||||||||||||||||
Po Keimedyjevi napovedi jedrskih poizkusov
«Izvestija» napovedujejo ukrepe «za zagotovitev varnosti SZ»
Foreign Office pa je s posebno izjavo sporočil, da sd britanska vlada v celoti strinja s Kennedyjevimi sklepi, in pravi, da sta se obe vladi o tem posvetovali.
Glasilo sovjetske vlade «Iz-vestija« javlja nocoj, da bo Sovjetska zveza sprejela vse pitrebne ukrepe za svojo varnost paradi obnovitve jedrskih eksplozij v ZDA. List pripominja, da je potrebno ((ohladiti glave zagovornikov oboro, ževalne tekme«, in da Sovjetska zveza ne bo mirno gledala teh novih ((napadalnih ko. rakov ZDA in njihovih družabnikov v NATO«.
Moskovski radio javlja, da je Hruščev sporočil Nehruju, da je zadovoljen, ker se strinja z idejami SZ o izredni važnosti bližnjih razgovorov o razorožitvi v Ženevi.
Angleški zunanji minister lord Home je govoril danes popoldne na volilnem zborovanju blizu Londona in izjavil, da je uspeh ali neuspeh razorožitvene konference v Ženevi odvisen od naslednjega:	1. Možnost nadzorovanja
nad uničenjem orožja (o ka. terem se bodo sporazumeli,
da ga je treba uničiti), ter nad demobilizacijo vojske po podpisu sporazuma. 2. Možnost ugotavljanja, da se uničeno orožje ne bo moglo nadomestiti. 3. Možnost popolnega nadzorstva nad obdržanim o-rožjem.
Pripomnil je, da so ZDA in Velika Britanija pripravljene sprejeti tako nadzorstvo, in da je to edino jamsfvo, da se bodo razorožitveni ukrepi izvajali, ter da se orožje in vojaštvo ne bo nadomestilo. »Vse bo odvisno od sposobnosti 9Z, je dodal Home, da o-zdravi od obsedenosti, ki ji prikazuje nadzorstvo kot sred. stvo vohunstva.«
Lord Home je dalje govoril proti miroljubnemu sožitju in je pripomnil, da «kljub temu je potrebno, da se ne prekine dvogovor s Sovjetsko zvezo«. Trdil je, da čas deluje v korist Zahoda.
Voditelj sovjetske delegacije v OZN Zorin je izjavil, da je ameriška vlada predlagala med nedavnimi pogajanji s Sovjetsko zvezo ustanovitev mednarodnega področja miru, kjer ne bi veljal veto. Pripomnil je, da je sovjetska vlada pred-
log zavrnila, ker je v nasprotju z listino OZN, ter da pomeni kršitev načela soglasnosti velesil v Varnostnem svetu.
To je Zorin izjavil v intervjuju ameriški reviji «War-Peace«, ki obravnava lazoro-žitvena vprašanji.
Na vprašanje, kakšne so za Sovjetsko zvezo najboljše me-' tode za mirno rešitev spornih vprašanj, je Zorin izjavil, da je Sovjetska zveza zVesta listini OZN, katero temeljno načelo je soglasnost velesil. Toda, če bi se sedanje metode za ohranitev miru pokazale za neizvedljive, predlaga Sovjetska zveza, naj po sklenitvi pogodbe o splošni in popolni razorožitvi postavijo države na razpolago Varnostnemu svetu policijske kontingente. Pripomnil je, da so dosedanji ameriški predlogi za ustanovitev mednarodnih sil v nasprotju z listino OZN zaradi pomanjkanja nadzorstva Varnostnega sveta, Zorin je ponovil sovjetsko stališče, da ne sme biti nobenega nadzorsiva nad orožjem, ki bo ostalo posameznim državam po začetnih fazah razorožitve.
RANGUN, 3. ■— General Ne V’n, ki je včeraj izvršil državni udar v Burmi, je sporočil, da je danes ukinil burmansko ustavo in razpustil parlament. To praktično pomeni, da velja v Burmi ob-sedno stanje, čeprav ni bilo to uradno razglašeno. Za ju. tri je Ne Vin sklical pet članov od vsake burmanske stranke na razgovor.
Revolucionarni svet ki je zrušil burmansko vlado, in nova vlada, ki jo je sestavil Ne Vin, sta danes v skupnem sporočilu poudarila, da se bodo ohranile pozitivna nevtralnost Burme in prijateljske vezi z vsemi državami. Poročilo poudarja:	1. Nespremenljivo
vdanost stvari miru, prijatelj, stva in sodelovanja med vsemi državami na temelju pravičnosti in mednarodne morale. 2. Popolno podporo QZN in listini te organizacije. 3. Prepričanje, da je politika nevtralnosti, ki jo vodi Burma od svoje neodvisnosti dalje, najbolj primerna za Burmo v sedanjih okoliščinah, in zaradi tega je nadaljevanje take politike najboljši način, da se služi interesom Burme.
Zvedelo se je medtem, da je med 46 osebami, ki so jih aretirali po državnem udaru, tudi tretji predsednik Burme U Ving Maung. Revolucionar, ni svet je sporočil, da so drugih šest aretiranih oseb izpustili. Med temi so štirje bivši ministri in bivši predsednik poslanske zbornice.
Volitve v Indiji
NOVI DELHI, 3. - Na podlagi zadnjih podatkov o indijskih volitvah je kongresna stranka dobila v spodnji zbornici 344 sedežev, tako da je prekoračila dvotretjinsko večino glasov, ki so potrebo za spremembo ustave Komu nisti so dobili 29 sedežev, konservativci pa 18.
U J\u
Ne Vin
NARODI BURMANSKE ZVEZE
kot da sto tisoči padlih Alžircev in tisoči Francozov ne bi bile zadostne žrtve v nesmiselnem in surovem prelivanju krvi. Nasilje skrajnih des-ničarskih ekstremistov v Alžiru, Oranu, Constantini zavzema nesluten obseg. Vsak dan pade desetine nedolžnih ljudi samo zato, da bi zastopniki kolonialističnih koristi pokazali, da se nočejo sprijazniti z možnostjo, da postane Alžirija neodvisna.
Sproščene kolonialistične strasti zavzemajo vedno širši razmah. Francoska vlada, še prav posebno pa njeha vojska, nista bili. nikoli preveč podjetni pri zatiranju rasističnih pogromov, le-ti pa postajajo vir novih nevarnosti tako za neodvisnost kot tudi za mir r Alžiriji. «Organizacija tajne vojske« se je, ne da. bi zadevala na odločen odpor v metropoli in z izkoriščanjem ((strahu pred njegovo prihodnostjo« Alžircev francoskega rodu ter naslanjajoč se na militariste in fašistom naklonjene sile —■ vsesala v vse pore sodobnega političnega organizmu Francije. Atentati, pogromi, izsiljevanja in organiziranje lastne oblasti in vojaških enot v Alžiriji so samo najvidnejša znamenja njene razdiralne moči in dejavnosti. Njena navzočnost se čuti tudi v-najodgovornejših političnih telesih pete republike, to pa zmanjšuje varnost in povečuje negotovost glede stvarnega delovanja francoske politike.
Podrobnosti sporazuma, ki je po večini agencijskih poročil širok in skoraj vse obsegajoč, za zdaj še niso znane in so predmet različnih ugibanj in domnev. Konkretne določbe in rešitve so brez dvoma zelo pomembne, toda mir v Alžiriji je zdaj daleč bolj odvisen od konkretnih političnih pogojev za njihovo uresničitev. Interes Alžircev, da zagotove napreden razvoj svoje neodvisne države, je znan. Prav tako so znani interesi Francije: gospodarski, vojaški, strateški in politični Bržčas sloni sporazum na tem, da so upoštevali interese prvih in drugih.
Dejstvo pa je, da bi ta in tak sporazum lahko pomenil samo burko, če ne bodo izdani ukrepi, da se stre odpor zagrizenih nasprptnikov alžirske neodvisnosti. Kajti ni mogoče oceniti drugače kot nezanesljivo tako politiko, ki sprejema alžirske zahteve, da se Alžircem prizna pravica do neodvisnosti, ne da bi hkrati karkoli ukrenila za učinkovit nastop proti tistim silam, ki nasprotujejo priznanju te pravice, pri čemer se le-te zatekajo k rasističnemu nasilju in zločinom.
Milo povedano, takšen položaj povzroča popolnoma u-pravičene pridržke glede dejanskih možnosti za prenehanje vojne v Alžiriji. To toliko bolj, ker v številnih napovedih v zvezi s prihodnjim obdobjem reševanja alžirskega vprašanja omenjajo kombinacije, ki zamegljujejo obzorje in ogrožajo reprezentativnost in ugled francoske vlade kot morebitne podpisnice sporazuma. Na francoski vladi je polna odgovornost za to, da :• stvari ustrezne pogoje v alžirskih mestih, v katerih bi v prehodnem obdobju, do popolnoma neodvisne Alžirije novi mešani alžirskn-francoski organi oblasti lahko učinkovito ooravljali svojo funkcijo. Ce se francoske oblasti ne bodo uprl" organiziranemu na-sihu nad prebivalstvom z obločno uporabo prntimičistič-nih sil ali drugih sredstev — bi postala ustavitev boja » Alžiriji utvara in brezpredmetna stvar.
Ken,nedy
Udar v Burmi
V petek je t> zgodnjih jutranjih urah prevzel oblast v Burmi bivši predsednik vlade in sedanji načelnik glavnega štaba vojske ge neral Ne Vin. Kmalu zatem je po radiu izjavil naslednje:	-Bur-
manska vojska je prevzela oblast nad položajem, ki se je neprestano slabšal, Zahtevamo, naj prebivalstvo o-stane mirno. Vojska bo storila vse, da bi zadovoljila željam in interesom burmanskega naroda».
Vojaška policija Je ponoči aretirala več članov vlade in tudi predsednika vlade U Nuja, ki so močno zastraženi. Udar je bil izvršen brez prelivanja krvi in v Burmi je življenje povsem normalno. O vzrokih udara ni še nič znanega in morda bo treba počakati. da Ne Vin poda svojo verzijo vzrokov. Vendar pa sta po poročilih agencij dva razloga, ki sta izzvala odločitev generala Ne Vina s pomočjo vojske. Eden od vzrokov je baje nezadovoljstvo v nekaterih burmanskih pokrajinah s sedanjo vladno politiko. Voditelji narodnostne manjšine San zahtevajo, naj Burma postane federalna država, ne pa centralistična, kot je sedaj. Želijo tudi, naj bi bilo ozemlje, ki je naseljeno z Bur-manci, samo ena od federalnih držav. Nekateri od teh voditeljev so nedavno zagrozili, da se bodo uprli, če U N ujeva vladu ne bo sprejela njihovih zahtev. Ti voditelji so baje sedaj v zaporu.
Drugi vzrok pa je «široko nezadovoljstvo» z U Nujevo vlado zaradi njenega namena, da nacionalizira burmansko privatno trgovino. Vladni načrt o nacionalizaciji burmanskega uvoza je že začel veljati dan pred udarom in je prizadel okrog dva tisoč pet sto privatnih uvoznikov. Vlada U Nuja je že prej sporočila, da se zadnje čase krepijo tuji interesi v državi in da so dobili znatno podporo, s tem da so
mnogi trgovci prodali svoja uvozna dovoljenja tujim družbam. Zdi se, da so nekateri politiki in verjetno tudi vojska nasprotovali nacionalizaciji burmanskega uvoza.
Zaostritev
oboroževalne tekme
Cez deset dni se bo v Ženevi začela konferenca odbora osemnajstih držav o razorožitvi. Spričo problema, ki ga bodo na tej konferenci obran na-li, spričo okoliščin, v katerih bo odbor začel zasedanje, in spričo sestave tega odbora, bi utegnila biti ta konferenca ena najvažnejših mednarodnih konferenco v zadnjem času.
,	Z izmenjavo
not med SZ in zahodnimi državami s tem ti zvezi je na-stalo m'oo upanje, da bodo velesile odšle na konferenco ne samo z izraženo pripravljenostjo, da bodo storile vse', da pride do sporazuma, temveč da bodo tudi dejansko pokazale to pripravljenost, s tem da se bodo vzdrževale vsega, kar bi utegnilo povečati napetost in še bolj zaostriti oboroževalno tekmo. Joda na žalost, se to ni zgo-auo. Po sporazumu med ZDA in Anglijo glede uporabljanja naprav za preizkušanje atom-Skega orožja v Nevadi in na Božičnih otokih, je prišla Kennedyjeva napoved, da bodo ZDA obnovile konec apri-la jedrske poizkuse v atmosferi, dočim so jih pod zemljo ie ves čas delale. Britanska vlada pa je ie v Četrtek javila, da je istega dne eksplo. airala v Nevadi pod zemljo britanska atomska bomba.
Obrazložitev, ki jo Kennedg daje, da bi opravičil obnovitev jedrskih eksplozij, je ena-ka, kakršno je dal Hruščev, ko je Sovjetska zveza po dolgem moratoriju obnovila eskplo^i-je. Obrazložitev je torej prav taka, kakršno je ameriška vlada ostro obsojala. Sklicuje se na to, da mora »skrbeti za DVOJO varnost, ker je Sovjetska zveza s svojimi poizkusi spopolnila svoje orožje«. Isto je govoril Hruščev, ko je utemeljeval svoj sklep. Smo torej spet v začaranem krogu, ki ga nihče noče razbiti. Kakor je. vsa miroljubna javnost odločno obsodila obnovitev sovjetskih poizkusov, tako obsoja sedaj podobno - obnovitev v ZDA in Veliki Brianiji. Nedvomno bodo tem esksplozijam spet sledile sovjetske, kakor je bil Hruščev svoj čas že izjavil.
Spričo , takega ravnanja »e miroljubna javnost upravičeno sprašuje, ali je. sploh moč se verjeti v zatrjevano dobro voljo Vzhoda in Zahoda, ki trdita, da bosta storila vse, da v Ženevi pride do sporazuma. Tudi same priprave na konferenco kažejo, kako težav, no bo delo na konferenci. Saj se ne morejo niti sporazumeti, kdo naj bo na konferenci navzoč: zunanji ministri ali Pa presedniki vlad. Francija celo sporoča, da se konferen-ce ne bo udeležil niti njen zunanji minister. De Gaulle je v odgovoru na noto Hru-ščeva predlagal, naj bi se predvsem sestali najvišji predstavniki štirih atomskih sil, t. j. ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije. Hruščev mu je odgovoril, da se vprašanje razorožitve in ohranitve miru ne tiče samo držav, ki imajo atomsko orožje. Narodi drugih držav, med katerimi so nevtralne države, ki sestavljajo velik del človeštva, niso nič manj zainteresirani za splošno in popolno razorožitev. Saj hude posledice morebitne jedrske vojne grozijo tudi njim in ne samo velesilam. Hruščev poudarja, da mo. rajo zaradi tega imeti svojo besedo tudi te države in imeti možnost pozitivno prispeva, ti pri sporazumevanju o razorožitvi. To je bilo tudi soglasno priznano, ko je bil u-stunovljen odbor osemnajstih, čeprav imajo nedvomno atomske velesile pri pogajanjih važno in odločilno vlogo. Toda do kdaj? Ali se ne eujejo glasovi, da že trkajo na vrara tako imenovanega atomskega kluba nove države, bi utegnile vsak hip preizkušati svoje jedrsko orožje. Ali ne bi bilo sporazumevanje sedaj med manjšim številom atom-skih držav lažje kakor pozneje! Prav začetek sporazume vanja o razorožitvi bi vepre čil povečanje števila takih dr-žav, in to bi pomenilo tudi začetek rušenja blokovsue taz. deljenosti sveta, ki prinaša toliko gorja.
Nevtralne države v odboru osemnajstih so najbolj kvalificirane, da konstruktivno pri. spevajo pri pogajanj'!' zaradi svoje miroljubne politike ,n zaradi nezagrizenosti. ker niso vezane na o-k* blokovske pobude. Te države bi lahko odločilno vplivate nn atomske velesile. Ja se končno odločijo in prekinejo ne vir nos oboroževalno tekmo. Poteze velesil tik pred ženevsko konferenco uničujejo tise morebitne njihove pozitmre korake.
Spričo vsega tega ni važno, kdo se bo udeležil ženevske konference, važna je pripravljenost velesil, da se resno lotijo dela. Ameriška in britanska vlada sta znova zavr niti predlog Hruščeva. naj bi se začetka konference udeležili najvišji predstavniki, in vztrajata, naj se konferenca začne ob navzočnosti zunanjih ministrov. Morda prav to prerekanje o ravni skriva številne pridržke velesil in vzbuju upravičen dvom v njihovo zatrjevanje o dobri polji. Zopet smo priča običajni igri brežknnčnega razpravljanja o ravni, na kateri naj potekajo razgovori, in o drugih nevoz-
nih vprašanjih, pri čemer se zanemarja bistvo vprašanja, ki je nujnost, da se zadeva premakne z mrtve točke, dokler ne bo prepozno.
Kroll
V zadnjem času je prišlo v Zahodni Nemčiji do nove kampanje proti poslaniku v Moskvi Krollu. Nekateri časopisi so trdili, da je Kroll nedavno izrazil zaskrbljenost faradi uradne politike Zahodne Nemčije nasproti Sovjetski zvezi. V zaupnem razgovoru s časnikarji je baje razložil načrt, katerega uresničenje bi po njegovem mnenju odpravilo glavne vzroke spopadov med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Baje je predlagal priznanje meje na Odri in Nisi, sprejem sovjetskega predloga o vstopu obeh nemških držav v OZN m predloga o zahodnem Berlinu kot svobodnem mestu. Zahodna Nemčija pa naj bi dala Sovjetski zvezi posojilo deset milijard mark za . finansiranja dvajsetletnega načrta.
Kroll je vse to zanikal v precej polemični izjavi. TisH je njegove »zaupne izjave» it-koristil proti vsakršnemu l:oli poskusu, da bi iskali izboljšanje odnosov s Sovjesko zvezo. Kancler Adenauer je Krollu poklical v Bonn, «da se njegov položaj razjasnil, proti vsem običajem je dal tudi ob-javiti zadevno brzoiavko. Nekateri zahodnonemški časopisi trdijo, da so novo kampanj0 sprožili tisti, ki nasprotujejo vsakemu izboljšanju odnosov s Sovjetsko zvezo. Nekateri menijo, da stnii za izjavami Krnila sam Adenauer.
Veliko presenečenje so povzročili prejšnji teden razgovori med Hruščevom in VI-brichtom v Moskvi. V zvezi s tem razgovorom ugibajo, ali ne p omenijo morda nove sovjetske diplomatske pobude, ali. pa mnenje, dn so izčrpali diplomatska sredstva, in 0° je treba zaradi tega skleniti mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Nekateri menijo tudi, da ie bil razgovor v zvezi z razgovori med Gromikom in meriškim poslanikovi v Moskvi Thompsonom.
Dicm
Prejšnji teden sta dve letali južnovielnamske vojske izvršili bombni napad na palačo, kjer stanuje predsednik Ulem-Pala a je bila hudo poškodovana, toda Diemu tn članom njegove družine se ni nič zgodilo. Eden od pilotov je z letalom zbežal v Burmo, enega pa so ujeli, ker so njegovo letalo sestrelili. Pozneje s" sporočili, da so aretirali brala enega od pilotov. Njun oče Je ugleden član narodne stranke Južnega Vietnamu, v i.utert so včlanjeni v glavnem begu0' ci iz Severnega Vietnama. • Sajgonu trdijo, da je ta «fl-pad izoliranu akcija in iia i* niso podpirali ne vojaški ,nc politični krogi in da ni imela značaja upora, kakor ga ie imel udar 11. novembru 19bfj> ko je skušalo pet padalski11 bataljonov zrušiti Diemov režim. V poučenih krogih uu >*' javljajo, da pripadata oba P1’ lota, ki sta izvedla napad, krogom, ki so nezadovoljni z D’*' movo diktaturo. Mnenja so. da akcija tokrat ni imela uspeha samo zaradi začetnega neuspeha; diktator Diem je namreč ostal živ, kljub temu, da je bila njegova palača močno poškodovana in da »o 1° zajeli plameni.
Prebivalstvo Južnega Vietnama je zelo nezadovoljno * Diemovim režimom, in še p°' sebno ker se ta režim povezuje z zahodnim blokom, predvsem z ZDA. To nezadovoljstvo prihaja zlasti do 'zrazl v podpori, ki jo prebiva(<■' nudijo osvobodilnemu gibanju Vietkong. Čeprav je Di eni mobiliziral nad dve sto tisoč vojakov m jih oborožil z nap modernejšim ameriškim ot®*j jem, se dejavnost Vietko"Pa vedno bolj krepi.
Rasist Wclensky
»S
Prejšnji
je bil v Dondo-' nu predsednik federacije HodeziP m Njase Ro V " tensk y; v sp°a r , sa >j »Ji zbornici s /jv'	namreč razpr°v
3i Hali o novi netor vi za Severno *\ deztjo, ki J° L izdelala britunsk W?lensky vlada. IVelensKV je zagrozil, da 0 nastopil tudi s sito, če bi ta ustava sprejeta.	v
VVelens y nasprotuje tej stavi, čeprav je zu Afričan izredno neugodna, kaj šele,.0 bi upoštevala njihove PraV„*. Voditelj afriške stranke " rodne neodvisnosti za ^oV,:i no Rodezijo Kaunda je iz‘aV.fr da je osnutek ustave še no nesprejemljiv, dn ne n“
nobenih možnosti za sest® trdne vlade in na z njim ( utrli poti iz sedanje politi?.,u zagate. Zares pošten alr‘jg. politik nikakor ne more ® biti zadostnega števila glaS° v da bi lahko bil izvoljen parlament. Nova ustava d° % ča namreč, da mora v’ j, kandidat dobiti po deset ° stoikov glasov tako od A'r' „ nov kakor od pnsel)°nC^a. zato da je lahko izvol]°n A|j unda je izjavil, da bi 1lW'na ta odstotek znižati vsal pet, da bi Afričani imeli '' jt nost dobiti večino štirtu . poslanskih mest. London i(Scotsmani> piše, da osnu ^ predvideva nadzorstvo na° |(, devami Severne Rodezije vmešavanje vanje. . j,ri-Kaunda je zahteval ®“ ,yz-tanske vlade, naj aretira ^ lenskega, ker kuje zaroto V -j ti Afričanom v tej br,taJ„‘vil koloniji. Welensky je Pn?,,,^ie načrt o proglasitvi neoai |j države, v kateri bi priseljenci vso oblast. f\tVal da je izjavil, da bo z®'1- „jj
od Združenih nurodov,
edno-
pošljejo v federacijo .m .xfl. rodne sile, da zaščitijo čane, če britanska vla° bo aretirala Welenskega-
J j i v'i ©e
Jezdec na nebu
Slovenski oktet pozdravlja iz Norveške
Nekega sončnega popoldne v jeseni leta 1861, je v lovorovem grmu ob neki stezi v Zahodni Virginiji ležal vojak. Ležal je na trebuhu, popolnoma stegnjen, z nO' gami oprt na konice prstov glavo naslonjeno na podla ket leve roke. V stegnjen desnici je rahlo držal puško Da ni imel še precej siste matično razmeščene spodnje okončine in bi ne bilo rahle ga, ritmičnega gibanja tor biče za naboje na njegovih plečih, bj človek utegnil mi »liti, da je mrtev. A je le zaspal v službi. Ce bi se to odkrilo, bi bil kmalu nato zares mrtev, kar bi bila v tistih časih zakonita kazen za njegov prestopek.
veljnikov; in prav zavoljo teh njegovih kvalitet kakor tudi poznavanja kraja, ki ga opisujemo, mu je bila dodeljena sedanja neyarna in odgovorna naloga. Kljub vsemu temu pa je bila utrujenost močnejša od njegove vestnosti, in je zaspal.
Lovorov grm, v katerem je ležal, je bil na ovinku steze, ki se je s severa strmo vzpenjala proti zahodu in kakšnih petdeset metrov vodila naravnost po grebenu planine. Tu je spet zavila proti jugu in se v ostrih serpentinah spuščala skozi gozd. Pri ostrem kotu tega drugega ovinka je bila široka, ploščata skala, ki ji je hrbet štrlel proti severu strmo nad globoko dolino, iz katere se je steza vzpenjala. Skala je zakrivala visoko sotesko; kamen, ki bi ga vrgel z nje, bi padel nekaj sto metrov navpično dol, do vrhov borov v dolini. Ovinek, kjer je ležal vojak, je bil na drugem rfu iste soteske. Ce bi bil buden, bi vojak lahko videl ne samo kratek odsek poti vzdolž grebena in hrbet skale, marveč tudi ves profil soteske pod njo. Lahko bi od tega pogleda dobil vrtoglavico.
Ves kraj je bil z gozdom poraščen, razen enega dela na dnu doline, kjer se je videla majhna livada, čez katero je tekel potoček, komaj viden z roba doline. Ce si gledal od zgoraj, ni bila jasa večja od navadnega dvorišča, zavzemala je zgolj prostor nekoliko oralov tal. Bila pa je bolj živo zelena kakor šuma, ki jo je obkrožala. Daleč izza jase se je dvigal zid gigantskih sten, podobnih oni, s katere mi, recimo ogledujemo ta divji kraj, in preko katere je stezi nekako uspelo, da se je prebila do vrha. Konfiguracija doline je bila zares takšna, da je bila videti — ■če gledaš z mesta, kjer stojimo — popolnoma zaprta, ih motrilcu ne preostane nič drugega, ko da se čudi, ka-kp se je steza, ki je tu našla izhod iz doline, ' mogla z druge strani prebiti vanjo.
Ni tako divjega in surovega kraja, kjer bi se ljudje ne mogli vojskovati; v šumi ma dnu doline — te velike mišolovke, kjer bi petdeset ljudi, če bi zasedli izhode, moglo prisiliti celo armado k predaji — je bilo skritih pet pehotnih polkov Severa. Marširali so ves pretekli dan in noč, sedaj so Pa počivali. V mraku kanijo iti naprej, se povzpeti do mesta, kjer je njihov nezanesljivi stražar spal, potem se pa prevaliti čez sedlo in •— napasti sovražni tabor o-krog polnoči. Upali so, da »e jim bo posrečilo, sovražnika presenetiti, ker je steza vodila do zadnjega dela sovražnikovega tabora, od koder jih Južnjaki niso pričakovali. Ce bi ne uspeli, bi hil njihov položaj skrajno nevaren; neuspeh je pa gotov, ako bi bil sovražnik po nesrečnem naključju ali spričo svoje opreznosti obveščen o njihovem gibanju.
Kdo bi mogel reči, kateri dobri ali zli angel se mu je prikazal v sanjah in ga prebudil? Brez kretnje, brez glasu, v popolni tišni in o-tožnosti poznega popoldneva se je neki neviden glasnik usode z roko dotaknil očesa njegove vesti — zašepetal mu je v uho njegovega duha skrivnostno besedo, ki je človeške ustnice še niso izgovorile in se je človeška misel ni zapomnila. Carter rahlo vzdigne glavo in pogleda skozi veje lovora, s katerimi je bil zamaskiran, ter z desnico nagonsko stisne vrat puškinega kopita.
Njegov prvi občutek je bil čisto umetniški. Ko na pieda-stalu se je na previsni skali, nepremično na skrajnem robu pečine, ostro odbijala od neba neka viteška podoba impresivne dostojanstvenosti. Lik človeka je sedel na figuri konja vzravnano in vojaško, a tudi s pozo kakšnega grškega boga, izklesanega iz marmora. Siva uniforma se je popolnoma ujemala z nebesnim ozadjem; kovinaste dele kroja in sedla je blažila in dušila senca; koža živali je bila temna in brez svetlobnega preliva. Karabinka, vidno poudarjena, je bila z zadnjim delom kopita naslonjena na koleno jezdeca. Levica, držeča uzdo, ni bila vidna. Silhueta konja, na ozadju neba ostro izklesana kakor dragulj, je bila obrnjena proti stenam na nasprotni strani doline. Jezdečev obraz, rahlo obrnjen na levo, je kazal zgolj linijo senc in brade; gledal je dol, v dno doline. Odbijajoč se na nebu, sla jezdec in konj dobivala v vojakovih očeh orjaško razmerje, poudarjeno spričo njegove zavesti o bližini sovražnika in njegovega strahu pred morebitnimi posledicami njegovega prestopka.
Iz daljne Norveške je prišla na naše uredništvo la razglednica iz Alešutida s sledečimi besedami:
Dragi prijatelji!
Sredi morskih viharjev na Severu in sredi med viharnimi aplavzi publike v koncertnih dvoranah naše sedanje res uspele turneje po Norveški, ki Jo zaključimo čez tri dni s koncertom v Oslu, se spominjamo Primorskega dnevnika in njegovih bralcev s prisrčnimi pozdravi ter željo, da se v kratkem znova srečamo v Trstu, kjer smo pred 10 leti tudi začeli svoj pohod po širnem svetu.
Za Slovenski oktet: B. Pogačnik.
BORIS
PAHOR
Živali, dolgčas in okus besed
>ooo<xxxxxx>ooc>o;
(Slede podpisi članov okteta ter njihovega umetniškega vodje Valensa Voduška.)
...................................................................................................................•■■■■■•.............•»».............................„„„„„„..........................................................................
iiitiuiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
^ Več kot se skriva pod skromnim naslovom ^
Vidmarjevi «Dramaturški listki
dobrodošli vsem gledališčnikom
Prgišče vtisov. Najbrž hiter poskus oddolžitve knjigam, preden morajo v pokončno lego na polico. Da pa je Vercors prvi, je nekako v znamenju zvestobe. Najpo-prej njegove. Pa tudi moje, saj sem že govoril o njegovih živalih (Sidro, pomlad 1953). Vendar je moja zvestoba pogojena po njegovi, odvisna od nje. Njegova skrb, ki je takrat imela naslov Les animaux denaturčes, se namreč zdaj nadaljuje v romanu Sylva. Razloček je samo v tem, da je snov tokrat izredno privlačna, zgodba pravzaprav podobna bajki. Sylva, to je lisica, ki se v begu pred lovci na čuden način zaplete v živo mejo, iz katere se ne more rešiti; ko nazadnje pride pripovedovalec do robide, je med trnjem in srobotom ujeto telo mladega dekleta. Sledi opis njene vzgoje, psihološko prefinjen, umetniško popoln. Vzporedno z dosežki te vzgoje teče govor o morfinistki in s tem dilema, če naj zmaga zanimanje za bitje, ki ni še človeško, ali pa za tisto, ki se v njem človeške prvine nepopravljivo razkrajajo. Seve vnaprej vemo, kakd bo padla odločitev; a ko takšno samaritanstvo propade, ostane še upanje v dekle, ki kaže, da se bo razvila, čeprav počasi, v pravo predstavnico humane samice. Vendar pa čisto na koncu, ko pričakujemo sad njenega pomembnega poroda, zvemo, da je Sjjlvin novorojenček lisička. Ljubka sicer, a žival. «Nobenega dvoma ni bilo: bila je lisica.» Ta stavek zaključuje roman.
Bajka Zelo lepa, lahkotno pisana, nič vsiljiva, a vendar je bralec neodločen, razklan, to se pravi prebujen. Da, kritiki, ki govorijo o umetnini, imajo nedvomno prav. Gre za Vercorsov najboljši daljši tekst. Vendar bi rekel, da daje dvojnost ozračja, to je tistega navadnega, vsakdanjega, pa tistega s Sylvo, vtis izumetničenosti. O, da je parabola zaključena v sami sebi!
A Sylva bo ostala z nami. Kakor Hemingwayev stari ribič.
Stražar, ki je zaspal v lovorovem grmu. je bil Carter Druce, doma iz Virginije. Bil je edini sin bogatih staršev, navajen na udobnost, lahko in brezskrbno življenje, ki so ga bogataši in veleposestniki v planinskih pokrajinah Zahodne Virginije mogli nuditi svojim otrokom. Njegov dom je bil komaj kakšno miljo oddaljen od me-sta, kjer je ležal.Nekega jutra je po zajtrku vstal od tnize ter mirno dejal očetu: »Oče, v Grafton je prišel neki polk Federacije. Pridružil se mu bom.»
Za hip je imel Druce čuden, meglen občutek, da je prespal do konca vojne in sedaj gleda plemenito delo, postavljeno na to skalo kot spomin na junaško preteklost, v kateri je on igral majhno, neslavno vlogo. To občutje mu je pregnala rahla kretnja skupine; konj se je, ne da bi premaknil noge, lahno nagnil nazaj od prepada; jezdec je ostal popolnoma nepremičen kakor poprej. Sedaj že povsem buden in v zavesti težkega položaja je Druce prislonil puško k obrazu, previdno porinil cev skozi lovorikove veje, nato pa skrbno pomeril v neko točko na jezdečevih prsih. Pritisk na petelina in vse bi bilo v redu s Carterjem Dru-cem. Medtem, v tistem trenutku je jezdec obrnil glavo in pogledal v smer skritega nasprotnika. Bilo je, ko da mu gleda naravnost v obraz, v njegove oči, v njegovo hrabro srce.
Mar je res tako strašno ubiti sovražnika v vojni — sovražnika, ki je odkril skrivnost, življenjsko važno zanj in za njegove tovariše — sovražnika, ki je z odkritjem te tajnosti postal strašnejši in nevarnejši od vse svoje številne armade?
Carter Druce je smrtno prebledel; vsak ud mu je drgetal, zdelo se je, da se bo onesvestil. Sedaj je videl konja in jezdeca kot črni figuri, kako se v vrtincih vzdigujeta, padata in se gibljeta po ognjenem nebu. Roka mu je padla z orožja, glava mu je polagoma klonila na listje, v katerem je ležal. Ta
V drobni knjigi je zbranih 68 člankov o 57 dramskih avtorjih - Razgledi po svetovnem slovstvu, sieer kratki in strnjeni, a napisani v živahnem esejskem sloj
»gu
(Nadaljevanje na S. strani)
Ti {(Dramaturški listki« vsebujejo v resnici mnogo več, kakor obeta njih skromni naslov. O njih nastajanju poroča pisatelj: «Najtoč-neje bi jih nemara označil, če bi jih imenoval improvizacije. Bili so dejansko improvizirani, toda zmeraj iz dobrega poznavanja dramskih besedil, ki jih obravnavajo, poleg tega pa se je moje pisanje oslanjalo na dovolj trdno poznanje zakonov o dramskih organizmih, na kolikor tolikšno znanje literarne zgodovine in na dovolj izdelan oseben odnos do literature. Ta dejstva dajejo nemara tem 'a-pisom, ki so bili dostikrat pisani (v tiskarni poleg stavca, vendarle nekakšno zanimivost«.
Vsi razen enega so bili objavljeni prvič v Gledališkem listu ljubljanske Drame ob premierskih predstavah posameznih del. Člankov je 68; od teh jih je 62 nastalo od konca 1914 do začetka 1942, v dobi, ko je bil Josip Vidmar dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani in urednik dramskega Gledališkega lista. V tistem razdobju je Drama uprizorila kakšnih sto pet-deset del, od katerih je Vidmar več ko polovico obgo-voril s takimi sestavki. Poleg tega je kot dramaturg pisal tedaj še marsikaj drugega, kar je bilo delno ponatisnjeno v njegovih Literarnih kritikah (1951). Dramskih avtorjev je 57. Po tri dela so obgovorjena iz Leva Tolstoja, Shakespeara in Moliera, po dve deli sta obgovorjeni iz V. Skvar-kina, A. Strinberga, A. de Benedettija in N. V. Gogolja, iz ostalih avtorjev pa po eno delo. Izmed slovenskih del so v knjigi članki samo o treh; o Sorlijevih «Blodnih ognjih«, o Golije-vem «Bratomoru na Meta-vi» in o Cankarjevem ((Pohujšanju v dolini Šentflor-
janski, to pa zato, ker je bilo mnogo več že objavljenega v Literarnih kritikah.
Ce listamo po knjigi, se radi ustavimo na mnogih straneh, ki smo jih kdaj morda bežno preleteli v Gledališkem listu na kakšni predstavi, a se tedaj nismo utegnili dovolj poglobiti v važne podrobnosti o delu in dramatiku. Se bolj pa pri-
tegujejo članki o delih, ki jih nismo imeli prilike videti na odru ali prebrati v knjigi. Tu se člčveku širijo razgledi po svetovnem dramskem slovstvu, ki so sicer kratki in strnjeni, a v Vidmarjevem živahnem esejskem slogu zelo zadovoljujejo in izpodbujajo, da si tako delo o prvi priliki ogledamo tudi na odru.
Knjiga bo zelo dobrodo-
šla tudi današnjim dramaturgom, režiserjem, dramskim direktorjem, članom gledaliških umetniških svetov in drugim gledališčnikom, ker je med obravnavanimi deli mnogo takih, ki se čez leta vračajo na odrske deske, in ker so po vsej knjigi posejani dragoceni drobci in migljaji, klijoči iz Vidmarjeve zelo obsežne kulturne razgledano-
sti po svetovnih slovstvih ter iz številnih osebnih izkušenj, nabranih v gledališkem okolju. Z osemnajstim zvezkom je Knjižnica Mest-nega gledališča prijetno in uspelo razširila vrsto svojih knjig, obenem pa tudi vrsto del enega najvidnejših predstavnikov slovenskega eseja m slovenske kritike.
ANDREJ BUDAL
""".."""................................................................................
Knjiga, ki je prejela Prežihovo nagrado
Smiljan Rozman, IVIksIo
Moravia. La noia Roman, ki ne bo mogel zanikati očetovstva Svevove SenilittL Prav gotovo, da je Moravia vse drugače izvežban, a ton, rekel bi vonj, je isti. Da, nekakšen duh po plesnobi ki se ga je Svevo dobro zavedal, ko ni hotel spremeniti naslova svojemu romanu. No, a saj to nima pomena. Moravia prav gotovo ni nameraval zavedno prekositi Sveva; in najbrž bi imel še najbolj prav tisti,, ki bi trdil, da je pač Moravia vzel svojega «junaka» iz istega družbenega razreda kakor njegov predhodnik. Vendar pa bi si človek pričakoval drugačen prijem. drugačno podobo solja, ki se dolgočasi. Noia-Dolg-čas. Da, mogoče sem krivičen, saj tudi Laclos opisuje predvsem Valmontovo zvodniško spretnost, knjiga pa ven-dar velja za oris dobe A to zdaj. post festum. Medtem ko si mi zdaj, sredi velikih skrbi današnjega časa prav nič ne razčistimo sedanjih dilem s tem nizom spolnih aktov čeprav je pisanje mojstrsko. Poleg vsega pa je zelo trpka ugotovitev, da je ravno ta rezka snov vzrok naklad, ki rastejo v desettisoče izvodov doma in p svetu. Saj drugi pisatelji (na primer Musil), ki tudi rišejo sloje in dobe, niti od daleč ne dosegajo takšnih naklad.
Komaj se je v izložbah knjigarn dobro udomačila nova knjiga v temno zelenem ščitnem ovitku, z rdečim soncem, visokimi črkami naslova «MESTO« ter prav majhnim imenom avtorja »Smiljan Rozman« (knjigo je izdala založba Obzorja v Mariboru), že smo zvedeli, da je bila ta knji-, ga nagrajena. Ob obletni«! smrti Prežihovega Vorapca podeljuje založba Obzorja vsako leto Prežihovo, nagrado. In kot leta 1958 za svoj roman «Nekdo», tako je1, bil letos ponovno nagrajen mladi pisatelj Smiljan Rozman. In to prav za knjigo o mestu.
Najnovejši Rozmanov pripovedni tekst ni roman, temveč je to knjiga devetih, vsebinsko docela samostojnih zgodb, ki govore o mestu, (pisatelj pripoveduje o Mariboru), njegovih prebivalcih in njihovih usodah v preteklem in sedanjem času. Posamezne zgodbe niso povezane med seboj, niti ne nastopajo v njih isti ljudje. Vendar jih v neko celoto povezuje osnovni motiv, slikanje mesta in njega ljudi, predvsem pa neko posebno vzdušje življenja v tem mestu, katerega je pisatelju u-
KaralaIško voščil]©
Oče je vzdignil svojo lev-3° glavo, trenutek molče gledal sina in mu odgovoril: *Pojdi, Carter, in kar koli Se zgodi, stori tisto, kar smatraš za svojo dolžnost. Virginija, za katero si izdajalec, n° morala nadaljevati boj brez tebe. Ako doživimo ko-h*c te vojne, se bova pogo-vorila o tem. Tvoja mati je — saj si slišal, kaj je rekel zdravnik — v zelo kritičnem stanju; v najboljšem primeru ne bo med nami več kot nekaj tednov. Zato bo bolje, na je ne vznemirjamo.«
Poln spoštovanja do očeta 8a je pozdravil z lahnim najlonom glave, oče pa mu je odzdravil z dostojanstvenim Poklonom, s katerim je ho-‘el prikriti svojo žalost. Carter Druce zapusti hišo svo-l®ga detinstva in se gre borit.
Z vestnostjo in hrabrostjo, 2 dejanji, v katerih je pokadi zvestobo in odločnost, si 3e kmalu pridobil zaupanje svojih tovarišev in svojih po-
Peter Breugel
spelo zajeti v neki časovni in vsebinski okvir ter izraziti v svojih zgodbah. Žirija, ki je Rozmanu podelila nagrado, je v svoji odločitvi poudarila, da je pisatelj v svoji zbirki novel odkril nov svet v Mariboru z vsemi njegovimi značilnostmi in slikovitostmi.
O čem pripoveduje pisatelj v svoji knjigi? Eden osnovnih motivov njegovih zgodb je na primer reka, ki deli mesto na dva dela. In motivu reke je posvetil pisatelj svojo prvo novelo. Tako pripoveduje o starih čolnarjih na reki, o malih ljudelj, ki so živeli v bajtah ob vodi, doživljali nesrečne ljubezni, odhajali v veliki svet, pa spet žalostno umirali v krčmah ob vodi. Ta svet Se je po vojni malo spremenil, ostal pa je ven dar v bistvu še isti. Z vojno pa se je življenje ob vodi bistveno spremenilo.
•Park, gostilna, gozd« je naslov druge zgodbe, v kateri pripoveduje pisatelj o delu mesta in ljudeh v njem v treh različnih obdobjih. •Zaklonišče«, to je naslov psihološke novele, zajete iz vojnega časa. Tudi zgodba •Vešala« je iz časa nacistične strahovlade. Predvojni, medvojni in povojni čas obravnava novela Barake, kateri slede še zgodbe z naslovi; Kavarna, Pokopališče, Hotel v senci ljubega boga in Stanovanjski blok.
Pisateljevo pripovedovanje si je v vseh zgodbah precej podobno. Bralcu predstavlja avtor tipičen svet okoli reke, parka, pokopališča, gozda, gostiln in barak, z izvirno domišljijo prikazuje ljudi, slika njih vsakdanje življenje, žalostne in vesele trenutke, srečne trenutke in tragedije njih medsebojne spopade, zaplete in razplete in nato že prehaja v nov svet, med nove ljudi. Rozmanovo pripovedovanje je Pii tem naravnost nabito z domišljijo, saj kar siplje bralcu nove osebe in njih zgodbe, polno je duhovitosti, rahle ironije, pa tudi trpke grenkobe. Pri vsem tem pa so njegove osebe, povečini mali ljudje, do katerih izraža pisatelj svoj malce vzvišen odnos, podane s psihološko poglobljenostjo in prepričljivostjo, da resnično za-žive pred bralcem.
Seveda knjiga .Mesto«, ni
kak posebno velik tekst. Toda pisateljev prikupni način pripovedovanja, ves razgiban in zanimiv, bo našim ljudem všeč. Posebno še, ker so motivi drobnega, vsakdanjega življenja, zajeti v knjigi, ljudem tako blizu, da bodo v delu našli tudi svoj obraz.
Ilustracije k tekstu je prispeval Janez Vidic. To pot jih lahko označimo kot zelo uspele in skladne z značajem knjige ter njeno vsebino. Oprema je vzorna.
iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiimi,,,,,,,,,,,,
Manica Lobnik
Ledinčani
Ce hočemo na kratko o-značiti vsebino romana «Le-dinčani«, nismo v 'zadregi. V tem romanu, tretjem delu pisateljice Manice Lobnik, ki ga je pravkar izdala založba Obzorja v Mariboru, je zgodba jasna in preprosta. Pisateljica pripoveduje o Ledinah, majhni vasi na skrajni severni meji v Slovenskih goricah in o njenih ljudeh. To pa v času neposredno pred kapitulacijo stare Jugoslavije in v času prvih mesecev nemške okupacije. To je roman o ljudeh in glavne osebe ta-korekoč ni. Morda je pisateljica hotela postaviti v o-spredje razdvojeno osebnost učiteljice Hermine, ni pa tega dosledno izpeljala. Za-to v romanu tudi ni tistih pretresljivih konfliktov, katerih povzročitelji bi bile glavne osebe in ki bi bile judi nosilci dogajanja. Res si sicer v romanu stojita nasproti dve skupini ljudi. Na eni strani kulturbundovci, Eisenhut, kovač Skok, Haut-man, na drugi strani pa dva, trije zavedni ljudje, skrivnostni oficir, učitelj Babnik, Jernej, ki skušajo v težavni situaciji leta 1941 storiti kakorkoli proti Nemcem. Res je, da so med obema tema skupinama konflikti. Toda o kakem pravem spppadu teh dveh svetov, iz katerega 1 bi pisateljica zasnovala zaplete, razvila zgodbo, ustvarila napetost, skratka gradila dejanje svojega romana, nč moremo govoriti. Zato je roman «Ledinča-ni» predvsem točno opisova-
nje in obnavljanje resničnega življenja, ki se je morda tako ali pa le malo drugače odvijalo v tej vasi v tistem usodnem letu 1941. Res pa, da zato še ni mogoče trditi, da bi bilo delo reportažno napisan roman. Toda tisto globoko epsko delo, ki pretrese z vso tragiko in silo izpovedi, pa to vsekakor ni.
Seveda pa vse to ne pomeni, da bi bila slika slo-venjegoriške vasi v prvem letu okupacije slaba ali potvorjena. Nasprotno. Treba je priznati, da je pisateljica od svojega zadnjega teksta prav gotovo napravila velik korak naprej, tako v pogledu razporeditve snovi, gradnje romana, dialogov, kot orisa osebnosti. V «Le-dinčanih« je njeno realistično pripovedovanje vseskozi prepričljivo, ljudje, ki jih prikazuje, so življenjski in dogodki so prikazani tako, da se bralcu vtisnejo v spomin. Vsekakor je pisateljici v tem delu uspelo prikazati, kako skromno in bedno so v stari Jugoslaviji živeli viničarji, dninarji in tisti številni mali kmetje Slovenskih gori«. Kako so potem mirno prenesli konec države v upanju na nekaj drugega. Pa kako so potem kmalu spoznali, kako prevarani so bili in kako docela drugačen obraz so takoj po zasedbi pokazali nacisti. Pisanje Lobnikove je torej življenjsko, vseskozi prepričljivo, zanimivo in zato bralca pritegne, posebno še, ker njeno pisanje izžareva topel odnos do zatiranega malega človeka. Včasih morda tudi zato, ker je njeno pisanje prežeto z opisovanjem nadrobnosti vsak-in plastičnimi izrazi, brez česar po sodbi nekaterih podoba kmečkega proletariata Slovenskih goric ne bi bila pristna. Tako je roman vseskozi podoba resničnega življenja. Manjka mu pri vsem nekaj tistega, kar sicer zanimivo, privlačno in toplo napisano delo dvigne in mu da značaj velike umetnine.
V najnovejšem delu Manice Lobnikove je torej marsikaj lepega in dobrega, pa danjega življenja, včasih tudi z naturalističnimi opisi tudi še nedognanega. Vsekakor pa so Ledinčani knjiga, ki jo je vredno prebrati. Vsaj za spoznavanje pravega obraza Slovenskih goric in tamkajšnjih ljudi v komaj minulem obdobju našega časa.
Sl. Ru.
Cassola. U cuore arido. Mi ni všeč. Neorealizem, fci se čisto na koncu nekako hoče privzdigniti z enim samim pismom. Da ne bo nesporazumov: rad imam Pratolinijev prikaz preprostih, majhnih ljudi. To je čist, prepričan realizem Mogoče je Cassola v svojih drugih knjigah tudi takšen, a teh knjig ne poznam. V ti se vetrovi mešajo. Tisto zaključno pismo? Vse prav, zakaj pa ne. A moral bi takšno duhovno razpoloženje vložiti v junakinjo že prej. Najboljša v knjigi je vsekakor srčnost opisovanja telesno-ljubezenskih doživetij navadnih, vsakdanjih deklet. Etično hotenje je torej veljavno; atmosfera pa ni pristna.
Vasilij Aksevov. Zvezdnati listek. Del moskovskih kritikov je hitel namakati konice svojih puščic v strup; kakor pri Evtušenku. A tu skorajda nimajo nekega pravega zakaj za takšne podvige. Vsaj na zunaj. A je spet res. da imajo inkvizitorji radi zaprte prostore, tu pa je vetra na pretek. In slanih pljuskov. To se pravi: sproščenost, osebno spoznavanje sveta, odklon «pridiganja». In s tem, razumljivo, gre vštric tudi slog. Ta se večkrat razprši kakor slap umetnega ognja. In marsikje prikliče pred oči Chagalla, poljub v zraku z obrnjeno glavo. Klimmt Da, filistri so prav zavohali Drži, oni se nikoli ne zmotijo A zmeraj je prav, ko imajo nad nečem pokazati svojo nezmotljivost!
Jože Javoršek. Okus sveta. (Moral bi prej omeniti scenarij Marguerite Durasove Hirdšimo mon amour; Vaillantovega Laclosa; Gascarjevo Temps des morts• Kolarjevo Prazno nebo. a pustim, ker hočem povedati o -/■okusu*.) Gre namreč za to, da je to knjiga popotovanj takšnih kakršnih smo pri Javoršku vajeni, na pol resničnih, na pol fantastičnih, a da je v nji tisto poglavitno vendar *okus* slovenske besede, dih domačih tal.
Da se razumemo. Ni mi všeč Javoršek, ko so-mu ženske najrajši kobile (izraz je najti v Veselju do življenja, v Manevrih, v Okusu itdj Nič ne bi imel proti njegovemu mizoginizmu, če bi ta bil osnovan, dobojevan. Takd pa ne verjamem njegovim ženskam, ne njegovi Yvonne pa niti sijajni Yamati ne. In še nekaj, niso mi bile všeč izpovedi zaradi izpovedi, torej predvsem okraski. Podane so bile do zdaj (Srečanja) takd, da so bile videti duhovitosti, ki spreminjajo ritem leporečja.
V	ti knjigi ne. Javoršek si ne snema več in nadeva in spet snema maske, ampak se razločno spoprijemlje s svojo podobo. Tisto ozračje, ki bi ga lahko imenovali villonovsko, in ki je Javoršku tako všeč, je zdaj dobilo svoje žarišče. (In nič nimam proti takšnemu ožračju, ker je naša književnost res vsa preveč rpridna*.) Da, njegovo kurentovstvo, kot ga imenuje, je zdaj prizadeto, razburjeno, ujedljivo. To je novo. In to je zdravo. (Zdrav je pridevnik, ki ga v ti knjigi večkrat srečamo, in to celd za polja, koče, menda celd za čričke, kar je vsekakor nenavadno.)
A to, kar je pri tem poglavitnem še bolj poglavitno, je tisti «ofcus». Da je današnji svet grenak, je res. a še bolj res je, da nam je Javoršek sredi grenkob dal čutiti človeško vrednost zvestega domačega ozračja. Pa vrednost besede, ki je zrasla v njem. Ne. nima smisla biti dolgovezni, že v Srečanjih nas je Javoršek navadil na svojevrstno okušanje slovenskega stavka; zdaj je ta občutek okrepljen z dialogom, ki nam ga je pisatelj omogočil z njim samim kot avtorjem. In če naj bi izbral v delu najmočnejšo podobo, potem bi se brez oklevanja odločil za strani, kjer zloguje tujki Yvonne slovenske besede na način, da je ozračje od njih vse pretreseno.
V	takšnih trenutkih se Javoršek približa tisti čtove-ško-narodn: resnici, ki je brnela, v prsih naših velikih ljudi v naših «plemenskih genijih» kot bi rekel Prijatelj In to ni malo. In da se v ti sodbi ne motim, za to jamči izkušnja tega roba zemlje ob morju, kjer slovenske zloge vztrajno razjedata škodoželjna burja in sol.
...

MERCEDES 300 SE
©JDV®,
torjem. Vozni'«
vnaprej
ŠPORTNI'
AVTOMOBILIZEM
Prva dirka za svetovno prvenstvo avtomobilskih
znamk je bilo na dirkališču v Dayton Beachu. Kot ste že iz samih poročil zvedeli, je zmagal Dan Ourneg, se je v zaradi okvare na vozilu, ustavil nekaj metrov pred ciljem in nato, ob zaključku triurnega tekmovanja, privozil na cilj v prvi prestavi in s pomočjo samega zaganjača.
Zaključek je ie enkrat po-
lahko določi, po zahtevah trdil nerealnost in malovred-poti katere predstave bo ra- nost rezultatov tano kratkih bil, in vključi selektor. Ce dirK, v katerih ne pride do misli voziti po vijugastih ali izraza vzdržnost posameznih strmih cestah postavi selek- vozil, saj se večkrat zgodi, tor v drugo pozicijo in me- zmaga vozilo, ki ga veže Novosti nemške avtomuoi- lop) na vsa .štiri kole- "jal"ilf bo avt0"lats’*° v^i"- s spon,umi modeli te dalj-listične industrije za leto sa in predvsem pnevmatsko Vau„acfrna suroanust-1961 predstavljata predvsem vpetje. nova modela velikih družb
TEHNIČNE
jo hitrost. Ce bo cesta pretežno ravna se postavi se-
O V E N (od 21. 3. do 20. 4.)
Z drago osebo boste morali razčistiti neko zadevo, da si boste na jasnem in da se	bo	pomirilo	vaše	srce
spričo	dvomljivih in	sum-
ljivih vprašanj znancev. Zaupajte v svoje sile in bodite bolj vztrajni, da boste dosegli uspeh v poklicnem delu.
BIK	(od	21.
4. do	20.	5.)
Verjetno se boste nekoliko razburili, ker boste zvedeli, da nevoščljivi širijo indiskret-ne novice na vaš račun. Potolažite se, saj veste, da ima laž kratke noge. Zanimivo poklicno delo. U-veljavili boste svojo zamisel.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. S.)
Vi morate biti bolj pozorni na govorice, ki jih širijo zlobni jeziki na račun drage osebe, sicer bo slabo seme vzklilo in bo plevel zadušil medsebojno razumevanje. Nepričakovani zapetljaj glede poklicnega dela. Poslovno potovanje.
Veljaven od 4. do 10. mana 1962
n A K (Od 23.
6.	do 22.	7.)
Kazne novosti in spremembe v družinskem krogu. Nepričakovani obiski in sporočila. V poklicnem delu boste morali vjožiti vse svoje sile in sposobnosti, da bo-ste lahko kos nasprotniku, ki bi vam rad škodoval. Draga oseba vam bo pomagala.
LEV (od 23.
7.	do 22.	8.)
V srčnih zadevah morate biti bolj preudarni, sicer bi lahko pokvarili prijetno vzdušje z drago osebo, ki bo te dni bolj občutljiva. V poklicnem delu previdnost in molčenost, sicer bi se lahko znašli pred hudimi težavami. Pismo in obisk.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)
Imeli boste sicer razne priložnosti, toda ne spuščajte se na stranske stezice in dogodivščine, čeprav vabljive, če hočete ohraniti harmonijo z drago osebo. Imeli boste polne roke dela. Precej boste opravili, nekaj	pa	bo še ostalo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.)
Srčne zadeve bo-] ste ta teden mo-' rali spraviti ob stran, ker boste imeli opravka z družinskimi zadevami. V poklitnem delu vas čaka-jo	novosti in prijetne
spremembe, ki vas bodo precej razveselile. Nekdo vam bo zaupal svojo tajnost.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.)
Glede srčnih zadev vam zvezde ta teden ne obetajo nič prijetnega. Z drago osebo se ne boste dobro razumeli in verjetno bo prišlo tudi do spora. Zdelo se vam bo, da zadeva ni resna, toda prepričali se boste, da so vzroki resni. Potovanje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V srčnih zadevah bodite bolj preudarni. Verjetno se vam bo zdelo,	da	ste se brezupno zaljubili	v osebo, ki ste jo
pred	kratkim spoznali.
Kmalu boste spoznali, da zadeva ni resna. V poklicnem delu bo nekdo spletkaril proti vam, a brez u-speha.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.)
Možnost dogodivščin in prijetnih doživljajev. Lepa priložnost za razvedrilo in zabavo. Poklicno delo vas bo zelo zaposlilo. Privoščite si malo počitka. Spoznali boste osebo, ki vam bo precej pomagala. Obisk prijateljev.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.)
Zaradi živčne napetosti bo verjetno prišlo do prepira z drago osebo, toda vse se bo lepo uredilo. Precej boste zaskrbljeni zaradi zadeve, ki vam že nekaj časa greni srce, z dobro voljo pa jo boste rešili te dni. Težave v poklicnem delu. Pismo.
HIBI (od 20.
^-~^N	2. do 20.	3.)
/V*SElSSe\ ^ srčnih zadevah f (L JJ"" , j vam bodo zvezde J zelo naklonjene in boste doživeli prijetne ure. Harmonija z drago osebo in popolno razumevanje s prijatelji, kakor tudi z delovnimi tovariši. Bežen spor v družini, a brez posledic. Izlet.
Ze ta prva dirka je tudi ponazuta, da me more bili
ZNAČILNOSTI:
Mercedes in Vol’::swagen.
Prva je izdelala vozilo namenjeno ožjemu krogu kupcev, ker pa so njegove teh- MOTOR; šestcilindrski VOZNI DEL. Vpetje je v nične novosti precej avant- vrslni mot0r, izvrtina cilin- glavnih obrisih enako že
i ct' ono ca hnmtt no1; d. .	.	...	. .	°
lektor v prvo pozicijo in bo-	, ,
. x,	..	.	. moca-uepa tekmovanja vodo prišle v poštev le dru- ,	,
‘	r	p-i /	Lent
ga, tretja in četrta prestava.
zil različnih značilnosti kot su na pr. športna vozila tn ona, ki spaaajo v kategorijo »uran 'i arismos, kajti
Križanke in druge zanke
85 mm; hod bata 18 znanemu modelu «220», raz- ^va privlečejo nase vso po-mm. delovna prostornina lika je le v gumijastih	® 1 VnC
gardistične, se bomo neko- ^ liko pomenili tudi o tem,
za nas skoraj nedostopnem, 29^' kubTcm" ko"mp're“s7j»ko ^e“v m antskih elementih."^!- ^ev, medtem ko bi mo. modeIu-	razmerje 9, moč motorja dravlične nožne zavore s po- ralo biti prav obratno, saj
Pri motorju zabeležimo ob 160 KM-DIN pri 5000 obr/ možnim agregatom, akumu- e rllya kategorija emnu. le znanem injekcijskem si- min. ali 185 KM-S<AE pri lator 68Ah. stemu še široko uporabo 5200 obr/min. Največji vrtil-
lahkih zlitin. Menjalnik in ni moment 25,8 mkg DIN pri VOZNE SPOSOBNOSTI IN krmilni organi so izdelani i/SOO obr/min. ali 28,3 mkg FORABA GORIVA; maksi- deli na debele črne tiskan a tako, da odgovarjajo vsaki SAE pri 4000 obr/min., injek- malna hitrost 175 km/h. po- imena Gurnegu m njegove-potrebi. Predvsem menjalnik cijski sistem priključen raba goriva 11-16 litrov vsa- ga vozna Lotus, HiU-tioUn-nam daje možnost avtoma- vsrkalnomu kolektorju, in- kih 100 km. tičnega ali polavtomatičnega jektor znamke Bosch.
delovanja po voznikovi želji.	cedesu «300 SE»
Zabeležiti moramo tudi di- POGON; štiristopenjski av-skaste zavore (vrste Dun- tomatični menjalnik s selek-
za prvaka.
Tako smo v časopisju vi-
SLOVARČEK
gueza i.j njune herruri, med-Tehnične novosti pri Mer- tem ko so skoraj p zrli
ime Stirlinga Mossa, ki je motor izdelan s širo- zasedel prvo mesto s svojo ko uporabo lahkih t erran M00 in sploh m bila omenjena prepričljiva
zlitin;
2. — pomožni krmilni si- zmaga tovarne Alfa Borneo
stem;
v razredu od 1001 do ŽbOO
NEKATERI DELI VFLINJACA
V
3. — avtomatični menjal- kub. cm. Alpha je bilu sploh
nik;
najbolj uspešna, saj
diffusore — difuzor miscelatore — centrator zmesi ugello principale — glavna šoba ugello per la marcia in folle — šoba za prazni tek ugello d'avviamento — zagonska šoba tubo d’emulsione — emulzijska cevka economizzatore — šoba za zavorni zrak valvola d'aspirazione con foro di ritorno — lesalnt ventil s povratno luknjo valvola ad ago — pentil z iglo galleggiante — plavač
KDO IMA PREDNOST
4. — diskaste zavore na svoji kategoriji, njena vozi-
vsa štiri kolesa; pnevmatsko vpetje.
la zasedla kar prva tri mesta.
1
ODVZEM ŠOFERSKE IZKAZNICE
Cestni zakon predvideva koga povozil in mu ni nu-odvzem šoferske izkaznice dil pomoči itd.)
Zaradi katerih prekrškov	Prefekt	lahko	za	stalno
pa smo lahko ob izkaznico? prekliče šofersko izkaznico,
Šofersko izkaznico lahko če voznik nima več telesnih odvzame prefekt, če se šo- in duševnih sposobnosti, fer ne javi na kontrolno	ko-	zločincem	in drugim	nevar-
misijo, če je izkaznica	za-	nim ljudem,
padla in kadar zagreši šofer Pri Inšpektoratu za civil-več prekrškov	(če	je pre-	no motorizacijo je	posebna
hitro vozil, če	ni	dal pred-	kartoteka lastnikov	šoferske
nosti, če je prehiteval	na	izkaznice.	Vanjo	se	vpisu-
desni ali v prepovedanih jejo vsi prekrški cestnih krajih, če ni	ob	srečanju	predpisov, nesreče	ter od-
. zasenčil luči,	če	je vozil	vzem in preklic šoferske iz-
pijan, če je po lastni krivdi kaznice
RADAR IN ANTIRADAR
Zadnjič smo pisali, kako	na policijske organe, ki tam
radar ne prizanese niti svo-	prežijo z notesom za globe,
jemu «očetu», kaže pa da	Kljub trditvam na reklam-
je leta gli kdo drug zanj	nih oglasih, češ da naprava
,	že našel način, kako uka-	nima namena omogočiti
,	, niti tudi policijsko radarsko brezvestnim voznikom nedo-
napravo. Nov stroj, ki mu	voljene hitrosti, ampak ga
pravijo «Radar Sentry», je	le obvestiti ko dovoljeno hi-
Izbrali	smo	danes	prav	menh	prednost,	prav mala naprava in nas	trost prekorači, menimo, da
lahko vprašanje; vendar smo Prometni zakon daje pred- obvešča vsakokrat, ko naše se bodo te naprave posluže-prepričani, in	to iz	lastnih	nost vozniku št. 1, kljub te- vozilo pripelje v območje	vali v veliki večini šoferji
izkušenj	in opazovanj, da	mu da	zavija.	radarskih naprav. Tedaj i-	prve kategorije in bo s tem
marsikateremu	vozniku	ni	Torej:	najprej št. 1 in še- mamo čas in priliko zmanj-	vožnja na cestah postala še
jasno, kdo	ima	v	takih	pri-	le	nato	št.	2.	šati brzino in se požvižgati	bolj nevarna.
KRIŽANKA ST. 9
VODORAVNO: 1. Iglasto drevo, 4. mesto v Istri, 6. dvojica, 7. spanje. 9. stročnica, 10. sij, 12. rastlina, 14. moško ime, 16. žlvinče, 17. osebni zaimek. 19. mesto v Arabiji, 21. čas, 22. dekorativna preproga. 25. klica. 27. pamet, 28. veznik, 29. pivo,
30. egipčansko božanstvo, 31 mesec, 33. pevski elas, 38. pa davina. 37. srd. 39. jaiem. 40 pripovednik pesnik, 42. dre vesni plod. 44. dnevna doba 46. vrsta športa, 47. kradlji vec, 48. čas po sončnem za hodu. 50. doba, 51. drevo, 53 poslanec.
NAVPIČNO: 1. pristanišče
FILATELIJA
KONGO
Serija znamk in b ok v spomin D. Hammarskjoelda
Prejšnji mesec ie bila dana v promet serija znamk in blok v spomin Daga Hammarskjoelda. Znamke so v sledečih vrednotah: 10, 20, 30 , 40 in 50 cent., ter 3, 6.50, 8 frankov. Blok ima nominalo 25 frankov in ima, kakor znamke, doprsni portret pokojnika z napisom: v spomin Daga Hammarskjoelda - Nobelovega nagrajenca za m:r 1961. Znamke je tiskala znana švicarska tiskarna Courvoisier.
isezevimsftvuv g
ITALIJA
Cena lanskih emisij
Koliko je potrošil filatelist v Italiji leta 1961 za vse nove emisije? Za 37 znamk je moral potegniti iz žepa 3026 lir; v letu 1960 pa samo 1105 lir za 22 znam«. Toda preteklo leto je bilo treba potrošiti toliko, ker je samo frankovna aMichelan-gelo» obsegala 19 vrednot z nominalo 2561 lir. To seveda samo za Italijansko republiko. Ce si je zaželel že znamke Vatikana in San Marina je bil račun pa tak: Vatikan 28 znamk 1895 lir, San Marino 23 znamk 2950 lir, ako je kupil znamke pri poštnem okencu. Naj dodamo, da nismo vzeli v poštev takoimenovanih »blokov« Evropa in «heliKopter», ker se teh skoro ni dalo dobiti pri poštnih okencih in bi morali potem navesti kot skupni strošek številko 5 s petimi ničlami. To pa res ni več za skromnega filatelista. Primer blokov San Marina in nekaterih drugih primerov, ki postajajo vedno bolj pogosti, pripisujejo «novim» trgovcem z znamkami, zato pa pravi filatelistična turinska revija: prepozno bo mogoče, ko se bodo povrnili k trgovini z bananami.
v Črni gori, 2. predlog, 3. zver. 4. reka v Evropi, 5. žensko ime, 6. beg, 8. židovsko moško ime, 9. bolečina, II. urejena razvrstitev, 12. tok, 13. kraj na Goriškem, 14. sovjetski državnik, 15. odmev, 16. kraj na Krasu, 18. nikalnik, 20. diktat, 21. o-pojna pijača, 23. pesem, 24. glina .26. neresnica, 32. žival, 33. zrakoplov, 34. kraj pri LHibljani, 35. sorodnik, 36. hitro gibanje, 38. zelišče, 41. število. 43. omot, 45. opojna tekočina, 49. doba, 50. domača žival, 52. osebni zaimek,
/TTT v« v
lasce...
Koliko očitkov je bilo že izrečenih na račun tašč! Koliko pritožb! K.aj vse vedo o njih povedati «ta mladi« — snahe in zetje! Upraviče-no ali pa tudi ne, kdo bi mogel to razsoditi. V resnici pa je «tašča» velik problem mladih zakoncev. 2e od nekdaj. In pri vseh narodih.
Da je to prav resna zadeva pričajo že razne navade, ki so se utrdile pri raznih ljudstvih, ki določajo veden.e zetov ali snah do tašč.
Pri nekih plemenih v Kongu je navada, da se zet takoj skrije, če ima srečati svojo taščo. Sicer se le red-ko kdaj zgodi, da se tašča in zet po naključju srečata, ker se oba tega izogibata, vendar pa se včasih le nameri tudi to. V primeru, ko se ne moreta skriti ne on ne ona, se ob srečanju o-badva obrneta proč. Primeri se tudi, da se morajo vsi družinski člani zbrati in odločati skupno o kaki zadevi. Takrat se morata tašča in zet postaviti vsak v drug kot prostora. Obenem pa morata biti obrnjena drug proti drugemu s hrbtom. A kjer se da prostor pregraditi, to napravijo, da sta tako tašča in zet zagotovo ločena.
Pri nekih plemenih v Severni Indiji si mora tsš'a, če sreča zeta, zukriti obraz.
Pri plemenu Unioro v A-friki mora zet poklekniti pred taščo, čt jo slučajno sreča. Ponekod pa- imajo navado, da sme zet sedeti ■ le v določeni razdalji id tašče.
Na Borneu, na otoku Santa Cruz in še na nekih eto-kih Južnega morja, ter pri plemenu Zulu pa zet ne sme ne tašče ne tasta ogovarjati z njih imenom. Na otočju Santa Cruz so glede tega še strožji. Tam se mora zet tudi sicer v govorjenju izogibati vseh besed, ‘ ki so količkaj podobne imenu tašče ali tasta.
Na otokih Ambon in Kila-se pa zet ne sme jesti s taščo, zlasti pa mu je strogo prepovedano rabiti njeno posodo.
Kot vidimo, niso »predpisi« glede odnosov med taščo in zetom povsod enaki. Ponekod velja izogibanje o-beh vse življenje, medtem ko traja drugod le nekaj let po poroki. N. pr. pri Kirgizih tri leta, pri Ostja-kih, Čerkezih, Papuancih pa še manj.
Prepoved občevanja s ta-
Za dobro voljo

—Naš glavni blagajničar

— Oprostite; Zema je v bolni snicil
No, možiček, saj je že deset let od tega!
Brez besed.
ščo pa velja poneftod tudi za snahe. To je zlasti pri in-dijanskem plemenu Omaha, kjer se snaha hudo pregreši, če bi si drznila ogovoriti svojo taščo. Kadar pa ji le mora kaj povedati, sme to storiti edinole s posredovanjem moža ali pa o-trok. Sama pa nikoli! Včasih je bila podobna prepoved tudi za snahe pri Vot-njakih, ki žive ob Uralu. Votnjakinje niso smele niti
omeniti taščinega imena, a če so jo slučajno srečale, s° si morale zakriti obraz.
Morda poreče kdo:	«N°
da, to velja le pri necivili; ziranih plemenih, toda Prl kulturnih narodih...«
Le počasi s temi «kuUur' nimi, itd, narodi!« Neštete smešnice, karikature in štO' rije o taščah so morda reS nekoliko pretirane, vendar pa kažejo, da pri tem le nl nekaj v redu.
Boštjaniek ■ fini mehaniek
4. marca 1962
RASAN7A in ODGOVORI
TEDEN
Na Tržaškem je bilo v preteklem tednu več pomembnih dogodkov političnega in gospodarsko-sindi-kalnega značaja in vsaj za nekatere od njih je mogoče predvidevati, da bodo >meli pozitivne posledice za tržaško politično in go spodarsko življenje.
1. marca se je sestal vodstveni odbor Neodvisne socialistične zveze in proučil ter ocenil sedanji politični položaj, ki je nastal po Imenovanju nove vlade le-vega centra ter obenem o-cenil možnosti, ki jih bosta imela za Trst predvsem program nove vlade v katerem je — kot je izjavil ministrski predsednik Fanfani v svoji nastopni Programski izjavi — ena i?med postavk tudi pospešitev ustanovitve avtonomne dežele Furlanija —- Julijska krajina.
Vodilni odbor NSZ je Prav tako z zadovoljstvom vzel na znanje velik odmev in očitne pozitivne Rezultate, ki jih že imajo m ki jih bodo v bodočnosti imeli še bolj za vse levičarske in demokratične italijanske in slovenske sile na našem ozemlju, obiski glavnih voditeljev levičarskih strank v Sloveniji. Vodstveni odbor NSZ Predvideva, da se utegne široko demokratično gibanje oživiti in okrepiti tudi s povečanjem sodelovanja m enotne akcije vseh demokratičnih in levičarskih m drugih strank in gibanj v Trstu in v drugih občinah našega ozemlja.
Za gospodarske kroge na Tržaškem pa je predvsem Pomemben obisk tržaške gospodarske delegacije, v kateri so bili predsednik velesejma Suttora, predsednik trgovinske zbornice dr. ?aidassi, predsednik trža-?ke delegacije italijansko-Ibgoslovanske trgovinske Gornice dr. Vatta, podpredsednik velesejma dr. Faschi in generalni tajnik Velesejemske uprave dr. "hiaruttini, v Ljubljani in v Zagrebu, kjer je ta delegacija imela razgovore z najVišjimi slovenskimi in hrvaškimi gospodarskimi Predstavniki in katerih na-Jhen je bil vzpostaviti še tesnejše stike in ugotoviti Prožnosti nadaljnjega povečanja jugoslovanske udeležbe na tržaškem velesejmu. Razgovor pa je obsedal seveda tudi druga gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe področji.
Iz poročila tržaške trgo-yinske zbornice za januar Je razvidno, da se je industrijska proizvodnja v Zadnjem razdobju znatno prepiia, da se je v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta povečal tudi Pristaniški pomorski promet (v februarju je zakadi stavke upadel), da pa č se tudi življenjski strogi povečali.
Sindikalna borba prista-mščnikov, ki traja že precej časa, se bistveno tudi tem tednu ni premak-mla z mrtve točke, čeprav pristaniščniki naredili '[sc, da bi njihove upravi-čenp zahteve bile sprejtsm-{Jtve za koristnike prista-msča. Ti so zadnje predlo-?p delavcev sjcer proučili jh šele včeraj popoldne Zročili vladnemu komisar-Ju dr. Mazzi svoje predlo-2® tako. da se predvideva, da bo v najkrajšem času Plašlo s komisarjevim posedovanjem do ponovnega sestanka med predstav-?l*i koristnikov in sindi-ainimi predstavniki pristaniških delavcev. Med-
pa se je redno nada-Jevala stavka nočnega in
Jjmjurnega dela v pristanišču.
.Deželni prokurator za i®yna dela v Trstu je te »vj odobril načrt goriške .°cine za obnovo mostu ,*z Sočo med Stražicami J1 Podgoro. Predvideno je, bodo za to delo potro-u‘li 15 milijonov lir in da , °do z njim začeli brž ko v? odlok registriran. Obno-jtev tega mostu je važna to^ti za delavce tekstilne jJVarnp, ki se morajo se-
flfi voziti na delo v ve-Uk«
h ;em ovinku preko mostu Wfi Pevmi in pri Ločniku. s Trgovinska zbornica je v *Ojem poročilu o goriškem gospodarstvu za januar u-la°}9vila, da je stavka v „.djedelnici negativno vpli-
, hla tudi na druge oddel-t«CRDA v Tržiču. V osta-ni na industrijskem i°dr°čju nič novega z iz-Ij.mo tekstilne industrije, s' Je še nadalje povečala proizvodnjo v Pod-
y^Mn v Ronkah ter po-
,-'•aia tudi izvoz svojih jelkov. Na
h w¥.	±v» kmetijskem
odročju Je razmeroma u-Vni n° vreme dobro vpli-na posamezne kultu-m tudi zdravstveno sta-‘živine ja zadovoljivo, zadnji seji pokrajin-
skega sveta je odbornik za javna dela podal obširno poročilo o cestah na Goriškem. Iz njega je razvidno, da je sedaj v naši pokrajini 112 km državnih cest, pod pokrajinsko upravo pa je 117 km cest. V zadnjih letih je pokrajina prevzela okrog 100 km občinskih cest. Iz poročila je nadalje razvidno, da sta pred prevzemom občinskih cest bili edini neasfaltirani pokrajinski cesti Devetaki-Doberdob-Sence in Gorica-Oslavje-štever;an.
Na zadnji seji je bila tudi dolga debata o vojaških služnostih, ki zelo škodijo kmetijstvu na Goriškem in gospodarstvu na splošno. Pod vojaške služnosti spada v naši pokrajini 16 občin. Levičarska svetovalca Marinčič in Bergomas sta ožigosala zakon o vojaških služnosti kot anahronističen v dobi atomske e-nergije in vsemirskih raket ter zahtevala, naj se odpravi. Končno je bila soglasno sprejeta resolucija v kateri se priporoča poseben sestanek v deželnem merilu na katerem bodo obravnavali o tem vprašanju in o ukrepih, ki jih bo treba podvzeti.
Pred rednim občnim zborom Kmečke zveze
V pretekli poslovni dobi še večja uveljavitev KZ
Kmečka zveza je rešila 737 raznih vlog svojih članov ■ Občni zbor bo v sejni dvorani trgovinske zbornice v UL S. Nicoid 5
Prihodnjo nedeljo, 11. marca bo v sejni dvorani Zborni, ce za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Ul. S. NicolO 5 redni letni občni zbor Kmečke zveze. Imamo za dolžnost, da se že ob tej priložnosti zahvalimo trgovinski zbornici za ljubeznivnost, ki jo je izkazala naši organizaciji tem, da nam je dovolila uporabo svoje dvorane.
Na vsakem občnem zboru se razpravlja o najvažnejših problemih, ki zadevajo naše kmetijstvo in tako bo tudi ta občni zbor pomemben mejnik v delovanju naše kmečke or ganizacije. Toda letošnji občni zbor bo v mnogočem še važnejši, kot so bili prejšnji, saj bodo morali kmetovalci izreči svoje mnenje o izvajanju zelenega načrta, o sklepih državne konference za kmetijstvo, o vprašanju pro-
«lllllllllllll|l|||||||||||||||||||||||||||1|llllllllllll|lll||l||||||llll|Mlll,lll,|||,,||||||||||)|||,|,||v,|||||||a
Naše korenine
Kakor vse naše korenine, tako pravi tudi naš Tone Mozetič, ki mu .je letos osemdeset let, da ga je srečalo delo že v njegovih otroških letih, ko je moral z materjo v mesto s culo na glavi. Pomagal je nositi v mesto oprano perilo.
Naš Tone živi v lepem bar. kovljanskc.m Judovcu, od koder uživaš krasen razgled od Trsta do Gradeča.
Stric Tone pravi, da je v njegovi hiši vsak dan v loncu nekaj vrelo po kosilu pa mu je ostal še takšen tek, da bi pojedel še celega volka.
Ko mu je bilo trinajst let, so mu starši kupili nov ška-jek, o katerem je nosil malto, dokler mu na niso zamenjali z zidar ko žlico. Taka je bila v tistih časih usoda skoraj vseh Barkovljanov.
Stric Tone je že več let v pokoju, pa se ne morč sprijazniti z mislijo, da bi miroval. Njegovo hišo obdaja obširen vinograd, ki zahteva de. lo skozi vse leto.
«Kaj bo z našimi latniki», pravi stric Tone, «ko se bomo mi «postarali» in ko ne bom o mogli več delati. Vse bo šlo v «bare.d«, kajti današnja mladina noče nič slišati o vinogradništvu.»
V svojih mladih letih je bil stric Tone navdušen prosvetni delavec, saj je sodeloval v
pevskem društvu «Adrija» nič manj kakor triindvajset let, in če prištejemo k tem letom še šest let ntamburanja», se stric Tone lahko pohvali, da je deloval na prosvetnem področju skoraj trideset let. Lepa do-ba, ki dela čast naši korenini.
«Kako je bilo lepo v tistih časih«, pravi stric Tone, ko smo hodili po naših strmih klancih sami domačini, ko so ribarili v našem morju naši ribiči in ko smo se shajali v barkovljanskem nNarodnem domu» pevci, tamburaši, So. koli in člani veslaškega društva «Sirena».
Tak je naša stara korenina Tone Mozetič, kateremu voščimo v njegovem lepem Judov-cn še dolgo življenje.
P. R.
REPENTABOR
Z zadovoljstvom smo sprejeli vest, da je bil naš župan Jože Bizjak imenovan v u-pravni svet Tržaške pokrajinske turistične ustanove. Nedvomno je to imenovanje priznanje naši občini in tržaški okolici sploh, saj doslej tržaški Slovenci nismo bili zastopani v tej pomembni ustanovi. Upamo in želimo, da bi naš župan v upravnem svetu turistične ustanove zastopal ne samo koristi naše občine, temveč našega podeželja sploh.
KOLON J A
Pot, kj se odsepi od Ul. CJommerciale . na novo cesto ptroti Opčinam in ki je označena z imenom «Salita di Con-conetlo«, je že nekaj časa v ojlmpnem stanju. Cestišče je pqino globokih lukenj, ki so zei0 nevarne ne samo motorist ..im, temveč tudi avtomobilistom. 2e večkrat smo opazili, kako so vozači v zadnjem trenutku preprečili nesrečo, ki bi se lahko zgodila prav zaradi teh lukenj.
Zlato pozivamo tržaško ob-činp, da cesto čimprej popravi, | predvsem pa, da zamaši luknje. Mislimo tudi, da bi bilo potrebno cesto nekoliko razširiti, saj postaja iz dneva v dan bolj prometna.
daje mleka, o plačevanju davka 1GE na vino itd. Kmečko zvezo zanima ocena, ki jo bodo izrekli kmetovalci, saj gre tu za vprašanje bodočega delovanja naše kmečke organizacije.
Naše mnenje je, da se Kmečka zveza predstavlja članom s pozitivno bilanco,, saj je bilo njeno vsestransko delo v korist kmetov deležno otipljivih uspehov. 2e samo dejstvo, da je naša organizacija v lanski poslovni dobi vložila in rešila 737 vlog na račun posameznih kmetovalcev, daje spodbudno sliko o njenem delovanju. Toda ta številka nudi le majhen pogled v delovanje Kmečke zveze, kajti vanjo niso vključene vse one poti in številna, pogajanja ter razprave v korist posameznih članov ali skupnosti.
Z veseljem lahko tudi ugotovimo, da je bilo delovanje Kmečke zveze v pretekli poslovni dobi mnogo bolj obširno kot prej in je rodilo konkretne sadove tudi na pod. ročju vpisa novih' članov, ki so se prostovoljno in brez pritiska vključili v našo organizacijo, predvsem zaradi tega, ker se zavedajo, da lahko samo močna organizacija uspešno brani koristi vseh kmetovalcev. Zato smo prepričani, da smo v mejah možnosti in sredstev, s katerimi razpolagamo, izpolnili vse tiste naloge, ki smo si jih zadali ter rešili vsa vprašanja, zaradi katerih so se naši člani dnevno obračali na svojo organizacijo.
Morda bo kdo vprašal, če je bilo delovanje naše zveze res tako brezhihno in brez napake. Mislimo, da prevzetnost in samohvala nista lastnosti Kmečke zveze in zato tudi sedaj ko govorimo o preteklem delu, ne moremo mimo ugotovitve, da je tudi naša organizacija —» kot ysaka, ki dela' -- podvržena kritiki. Toda lahko 1 rečemtl? da smo vedno stremeli za tem, da bi morebitne napake zmanjšali na minimum. Naša osnovna misel je bila, da bi se člani v resnici čutili gospodarji svoje organizacije in se zavedali, da je Kmečka zveza njihova zveza. Skušali smo doseči — in v tem smo tudi uspeli — da bi bili vsi doseženi uspehi odvisni od tesnega sodelovanja članov z upravnim odborom. Razveseljivo dejstvo je, da so naši člani živo čutili, aa jc vsak uaarec, ki je bil naperjen proti Kmečki zvezi, bil udarec proti njim in seveda tudi obratno. To je naš velik uspeh, vendar bo treba tudi v bodoče stremeti za tem, da se stiki med odborom Kmečke zveze in njenimi člani še bolj poglobijo, da se Kmečka zveza čimbolj približa kmetom.
Naloga Kmečke zveze je bila, je in bo, da ščiti kmeta in kmetijstvo. Zaradi tega je naša organizacija vztrajno in dosledno nastopala proti vsem onim, ki zanikajo naše kmetijstvo, ki ga omalovažujejo in zapostavljajo. Ti ljudje, in ni jih malo, morda ne vedo, da nudi kmetijstvo približno dve milijardi letnega bruto produkta, kar pomeni, da igra na našem malem področju še vedno zelo važno vlogo.
V ta okvir bomo postavili vse naše zahteve, da se uveljavijo pravice, ki pripadajo našemu kmetijstvu, zlasti še
po zakonu o zelenem načrtu 2e danes lahko rečemo, da se bomo do skrajnosti borili proti kršenju duha zakona, in bomo vztrajno zahtevali, da se uveljavita duh in črka zakona o zelenem načrtu.
Državna konferenca o kmetijstvu je postavila nekaj no. vih načel, s katerimi se strinjamo in za njih uresničitev bomo nudili vso našo pomoč in podporo. Toda poudariti moramo, da se bomo nič manj odločno borili proti tistim postavkam, ki ne. upoštevajo neposrednih koristi kmetijstva in neposrednih obdelovalcev zemlje. Naša osnovna borba se bo še nadalje razvijala v smeri zaščite koristi neposrednih obdelovalcev in zato, da bodo kmetje — kot najpotreb-nejši sloj — uživali vse tiste prednosti in ugodnosti, ki jih predvidevajo zakoni. Nočemo, da bi sredstva, ki jih daje na razpolago država, šla v korist tistih, k; sredstva že posedujejo. To pomeni, da smo proti temu, da bi največje koristi uživali veleposestniki, za katere je znano, da imajo kmetijstvo za molzno kravo. Hočemo, da bodo vse pravice in ugodnosti uživali predvsem neposredni obdelovalci in zato bomo morali napeti vse sile, da se bodo naše zahteve, ki so zahteve vseh italijanskih kmetovalcev, čim prej uresničile.
Naš cilj pa bomo dosegli le v enotni in močni organizaciji in prav zaradi tega bomo na letošnjem občnem zboru posvetili posebno pozornost tudi vprašanju enotnosti vseh kmetovalcev. Prepričani smo, da si bomo le združeni v močni in enotni organizaciji, kjer bo vsak član čutil odgovornost in vedel, da j® tudi on odločujoč faktor, priborili vse tiste pravice, ki nam pripadajo in ki nam jih' še kratijo.
in 'čim močneje bo vsak član'1 občutil- pomen nadaljnje krepitve organizacije, tem lažja in tem uspešnejša bo borba v korist posameznikov in sku-nosti.
Aktivno sodelovanje na občnem zboru svoje organizacije je tudi taka preizkušnja, ki pa za organizacijo pomeni še mnogo več. Zato pričakujemo, da se bodo člani Kmečke zveze v čim večjem številu udeležili nedeljskega občnega zbora.
Inž. J. PEČENKO
ZGONIK
Staro šolsko poslopje je bilo prenovljeno, tako da so bile nekdanje učilnice spremenjene in preurejene v dve sodobni stanovanji. Ena družina se je že vselila, druga pa se bo v teh dneh.
Delavci SELAO sedaj urejujejo oziroma postavljajo zid pod Zigonovim vrtom, kjer jo bila nevarnost, da se zemlja zruši na cesto.
Z zadovoljstvom smo sprejeli vest, da je naš župan obiskal vladnega generalnega komisarja in mu obrazložil najvažnejše občinske potrebe. Zlasti želimo, da bi bila čimprej ustanovljena slovenska kmetijska šola, a tudi hribovske in poljske poti bi bile potrebne čimprejšnjega popravila .

Znanilci pomladi v Skednju
VPRAŠANJE: Ali je res, da je razvoj. čebeljih ličink še danes velika skrivnost?
ODGOVOR: Razvoj čebeljih ličink je bil; še nedavno velika skrivnost, čeprav se ljudje že od davnine ukvarjajo s čebelarstvom. Znano je sicer bilo, da se iz ličink razvijejo matice zato, ker jih čebele delavke pitajo s posebnimi sokovi iz svojih žlez. Prav zaradi tega dandanes po svetu slovi matični čebelji mleček, ki mu pripisujejo čudodelni učinek tudi na človeka. Toda še zmeraj ni bilo natančneje raziskano, kaj se dogaja v čebelji družini v obdobju, ko matica odloži jajčece pa do trenutka, ko se razvije bddisi čebela delavka, matica, bodisi trot.
Vendar se je tudi že dolga vrsta raziskovalcev ukvarjala tudi s to stranjo zanimivega življenja čebele. Dandanes raziskovalci posvečajo še več pozornosti mlečku. Prav zaradi tega so raziskovalci začeli laboratorijsko, v svojih «delavnicah», gojiti čebelje linčinke, tako da lahko dan za dnem natančno spremljajo vse razvojne stopnje in kako vpliva različna hrana.
Med takšnimi poskusi je e-den raziskovalcev ugotovil, da se iz ličink, ki jih je pital z matičnim mlečkom, niso razvile matice, marveč le čebele delavke. Tudi drugi raziskovalci, ki so poskus ponovili so potrdili, da tako ni mogoče vzgojiti matic. Toliko bolj zanimivo je bilo, da
(Foto M upaj na)
•■■imtiiiimmii,,,,, milimi.....................................................
Naše kmetijstvo v luči statističnih podatkov
4.271 kmetijskih posestev na površini 16.377 ha zemlje
Povprečno ima vsaka kmetija 3,8 ha zemlje, kar je tretjina državnega povprečja
SV. BARBARA
Miljska razstava vin, ki bo odprta še dr torka je doživela velik uspeh. Odlična vina iz Miljskih hribov in Beloglava so privabila lise če ljudi, ki ne morejo p i h valili buuisi belega bodisi črnega vin:1, ki jc letos .izredno močno
Tudi v naši vasi bomo ime-ii pustovanje, ki je že nekako tradicionalno. V Ljudskem domu bo danes ples, ki se bo začel ob 20. uri in končal o-polnoči, na pustni torek pa bomo plesali celo noč, in sicer od 20, do 4. ure zjutraj. Igral bo miljski orkester «K-2».
Skoraj ni treba posebej po-udariti, da bomo točili odlična domača vina — bela in črna ~ poleg tega pa bodo gostom na razpolago domače klobase, pršut in druge dobrote naše kuhinje. Računamo, da bo u. deležba precej številna, zlasti še kei je navada, da nas v teh dneh obiščejo tudi maske iz bližnje in daljne okolice.
Letos naša vas ne bo sodelovala na miljskem karnevalu, kajti stroški so preveliki, konkurenca pa prehuda. Zato bo v pustni povorki, ki bo danes popoldne v Miljah, sodelovala le naša godba. /. a prihodnje leto pa bi rekli, da bi bilo, prav, ko bi odbor za pospeševanje turizma v naši občini poskrbel, da bi bile nagrade za najboljše skupine večje, kot so bile prejšnja leta in letos.
Lanski popis kmetijstva je strokovnjakom, ki se posredno ali neposredno ukvar-jajo s kmetijstvom, nudil dolgo časa zaželene podatke, n a osnovi katerih bo moč reči precej jasno besedo o položaju in vlogi te gospo-darske panoge našega področja, Statistični podatki, ki jih je pred nedavnim obja-- il Osrednji statistični inštitut,* še niso popolni, ker ne vsebujejo raznih podrobnosti, vendar zadostujejo v toliko, da si lahko ustvarimo dovolj jasno sliko o kmetijstvu našega področja. Ti podatki nam tudi potrjujejo naše dosedanje trditve, da predstavlja kmetijstvo važen faktor v celotnem gospodarstvu našega področja in da je treba kmetijstvu posvečati mnogo večjo pozornost kot doslej.
Dejstvo je, da je kmetijstvo bili) — in je še — zapostavljeno v odnosu do drugih gospodarskih panog. Zeleni načrt naj bi dosedanji podrejeni položaj odpravil, toda žal to ne bo mogoče, zlasti zaradi razmeroma majhnih površin kmečkih posestev na našem področju. Statistični podatki namreč ugotavljajo, da je na našem področju 4 271 kmečkih posestev, ki se razprostirajo na površini 16.377 ha zemlje. Povprečno odpade na vsako posestvo 3,8 ha zemlje, vendar je mnogo manjših posestev, medtem ko po drugi strani ni kmetije, ki bi presegla 320 ha. Ce sedaj upoštevamo, da zeleni načrt predvideva za razne prispevke površine, ki presegajo 5 ha zemlje, tedaj je že iz tega razvidno, kako malo koristi bodo imeti naši kmetje od zelenega načrta. Ne smemo namreč pozabiti, da je državno povprečje približno 6 ha na kmetijsko posestvo, kar pomeni da je tržaško povprečje za več kot eno tretjino nižje.
Od 4.271 posestev na našem področju je 4.155 takih, ki^ jih, upravljajo in obdelujejo neposredni obdelovalci, v glavnem s pomočjo družinskih članov. Ta posestva presegajo skupno plo-vršino 11.167 ha zemlje. Po vrstnem redu sledi nato 50 posestev, ki jih upravljajo in obdelujejo plačani delav. ci ali soudeleženci, Ta posestva so razmeroma precej velika, saj se raztezajo na površni 5.004 ha zemlje, kar pomeni, da odpade na vsako posestvo približno 100 ha zemlje. Končno moramo omeniti še 49 posestev, ki jih deloma obdelujejo splo-vinarji in ki obsegajo 198 ha zemlje, medtem ko je v 17 primerih odnos uprave drugačen.
Ce sedaj upoštevamo zemeljsko lastnino, tedaj ugotovimo, da je na našem področju 4.268 zemljiških posestnikov. M* temi je 3.654 družinskih, poglavarjev — lastnikov ki neposredno obdelujejo svojo zemljo, 283 kmetov ima zemljo v najemu, 301 pa je takih, ki imajo deloma svojo zemljo, deloma pa še zemljo v najemu.
Nadaljnji podat i nam ,.a
žejo zanimivo sliko razporeditve posestev na osnovi proizvodnje raznih kultur. Tako je na primer na našem področju le 38 posestev, ki.se ukvarjajo s proizvod-njo žitaric. 2ito je namreč posejano na 559,55 ha zemlje, pri čemer odpade na pšenico le 19,74 ha. Pre-cejšnje število posestev se ukvarja z načrtno proizvodnjo sena. Takih posestev je 1.104, ki imajo 6.880 ha zemeljske površine, od katerih odpade 424 ha na gojene travnike. Poleg tega je še 3.003 posestev s 13.484 ha zemlje, ki imajo v tem obsegu 9.150 ha pašnikov in travnikov.
Pomembno vlogo v kmetijstvu našega področja igra vinogradništvo, saj imamo 2.525 posestev s 6.371 ha zemlje, kjer gojijo samo vinsko trto na površini 659 hektarov, medtem ko je še 781 ha vinogradov, v katerih sadijo tudi razne druge kulture.
Zal manjkajo podatki za druge kulture, kot na pri-
cvetli-so na živino-
mer za vrtnarstvo, čarstvo itd. Pač pa razpolago podatki o reji. Na našem področju je 1.442 kmetij s 7.547 ha zemlje. kjer gojijo živino. Dne 15. aprila 1961. je bilo na našem področju 3.327 glav goveje živine, 1.151 prašičev, 169 konj in oslov ter 130 ovac in koz. Mnogo večje pa je število kmetij, kjer ne redijo živine,--saj jih je kar 2.829 1 8.839 ha zemlje.
Podatki, *i emoAjih navedli, niso dovolj izčrpni, da bi lahko iz njih izvajali določene zaključke. Toda zadostujejo, da lahko iz njih ugotovimo, kako malo koristi bodo imeli naši neposredni obdelovalci zemlje od zelenega načrta in da bi bile zato nujno potrebne določene korekture, ki bi se specialno nanašale na naše področje. To seveda le v primeru, če je oblastem na tem, da se naše kmetijstvo dvigne iz zaostalosti ter postane še pomembnejši faktor v splošnem gospodarstvu našega področja.
se je v matičniku, iz katerega so odstranili 36 ur staro ličin-
ko, na njeno mesto pa »vcepili* prav tako staro ličinko
čebele delavke — razvila žuželka, z lastnostmi matice in čebele delavke. Ličinko v mat-tičniku so gojili skrbno, tako da so preprečili čebelam delavkam pristop do nje.
Sklepali so, da čebele delavke pitajo ličinko matice ne le s samim mlečkom, marveč še z neko snovjo. Dognali so, da se matični mleček ohrani nepokvarjen do dve leti, če ga hranijo v stekleničkah iz temnega stekla, toda ne v praznih, marveč mora biti v njih ogljikov dvo-kis. Preskusili so, da matični mleček izgublja svojo učinkovitost s časom. V njem se izgubljajo snovi, ki vplivajo, da se iz ličinke razvije matica.
Raziskovalci so delali poskuse pri pitanju ličink z razno pičo, ki bi naj nadomestila mleček, ali iskali so čudodelno snov, ki se skriva v mlečku, kaže pa, da zadnja skrivnost v zvezi z mlečkom še ne bo tako kmalu odkrita. Izpopolnili pa so zelo laboratorijsko gojitev linčink. Tako jim je bilo mogoče natančneje dognati hranilnost razne piče za čebelje ličinke. Jasno se je pokazalo, da je med sam neprimerna hrana, pač zato, ker vsebuje izredno malo beljakovin. Laboratorijska raziskovanja razvoja čebele so zdaj tako popolna, da je mogoče natančno spremljati razvoj od tri dni stare ličinke do odrasle čebele. To se pravi, da more človek sam, brez sodelovanja čebel delavk, vzgojiti čebele iz ličink. To bo nedvomno imelo velik pomen za nadaljnji razvoj čebe-larstva.
CAMPORC
BOL JUNEC
Iz lepakov, ki visijo po raz-|zurro», da je bil na turneji nih vaseh naše občine, je raz- na Švedskem, Norveškem, v vidno, da bodo pustne žaba-1 Švici. Franciji in Jugoslaviji,
ve pri nas precej živahne. Toda prav gotovo bo najbolj zanimivo slovo od pusta, saj je znano, da je vsakoletno slovo združeno tudi z razdeljevanjem «dote», ki jo pust zapusti «užaloščenim» vaščanom in občanom.
Tako bo tudi letos, toda razlika v slovesu bo precejšnja. Medtem ko so prejšnja leta po tradicionalni navadi pusta sežgali, bo letos drugače. Skušali smo zvedeti, kaj imajo ((pogrebci« za hrbtom, a vse zaman. Vprašali smo jih, če ga bodo pognali v zrak z ra' keto, a so se samo skrivnostno nasmihali, odgovora pa nobenega.
Letošnje slovo od pusta, ki bo na glavnem boljunškem trgu v sredo proti večeru, je torej zavito v največjo taj nost. Nič ne dvomimo v tehnične in organizacijske sposobnosti . boljunškega pustnega odbora, zaradi česar z zanimanjem pričakujemo, kaj so si letos izmislili.
Pridite k nam v vas in prepričali se boste, da bo letošnje slovo prav tako veselo, kot je bilo pustovanje.
ZABNICE
Prisostvovali smo zanimivi tekmi, ki se vsako leto vrši v Kanalski dolini za pokal «Colline!li».	Sodelovala so
športna društva iz Gorice, Trsta. Vidma in združenje «Vi-šarje«, Na veliko veselje vaških	navijačev	je	odnesel
zmago domačin Guido Della Mea,	ki se	je že	v	preteklo-
sti izkazal z odličnimi zmagami v tekmah za prvenstvo italijanskih juniorjev.
Približali smo se mu in ga nagovorili v slovenščini, on pa nam je na vsako vprašanje .> I lo: arjal pn slovensko. Po-Vfflfl	"■■im	•	:»	bil t-tOS
J* •-C * - „. t • (.-j.ja.uiiu Az-
Videli smo ga tudi v športni oddaji na televiziji. Na vprašanje, kje se je najbolje počutil, nam je v smehu dejal, da ima najlepše spomine na Slovenijo, kjer so se ljudje z njim razgovarjah po slovensko in bili z njim zelo prijazni. To nas je seveda zelo razveselilo in še posebno zato, ker gi v javnosti ni sram priznati, da je slovenskega porekla.
V. '
Nocoj bomo imeli v Ljudskem domu ples, ki bo trajal od 19. do 24 ure S tem ,e bo začela pustna zabava, ki bo trajala vse do srede, ko bomo pusta pokopali. Jutri bo ples od 20. do 24. ure, na pustni torek od 20. do 5. ure zjutraj, v sredo pa bomo ime. li «pogrebščino» od 16. do 22. ure.
To Je v skopih besedah — naš program. V času pustne zabave vabimo Tržačane in okoličane, da nas obiščejo, zlasti pa še maske, ki so posebno dobrodošle. Poudariti moramo, da je naš program zelo pester, saj ne manjka šaljivih točk in razvedrila. U tem se ooste pač naj boi *e prepričali, še nas obiščete n istočasno pokusite odlično domačo kapljico, ki ie točimo ob takih priložnostih.
PROSEK
Odkar je neki tržaški dnevnik objavil članek, v katerem predlaga, da bi bivši sanato rij za begunce na Proseku spremenili v stalno begunsko zbirališče, v naši vasi m več pravega miru. Nekateri vaščani so vest sprejeli kot ((čisto zlato« in so prepričani, da bomo že v kratkem dobili vse prej kot zaželene goste, drugi pa pravilno ugotavljajo, da gre le za predlog lista, ki nima nobene osnove.
Vsekakor pa je predlog vzbudil med vaščani veliko nezadovoljstvo, saj si tako kot po drugih vaseh — takih ((gostov« prav nič ne želimo. Menimo, da bi bili zlasti prizadeti gostilničarji in s tem tudi tujski promet, saj nam praksa kaže, kakšen je položaj v okolici sedanjega taborišča pri Sv. Soboti.
Zato že'danes izjavljamo, da se bomo morebitni uresničitvi omenjenega predloga zoperstavili z vsemi našimi močmi ter priporočamo pristojnim oblastem, da dobro premislijo, preden bi se odločile za to rešitev.
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU
TRST
UL. FOSCOLO 1, tel. 94-386 - UL. FLAVIA 62
IN MILJE-UL. ROMA 1
Preden kupite kmetijske potrebščine, >iščite nas!
tobili boste osa potrebna pojasnila in nasvete brez
obveznostil
Obiščite kmetijsko trgovino
AGRARIA
na OPČINAH, Narodna ulica 53
Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zaje- f tlalcem in boleznim, razne vrste semen, sadike, kmetijske stroje ter umetna gnojita








Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.4, najnižja 4.5. ob 19. url 8.2; zračni tlak 1005 stanoviten, vlage 76 odst., 1.6 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7.7 stopinje.
Tržaški dnevu
14.
Danes, NEDELJA, 4. marca
Kazimir
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.54. Dolžina dneva 11.14. Luna vzide ob 5.27 in zatone ob 15.30
Jutri, PONEDELJEK, 5. marca
Bogo
Po odklonilnem sklepu devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Na kakšni osnovi je Državni svet sprejel priziv OAPGD za naselje pri Sesljanu?
Zidanje stanovanjskih naselij ne sme biti v nasprotju s čl. 42 usta■ ve, ki govori o socialni funkciji lastnine, na Tržaškem pa ne sme biti v nasprotju še s čl. 7 posebnega statuta londonskega memoranduma
Včerajšnji «11 Gazzettino« je objavil vest, po kateri naj bi državni svet ugodno sprejel priziv, ki ga je vložila Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem (OAPGD) proti sklepu nabrežinskega župana, ki je odbil prošnjo za razširitev naselja San Mau-ro v Sesljanu. Razsodba je bila že položena, besedilo pa bo znano čez nekaj dni. V pristojnih krogih — pravi «11 Gazzettino« — zagotavljajo, da je državni svet sprejel dokaze in vzroke, ki jih je v prizivu navedla OAPGD.
Naši čitatelji se zadeve prav gotovo spominjajo, saj
kon iz leta 1942, češ da je pri izdajanju gradbenega do-vo'jenja edini, ki ga je treba vzeti v poštev.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava je seveda navedla protirazloge, ki jih je Državnemu svetu posredoval pravni zastopnik občine odv. Frane Tončič. V njih je bilo ugotovljeno, da mora upoštevali župan, ko presoja izdajo ali ne gradbenega dovoljenja, vse državne zakone in tudi ustavo. Zidanje določenih stanovanjskih kompleksov na primer ne sme biti v nasprotju s členom 42 ustave, ki govori o «socialni funkciji lastnine«. Značilen primer take neodgovorne gradnje je ribiško naselje San Marco pri Stivanu, kjer je bilo lanskega avgusta od skupnega števila 142 stanovanj zasedenih le kakih 70.
Posebno poglavje so seveda določbe, ki jih vsebuje posebni statut londonskega memoranduma. Nedavna razsodba Državnega sveta je proglasila Memorandum za obvezen mednarodni dogovor, katerega ima za ratificiranega, in sicer z dekretom predsednika republike, ki je imenoval vladnega generalnega komisarja v Trstu.
Zato smo zelo radovedni, kakšno je besedilo razsodbe, oziroma kako je motivirana. Po drugi strani pa ne moremo mimo ugotovitve, kako je mogoče, da je bila ta zadeva rešena v tako rekordnem času, ko pa je vendar znano, da je treba čakati na razsodbe Državnega sveta najmanj pet let. Očitno je torej, da so v tem primeru botrovali določeni krogi, ki hočejo čim-prej in dokončno spremeniti
je o njej razpravljal devin-sko-nabrežinski obč. svet in tudi naš dnevnik je temu vprašanju posvetil potrebno pozornost. Lansko leto, 'n sicer 18. marca, je Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem vložila prošnjo za gradnjo 268 novih stanovanj poleg naselja San Mauro v Sesijanu
1 o obširni razpravi v devinsko - nabrežinskem občinskem svetu so svetovalci pooblastili župana, da naj gradbeno dovoljenje odbije To se je tudi zgodilo, pri čemer je župan sklep motiviral z dvema dejstvoma: ker je gradnja novih stanovanj namenjena uresničitvi programa za umetno spremenitev etnične sestave devinsko-nabrežinske občine, in sicer v škodo slovenskega prebivalstva, kar je v nasprotju s točko 7 posebnega statuta in ker je gradnja naperjena proti gospodarskim in socialnim interesom beguncev samih, ki imajo v ogromni večini primerov delo v mestu.
Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem pa je 21. 8. 1961 vložila priziv, v katerem se predvsem opira in sklicuje na urbanistični za-
IllimmilinilllHtiHllllllHllIlHHiilHlllulIlltliinHllllllllltlllanililtilflllllllllllllinilllllllllMIlininMllHlllHlllinmiulllfllllllllllllllHlllllHIIMfl«
V okviru vsedržavne sindikalne borbe, ki jo vodi FI0M-CCIL
Do jutri zjutraj stavka delavcev v ladjedelnicah
Včeraj dopoldne skupščina delavcev v Ul. Madonnina - Tudi pristaniški delavci nadaljevali z delno stavko - Komisarju dr. L. Mazzi izročeni predlogi koristnikov pristanišča
etnično sestavo našega ročja.
Urnik trgovin v torek
Vse trgovine bodo v torek zaprli ob 13. uri, razen papirnic, ki bodo imele običajni urnik in slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30.
Izletnikom v Dalmacijo
Vse čkatelje, ki so se vpisali za naš izlet v Dalmacijo, prosimo, da nemudoma poravnajo drugi obrok vpisnine. Celotna vpisnina pa mora biti poravnana do 3. aprila letos.
—■— «»—
Nova javna dela
Tehnično-upravni odbor deželnega skrbništva javnih del je sprejel vrsto sklepov, ki se tičejo del, katera bodo opraviti v treh pokrajinah. Glede Trsta se glavni sklepi nanašajo na dela v pristanišču, nakupa dveh žerjavov ter ureditve tirov *n skladišč na šestem pomolu za skupno 316 milijonov lir. Odobrili so tudi varianto za gradnjo javnih kopališč v Barkovljah v znesku 68 milijonov In pol. Končno so odobrili tudi dela, s katerimi bodo spremenili vojašnico Duca d’Aosta pri Sv. Ivanu v policijsko šolo. V ta namen bodo izdali nad 60 milijonov.
Odmevi Fanfanijeve izjave o dežeN F urlani j a-Ju I. krajina
Obveznost vlade se mora takoj spremeniti v konkretno dejavnost
KPI ugotavlja pomanjkanje jasne določitve roka in načina vladne akcije za pospešitev ustanovitve avtonomne dežele - Brzojavka predsednika pokrajine
m			1	i
				
M				i
				
Včeraj smo poročali, da je glavni odbor Neodvisne socialistične zveze ocenil posledice, ki jih bo imela za Trst ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom. Po Fanfa-
Tiskovm urad deželnega odbora KPI pa nam je poslal naslednjo izjavo:
Deželno tajništvo KPI za Furlanijo-Julijsko krajino je vzelo na znanje izjave predsednika Fanftinija v poslan-
nijevem govoru v parlamentu > ski zbornici in v senatu glede “	uresničenja dežele s posebnim
so tukajšnji demokristjani izrazili svoje zadovoljstvo s sprejeto obveznostjo, da se še za te vlade ustanovi dežela, župan dr. Franzil pa je poslal zahvalne brzojavke Fanfaniju, Moru, Saragatu in Realeju. Podobno brzojavko je poslal Fanfaniju tudi predsednik pokra-
jinske uprave dr. Delise.
.   "" *"""   'Milinim     mm.m.m mmmm.m.„,......................................................m, 
Uradno sporočilo uprave tržaškega velesejma o obisku v Sloveniji in Hrvaški
Poudarjena vloga tržaškega velesejma za dobre odnose med mejnima deželama
Razpravljali so: o udeležbi Jugoslavije na tržaškem velesejmu, o sej-mu Alpe-Adriu in o izvajanju sporazuma o lokalni trgovinski izmenjavi
Tržaški velesejem je včeraj izdal uradno sporočilo o obisku tržaške gospodarske delegacije v Sloveniji in Hrvaški. Poročilo najprej omenja, da je delegacijo vodil predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi, sestavljali pa so jo:	predsednik tržaškega
velesejma kom. Giovanni Suttora, podpredsednika dr. Leo Paschi in kom. Giacomo Grioni, podpredsednik italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Nino Vatta in generalni tajnik tržaškega velesejma inž. Claudio Chiaruttini. Delegacijo je spremljal generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Žiga Vodušek.
Na sedežu Trgovinske
zbornice Slovenije so člane tržaške delegacije sprejeli: tajnik v izvršnem svetu za blagovni promet dr. Marjan
Včeraj so stavkali delavci ladjedelniške industrije. 5ta.ka ni bila vnaprej napovedana in jo je zgodaj zjutraj proglasil pokrajinski sindikat FIOM-CGIL. Trajala Jo do jutri zjutraj. Tudi ta stavka je bila izvedena v okviru sindikalnega gibanja, ki ga vodi v vsedržavnem merilu FIOM-CGIL, da se doseže dopolnilna delovna, pogodba za sektor ladjedelniške industrije. Tu gre predvsem za zagotovitev stalne zaposlitve in da se
prepreči postopna likvidacija dobršnega dela ladjedelniške industrije, kot so to že napovedovale vse dosedanje vlade. Včerajšnja stavka je dobro uspela in je dos^lo število stavkajočih približno isti odstotek kot že pri prejšnjih stavkah.
Delavci ladiedelniške industrije so se dopo’dne zbrali v Ih. Madonr/na 9 na dobro obiskani skupščini, kjer je tajnik sindikata govoril o upravičenosti in nujnosti sindikalne borbe. Nato so razpravljali o veliki manifestaciji, ki jo bo v vsedržavnem okviru priredila FIOM-CGIL prihodnji četr. tek v Rimu in kamor bo tu-
Preminila je Slava Žerjal
Zopet je smrtna kosa prekinila nit življenja v Skednju. V petek zvečer je vse vaščane presunila vest, da je preminila Slava Zerjalova, p. d, Tomaževa. In kako jih ne bi, saj so vsi poznali in cenili našo dobro in blago Slavo. Kot hči zavedne slovenske družine se je že v mladih le-tih udejstvovala na prosvetnem področju, bila je narodno vseskozi, tudi v najtežjih dneh, odločna Slovenka in kot taka tudi redna čitateljica našega dnevnika.
Vsi Skedenjci jo bomo o-hranili v dragem, lepem in trajnem spominu. Danes ob 10.45 jo bomo spremili na do. mače pokopališče z željo, da bi ji bila lahka domača gru-da.
Hudo prizadeti družini izre. ka svoje sožalje tudi škedenj-»ko prosvetno društvo.
di iz Trsta odpotovala številna delegacija delavcev. Istočasno so tudi sporočili, da bo v četrtek ponovno vsedržavna stavka delavcev ladjedelniške industrije.
Po skupščini so delavci odšli na ulice in delili meščanom letake. kjer je obrazloženo njih stališče. Dalj časa so se zadržali na Trgu Goldoni.
Pristaniški delavci pa so včeraj ob 17. uri ponovno zapustili delo in bodo stavkali danes ves dan do ponedeljka 8. ure zjutraj, tako da bo v nedeljo celotni promet tržaškega pristanišča ustavljen. Do 17. ure namreč niso prejeli nobenega uradnega sporočila ali vabila na pogajanja in je torej ostal v veljavi znani sklep o prekinitvi nočnega, nadurnega in prazničnega dela.
Javna skladišča so s sodelovanjem trgovinske zbornice včeraj dopoldne zaključila sestavljanje končnih protipred-logov koristnikov pristanišča in te predloge je dopoldne izročil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi vladnemu generalnemu komisarju dr. Mazzi.
Kot »mo že poročali, posreduje v sporu vladni generalni komisar, ki mora tudi odločiti, kakšen način posredovanja bo izbral. Pričakuje se,-da bo že v ponedeljek prišlo do posredovanja, tako da bi lahko prišlo čimprej do pogajanj in do rešitve spora, zaradi katerega je pristanišče že utrpelo veliko škodo.
O predlogih koristnikov pristanišča se ni izvedelo nič toč-nejšega, ker so koristniki celotno zadevo izročili vladnemu generalnemu komisarju in se hočejo izogniti vsaki indiskre-ciji. Znano je samo, da so glede nekaterih vprašanj upoštevali zahteve pristaniških delav. cev, vendar pa da obstajajo tudi vprašanja, kjer so stališča še vedno dokaj oddaljena.
Dnevni red seje občinskega sveta
Jutri ob 19. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Na zadnji seji so spravili pod streho sklep o zvišanju minimalnega odbitka za preživljanje od obdavčljivih dohodkov za odmero družinskega davka, sedaj pa bi se morala nadaljevati razprava o novih električnih tarifah A-cegata Ta točka je že dolgo na dnevnem redu, ni pa gotovo, da bodo jutri o tem razpravljali. ker gre pač za -ločljivo vprašanje, ki se ga rela-tivna večina raje izogiba. Koleg tega čaka na razpravo tudi regulacijski načrt, ki oa je postal po zadnjih kritičnih o-cenah pravo sršenje gnezdo, v katero ne velja drezati.
pa so člane tržaške gospodarske delegacije sprejeli na trgovinski zbornici predstavniki hrvaškega gospodarstva: predsednik zbornice Rajka Začevič, generalni ravnatelj zagrebškega velesejma dr. Ivan Bakun in svetnik za zunanjo trgovino Trgovinske zbornice Hrvaške dr. Mirko Lukavec.
Predsednik velesejma kom Sutora, podpredsednik velesejma dr. Paschi in podpredsednik italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Vatta so ostali na obisku v Hrvaški še v soboto, medtem ko so se ostali člani delegacije vrnili v Trst v petek pozno ponoči.
Iz uradnega poročila velese-jemske uprave je razvidno, da je delegacija razpravljala o važnih vprašanjih in to tako v okviru jugoslovanskega sodelovanja na tržaškem velesejmu, kot zlasti o pomembnih vprašanjih obmejne trgovinske izmenjave In sejmu Alpe-A-dria. Izvedeli smo tudi, da so v tej zvezi sprejeli več važnih sklepov in med drugim, da bo prihodnji teden glede teh vprašanj interveniral v Rimu predsdenik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, napovedano pa je tudi potova* mu predsednik tržaške trgovinske zbornice Slovenije dr. Novaka.
Tu gre za dve pomembni in pereči vprašanji. Tako je treba urediti kontingent za sejem Alpe-Adria in tega vprašanja ni bilo mogoče do sedaj rešiti, ker praktično ni bilo ministra za zunanjo trgovino, ki mora dokončno odločati. Izredno pa je pomembno vprašanje lokalne trgovinske izmenjave, ki se odvija preko posebnega avtonomnega računa na osnovi dodatnega protokola, ki je priložen splošni italijansko-ju-goslova-nski trgovinski pogodbi. Pri izvajanju tega sporazuma pa je v zadnjem razdobju prišlo do težav in zato do določenega zastoja v obmejni trgovinski izmenjavi. Predvidevajo, da bodo o vseh teh vprašanjih podrobno razpravljali na .talijansko-jugoslovan-skih pogajanjih, ko bodo govorili o obnovitvi trgovinske pogodbe in tudi o obnovitvi sporazuma o lokalni trgovinski izmenjavi.
——«»---
Filobus ga je povozil
Sinoči je 52-letni Aldo Vatta iz Ul. Damiano Chiesa 70 hotel prečkati Drevored D’Annunzio in je stopil s pločnika na ce-
Zaradi neupoštevanja formalnega kazenskega določila
Z razsodbo kasacijskega sodišča razveljavljena obsodba tihotapcev
Gre za tihotapce cigaret, ki so bili zasačeni oktobra 1960 na grl jonski obali
K prejšnjemu dnevnemu redu je dodal občinski odbor precej novih točk. Med temi je najbolj važen izdatek 19 milijonov lir za spopolnitev kopališč «Topolino» v Barkovljah, ki bodo nadomestila ljudsko kopališče Cedaz, ki ga bodo do kraja podrli. Nadalje so na dnevnem redu sklep o 3.382.000 lirah izdatka za nakup nekega zemljišča pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji, i-menovanje predstavnika občine v upravni svet industrijske šole, ustanovitev šole v Trstu, ki bo povezana z državno kmetijsko šolo v Poz-zuolu v Furlaniji, vrsta sklepov Acegata, ki jih je sprejela njegova upravna komisija,
Dermastja, predsednik trgovinske zbornice Slovenije Viktor Valič, generalni tajnik trgovinske zbornice Slovenije dr. Bogdan Novak, predsednik odbora za velesejme Ivan Heller in podpredsednik zbornice ter ravnatelj Ljubljanskega razsta-višča Karel Kušar.
Uvodoma je predsednik velesejma kom. Suttora podčrtal pomembno vlogo, ki jo je izvrševal tržaški velesejem od 1950. leta dalje pri gospodarskih odnosih med obema deželama. Ti odnosi so se stalno utrjevali in krepili tako, da so 'dosegli izredno višino. Pred. sednik je omenil, da so 1950. leta dodelili v okv-iru velesejma kontingent za uvoz jugo-slovanskega blaga v višini 40 milijonov lir, medtem ko je ta kontingent lani dosegel že 580 milijonov lir, od česar so izkoristili 504.300.000 lir. Pomemben je tudi ne samo trgovski temveč moralni vpliv, ki ga imajo velesejmi v okviru dobrih odnosov med narodi. Nato je predsednik povabil jugoslovanske predstavnike, da naj obiščejo tržaški velesejem, ki bo od 21. junija do 5. julija.
Nato so proučili nekatere tehnične podrobnosti glede jugoslovanske kolektivne razstave na prihodnjem tržašikem ve. lesejmu. Razpravljali in proučili so tudi številna podrobna vprašanja glede italijansko-jugoslovanske trgovinske izme-njave in to zlasti glede obmej-
ter razni sklepi, ki jih je spre! ne trgovinske izmenjave. Prav jel občinski odbor in ki iih t*k° razpravljali o sodelo-
občinski svet vzame na znanje.
----««-----
* Ko St sinoči 82-letni Angelo Argentini iz Ul. Veruda 22 bil na obisku pri svoji poročeni hčerki, mu je v kuhinji nenadoma postalo slabo in se je zgrudil. Nemudoma so ga odpeljali v bolnišnico, toda med vožnjo je že izdihnil.
vanju na bližnjem ljubljanskem sejmu Alpe-Adria, ki zanima obsežno gospodarsko področje: oid južnih pokrajin Avstrije, republike Slovenije, pa do zapadnih italijanskih pokrajin in to Trsta, Gorice in Vidma.
Po svečanem kosilu je delegacija nadaljevala pot v Zagreb. Tam so si najprej ogledali velesejemski prostor. Nato
Predvčerajšnjim je kasacij-sko sodišče v Rimu spregovorilo v določenem smislu zaključno besedo glede prekrškov ki jih je znana tihotapska skupina s Steliom Mole-kom na čelu, zagrešila v večernih urah 27. oktobra 1960 na grljanski obali pod hotelom «Alla Riviera*.
Kasacijsko sodišče le razveljavilo razsodbo tržaškega prizivnega sodišča, ki je potrdilo razsodbo kazenskega sodišča ter je sklenilo naj se vrnejo sodni akti javnemu tožilcu zaradi novega kazenskega postopka. Pri tem pa je kasacijsko sodišče ukazalo naj obsojence, kar jih je še v tržaških zaporih, takoj izpustijo na svobodo.
Se preden bomo podrobneje pojasnili zakaj je kasacijsko sodišče razveljavilo razsodbo sodišč prve in druge stopnje, je potrebno da v glavnih obrisih prikličemo našim čitate-ljem v spomin dogodke tistega večera.
Okoli 20. ure omenjenega dne so neznanci izkrcali iz motornega čolna «Seminta*, ki je pristal med čermi grljati-ske obale, 12 velikih zavojev z inozemskimi cigaretami, štiri osebe, ki so prišle iz gozdička, so prenesle zavoje v bližino vile Stavropulos. Nenadoma so po njih planin finančni stražniki, ki so že da.j časa sumili, da se na grljan-ski obali tihotapi na debelo. Štirje neznanci so začeli be-
žati, toda stražniki so ujeli enega izmed njih: Ignazia Di Lernio.
Nekoliko pozneje so stražniki z žepno svetilko začeli pregledovati plen. V tistem trenutku pa so neznanci začeli metati z vrha kamenje na njih ter vpiti: »Podleži, ko-štruni, barabe*. Stražniki so nekajkrat ustrelili v zrak, nakar so se napadalci razbežali. Nekoliko pozneje so stražniki ustavili na glavni cesti še nekaj oseb, za katere so sumili, da so sodelovale pri tihotapljenju. Aretirani so bili: Bruno Cobeia, Giovanni Ca-scio, Pietro Marchesich, Mas-simo Suspize in Bruno Lestoni.
Nekoliko pozneje se je motorni čoln *Seminta» vrnil na obrežje. Tedaj so stražniki aretirali še Nerea Corazzo in Tullia Merlo, ki nista vedela za to kar se je zgodilo prej na kopnem. Tudi to pot so fi-nancarji našli 12 zavojev cigaret. Še iste noči so aretirali tudi Stelia Moleka ki so ga našli na motornem čolnu «Shark» in za katerega so sumili, da je vodil tihotapsko operacijo. Skupno so zaplenili tiste noči 300 kg cigaret, en avto in en motor ter dva motorna čolna.
Vseh devet aretiranih oseb in še tri diuge so prijavili kazenskemu sodišču pod obtožbo, da so zagrešili tihotapstvo pod obteževalnimi okoliščinami. Te okoliščine so ob-
sto, tedaj pa je privozil mimo trolejbus proge št. 19, ki ga je šofiral 42-letni Antonio Zanella iz Ul. Catalani 2. Vatta ni pravočasno zapazil filo-busa, šofer pa ni utegnil pravočasno ustaviti vozila in je pešca povozil. Vatta se je hudo udari) po glavi in prsnem košu, zaradi česar so ga s pridržano prognozo sprejeli na I. kirurški oddelek. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno.
* 34-letni Giovanni Mosan
iz Ul. Zanella 46, katerega so predvčerajšnjim prepeljali v bolnišnico zaradi padca z lestve in ga sprejeli na nevrološkem oddelku s pridržano prognozo, je to noč ob 0.05 podlegel poškodbam.
statutom. Obveznost, ki jo je sprejela nova vlada, je nedvomno rezultat borbe za deželo, ki se je razvijala v teh naših pokrajinah z vedno večjim razmahom, ter v enotni obliki; borbe, katero je KPI od vsega začetka slalno podpirala s pobudami in akcijami.
V izjavah predsednika vlade pa se po drugi strani opaža pomanjkanje jasne določitve roka in načina, kako namerava vlada prispevati k nagli ustanovitvi dežele s po-i sebnim statutom. Takšna jas-i na in stvarna opredelitev je toliko bolj nujna, kajti prejšnje vlade so že sprejele obveznosti in dajale obljube, v resnici pa smo bili priča veliki zamudi zaradi politike obstrukcije in sabotiranja, ki so jo izvajali vsa ta leta v zvezi s tem vprašanjem, ki je življenjske važnosti za demokratično obnovo ter organski razvoj deželnega gospodarstva.
Zato je potrebno, da se enotna akcija ljudskih množic, delavcev in kmetov ter drugih delovnih slojev, pobuda in dejavnost krajevnih uprav in vseh političnih sil, naklonjenih deželi, nadaljujejo in širijo z velikim zagonom, tako da se obveznost, ki jo je sprejela vlada pretvori v konkretno dejavnost, da se izognemo nadaljnjemu odlašanju in spletkam, tako da se še za časa te zakonodajne parlamentarne dobe pridobi za našo avtonomno deželo čimbolj demokratičen statut, ki bo ustvaril pogoje za gospodarski razvoj in za lepšo bodočnost našega področja in prebivalstva.
VERDI
Danes ob 16. uri tretji nastop «Grand ballet National Hon-grois«. Dnevni abonma Za vse rede. Jutri ob 21. urj zadnja predstava baleta. Abonma red C za parter in lože in B za galerije.
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za oba nastopa.
V pripravi «11 Sasso Pagana« Giulia Viozzija. Popolna novost.
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. url ponovitev Squarzinove igre «Tri četrt lune« v režiji Fulvia Tolussa. A-bbnma D. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni in v Pasaži Protti.
Drevi ob 21. url predvajanje filma ((Življenje O-Haru, galantne ženske« Japonskega režiserja i Kenjija Mizoguehija Na pobudo CUC.
GOSTILNA KRIŽMAN
VELIKI REPEN vabi za pustni večer cenjene goste na dobro večerjo in okusno kapljico.
Igra,'a bo godba na pihala in plesni orkester s Proseka-Kontovela
Rezerviranja miz, tudi po telefonu.
«Vr ’ TIROLCI«
Vas i	ijetno zabavali
v HO	FURLAN. Re-
peritaUor tel 21360 Sprejemamo rezervacije za veselo pustovanje, ki ga prirejamo v vseh prostorih hotela. Igrali bodo VESELI TIROLCI Bogata pustna večerja
■mimin.11111.1111.1111.m.n..i.i.m.MHi.iiiiiiiiMi..i.i.m»i....... m...........im.......... m.iiiiii.
Otvoritev slikarske razstave v Miljah
Danes tradicionalni sprevod alegoričnih vozov in mask
v
Ce ho dopoldne deževalo, bodo odložili sprevod na pustni torek
V občinski galeriji «Lo Sque-ro» v Miljah je bila včeraj ob 18. uri otvoritev slikarske razstave, ki jo je organiziral vsedržavni center za umetniške razstave pod pokroviteljstvom občinskega odbora za turistični razvoj. Otvoritve so se u-deležili miljski župan Pacco, nekateri občinski odborniki in svetovalci, predsednik pokrajinske turistične ustanove odvetnik Volli ter nekateri umetniki. Razstava bo odprta do 24. marca.
Predsednik pokrajinske turistične ustanove, ki je odprl razstavo, je pozdravil navzoče in pohvali) miljsko občinsko upravo, ki je dala in daje razne pobude za razvoj turizma. Med take pobude spada tudi slikarska razstava, ki ima tudi pomemben kulturni značaj. Razstave se je udeležilo s svojimi deli 78 slikarjev iz raznih italijanskih pokrajin in z našega področja.
Največja prireditev v okviru miljskega karnevala pa bo danes popoldne ob 14.30, seveda če ne bo deževalo.
----«»---
Odlična premiera «Tri četrt lune»
Včeraj zvečer je bila nova premiera tržaškega Stalnega gledališča, ki je v režiji Fulvia Tolussa pripravilo tride-janko Luigija Sguarzine «Tri četrt lune«. Predstava je imela zelo lep uspeh. Zaradi pozne ure in pomanjkanja prostora pa moramo daljše poročilo preložiti na prihodnjo šte-
28. preteklega meseca je na farmacevtski fakulteti v Trstu diplomiral STANE BUDIN Čestitkam družine in sorodnikov se pridružujeta tudi uredništvo in uprava «Primorskega dnevnika».
Čestitkam se pridružujejo tudi sošolci, prijatelji in znanci.
stajale v tem, da je prekrške izvršilo več kot tri osebe, ki so s svojim grozečim nastopom ovirale zakonito delovanje finančnih organov. Ta obtožba pa ni bila podrobneje pojasnjena v obtožnici. Zato so branilci že v začetku razprave poudarili to pomanjkljivost. Javni tožilec se je sku-šal izmazati s tem, da je prikazal metanje kamenja na fi-nancarje kot bistveno oviro za izpolnjevanje njihove dolžnosti. Zato je formalno obtožil vse obtožence tudi tega prekrška. Zagovorniki so takoj zahtevali od sodišča naj odloži razpravo ter jim da možnost, da se temeljito pripravijo tudi glede tega.
Sodniki pa so zavrnili zahtevo ter izrekli razsodbo. Omenjenih devet obtožencev so obsodili skupno na 19 let, 5 mesecev in 10 dni zapora ter na čez 82 milijonov lir globe. Prizivno sodišče je nekaj mesecev potem potrdilo prvotno razsodbo.
Kasacijsko sodišče pa jo je razveljavilo, ker sodniki niso upoštevali formalnega kazenskega določila, ki predpisuje, da mora biti vsaka obtožba utemeljena. Ce pa se obtoženci obtožijo kakega novega prekrška morajo sodniki dati zagovornikom možnost, da se
pripravijo.	nNALOTTO
Obtožence sta branila med XXX X12 XXX XX2 kasacijskim sodiščem odv. Bn- Pet dvanajstič dobi po 3.956.000 ton iz Trsta in odv. Ungaro iz j lir, 125 enajstič po 118 700 lir, Hima.	11148 desetic pa po 12.960 lir.
4—----------------------
Danes praznuje svoj 85. rojstni dan Jostpina Benčina. Otroci, vnuki m pravnuki ter ostali sorodniki ji iskreno čestitajo ter ji želijo še mnogo let zdravja in vedrosti.
Čestitkam zvesti čita-teljici se pridružujeta tudi uprava in uredništvo «Primorskega dnevnika»,
	LOTERIJA				
BARI	58	70	54	18	12
CAGLIAR1	36	17	44	88	70
FLORENCA	40	84	18	28	44
GENOVA	48	84	23	27	26
MILAN	12	53	71	41	84
NEAPELJ	68	45	9	90	47
PALERMO	39	41	70	87	1
RIM	55	69	81	79	8
TURIN	40	88	4	51	81
BENETKv	37	9	32	72	16
vilko. Ogled dela pa vsekakor že sedaj priporočamo.

ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 3. marca 1962 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO:	76-letna Grazia
Faita por. Portolano, 53-letni Stanislao Pertot, 73-letna Maria Pelizon por. Frasson, 35-letni I-leano Gatti, 52-letni Rodolfo Bassa, 79-letni Francesco Sus-melj, 81-letna Giulia Giovannini vd. Salto, 47-letn-i Giovanni Strahi, 88-letna Evelina Valentič por. Spiller, 67-letn) Giovanni Tuli, 60-letna Miroslava San-zin por. Zerial, 25-letni Carlo Pertot, 74-letna Eugenla Pece vd. Ceconi.
OKLICI: slikar Antonio Žago In delavka Edy Buru-1, prodajalec Lorenzo Froglia in gospodinja Loredana Brandolin, gradbenik Claudio Cumin in uradnica Loredana Armato, uradnik Dario Gnezda In prodajalka Giulia La-bate, električar Enrico de Baseg-gio in gospodinja Luisa Cerrct-ti, natakar Livio Pavanello in vezilja Lili :na Bertocchi, živi-nozdravnik Felice Lane! In uradnica Luist Lanci, cestni pometač Gallimo Gugnaz in gospodinja Mira Gombach, varilec Giordano Gerin in delavka Silvia Ferlatti, obrtnik Attilio An-tonucci In gospodinja Carmen Di Pinto, mehanik Dario Glom-bi in gospodinja Dora Dapiran, pomorščak Floriano Alessio in gospodinja Nevenka Ivetac, delavec Albino Vigini in gospodinja Livia Sinoz-ic, delavec Aldo Fragiacomo in otroška negovalka Marinella Stefanovich, šofer Remigio Bot-teghelll m (jekorater-ka Rosa Bravin, mehanik Wil-ly Pertot ln gospodinja Alma
gsnaeSsiaHEs
Domači planinski zabavni večer
Na predpustni ponedeljek dne 5. 3. t.l. ob 20 30 priredi SPOT v Gregorčičevi dvorani svojim članom .n planinskim prijateljem malo domačo zabavo. Zato ni potrebna ne plesna obleka, a tudi ne gojzarice. kvečjemu malo planinske dobre volje.
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« —■ Trst, bo imel svoj redni sestanek danes 4. marca od 10. do 12. ure.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča, da zaradi tehničnih ovir v ponedeljek 5. t.m. ne bo telovadbe.
Studijska knjižnica v Trstu, Ul. Geippa 9, bo priredila tečaj za srbskohrvatski jezik, ki bo zanimal predvsem tiste, ki se pečajo s trgovsko korespondenco. Vsa pojasnila so na razpolago v Studijski knjižnici.
iMI ®gCšE0
KINO
I)
PRI MAGAZZ1NU FELICE Trst, Ul. Carduccl 41. DOBITE; žen ske mo<ke In otroške dežne pla šče bunde, hlače, loptče in sra) ce najbollšlh vrst tn znamk po najnlžnb cenah.
VESPAGENZ1A. Trst, Ull.ca S Francesco 44, tel 28-940, takojš nja izročitev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 skupno 2 rezervnim kolesom in VESPE 125 In 150 z dvoprostornim sedežem Na obroke in brez predplač la. Velika izbira SCOTEK m MOTO rabljene z izrednimi pogoji plačevanja.
PRI VAŠIH NAKUPIH ob'ščtte trgovino «M AGLIABELLAn na Korzu Garibaldi 11 (Barriera), nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic In perila za dame, gospode in otroke no najnižjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku! Proti izrezku tega oglasa za nakup najmanj 500 lir vrednosti prejmete darilo!!!
HIŠNO POMOČNICO v dnevnih urah Iščem. Telefonirati na št 33-776 od 17 do 19. ure.
MEHANIČNEGA VAJENCA išče delavnica Ul. Pordenone št. 20.
ODDAM 2 SOBI za urad v centru mesta. Telefonirati na štev. 23-936 od 13. do 15. ure.
KAMNOSEŠKO delavnir0 obdano z zemljiščem dam v najem. Nabrežina št. 68.
VAJENCA-VAJENKO išče kro-jačnica Premru V., Ul. Ginnasti ca 35-1.
Nazionale 14.30 ((Rimsko zlato« (L’oro di Roma). Gerard Blain, Anna Maria Ferrero, Jean So-rel.
Fenice 14.30 «Salvatore Giulla-no». Prepovedano mladini, Exce!sior 13.30 »Boccaccio 70» — Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. Grattacielo 13.00 «Nekaj peče« (Qualcosa che scotta). TechnT color. Troy Donahue, Conme Stevens.
Arcobaleno 14.30 «Kitajska zgodovina« (Storia cinese). Barve Deluxe. \Villiam Holden, Clifton VVebb.
Supercinema 14.30 «Mali polkov, nik« (II piccolo colonello). ■— Eastmancolor. Josellto.
Alabarda 14.00 «Toplo nebešk« oko« (L’occhio caldo del delo ). Technicolor. Rock Hudson, Kirk Douglas.
Aurora 13.45 ((Comanceros«. Cristallo 14.00 ((Težko življenje« (Una vita difficile). Alberto Sordi, Lea Massarj.
Garibaldi 15.00 »Sestanek na I* schii« (Appuntamento ad I-schia). Technicolor. Domenico Modugno, Antonella Lualdi. -Capitol 15.00 ((Podivjani levi« H leoni scatenati). Cla-udia Car-dinale, M-ichele Morgan. Prepovedano mladini.
Impero 14.00 ((Čudovita trojka« (1 magnifici tre).
Italia 14.30 «Steza ljubimcev« T (I) sentiero degli amariti), John Gavin.
Massimo 14.00 ((Maščevanje železne krinke« (La vendetta della ma-schera di ferro). Technicolor. VVandisa Guida. Moderno 14.30 »Dvojni obraz maščevanja« (I due volti della vendetta). Technicolor. Marion Brando Prepovedano mladini. Astoria i4.30 ((Prep neurjem« - — (Prima dell’uragano). Tgchni-color. Van Heilin, Aldo Ray-Astra 15.00 ((Evropa z višin« " (Europa dalTalto). Technicolor. Vittorio Veneto 14.45 »Zlodej oh štirih« (11 diavolo alie 4). Ideale 14.00 »Macist proti Hera-kleju v dolini nevšečnosti« " (Maciste contro Ercole nella valle dei guail.
Marconi 14.00 ((Pepe«. Tcohni-co-lor. Cantinflax.
Abbazia 14.30 »Macist v deželi Kiklopov« (Macisle ncila ter' ra dei Clclopi). Technicolor. -Odeon 14.00 ((Damasčanka«, (La spada di Damasco). Technicolor. Kork Hudson.
Anton Mozet č, o katerem pf' našamo danes članek »Naše korenine«, daruje za Dijaško Vitico 1000 lir z željo, da bi dobi' dobrosrčne posnemalce.
V	počasi tev spomina jo. namesto cveija na grob pok(' Zdenka Colje so darovali za Dijaško Matico: Albina Bavčcr 500, Vale-rija Kocjančič 500. družina Franza 1000, družina Kravos 5C09, družina dr. Milan Kosm.na 2000' sošolke Alenke in Danice CoJJJj 3500, družina Janko Gcrdol 200“
Ur-	. .
V	počastitev spomina pokojnega Zdenka Colje daruje družin« Simonič 2000 lir za Giasnetio Matico.
V	počastitev spomina in namesto cvetja na gr-ob pol,.
Žerjal so darovali za DIJašK® Malico: Srečko Suman 2-00, Kristina in Srečko 2UM), družin* Leon Tavčar 2000, družini Germani in Tul 50vo, Angela In FaV/ la Sancin 20C0 lir.
V	počastitev spomina pok. >' vanke Gerk vd. D-j,uOvič dar« Je Ivan Vatta 2000 lir za DiJa' sko Malico.
SOŽALJ E
Prosvetno društvo Ivan f-31'* kar izreka družinam Coija w Tomažič svoje globoko sožalj? ob težki izgubi nepozabneg*1 Zdenka.
V petek, 2. t. m. nas j? vedno zapustil naš dragi t)S*P desc; 'etni
Franc Šušmelj
Pogreb nepozabnega' pyk®& nika bo danes 4. t. m. ob iz glavne bolnišnice,
Zahiioea žena Marija, Ljudmila, sinova ViadinU' in Božida< ter ostalo s°' rodstvo
Trst, 4.IJI.1962.
ZA POROKO..,
«F0T0GRAFIA»
EGON
Trst, Ul. Oriani 2 (BarrieraJ Tel. 93-295
Cherbancich, industrijski izvedenec Duilio Faganclli ln gospodinja Valil Pasquali, železniški delavec Albino Visintin in gospodinja Maria Paganelli, uradnik Bruno Tommasoni in gospodinja Nives Chervatin, bančni uradnik Antonio Signora in prodajalka Maria Luisa GentHli, agent Javne varnosti Domenico Giampie-tro in gospodinja Danila Aere. --------------«»---
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AU’Alabarda, Ul. dellTstria 7; de Lekenburg, Trg S. Giovanni 5; Ai Due Mori, Trg Unita 4; Prendlnl. Trg Tiziano Vccellio 24.
-—«» —-
LEKARNE ODPRTE DANES
Benussl Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Settefontarie 39: Pic-ciola, Ul Oriani 2; Pizzul-Cigno-la Korzo Italija 14; Ravasini, Trg Lihcita 6, AHa Šobite, Ul. Giulia 1; Veriiori, T,g Valim,tira 10.
ZAH VALA
Toplo se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega predragega
ZDENKA COLJA
Posebna zahvala g. zdravnikom ter bolničarkam glavne bolnišnice, ki so mu bili dn zadnjega trenutka ob strani in mu lajšali bolečine. Toplo se zahvaljujemo tudi pravoslavnemu duhovniku, darovalcem cvet. ja, darovalcem prispevkov za Dijaško Matico ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin po. kojnika in ga spremili na zadnjo pot.
Žalujoča z.eng. IVANKA, hčerki ALENKA in DANICA, sestre, bratje in ostalo sorodstvo
Trst, 4. marca 1962.
zahvala
Toplo se zahvaljujemo vsem. ki so našo drago
ANTONIJO KOROŠEC
vd. z.EbJAL
spremiti k zadnjemu n čitku. Posebna zahvala domači godbi in pevcem, č. g. župniku za poslovilni Kovor, darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
Žalujoča družina KURET in ostalo sorodstvo
RtmiMi*. 4.3.1962.
WmofsH'®vniIf

4. marca 19tt
Pustne prireditve in zabave
•UUUUUUUUUUUUiiUUUUUU
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
priredi
Otroško rajanje v
pravljični deželi
DANES 4. III. 1962 ob 15. uri
v dvorani na stadionu «1. maju
OČETJE IN MAMICE! NE POZABITE OB PUSTU RAZVESELITI VASE MALČKE Z OTROŠKIM RAJANJEM, KI "O LETOS SE POSEBNO
veselo .
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR
Priredi 6. marca 1962 na pustni torek
PUSTNI PLES
v dvorani stadiona »Prvi maju v Trstu. Vrdelska cesta 7.
Začetek ob 21. url
**r» orkester »BLUE STAR« Bogato založen bife
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR«
puri OTROŠKI
LILA PLES*
bo na PUSTNI TOREK od 16. ure dalje v društvenih prostorih v Ulici Montecchi 6.
VABLJENI VSI!
ZAŽELENE MASKE
svwyv\wswAvwuv
Rezerviranje miz od danes "Alj* v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20
'iV'A%W,W."AV.W.V
J*UST V BOLJUNCU danes 4. t.m. od 15. do 18. ure
otroško rajanje,
ples
I I——	-a*
danes 4. l.m. od 20. do 24. ure, jutri, 5. t. m. od 20.30 do 2<- ure.
v torek. 6. t. m. od 21. do A- ure,
v sredo ob 17. uri na trgu tradicionalni zaključek pust-hih prireditev in razdelitev Pustne dote.
**★★★★ ★★★★★★ ★★★•!
KINOPROSEK-KONIOVEI
Predvaja danes 4. t. m. °b 16 uri barvni (ilm:
EN DOLAR SISE
(Un dollaro di slsa)
Igrajo: UGO TOGNAZZI, WALTER CHIARI in
Mario carotenuto
Slovenski akademski klub JADRAN priredi v torek ob 20.30
v Ul. Geppa 9-1
pas/no zabavo
za člane in prijatelje PRISRČNO VABLJENI !
Fotografije, ki jih je posnel Mario Magajna na plesu Primorskega dnevnika v dvorani na stadionu «Prvi maj)), so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška št. 20.
Goriško - beneški dnevnik
Na podlagi nedavnega uradnega popisa
Nekaj zelo zanimivih podatkov o stanju kmetijstva na Goriškem
2.055 malih posestnikov ima komaj 968 ha zemlje, 7 veleposestnikov pa 2.308 ha Se vedno imamo 455 kolonov • Kakšen je položaj po slovenskih občinah in vaseh
Intereuropa
Mednarodno špedicija in transport KOPER
is Vrš u je
—	mednarodno špedicijo :n transport s svojimi ka minni in skladišči
—	posle na mednarodnih veleseimih m izložbah v tu/emsivu s svoio spe cialno organizacijo
—	kvanntativnt prevzem blaga
—	redni zbirni promet i vsemi evropskimi centri
—	naiemante bookling prostora
polnili svojih poslovnih enni: LJUBLJANA BKZANA NOV A GOR IU A KOZINA JESENICE MARIBOR PREV Al..IE HI.IEKA ZAt.REB SARAJEVO BEOG RA I). ZRENJ AN IN NOVI SAD SUBOTICA
'J r
-- AVTOPIfrKVUZ_
Rihard Cunja
Trst, Strada dei Kriultšt. 289 Tel 35-379
TOVORNI PREVOZ ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
V kratkem bo izšel novi
SLOV. PRAVOPIS
L_
Cena za prednaročnike Je 4.000.— lir. Za vse ostale bo cena znatno višja.
Naročila sprejemajo vse slovenske knjigarne v TRSTU in GORICI

KINO «IRIS» PROSEK
Predvaja danes 4. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni tlim:
VIKINGI
(1 Vichinghi)
^Srkjo:
TONY CURTIS, KIRK DOUGLAS in JANNET LEIGH
tzmnmTmrm
predvaja danes 4. t. m. ob 15. uri film:
Vam ugaja Brahms
(Vi piace Brahms)
igrajo: INGRID BERGMAN in YVES MONTAND
V ponedeljek, 5. t m. ob 18. uri ponovitev filma: VAM UGAJA BRAHMS
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
Tvrdka Ing. E. RIGHI
TRST
TRG GOLDONI 9
TEL. 94-022
s preko 40-letnim delovanjem na kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem najnižje cene: prvovrstna semena: vsakovrstno kmetijsko o-rodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo.
Ekskluzivni zastopnik motokultivatorjev
«SIMAR» in motornih kosilnic «RONDINE» ter (tCOFUNAn, naravnega ln osušenega gnoja v prahu
GIOVANNICOSULLI
Oddaja nove in rabljene šivalne stroje.
^Vc,šuje tudi popravila. - Cene zmerne.
TRST, Ul. Manzoni 4 — Tel. 96-925
zemlje, sedem veleposestnikov pa 2308 ha ali dva in polkral
Centralni statistični urad v Rimu je na podlagi lanskega popisa prebivalstva objavil v posebni brošuri podatke o stanju kmetijstva na Goriškem. Ti podatki so zelo zanimivi, ker nam pokažejo strukturo in obseg kmetijstva v naši pokrajini.	. y.
V celoti so našteli na Goriškem 6136 kmečkih posestev, ki imajo skupaj 29.782 hektarov zemlje. Od tega je 2055 posestev z manj kot po 1 ha zemlje, 2315 jih ima po 1 do 5 ha; 1134 pa od 5 do 10 ha. Dalje imamo 498 posestev s po 10 do 20 ha zemlje, 100 s po 20 do 50 ha, 27 s po 50 do 100 ha in 7 veleposestev z nad 200 ha zemlje vsako. Zanimiva je prj tem primerjava, da ima 2055 najmanjših posestnikov skupno le 968 ha
■rit
več.
Po številu prevladuj^ torej pri nas mala posest, saj je 55C4 posestev, ki imajo manj kot po 10 ha zemlje. Vendar imajo ti posestniki komaj okrog 50 odst zemlje, ostalih 639 posestnikov pa ima drugo polovico zemlje, čeprav po številu predstavljajo komaj dobro desetino. Poleg tega pa moramo upoštevati še razdrobljenost posameznih posestev Kar se tega tiče imamo večjo razdrobljenost v ravnini, kjer pride po 5,3 parcele na posestvo, kot pa v brdnatem svetu, kjer imamo povprečno po 4,4 parcele na posestvo.
Kakšen pa je obdelovalni način teh posestev? Med kmeti prevladujejo direktni obdelovalci, ki obdelujejo zemUo sami ali S svojo družini); takih direktnih obdelovalcev je 5 tisoč 187. Na drugem mestu imamo kolone, ki štejejo na Goriškem še vedno 455 družin; spolovinarjev pa imamo 355, nadaljnjih 165 posestev pa spa. da pod razne- druge oblike obdelovanja.
Med posameznimi kulturami je na prvem mestu pšenica. Z njo se ukvaTja okrog 2918 posestev in je posejana na površini 4000 ha, kar predstavlja 18.7 odst. obdelovalne površine. Z vinogradništvbm se ukvarja skupno 5364 posestnikov, vendar je površina vinogradov manjša kot njiv s pšenico.
Največjo površino zavzemajo krmske rastline, saj ima 3907 posestev tudi živino, ki je najbolj številna v ravnini.
V hribovitem predelu ima ži- 1959 na dohodnino raznih ka-
vino 925 kmetov, 840 pa je brez nje; v ravnini jih je 2982 z živino in 1395 pa brez nje.
V	omenjeni brošuri je tudi zanimiva razpredelnica razdelitve posestev po posameznih občinah. Naj navedemo izmed njih tiste, ki naše čitatelje najbolj zanimajo:
Na področju goriške občine, kamor spadajo tudi številne slovenske okoliške vasi, imamo 1027 direktnih obdelovalcev z 2171 ha zemlje, 158 spolovinarjev in najemnikov s 448 ha, 9 kolonov s 70 ha in 13 drugih posestev. Skup-,no 1207 . posestev z 2759 ha zemlje.
V	doberdobski občini imamo 219 direktnih obdelovalcev in 3 spolovinarje ali najemnike s skupno 2039 ha zemlje.
V	števerjanski občini je 158 direktnih obdelovalcev s 611 ha; 5 spolovinarjev s 377 ha in 31 kolonov in drugih oblik posestev s 112 ha.
V	sovodehjski občini imamo 359 direktnih oodelovalcev, štiri spolovinarje in enega kolona s skupno 1368 ha.
V	krminski občini je 4(it direktnih obdelovalcev, 21 spolovinarjev, 59 kolonov in 37 drugih oblik posestev s skupno površino 2594 ha.
Omenimo naj še stalcž živine; v vsej pokrajini so našteli 16.453 glav govedi, 791 ovac in koz, 4397 prašičev in 1629 konj.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da predstavlja kmetijstvo še vedno važno postavko v gospodarstvu naše pokrajine in bi mu morali pristojni organi posvetiti še več pažnje. Ce bo nova vlada odpravila tudi kolonat, kot si je postavila v svoj program, potem bi' se moralo stanje kmetijstva pri nas še izboljšati v korist malih kmetov, ki imajo prečesto premalo zemlje, da bi" lahko preživljala vso družino in si morajo zato iskati zaslužka drugod.
* » ----------«»----
Občinski davki na vpogled
Goriško županstvo sporoča, da so od 5. do 9. marca na vpogled pri občinskem pro-tokolnem uradu naslednji davčni seznami;
Dodatni davek ECA za 1962 in 1960 na dohodnino kat. B; dodatni davek ECA za 1962 in
tegorij.
Dalje je na vpogled od 5. do 19. marca tudi taksa za inšpekcijo lekarn, radioloških naprav, kemičnih delavnic itd. za leto 1962.
Prizadeti si lahko vse te sezname ogledajo med uradnimi urami vsak delavnik od 9 do 12.
----»D----
Kmetijska predavanja v Gorici
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo organizira tudi le-
tos v Gorici zanimiva predavanja za tehnično izobrazbo kmetovalcev. Prvo tako preda-vanje bo v četrtek 8. t. m. ob 15.30 na sedežu v Ul. Duca d’Aosta 113 v Gorici. Predaval bo ravnatelj eksperimentalnega zavoda iz Lodija pri Milanu, prof. Gjovanni Hauss-mann, ki bo govoril o »Novih smernicah na področju krmskih rastlin«.
Nadaljnja podobna predavanja bodo v naslednjih četrtkih prav tam. Imena predavateljev in predmet predavanj bo nad-zorništvo še pravočasno sporočilo.
Tadi Gorica naj bi posnemala
Tesnejše kulturne stike s Slovenijo bodo navezali predstavniki iz Vidma
Do praktične izvedbe bo prišlo leta 1963 po vzorcu kulturnih izmenjav s Koroško ■ Gorica bi lahko bila v tem oziru pred Vidmom
Ze večkrat smo v našem časopisu omenili razne pobude, ki jih je sprejel Videm v svojih odnosih z Jugoslavijo in še posebno s Slovenijo, ter omenili, da so Furaini v tem pogledu precej pred Gorico.
Ponoven dokaz pravilnosti te trditve smo dobili na nedavnem sestanku, ki ga je imel v Vidmu odbor za kulturne izmenjave med Furlanijo in Koroško. Njegov predsednik odv. Candolini je pri poročilu o delovanju odbora v preteklem letu in pri odobritvi delovnega programa za 1962 poudaril, da bodo program kulturnega sodelovanja
........................................
Epilog ljubezenske idile iz hotela Korzo
Obsojena nemška pustolovka ki je odpeljala avto Amerikancu
Tako se je zaključila ljubezenska dogodivščina 25.1elne Nemke, ki je prišla z ameriškim vojakom na izlet v Gorico
Kot smo ob svojem času poročali, je 15. februarja prišel s svojim «Pontiacom» v spremstvu mlade in lepe nemške dame v Gorico 35-letm ameriški narednik Frank An-drzejezik, ki službuje pri ameriški letalski bazi v Avianu. Potem ko sta si ves dan ogledovala Gorico in notranjost njenih barov, sta zvečer najela sobo v hotelu Corso. Ponoči pa je lepa spremljevalka ušla in ko se je Frank proti jutru zbudil, ni , več našel nje, niti svojega avtomobila na cesti. Pozneje je ugotovil, da mu je zmanikalo iz listnice tudi 20 dolarjev.
Zadevo je takoj javil policiji, ki je za lepo pustolovko, 25-letno Marijo Gizelo Pohle, o kateri so pozneje izvedeli, da je doma iz Essena v Zah. Nemčiji, izdala tiralico.
Cez nekaj dpi so jo v resnici prijeli v. Mestrah, kjer je stal Arherikančcv avto pred nekim frizerskim salonbm,. v salonu pa je čakala, da pride na vrsto Maria Gizela.
Pretekli petek je prišla pred okrajnega sodnika v Pordenonu pod obtožbo omenjene kraje avtomobila in denarja ter poleg tega tudi zaradi vožnje avtomobila brez šoferske izkaznice in zaradi nošnje samokresa brez orožnega lista.

Pri razpravi je prišlo tudi do pojasnitve, zakaj se je obtoženka mudila v Italiji.
Ze pred časom se je spoznala in zaročila z nekim ameriškim vojakom in ko je bil ta prestavljen v Italijo, mu je maja lam sledila. Cez nekaj mesecev pa je zaročenec zaradi vojaške službe rfloral zapustiti svojo zaročenko Pohle, vendar pa ji je tudi po svojem odhodu pošiljal mesečno podporo. Zato se je odločila, da bo ostala v Italiji. Vse je še nekako šlo, dokler ni odšla z omenjenim ameriškim narednikom, ki jo je spoznal v nekem baru v Por-
denonu, na izlet v Gorico, od tu pa v zapor in na zatožno klop.
Pred sodnikom se je zagovarjala, da je zbežala ponoči, ker da se je Frank obnašal proti njej premalo korektno; avto je odpeljala zaradi »svoje osebne varnosti« in tako tudi samokres kal. 9. Očitno pa sodnika njena razlaga ni zadovoljila, ker je mlado Nemko obsodil zaradi tatvine na tri mesece in 10 dni zapora in plačilo globe 20.000 lir, zaradi vožnje brez šoferskega dovoljenja pa na dva meseca pripora, in 10.000 lir globe. Plačala, bo tudi sodne stroške.
Pred ^volitvami v SAF0G
Nekaj najvažnejših emblemov
f - • v S •	m	| nega položaja nihče ne mogel
ki čakajo novo tov, komisijo	™"
med obema deželama prihodnje leto še znatno razširili. Odborniki so ta predlog sprejeli z odobravanjem in soglasno ter dodali, naj se tako sodelovanje razširi na turistično področje, na slikarstvo, folkloro, foto-kinematografijo, na konference in na tiskovne izmenjave. Poseben tehnični pododbor naj bi v najkrajšem času proučil vse možnosti takega sodelovanja v prihodnjem letu.
Odv. Candolini je nato orisal svoio zamisel, da bodo tako sodelovanje razširili tudi na sosednjo Slovenijo. Zastopnik trgovinske zbornice iz Vidma, grof Maniago je s tem v zvezi pripomnil, da se je o tej zadevi govorilo tudi na sestanku trgovinskih predstavnikov na Bledu, kjer so predstavniki Slovenije tudi izrazili želje in svojo pripravljenost v tem smislu. Tudi ta predlog so zborovalci sprejeli soglasno in bodo storili potrebne korake, da pride do takega sodelovanja med Furlanijo in Slovenijo v prihodnjem letu.
Tako bodo torej .tudi v tem pogledu predstavniki, iz Vidma prehiteli Gorico/ čeprav bi moralo biti naše mesto zaradi svoje izrazito obmejne lege in odprte meje proti Sloveniji, daleč pred njimi. Tukaj se naravnost ponuja tako sodelovanje v prvi vrsti med Gorico in Novo Gorico. V tem pogledu je sicer že prišlo do prvih korakov na področju slikarstva z razstavo goriških slikarjev v Novi Gorici in upamo, da bodo temu koraku kaj kmalu sledili še drugi in da bo prišlo tudi do gostovanja kulturnikov iz Slovenije v kakšni primerni goriški dvorani.
Toliko sb govori. In piše o ukrepih za dvig tujskega pro-meia v Gorici in pred kratkim je 'bila ustanovljena celo «Pro loco« za Gorica. Cas bi torej bil, da se od besed preide h konkretnim dejanjem prav na tem področju, kjer bi Gorici zaradi njenega poseb-
Radio Trst A
8.00: Koledar; 8.30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30:	Zborovske skladbe;
1130:	Oddaja za najmlajše;
12.30: Glasba D0 željah; 13.30: Kdo, kdaj, zakaj; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Poje Jelka Cvetežar; 15.00: Tamburaški ansambli; 15.20: Vokalni kvartet:	»The	Four
Freshmen«; 15,40:	Portret v
miniaturi: S. Kentbn; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00; Tvor-nica sanj; 17,30; plesna čajanka; 18.30: Goriški obiski; »Vrh sv. Mihaela«; 19.30: Motivi iz revij m glasbenih komedij; 20.00: Šport; 20.30: Dolly Mor-ghan in Bobby ttackett; 21.00: Niko Kuret: «Prišla je. prišla pustna nedelja; 21.25:	Muzio
elementi, Gaetano Donizetti; 22.00: Nedelja v SPOrtu; 22.10: Večerni ples; 23.00: Glasba Iz davnih časov.
7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14 30: El campanon.
Notlelfa. 4. nmrca liMi‘2
32.35; Dno Gorini-Lorenzl.
II. program
9.00; Jutranje vesti; 9.30: Gran gala; 10.45: Dva zmagovalca; 14.05: Naši pevci; 15.00: Plošče tedna; 15.30:	Voznost
državnih cest; 15.35:	Album
pesmi; 16.00: Oddaja za avtomobiliste; 17.00:	Glasba	In
šport; 17.30: Plešite z nami; 20.30; Glasbeno varietejski program; 21.45; Večerna glasba; 22,30; Športna nedelja.
III. program
16.15:	Drama:	»Vabilo	v
grad«; 18.20:	Mendelssohnove
skladbe: 18.30: Kritike in filologija; 19.00; Ravelove skladbe; 19.15: V biblioteki; 19.45; Krajevne Bnan.ee v Italiji; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Glasbena farsa Jacquesa Iber-ta «Angellque», Donizettijeva glasbena farsa «Pustnl četrtek«.
Slovenija
Koper
7.15:	Jutranja glasba; 8.00:
Prenos RL; 8.30: S pesmijo V nedeljsko Jutro; 9.00: Naša reportaža; 9.15:	Zabavni	zvoki;
9.45:	Poje Nat «King» Cole;
10 00: Prenos RL; 10.30: Operne arije; 11.00: Popotovanja; 11.15: Poje Beity Curtis; 11.30: Majhen nedeljski koncert; 12.10: Glasba po željah; 12.37: Zunanje polifčni pregled; 12.50; Glasba po željah, drugi del; 13.30: Sosedni kraji In ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: «Vesela Goriška«; 16.00: Prenos RL; 19.00; Športna nedelja; 19.10: Glasbeni mtermezzo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na lal. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15: Antologija pesmi; 11.45: Roditeljski krožek; 12.20: Glasbeni album; 13.30; Pojeta Nicola A-rtgliano in Wilma de Angells; 14.30: interpretacije Leonije Ri-saneka; 15.30: Vesele melodije: 15.45: Nogomet od minute do minute; 17.15: Simfonični koncert; 19.00:	Kvartet	Cetra;
19.30: Športna nedelja; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Srečanje z Renato Tebaldl; 22.05: Teden aktualnosti v svetu;
6.00: Jutranji pozdrav; 6.30: Napotki za turiste; 6.35: Polke in valčki; 7.15: Vedri zvoki; 7.30:	Radijski koledar; 8.00:
Mladinska radijska Igra; 8.50: V glasbeni Soli L. M. Škerjanca; 9.05: Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45:	Minute za
partizanskega skladatelja Francija Sturma; 10.00: Se pomnite tovariši; 10.30: Ura romantične glasbe; 11.30: Silvo Matelič; »Vedno razpoloženi ln...»; 11.50:	Medigra za opoldne;
12.05:	Našj poslušalci čestita-
jo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00: Koroške narodne; 14.15; Naši poslušalci čestitajo; 15.15:	Trikrat pet;
E HITRA POPRAVILA = TV APARATOV
^TREVISAN
Trgovina: Trst, Ut. S. Ni- = colo 21 — Tel. 24-018 — =
Delavnica: Ul. delle Ml-
lizie 3 — Tel. 76-726
15.30; V folklornem tonu; 16.00: Humoreska tedna; 16.20:	40
nedeljskih minut; 17.05: Kitara, orglice In mandoline; 17.15: Kmecl; Nova šala v Sent Fen-ku; i7.45:	Dunajski valčki;
18.15:	Basist Julij Betetto;
18.30: Športno popoldne; 19.00:
Obvestila; 19.05: Nedeljska panorama; 20.00: Izberite melodijo tedna; 20.45: Zabavni zvoki; 21 00: Glasovi od včeraj ln danes; 22.15; Drugi kraji — druge pesmi; 22.45: Po belih in črnih tipkah; 23.05: Plesna glasba; 23.45: Melodije za lahko noč.
Ital. televizija
10.15: Kmetijska oddaja; 11.30; Med nami je neznanec; 15.00; Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju; 17.30. Oddaja za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18 45: Registriran športni dogodek; 19.35: Ugankarsko potovanje; 20.20: Šport; 20.30: TV dnevnik; 21.05: O’ Nelll: «Do|-lo povratno potovanje« — tretja epizoda; 21.53: Jazzovski program; 22.35: Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10: Lov na številko; 21.30: Dnevnik; 22.00:	Registriran
športni dogodek ln športne vesti.
Ponedeljek, 5. marca 1962.
8.30, 14.00 in 15.30; TV Sola; 17.30; Program za najmlajše: 18.30:	Dnevnik; 18.45:	Nikoli
ni prepozno; 19.15: Osebnost: 20.05: Šport; 20.30:	Dnevnik;
21.05: Arrlgo Boito: «Falstaff»; 23.25: TV dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10; Giuseppe Bessl; »Pravica«; 23.50: Dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb 10.00- Oddaja za kmetovalce. Ljubljana 10.30: Drvarji — TV film. Evrovlzija 15.00: Prvenstvo Evrope v umetnem drsanju — prenos iz Ženeve. Beograd 17.45: Narodna glasba Ljubljana 18.00: V nedeljo popoldne; 18.45: Prenos športnega dogodka Iz Italije — komentar v slovenščini. Beograd 20.00: Sedem dni. Zagreb 20.45: Poplave strahu — film.
Ponedeljek, 5. marca I»S2.
Zagreb 18.00: Veter — serijski film. Beograd 18.30: Iz Industrije za industrijo. Zagreb 19.00: Pregled. Beograd 19.45: Propagandna oddaja. J RT 20.00: TV dnevnik Beograd 20.20: Tedenski športni pregled; 20.35: Dušan Baranln: Troje vrat — tri pripovedke; 21.30: Koncert komornega orkestra RTV Beograd. Ljubljana 22 00: Filmski pregled. Beograd 22.00: planet zemlja — serijski film. JRT 22.30: TV dnevnik II.
Seznam kandidatov na listi Delavske zbornice
Ker bodo čez nekaj dni , 16-letnega Gianvita Battisto iz volitve notranje komisije v Gorice Ul. Alfieri št. 9. V bol-SAFOG je Delavska zbornica j nišnici so mu zdravniki ugo-izdala na delavce tega pod- tovili rano na zgornji ustnici, jetja poseben proglas, v ka- Rano so mu očistili ter ga po-terem jih opozarja na proble- slali domov na zdravljenje za
me, ki jih bo treba v tem podjetju rešiti v dobi, ko bo novoizvoljena notranja komisija delovala. Med temi problemi so:
1.	Obnova skupne delovne pogodbe, ki zapade 22, oktobra 1962 in jo je treba tri mesece prej odpovedati;
2.	tedaj bo treba zahtevati novo proizvodno nagrado;
3.	zahtevati bo treba posebno nagrado za težka in škodljiva dela;
4.	budno nadzorstvo zaradi prikrajševanja pri akordnem delu;
5.	poviša naj se stimulativna nagrada uradnikom;
6.	v tovarniški mčnzi je treba povečati število uslužbencev in izboljšati razne naprave ter povečati obroke;
7.	zvišati štipendije za šolarje;
8.	organizirati obmorske in gorske počitniške kolonije;
9.	ob velesejmu v Milanu naj podjetje organizira skupen izlet v Milan;
10.	pred glavnim vhodom bo treba urediti parkirni prostor za prevozna sredstva delavcev.
Lista Delavske zbornice nosi štev. 2 in ima naslednje kandidate: Giordano Tonet; Livio Cecchini; Angelo Stefani; Er-nesto Fornasari; Angelo Adra-gna; Armando Bressan; Franco Modulo; Franco Samar; Giulio Vidoz in Virgilio Viola.
----«»----
S SPD na pustovanje v Tržič
Na pustni torek popoldne priredi Slovensko planinsko društvo iz Gorice popoldanski avtobusni izlet v Tržič in v Mavhinje na tržaškem Krasu. Izletniki si bodo lahko ogledali pustno povorko po trži-ških ulicah, potem pa bo družabna zabava v Mavhinjah.
Ker je še nekaj prostorov na razpolago, naj zamudniki pohitijo z vpisom še jutri dopoldne. Vpisovanje na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici Ul. Pascoli M. Vožnja za člane po 300 lir in za nečlane po 400 lir. Odhod ob 14. uri iz Gorice izpred kavarne Bratuš, ob 14.15 iz Podgore in ob 14.20 iz Štandreža.
----«»----
Na Korzu mu je spodrsnilo
Včeraj ob 13.40 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa .pripeljali v civilno bolnišnico
sebojna kulturna, športna In druga sodelovanja s svojo mednarodno značilnostjo privabila v naše mesto tudi več turistov.
Delitev sladkorja in kave
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da se je začelo 7 dni.	’ razdeljevanje sladkorja, kave
, in olja proste cone za potroš-Gianvito Battista se je vce- nike iz Gorice in Sovodenj, raj sprehajal po Korzu in nm Razdeljevanje se zaključi 31. je verjetno zaradi mokrih tal spodrsnilo, da je padel in si prizadejal navedene poškodbe.
Urnik trgovin za pust
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bodo v skladu s prefekturnim odlokom od 8.10.1951 v torek 6. t. m., na zadnji dan pusla, vse trgovine popoldne zaprte.
t. m.
Vssk upravičenec lahko prejme po 1.5 kg sladkorja na odrezek št. 8 in po 105 lir za kg ter po 250 gramov surove ali 2C0 gramov pražene kave na odrezek št. 9 živilske nakaznice. Poleg tega l«hko dvigne vsak tudi po en liter semenskega olja pri svojem trgovcu.
Trgovci iz Gorice naj dvignejo potrebna nakazila na tr-
HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIimillllllllMIIIHIlIlHMIHIUlIMMIItlltlltlMIlIlllillliiliHiiiiMittiiiiiiiiiin
Vesti
Vrha
Naši stari problemi Ki čakajo na rešitev
Ureditev ceste - Poštni urad in telefon
Tudi pri nas z zanimanjem | ima danes 4, marca svoj sledimo razpravi o stanju cest redni letni občni zbor in sina Goriškem in pri tem ča- cer v dvorani občinskega do. kamo da bo tudi naša cesta ma v Sovodnjah, dopoldne ob deležna kakšnih izboljšav, saj 11. uri.
smo že itak ena tistih vasi na 0dbor vabi vse člane da s(. Goriškem, ki je najbolj .dre- zborovanja za getovo in točno zana Od glavnih prometnih udeležijo, da se bodo na njem žil. Ko bodo enkrat asfaltirali pcmenili o vseh zadevah dru-cesto iz Zagraja mimo Martin- šiva in o problemih domačih ščine do Devetakov, potem bo živinorejcev na splošno, kar tudi našo cesto laže urediti in bo nedvomno vsem v korist, jo nanjo priključiti.
Star problem za nas je tudi poštni urad in pa telefon. Za pošto navajajo, da imamo nekaj premalo prebivalcev. Ta določba, ki velja na splošno, pa bi morala napraviti izjemo glede naše vasi, prav zaradi njene oddaljenosti. Ce bi imeli pošto in telefon, bi se počutili že nekako bolj povezani z ostalim svetom kot pa sedaj, ko prejemamo pošto in časopisje samo po dvakrat tedensko in tako smo po tri dni v zaostanku tudi za svetovnim dogajanjem, ker radijska poročila sama ne zadostujejo pa tudi jih vaščani največkrat nimajo časa poslušati.
---«#——
Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Sovodnjah
Vzajemna zavarovalnica goveje živine v Sovodnj-h
govinski zbornici v Gorici,' oni s podeželja pa na svojih županstvih. Obenem jih opozarjamo, da dvignejo potrebno blago pri trgovcu na debelo pred zapadlostjo nakazil. --------------«»----
Pri padcu s kolesa si je zlomil roko
Včeraj so pripeljali v gori-ško civilno bolnišnico 4-letne-ga Roberta Bertolinija iz Gorice Ul. Buffolini 12. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da si je deček zlomil desno roko v podlaktu in so ga zato pridržali za 40 dni na zdravljenju.
Do nesreče je prišlo, ko se je mali Roberto vozil v bližini hiše s kolesom ter pri tem padel, s posledicami, ki so ga pripeljale v bolnišnico.
miiiiiitiiiiiiiiiNiiiiiiiimiitiiiiiiiiiimuiiiiMH
dKSfsstežS®
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 25. februarja do 3. marca se je v goriški občini rodilo 18 otrok, umrlo je 17 oseb, porok je bilo pet, oklic pa samo eden.
Rojstva:	Marialuisa Toss,
Calogero Montalto, Claudio Rocchetti, Antonelia Franco, Giuseppe Destro Castaniti, Roberto Mucchiut, Nicola Bet, Cinzia Vida, Cinzia Zei, Eriča Piani, Rossana Tami, Roberto Dean, Manueia Bigotto, Patri-zia Crupi, Adriano Frandolič, Antonio Colavecchio, Manueia Zorzin, Roberto Farese.
Smrti:	gospodinja	68-letna
Angela Bratina por. Zonta, upokojenka 89-letna Marija Erzetič vd. Gandolf, gospodinja 76-letna Luigia Bressan, gospodinja 82-letna Marija Sosič vd. Čehovin, gospodinja 62-letna Regirta Pavlič vd. Vidmar, gospodinja 80-letna fclisabetta Lazzar vd. Sartori, kuharica 46-letna Lidia Pradella, 11 dni stara Anna Margherita Mancini, uradnik 37-letni Guido Villotta, upokojenec 72-letni Augusto Gayer, gospodinja 18-letna Ljudmila Mozetič por. Culot, upokojenka 70-letna Telesa Specogna vd. Gerin, profesor v pokoju 86-letni Carlo Niederkorn, upokojenec 75-let-ni Giuseppe Zotti, upokojenka 57-!etna Maria Spagnolo vd. Miseri, upokojenec 82-Iet-ni Giuseppe Ipaviz, pek 53-letni Bruno Spangher.
Poroke: kurjač parnih kotlov Giorgio Ciani in tekstilna delavka Palmira Leban, mizar Guglielmo Vittor in delavka Maria Pia MateUi, uradnik Giovanni Boscarol in u-radnica Žita Luisa, elektrotehnični izvedenec Michele Štravs in gospodinja Lucia Viatori, uradnik Ottavio Pischiutta in gospodinja Anna Maroni.
Oklici: pek Sergio Santaros-sa in frizerka Anna Kuštrin. --------------«»-—
OBČINA DOBERDOB
V mesecu februarju so v doberdobski občini zabeležili eno smrt, rojstev in porok pa nobenih.
Umrla je najstarejša občanka Marija Semolič vd. Pahor iz Jamelj.
C
KINO
PARKETAR
Izgladuje in barva lesene pode ter postavlja parkete Gorica — Ul. Cappella št. 31
GORICA
Nova Gorica, tel. 20-44
nudi potnikom ln turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
CORSO. 14.00: «Dva obraza maščevanja«, M. Brando in K. Jurado .Ameriški baroni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VERDI. 14.30; »Neusmiljeno mesto«, K. Douglas in C. Kattffman. Ameriški črnobe. 1« film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 15.00: »Profesor v oblakih«, F. Mac Muray. A-met iški film. Sledi >’Disney-jev* risanka.
CENTRALE 15.00; »Bratje t Korzike«. G. Horne in V. La. grange. Italijanski barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči ip odprta v Gorici lekarna ALESANI-, Ul. Carducci št. 12. te’ 2a-S8.
TEMPERATURA včeraj
Včeraj - smo imeli v Gorici najvišjo lemperaturo 9 stopinj ob 13.50, najnižjo 2,8 stopinje nad ničlo ob 6. uri. Vlaga je bila 100-odstotna, dežja je padlo 3.2 mm.
(sgsisaiii
RiŠRSP
Za Dijaško Matico so darovali: družina Mozetič iz Gorice, namesto cvetja na grob pok. Hinka Waltriča 1.000 lir, Emil Jarc iz Doberdoba 1.480 lir.
rigni (iscaa
PRODAM ali ZAMENJAM
dvostanovanjsko hišo (eno pro. sto) z gospodarskimi pritiklinami (3 njive zemlje okrog hiše) v Šempetru . Nova Goric«. Pojasnila v Gorici (Italija) UL Alviano št. 6/1. vsak dan «4 11. do 13. ure.
hMMM^rTv^tri	T^^gTl

mm
■—tlKA!i
n.

lil
ilglžs
Nogometno prvenstvo A skupine C lige
Samo z zmago y Sanremu Triestina lahko še upa
Biellese se bo ponovno oddaljila od tekmecev
Za Triestino je vsaka nedelja odložilne važnosti, toda današnja je še posebno. Zadnje kolo nogometnega prvenstva A skupine C lige je namreč ustvarilo na vrhu tak po-
ložaj, da ima Biellese kar tri njeni zasledovalci prisiljeni v vsakem srečanju igrati na *mago, če hočejo sploh še računati na možnost eventualnega napredovanja v višji razred.
Po splošni sodbi in glede na bodoči koledar srečanj, velja Triestina še vedno za najics-nejšega konkurenta Biellese Toda soričo verjetnosti, da bo danes dodala Biellese v internem srečan-u s Savono svojemu izkupičku še dve točki, bi že samo neodločen rezultat Triestine v Sanremu pomenil, da bi se naskok Biellese povečal na štiri Točke. Taka razdalja pa bi bila preobčutna za še tako dobro moštvo, razen seveda če ne bi Biellese iz nepredvidenih razlogov nenadoma povsem popustila, kar pa seveda ni pričakovati.
Triestina se tega dejstva dobro zaveda in zato ni nič čudnega, če je trener Radio izjavil pred odhodom na Riviero, da bo njegovo moštvo i-gralo na zmago, zanašajoč se pač nekoliko tudi na to, da je v prvi tekmi na domačem
točke naskoka in da so vsi
igrišču premagala svojega sedanjega nasprotnika z viso. kim rezultatom 4:0.
Radio ni vnesel v moštvo nobenih sprememb. Obstajalo je sicer nekoliko bojazni, da ne bi zaradi poškodbe mogel nastopiti krilec Sadar, ki pa je okreval in bo danes na svojem borbenem mestu kot vsi ostali, ki so preteklo nede.
ljo slavili zmago nad Trevi-som. To pomeni, da bo na centru potrjen Santelli, na krilih pa Mantovani in Ri-sos. Radio postavlja vse svoje upe ravno na odločno formo pbeh kril, posebno Mantovani-ja ,in pa seveda na izkušenost takih borcev kot sta Szoke in Secchi, poleg njiju pa še Brach, Frigeri in Sadar.
Od
V glavnem mestu Čila Santiagu
Od 24. marca do 3. aprila
svetovno prvenstvo i hnkeiii
Med udeleženci tudi kotalkarji Italije
SANTIAGO, 3. — Od 24. marca dalje bo v glavnem mestu Čila svetovno prvenstvo v hokeju na kotalkah, katerega se bo udeležilo tudi 10 evropskih reprezentanc,
med katerimi je tudi Italija.------------------
Prireditveni odbor je že ob-
ostalih pretendentov na prvo mesto imata Mestrina in Fanfulla sila lahko nalogo na domačih tleh proti Bolzanu oz Legnanu.	j. u.
javil končni razpored tekem. Po tradicionalni otvoritveni slovesnosti bodo odigrali prve tekme, in sicer Holandska-Por. tugalska, Italija-Argentina in Cile-Brazilija.
Ostali del razporeda je sledeč:
25. marca zjutraj: Brazilija -Argentina, Italija - Švica; zvečer: Portugalska - Nem-
...........................................................................
14. t. m. v Milanu
čija, Španija . Holandska Čile - Urugvaj.
marca: Portugalska - Urugvaj, Holandska - Italija, Španija - Švica, Čile . Argentina.
marca: Brazilija - Holandska, Španija - Argentina, Portugalska - Švica, Čile . Nemčija.
Trening tekma Italija -Benfica
RIM, 3. — Tiskovni urad italijanske nogometne zveze jav-lja, da bo 14. t. m. v Milanu trening tekma v okviru priprav za svetovno nogometno prvenstvo med moštvom italijanske reprezentance in lizbonsko Benfica.
Tekma bo ob 15. uri na stadionu San Siro.
Italijansko prvenstvo v alpskih panogah
V slalomu zmaga F. De Nico loja
Paride Milianti le za 2 desetinki sekunde drugi
•IHIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlIlHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIItlllllllMtlll
NOGOMET DANES
A LIGA
Atalanta-Catania
Juventus-Bologna
Lecco-Vicenza
Mantova-Roma
Milan-Fiorentina
Padova-Torino
Palermo-Inter
Sampdoria-Venezia
Spal-Udinese
B LIGA
Bari-Sambenedettese
Brescia-Pro Patria
Catanzaro-Novara
Como-Genoa
Cosenza-Messina
Lazio-Napoli
Modena-Alessandria
Parma-Lucchese
Prato-Reggiana
Simmenthal M.-Verona
C LIGA
SKUPINA A:
Biellese-Savona
Cremonese-Casale
Fanfulla-Legnano
Marzotto-Pro Vercelli
Mestrina-Bolzano
Sanremese-Triestina
Saronno-Vittorio Veneto
Treviso-Pordenone
Varese-Ivrea
DILETANTSKO PRVENSTVO Gonars-S. Giovanni ^ Libertas-Romana Muggesana-Panzano Pieris-Ronchi Sangiorgina-Turriaco Cremcaffe-Cervignano Gradese-Aquileia Ponziana-Castionese
BORMI©, 3. — Felice De Nicolč je danes med italijanskim državnim prvenstvom v alpskih panogah zmagal v slalomu. De Nicolo je osvojil naslov za samo 2 desetinki se-
kunde pred Miliantijem, medtem ko je Bruno Alberti razočaral in se je uvrstil šele na sedmo mesto.
Izid tekmovanja je sledeč:
1. FELICE DE NICOLO' «Sci Club Gardena« (48"B, 52") 100”6; 2. Paride Milianti «Fiamme Oro» <48"3, 52”5> 100"8; 3. Carlo Senoner «Sci Club Gardena« <49"2, 52”8) 102”; 4. Helmut Gartner «S. S. Vipiteno« (49"9, 53”2) 103’T; 5. Ivo Mahlknecht «Fiamme Oro» (50”8, 53”7) 104"5; 6. Italo Pe-droncelli #Fiamme Oro« 105”8; 7. Bruno Alberti #Sci Club Cortina« 106”1;	8. Umberto
Corvi «Sci Club CAI Monza« 108”3; 9. Carlo Platter «Fiam. me Gialle« 109”8;	10.	Bruno
Piazzalunga «Sci Club Sestrie-re» ’0°”n.	* * .
CHAMROUSSE, 3. — Guy Perillat je zmagal tudi v slalomu francoskega smučarskega prvenstva v alpskih pano-gah. Za Perillatom sta se uvr. stila Duvillard in Arpin.
HOKEJ NA LEDU
PRAGA, 3. — Danes so zanikali vesti, da se je CSSR pre. mislila in da se bo udeležila svetovnega prvenstva v hokeju na ledu. ki bo v Coloradu Springsu. Kot je znano je Češkoslovaška skupno s Sovjetsko zvezo. Romunijo in Jugoslavijo odpovedala udeležbo na prvenstvu iz protesta, ker niso izstavili vzhodnim Nemcem vizum za vstop v ZDA.
PARIZ, 3. — V mednarodni tekmi v hokeju na ledu je Jugoslavija premagala Francijo 8-4 (3-1, 1-3, 4-0).
BOKS
MADRID, 3. — Boksar težke kategorije Echevarria je sinoči premagal s k. o. v četrti rundi Manola Garcija, s čimer je ohranil naslov državnega prvaka.
marca: Portugalska - Brazilija, Argentina - Holandska, Italija _ Nemčija, CI le - Švica.
29.	marca: Nemčija - Švica, Italija - Urugvaj, Španija-Brazilija. Čile - Nemčija.
30.	marca: Urugvaj _ Nemčija, Portugalska - Argentina, Italija - Španija.
31.	marca: Brazilija - Švica Argentina -Nemčija, Uru. gvaj - Holandska, Čile -Španija.
1.	aprila zjutraj: Švica - Ho. landska, Argentina . Urugvaj; zvečer: Italija - Brazilija, Španija - Nemčija, Čile - Portugalska.
2.	aprila: Urugvaj - Brazilija, Argentina . Švica, Holandska . Nemčija, Portugalska - Italija.
3.	aprila: Nemčija - Brazilija. Švica - Urugvaj, Cile-Italija, Španija Portugalska. Sledila bo zaključna slovesnost.
Vse tekme, razen tistih, za katere je izrecno določeno, da bodo zjutraj, bodo odigrali v nočnem času. Turnir za svetovni naslov bo na novem stadionu za košarko, ki je v središču Santiaga.
ATLETIKA
PERTH, 3. — Avstralska a-tletinja Dixie VVilis je danes dosegla v teku 880 jard in 800 m svetovni rekord s časom 2'0Ht" oziroma 2’1”2. Wilisova je za 4”1 izboljšala rekord Angležinje Jordan v teku na 880 jard ter za 3”1 rekord sovjetske tekmovalke Lisenkove v teku na 800 m. Lani je severnokorejska atletinja Sin Kim Dan pretekla 800 m v 2’01”2, toda njenega rekorda do danes še niso priznali.

(Nadaljevanje s 3. strani)
hrabri človek in vztrajni vojak se je spričo silnih čustev skoraj onesvestil.
Toda ne za dolgo: že naslednji trenutek je vzdignil glavo s tal, roke so mu ponovno segle po puški, kazalec je otipal petelina; misel, srce in oči so mu bili bistri, vest in razum krepka. Ujeti jezdeca ni mogel; poskušati in ne uspeti bi pomenilo ga v diru poslati v sovražni tabor z usodnim poročilom. Vojakova dolžnost je bila preprosta: jezdeca mora ubiti iz gasede — brez opozprila, brez priprave, brez poslednje molitve.
Toda ne — še je upanje; morda ni ničesar odkril — morda samo občuduje vzvišenost in lepoto kraja. Morda se bo obrnil in brezbrižno odšel, od koder je prišel. V trenutku, ko se bo hotel vrniti, bo lahko za gotovo ocenil, če je kaj odkril ali ne. Druce se ozre in pogleda dol, skozi zračne globine, kakor s površine na dno prozornega morja. Videl je, kako čez zelene livade gomazi krivuljasta črta konj in ljudi — neki topoglavi poveljnik je dovolil vojakom, da napoje svoje živali na jasi, na kraju, ki ga je mo-
| Jezdec na nebu
goče videti s stotine vi-hov!
Druce ponovno usmeri svoj pogled čez puškino muho na jezdeca. A tokrat je bila njegova tarča konj. V spominu so mu, kot svečana zakle-tev, zvenele besede njegovega očeta od slovesu: «Kar koli se zgodi, stori tisto, kar sodiš, da je tvoja dolžnost.« Zobje so mu bili čvrsto, toda ne krčevito stisnjeni; živci so mu bili mirni kakor pri spečem otroku; nobena mišica njegovega telesa ni zadrhtela; dih mu je bil — razen v hipu, ko ga je zaustavil, da precizneje pomeri — lahek in pravilen. Dolžnost je zmagala, duh je dejal telesu: «Mir, bodi čvrst!« Sprožil je.
V tistem hipu je neki častnik Federacije zapustil v gozdu skrito taborišče ter brezciljno pohajkujoč prišel na nižji rob majhne jase v podnožju soteske. Premišljal je, kod bi krenil naprej. Nekaj sto metrov pred njim se je iz borove šume dvigala gigantska skalnata stena, ki se je vzpenjala nad njim v takšno višino, da se mu je meglilo pred očmi, ko je gledal gor, kjer je rob pečine
Vsekal na nebu ostro, hrapavo črto. Malo dalje, na svoji desni plati, je mogel videti čisti, navpični profil skale na ozadju sinjega neba, nato na ozadju manj sinjih planin, in naposled, v njeni o-snovi, na ozadju temnomodrih borov. Ko je vzdignil oči k vrtoglavi višini vrhunca stene, je častnik zagledal osupljiv prizor — neki človek je na konju padal skozi zrak v dolino!
Jezdec je sedel popolnoma ravno, vojaško. Čvrsto se je držal v sedlu in natezal uzde, ko da želi obvladati svojega konja. Njegovi dolgi lasje so plapolali kakor perjanica. Desnica mu je bila skrita v oblaku plapolajoče konjske krive. Telo živali je bilo tako ravno, ko da se z vsakim trzajem dotika trdne zemlje. Kretnje konja so bile podobne divjemu galopu, toda ko je častnik še gledal, je galop prenehal. Žival je sedaj vse štiri noge ostro vrgla naprej kakor po skoku. A to je bil let!
Častnik je bil osupel in ■resirašen — misleč, Ja je izvoljen za pr čo neke nove Apokalipse — pa ga je pre-
magala sila emocije; noge so ga izdale, padel je. Skoraj v istem hipu je zaslišal tresk med borovjem — šum, ki je zamrl brez odmeva — in spet je bilo vse mirno.
Ves drhteč je častnik vstal in urno stekel do kake pol milje od vznožja stene oddaljenega kraja, kjer je upal' najti jezdeca. Seveda ni tam ničesar našel. V trenutnem blisku vizije ga je bila domišljija spričo gracioznosti, lahkote in skladnosti gibanja te sijajne prikazni tako prevzela, da mu še na misel ni prišlo, da je bil galop te nebeške konjenice navpičen in da je mogel najti objekte, ki jih je iskal, ob samem podnožju stene. Pol ure potem se je vrnil v tabor.
Častnik je bil pameten človek. Vedel je, da se bo osmešil, ako bo povedal svojo neverjetno novico. Zato ni rekel ničesar o tem, kar je videl. Toda ko ga je poveljnik vprašal, če je na svojem kratkem sprehodu kaj opazil, kar bi bilo važno za njihovo ekspedicijo, je odgovoril:
«Da, gospod; z južne stra-
ni ni vhoda v dolino.«
Poveljnik se je nasmehnil, ker je bolje vedel, kako stvari stoje.
Ko je ustrelil,: je vojak Carter Druce repetiral puško in stražil dalje. Komaj je preteklo kaj več od deset minut, ko se je do njega oprezno, po rokah in kolenih, priplazil neki narednik. Druce se ni ozrl, niti ga ni pogledal. Negibno je ležal in ni z ničemer pokazal, da je spoznal narednika.
«Si ti streljal?« je zašepetal narednik.
«Da.»
«Na koga?«
«Na konja. Stal je na tisti steni — precej daleč. Vidiš, da ga ni več tam. Strmoglavil je čez skalo.«
Vojakovo lice je bilo bledo, vendar se na njem ni moglo opaziti vsega tistega, kar je takrat preživljal. Ko je odgovoril, je spet obrnil glavo in molčal.
Narednik ni razumel.
((Poslušaj, Druce,« je rekel po kratkem molku, «nima smisla, da delaš iz tega nekakšne skrivnosti. Ukazujem ti, da mi poročaš. Je bil kdo na konju?«
«Da.»
«Kdo?»
«Moj oče.«
Narednik vstane in gre proti taborišču. »Moj bog!« reče.
(?f)
TS>AC1WL.
Najnovpjši izum moderne tehnike Superautomatic s 57 rubini
Preko 50 vrsl najboljših švicarskih ur Vam jamči:
izredno natančnost izredno vzdržljivost
izredno nizko cen«
VOZNI RED VLAHOV
BKNKTKK-M11.AN
-PAR1Z-H1M-BAR1
odRodi
5.32 A
Por-
6.10
6.35
Cervignano togruaro
Bologna ■ Milan (#)
7.06 D
Turin
8.48
10.14
Rim
Milan
10.24
12.53
13.34 A
švicarska supfrmarka
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Vzdržuje z modernimi tovornopotniškimi ladjami z odhodom ladij vsakih 30 dni:
redno espresno progo Jadran ZDA z Heke-Trsta-Kopra New Vork, Boston Philadelphio, Baltimora, Norfolk, Wll-mington. Charleston Savannah. Jacktonvllle kakor tudi redno službo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo, na Japon sko, v ZBA-Zahodna obala, sredozemske luke). In nudi ladijske prevoze po celem svetu z modernimi tovornimi lad-jami od 8000 do 18.400 ton nosilnosti.
Vse Informacije daje uprava podjetja «SPLOSNA PLOVBA« Piran, Zupančičeva ulica 25 ter naše agencije p0 celem svetu.
Telefoni: 5170, 5171, 5173. 5175. Telegrami: Plovba Piran
Telx št.: 035-22
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - Tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PHEVOZ VSAKOVRSTNEGA HI.AGA
TRSI Ui. Moreri ? Telefon št 28 373
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse k ruje. tudi v inosems Ivti
TVRDKA
JOŽEF SILA
uvoz
IZVOZ
vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa.
THSi - II i vit Hramuln št. H-l - Tnlnlnn H 7-1)114
14.52 D
16.35 D
16.50 17 40 18.38 19.22
20.50 22 10
Benetke Rim
R Benetke DD Benetke
Genova (II) ■ Pariz A Portogruaro R Cervignano • Benetke
Cervignano Benetke
Benetke Milan • Pariz
Tržič • Benetke • Bari
A Tržič Portogruaro DD Benetke • Pariz A Tržič • Portogruaro A Tržič Cervignano R Benetke DD Benetke • Milan • Turin • Genova ■ Ventimiglia • Marseille • Mest.re • Bo-loana - Rim
PRIHODI
6.22 A 7 28 A 7.55 DD
9.25 D
10.27 R
11.35 DD 13.30 D
14.00 A 15.33 D
17 .07 D
18.06 A 18 48 R
19 15 A 19 55 DD
21.22 R
22.30 A 23 55 DD
Cervignano • Tržič Portogruaro Tržič Turin Milan Benetke • Rim Marseille Ventimiglia Genova • Turin Benetke Benetke	Cervi-
gnano - Tržič Pariz • Benetke Rim Bologna -Bari Ancona • Benetke
Cervignano
Pariz Milan • Be
netke
Benetke	Porto-
gruaro Cervignano
Tržič (***)
Bologna	Benet
ke
Portogruaro Tržič Pariz Milan Benetke
Rim Milan Mest re (•)
Benetke Tržič Turin Milan Genova (II)	Rim
Bologna - Benetke
(*) samo L razred; (**») i.e vozi ob nedeljah.
VIDEM-DI 'NAJ •SALZBURG -MUKNCHEN
ODHODI
3.45 A 5.18 A 6.16 D 621 A
Videm
Videm
Videm
Videm
Trbiž
Trbiž
9.45
12.20
12.30 13.55
14.30 16.12 17.28 1906 19.45
A
D
A
DD
A
A
A
D
D
Viat .i 1’rbiž naj Hamburg Videm
20.28
21.32
Videm Videm Calalzo (*)
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm • Benetk*
Muenehen
Videm
Videm
7.05	A
8.06	A 8.23 D 9.11 A 9.48 D
11.59 A 15.08 A 16.58 A 18 28 DD 19.42 A "1.03 A
22	47 A
23	10 D
24.00 DD
1.07 D
PRIHODI
Videm
Videm
Videm
Videm
unaj • Muenehen* Videm
Trbiž Videm
Videm
Vid n
Trbiž Videm Videm Videm videm
Hamburg • Dunaj • Videm
Calalzo • Trbiž • Videm (**)
Videm
(*) vsak dan od t. <1° 31. avgusta, ob sobo tab od 24. 6. do 29. 7» od 2. do 9 9. In od 18 12 do 24 2.} j (**) vsak dan od 1. do 31 avgusta, ob ned*' Ijah od 25 6 do 30 ?■ in od 3. do 10. 9. tet od 17. 12. do 25 2.
OPČIN KIJ UBIJ AN A -BKOGRAI)
0 19 D
7.22 A
8 28 D 11.57 DD
ODHODI Opčine Zagreb • Opčine Opčine Opčine
Rek* • Beograd
Ljubljana Reka 5
13 41 A 18 00 A 20 00 A 20 20 D
5.30 D
Ljubljana Beograd Atene ■ U-tanbul Opčine Opčine Opčine
Ljubljana • Beo grad
PRIHODI
Beograd
7.13
9.40
11.24 17 18
17.28 UD
Opčine
Opčine
Beograd
na
Opčine
Opčine
Istanbul
Beograd
Zagreb
<\
Ljubija
Atene • Ljubija-
20	06 D
21	48 A
na Reka Opčine Ljubljana Opčin* Opčine
R — rapido; DD — bi*, zec: D — brzec; A " potniški
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
fliBLANI EDVARD
TRST, Ul. Milano 19
TELEF. 35*169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino; svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice aAGBIAi
MADALOSSO
v Trs Ul, Ul. Torrebianc* 76
vogal XXX Ottobre j
v' T s ... •	-■ r f i 1. Jim
d.iblte vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE timnice — originalne PEH M Al-T KX — Cene ugodn*
PODJETJE
Universaitecnica

'o* ‘ftoe, ***:» S'
***«•*.. Sflt
' *>•>*

/
\	O**'*
\ *”>-
Universaitecnica
Tp#l - torku OnribtiMi št. 4


i

—^
^HIVO ANDRIC
|WVWWWA
Travniška kronika
7» jvwvywwvviiavwiwa KONZULSKI ČASI
To sta bila edina prostora v Konaku, ki ju je Daville med svojim življenjem v Travniku spoznal; dva odra njegovih te-;ob in zadovoljstev, uspehov in neuspehov. Tukaj je v teku et spoznal ne samo Turke in njihovo edinstveno silo in brez-nejne slabosti, ampak tudi sebe, obseg in meje svojih sil in »ploh ljudi, življenje in svet in človeške odnose v njem.
(zato so mu ljudje rekli Hromi paša), je korakal sunkovito in naglo, kakor često hodijo prav hromci. Stopil je h konzulu in mu prisrčno ponudil, naj sede. Mednju, toda za stopnico niže, se je usedel tolmač Davna. Sključil se je, prekrižal roke in povesil pogled, hoteč se pokazati še bolj ponižen in neznaten, kot je, imeti le toliko duha in diha, kolikor je potrebno, da obadva veljaka izmenjata svoje misli in sporočila. Vsa ostar la množica je neslišno zginila. Ostali so le služabniki, razporejeni v kratkih razdaljah, da bodo postregli. Med pogovorom, ki je trajal nad eno uro, so strežaji ko neme šene podajali drug drugemu in prinašali konzulu in vezirju vse, kar je terjal ceremonial.
men in važnost tistega, kar bi dvoje cesarstev, turško in francosko v tesnem, razumnem sodelovanju lahko doseglo.
Davillu so laskale te besede, izgovorjene iskreno in mimo, saj so bile posredno opravičilo za maloprejšnje žalitve in so mu v lastnih očeh zmanjševale veliko ponižanje, ki ga Je doživel. Pomirjen in boljše volje je pazljivo ogledoval vezirja, spominjajoč se, kaj je o njem zvedel od Davne.
■
Ta prvi sprejem je bil, kot vedno pozimi, v pritličnem Di-anu. Zatohlost je pričala, da so prostor za današnjo priliko to ;imo prvič odprli in zakurili.
Najprej so prišli prižgani čibuki pa kava in medica. Nato je strežaj, drsajoč po kolenih, prinesel v plitvi posodi močno dišavo in pomahal z njo vezirju pod brado in konzulu pod brki kakor s kadilnico. Pa spet kava in spet novi čibuki. Z vsem tem je bilo postreženo med pogovorom, z največjo pazljivostjo, nevsiljivo, urno in spretno.
Komai je konzul stopil na prag, so se na nasprotni strani živana odprla druga vrata in skoznje je stopil vezir v blešče-i opravi; spremljali so ga ičoglani z malce povešeno glavo in ponižno na prsih prekrižanimi rokami.
To je bil velik protokolarni odstopek; Daville ga je bil do-:egel zadnje tri dni v pogajanjih po Davnu in z njim je ho-ei prav posebno zabeliti svoje prvo poročilo ministru. Turki io namreč terjali, naj vezir počaka konzula sedeč na blazini, ;akor sprejema vse ostale obiskovalce. Konzul je pa hotel, da -ezir pred njim vstane in ga stoje pozdravi. Skliceval se je na noč Francije in vojaško slavo svojega vladarja. Turki pa na
;iuu r iaucijv. ui	----—j— -------- t—
voje tradicije in veličino cesarstva. Naposled so se sporazu-
tieli, da bosta vezir in konzul hkrati stopila v dvorano, se na redi srečala, nato bo pa vezir popeljal konzula na vzvišen >rosto: ob oknu. Tu bosta pripravljeni dve Častni blazini in iba morata sesti nanju v istem trenutku.
;o se je tudi zgodilo. Vezir, ki je imel desno nogo hromo
Vezir je bil za vzhodnjaka nenavadno živahen, ljubezniv in odkrit. Čeprav so Davillu že prej povedali o teh vezirjevih lastnostih in čeprav je vedel, da tega ni treba sprejeti kot stvarno in dokončno, mu je vendar ugajala ta pozornost in ljubeznivost, po nenadejanih ponižanjih, ki jih je doživel na poti skozi mesto. Kri, ki mu Je bila udarila v glavo, je plahnela. Vezirjeve besede, vonj kave in čibuka„vse to mu je prijalo, ga pomirjalo, čeprav ni moglo zabrisati mučnih vtisov, v pogovoru vezir ni pozabil omeniti, kako je ta dežela divja, ljudstvo pa neotesano in zaostalo. Narava je surova, ljudje nemogoči. Kaj pa moremo pričakovati od žensk in otrok, bitij, katerih bog ni obdaril z razumom, v deželi, kjer so celo moški nagli in neolikani. Vse, kar to ljudstvo govori in počne nima pomena ne važnosti, niti ne more vplivati na zadeve resnih, omikanih ljudi. Pes laja, karavana pa gre mimo, je zaključil vezir, očitno obveščen o vsem, kar se je dogajalo, ko je konzul skozi mesto, jezdil k njemu, in bi sedaj rad stvar zmanjšal in omilil. In takoj je od teh neprijetnih malenkosti spet obrnil pogovor na edinstveno veličino Napoleonovih zmag in na po-
Husref Mehmed paša, med ljudmi imenovan Topal (hromi), je bil Djurdjijanec. v otroških letih so ga pripeljali v Cangrad za sužnja in je služil pri velikem Husein paši Kuču-ku. Tu ga je spoznal Selim III., še pred svojim ustoličenjem. Hraber bister, zvit, zgovoren in iskreno vdan svojim starešinam, je ta Djurdjijanec v enaintridesetem letu postal vezir v Egiptu. Stvar se je sicer slabo končala, ker je velika vstaja mamelukov pognala Mehmed pašo iz Egipta, vendar ni docela padel v nemilost. Po krajšem bivanju v Solunu je bil postavljen za vezirja v Bosni, Kazen je bila sorazmerno lahka, Mehmed paša pa si jo je še bolj olajšal: modro se je potvarjal pred ljudmi, kakor da tega sploh ne občuti kot kazen. Iz Egipta si je pripeljal trideset vdanih mamelukov in rad jih je uril na travniškem polju. Sijajno oblečeni, lepo urejeni mameluki so vzbujali radovednost in paši dvigali ugled med ljudstvom Bosenski Turki so jih gledali sovražno, pa tudi strahom in skrivnim občudovanjem.
Še bolj kot mameluki je vzbujala občudovanje vezirjeva žrebčarna. tako po številu kot po odličnosti konj; take dotlej v Bosni še niso videli.
je Daville toliko slišal in bral. Barvo in kroj obleke — oVoiJ je imel preprosto, toda očitno skrbno izbrano. So ljudje, ** obleki in lišpu s tem, ko ga nosijo na sebi, pridajo blišč & plemenitost. Nenavadno zagorelo obličje kot pri pomorščakih. 8 kratko črno brado in nekolikanj poševnimi, črnimi in sij<*‘ mi očmi, je bilo odkrito in nasmejano. To je bil človek tis*® vrste ljudi, ki z večnim smehljajem skrivajo svojo pravo v“' ljo in v živahni zgovornosti svojo misel ali pomanjkanje mi*1,'i Vsaka stvar, katero je znal povedati, se je zdela taka, kak^v da ve o nji veliko več, kot je povedal. Sleherna njegova Uj beznivost in pozornost in usluga je bila videti le kot uvogj
kot prvi del vsega tistega, kar je od njega še treba upati. I*®! je bil človek vnaprej še tako poučen in opozorjen, se >« n
mogel znebiti vtisa, da ima pred seboj plemenitega in raTA11^ nega moža, ki ne bo samo obljubil, ampak tudi storil dčhf; delo, kjer koli in kadar koli ga bo mogel; obenem pa ni b>j take bistroumnosti, ki bi mogla spregledati in določiti i*ieJ teh obljub in stvarni obseg teh dobrih del.
Oba, vezir in konzul, sta navračala pogovor na tiste stva**', o katerih sta vedela, da so skrita slabost ali pa priljut»lj®*0> predmet sogovornika. Vezir je stalno omenjal izredno veliC*^ Napoleonove osebnosti in njegove zmage, konzul, ki mu J,
s Davna povedal o vezirjevi ljubezni do morja in pomorstva,
pa načenjal vprašanja, tičoča se plovbe in vojskovanja na ju. Vezir je res strastno ljubil morje in življenje na oje*’-
vezir *e
Vezir je bil mlad, zdel pa se je še mlajši, kot je bil. Nižji od srednje postavnega človeka je z vsem svojim vedenjem, zlasti pa z nasmehom, pridejal pred očmi gledalcev vsaj pedenj svojemu nizkemu stasu. Desno nogo je imel hromo, toda s krojem obleke in spretnimi, živahnimi gibi je prikrival to hibo, kolikor je največ mogel. Kadar je moral stati, se je vselej postavil tako, da hromost ni bila opazljiva, ko pa se je moral premakniti, je to storil urno, živahno in sunkovito, kar mu je dajalo poseben videz bodrine in mladosti. Na njem ni bilo nitj sledu negibne osmanlijske dostojanstvenosti, o kateri
Razen pritajene bolesti zaradi neuspeha v Egiptu je ve«-.* ,e najhuje trpel zato, ker je bil odtrgan od morja in zaprt v mrzle in divje planinske kraje. V najskritejšem srčnem tičku je gojil željo, da bi nekega lepega dne nasledil svojca velikega gospodarja Kučuka Husein pašo in kot kapudan P®f. nadaljeval njegove zamisli in načrte o povzdigu turške u1 narice.	vl.
Po enoinpol urnem razgovoru sta se vezir in konzul Posl?.0j la kot dobra znanca, oba enako uverjena, da bosta med set). veliko dosegla, in oba zadovoljna drug z drugim in s saihin seboj.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ullca S. Pellico 1-U. Tei. 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. St. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 ur - Vnaprej: «•*'*' letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 8400 lir — FLR.l: v tednu 20 din. mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založniitvo tržaškega tlska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T UZS Ljubl)»n,' Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 800-14/5-375 OGI ASI: Cene oglasov: Ze v*ak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 100 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglas, se naročajo pri upr**1-^
. •	Odgovor m1' urednik MANINI AV KI-.NKO — Izdat« in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst